ZBORI KRAJANOV O SAMOPRISPEVKU Podpora programu kljub kritičnim pripombam Konec preteklega meseca so se zvrstHI v vseh krajevnlh skupnostlh zborl krajanov, na katerlh /e tekla zavzeta In poglobljena razprava o programu četrtega samoprlspevka. Krajanl so Imell alcer pomlsleke do nekaterlh delov programa, vendar pa ao ga v načelu podprli. Domala povaod pa ao ae zavzemall za atrog nadzor nad trošenjem aredatev In nad atrokovnlm Izvaja-njem programa. Krajevna akupnost Gradliče (22. september) - Program samopnspevka podpiramo, pobude, ki so jih dali krajani, pa naj presodijo strokovnjaki; o njih naj odločajo delegati, ki bodo po končani javni raz-pravi sprejemali program. Krajane moti, da v predlo-gu programa ni nobena investicija dokončna. Ali je zagotovljeno sofinanciranje delovnih organizacij, za tisti del programa, ki ni pokrit ssamoprispevkom? Pri cenžusu naj bi upoštevali skupni dohodek družine in ne le posameznika. OruŠtvo upokojencev je predla-galo, naj bi plačevali samoprispevek le tisti upokojen-ci, katerjh pokojnina presega polovico najvišje pokoj-nine. Koliko delovnih organizacij onesnažuje okolje in kako poskrbijo za čistilne naprave? Krajani so zahtevali ustanovitev samoupravnega organa za spremljanje samoprispevka in za vsako Investicijo poseben organ, ki bo zanjo tudi materialno odgo-voren. • • • Kra|evna ckupnoat Kolodvor (22. september) - Niti železnica niti avtobusni promet ne potrebujeta javnih parkirnih površin pod zemljo - se je glasil odgovor na vprašanje, zakaj ta dva investitorja ne financirata tako imenovane »komunalne ureditve potniške postaje«. Oba investitorja lahko gradita brez podzemnih parkirnih površin, vendar pa bo dragoce-ni prostor pod zemljo za vselej izgubljen, ko bomo čezenj položili ploščad avtobusnega postajališča. Kar nas je tukaj zbranih, smo vsi prepričani v nujnost samoprispevka, so dejali na zboru. Naše prepričanje V tem prispevku objavljamo zelo skrajšane povzetko Javnlh raiprav na zborlh krajanov v krajevnlh akupnostlh naie občlne. Podrobne odgovore na vpraianja krajanov v vaeh l/ubljanaklh občlnah objavlja Ijubljan-akl »Dnevnlk« v posebni rubrlkl. moramo zdaj posredovati še drugim. Krajani scvzah-tevali osebno odgovornost za tehnološke in finančne konstrukcije. Avtorji naj vse elaborate tudi podpišejo. Strokovni krogi naj se povežejo med seboj tako, da bodo vsi elaborati izdelani v smislu programa »Ljub-Ijana 2000«. Posamezniki, delovne organizacije in sisi naj vsak na svojem področju poskrbijo za vse ukrepe, ki prispevajo k zboljšanju okolja. Dela pa se moramo lotiti takoj, brez odlaSanja, kakor hitro bpdo zbrana sredstva in zato moramo pohiteti z izdelavo strokovne dokumentacije. • • • Kra|«vna tkupnost Stari Vodmat (23. september) - Gradivo bi moralo biti napisano tako, da bi ga takoj razumeli in da ne bi prihajalo do nepotrebnih zaple-tov in nerazumevanj, so menili krajani potem, ko so jim izvedenci razložili, kaj razumemo pod pojmom »komunalna ureditev potniške postaje« in zakaj mo-ramo graditi 180 metrov visok dimnik Ijubljanske toplarne. V podzemnih parkirnih površinah bomo pridobili toliko prostora, kolikor ga zdaj zasedajo avtomobili na petih kilometrih mestnih ulic. Program je zelo ambiciozen in prav zato bi morali že zdaj vedeti, kdo za programom stoji in kdo zanj odgovar-ja. Vedeti moramo komu, zakaj in kako naj zaupamo. Delavci in gospodarstvo nasploh so že zdaj močno obremenjeni z vrsto dajatev, so menili na zboru. To je sicer res, se je glasil odgovor, vendar se dajatvam ne moremo izogniti kar tako, če nočemo, da bi šlo tako ravnanje na račun solidarnosti. Ekološki problemi našega mesta pa so tudi zelo pereči in jih res ne kaže odlašati na daljSi rok. • • * ' Kra|evna akupnost Trg oavoboditve (23. aeptam-b%t) — S samoprispevkom naj bi položili temeljni kamen za izboljSanje ekoloških razmer našega me-sta, so menill na zboru krajanov. In kaj bo, če samo-prispevek ne bo izglasovan? V tem primeru bomo lahko vse programe, ki so zajeti s samoprispevkom, uresničili mnogo kasneje. tam nekje okrog leta 2000, se je glasil odgovor. Kako je s toplovodom, ki ga polagajo mimo naših hiš? Ali ne bomo s tem ne le uničili zunanjega izgleda Ljubljane? Ali se bomo lah-ko priključili nanj? Iz odgovora povzemamo, da gre le za gradnjo ta.ko imenovanega primarnega voda, ki bo omogočil priključevanje. Priključki so dragi in v no- benem primeru ne morejo bremeniti Toplarne To so stroSki, ki bremenijo stanovanjsko skupnost. Na vprašanje o uporabi sredstev tretjega samoprispevka so krajani dobili odgovor, da so del teh sredstev začasno posodill za gradnjo porodnišnice, ker neka- terih, v programu zapisanih objektov za zdaj še ne tnorejo zgraditi. Ta sredstva bo zdravstvena skupnost vrnila samoprispevku III brž ko bodo zgrajena nase-Ija, kjer bi morali po programu zgraditi tudi vrtec. Za zdaj ga še niso zgradili, ker se je tudi gradnja stano-vanjskih naselij zavlekla. Krajani so zahtevali natan-čen nadzor nad sredstvi. • • • Kra|evna skupnoat Stara L)ubl|ana (24. •eptem-b«r) - V nobeni razpravi pa tudi na zboru samem ni bila izrečona beseda proti razplsu referenduma. V krajevni skupnosti ne mine sestanek, zbor ali razpra-va, da ne bl opozarjali na škodljive vplive v okolju, ki smo jim izpostavljeni. Krajanom ni vseeno, da se dušijo v železni pločevini in izpušnih plinih neureje-nega mirujočega in tranzitnega prometa, da v domo-vih Se vedno prevladujejo Indivldualna kurlSča na trdo gorivo; ni jim vseeno, kako se obnašajo posa-mezniki pri odlaganju smeti in kakšen je njihov od-voz. Še posebej pa so zaskrbljeni zaradi neurejenosti in propadanja grajskega pobočja, ki zaradi drsenja ogroža stanovanjske objekte in prebivalce, spremeni-lo pa se je tudi v pravo leglo nesnage in Skodljivih žlvali. Prebivalci stanovanjskih hiš na grajskem po-bočju ostajajo po več dni brez vode ali pa uporabljajc oporečno. Razpravljalci so zahtevali tudi odgovor-nost vsah tistih, ki bi morali v preteklostl skrbeti, da do takega stanja ne bi prišlo. Krajani menijo, da je potrebno posamezne projekte temeljito strokovno očlstiti vsega tistega, kar sodi v redne programe. To velja tudi za sanacijo grajskega pobočja Obenem z uresničevanjem programa IV. samopri-spevka, pa moramo storiti vse za novo prometno ureditev v ožjom središču mesta, o kateri že dolgo govorimo. Gost in neurejen promet je eden glavnih onesnaževalcev zraka in okolja sploh. • • * Kra|evna akupnoat A|dovsčlna (24. ••pt«mb«r) - V živahni razpravi so krajani zahtevali. da je nujno potrebno izdelati celovit program za ekološko zava-rovanje mesta. Po njihovem mnenju naj bi bil samo-prispevek samo pobuda za stalno akcijo, ki naj osta-ne neprekinjen proces. Ravno tako menijo, da bi moral skrbeti za čisto okolje tisti, ki ga tudi onesna-zuje. Razen tega menijo, da je cena za porabo pitne vode in za odvoz smeti prenizka pa tudi ni prav urejena. Odvoz smeti bi morali plačevati po številu oseb, ne pa na podlagi kvadratnega metra stanovanj-ske površine. Zavzeli so se za to, da bi komunalno ureditev potniške postaje - gradnjo parkirnih mest, ne razreševali s sredstvi samoprispevka. Razen tega so tudi menili, da bi morala Toplarna kot gospodar-ska organizacija sama skrbeti za svoje investicije iz sredstev amortlzaclje. Kra|«vna akupnost Potjane (18. ••ptambcr) - Krajani so menili, da so v programu nekateri objekti, za katere ne kaže, da bi jih flnancirali s sredstvi samoprispevka. Zahtevati so, da morajo družbenopo-lltične organizacije in njihovi organi posvetiti poseb-no pozornost družbenemu nadzoru, kar naj opravlja-jo v okviru organa, ki bo sestavljen iz strokovno kvalificiranih Ijudi in predstavnikov družbenopolitič-nih organizacij. Po njihovem mnenju tudi ni prav, da niti v programih raziskovalnih skupnosti niti v razi-skovalnih organizacijah, niso naloge, ki bi zadevale vsebino programa samoprispevka.