GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE NUMBER 212 o, I1L, petek, 10. septembra (Sept. 10), 1926. I»h»>« aedelj in d.y. ând Holidays. Offlc. of Publication: BW7 South UwndaU Aro. Daugherty, bivši justični , pred sodiščem _ Obtoftma sta sleparskega zarot , nlškega «na, — V zgodovini je to prvi slučaj, da je človek, ki je bil nekoč član kabineta, obtožen kriminalnega čina. New York, N. Y^-Pred »vezno poroto stojita Harry M. Daugherty, bivši justični tajnik, in pikovnik Thomas W. Miller, bivši varuh tujezemake lastnine. Obtožena sta sleparske zarote. Porotno obravnavo vodi zvezni sodnik Julian W. Mack. Obtožbo zagovarja zve», ni pravdtoik Emory R. Buckner. To je prvikrat v zgodovini Združenih držav, da je prod porotni-ki bivši član kabineta, obtožen kriminalnega čina. ... " Pravdnik Buckner je obljubil porotnikom dokazati, da je Daugherty profitirai pri trans-feriranju lastnine American Metal kompanije, ki so jo lasto-vali Nemci, k Soeiete Suisse pour aleurs Mateaux $22,000, Miller pa |60,000 od vsote $891,000, o kateri trdi vlada, da je bila plačana» da se je namazala pot za transferiranje. Vrednostni papirji American Metal kompfnije so bili vredni $7,000,000. Buckner dalje trdi, da bo porotnikom dokazal, da je Miller izročil $6,500,000 v čekih, kot večji del od vojne zaseženega premoženja American Metal kompanije, Richard Mertonu, zastopniku švicarske kompanije. To se je zgodilo pri obedu, pri katerem je tekel šampanjec, ki se je obdržaval v proslavo u-spele kupčije v hotelu Ritz-Carlton. \ - Tako je pravdnik Buckner našteval dalje pred porotniki, kaj da bo dokazal, da sta Daugher-ty in Miller kriva čina, katerega sta obtožena. Kot priča je bil pozvan Richard Merton, mednarodni izvedenec iz Frankobro-da v Nemčiji. Preganjanja proti rdečkar-jem so pričela pod justičnim tajnikom Palmerjem in se se nadaljevala pod Daughertyjem. Primite rdečkarje, posebno tujezemske, pa jih deportirajte, kajti on^ so nevarni Združenim državam, se je takrat razlegal klic po Ameriki. Medtem, ko se je slišal ta klic na vseh koncih in krajih, so se pa vršile nečedne kupčije, o kakerftnlh pripoveduje sedanja obravnava pred svezno poroto. Anglija aa je zvito amak- Izgubo sedmih mož, ki so bili u-biti v porazni bitki na Kitajskem, pripisuje "brigandažl". Rusija svari peklngako vlado. tanija fie bo intervenirala v tajski civilni vojni, vsaj zdaj se ne. Angleški zunanji urad je včeraj poročal, da smatra incident ob reki Jangtse, kjer je bilo sedem angleških pomorščakov ubitih v spopadu s Kitajci, za "čin brigandaže", ki je sicer boleč, toda ne upravičuje kakšne večje, 'resne akcije. To znači, da Anglija ne pošlje * kazenski eks-pedicije na Kitajsko. . Moskva* 9. sept. —* Komisar zunanji]) zadev Cičerin je danes poslal novo noto začasni vladi v Pekingu, svareč'jo, da so odno-šsji mad sovjetsko Rusijo in kitajskimi militarist! zelo napeti in bodo mogoče pretrgani, ako ne prenehajo napfcdi mandžurskegs diktatorja Cangtsolina na vzhodno železnico. SangaJ, 9. sept.—Vast iz Han-kova se glasi, da je mesto Van«-hsien ob nski Jangtse še danes v plamenu, ko so ga zažgali Angleži, ki so zadnji pondeljek bombardirali mesto. V boju, ki je sledil mad nacionalističnimi lokalnimi kitajskimi četami in angleškimi pomorščaki na treh ladjah, je bilo acttem Angležev ubitih in mnogo več ranjenih. Kantonske rdeče čete so po "ijajni zmagi nad Vupejfujem okupirala vso provinco Hunan. HANDITJE NA VLAKU SO OROPALI POTNIKE tk POL MILIJONA DOLARJEV DRA-Gl!I J EV. ( higag% m. — Trije draguljarji so zapustili Chicago na brzovlaku, ki vozi v New Orleans. Najeli so posebno kabino. Vlak je zapustil Chicago ob 6:15 zvečer, in preden je dospel v Champaign, 111., ob 9:20, so bili draguljarji fte oropani za več pol milijona demantov. V ( hampalgnu so roparji zapustili vlak, svoje žrtve so ps zvezali. Zunaj so najeli izvočeka in "« odpeljali proti Chlcagu. Pošlji js bika/jemalo alarmimira-"«• kajti eden izmed draguljarjev ae je oprostil in povedal, kaj «* je zgodilo. Bile so zastraie-** takoj vse ceete. Toda ben-ditov also dobili. Najaakajii s v h a i MAVSMrAM M uAUPnll |»VI Savli W HVVI Mil „ I . '4*i » . ' ■ Upshsw, zagrizen prohibfciJona* in vodja suhih v kongresu, je isgvbil nominacijo. j.>- W. 'Dr -Upshaw, metodistovskl pastor, naj zagrizene jži suhsč in vodja prohibicijonašev v kongresni zbornici, je bil 8. septembra poražen pri primarnih volitvah v Georgiji, ko se je zopet poganjal za kandidaturo na ti-ketu demokratske stranke. Dobil je najmanj glasov - v tekmi z dvema nasprotnikoma. Denarne nagrade, ki jih je prejemal od Protisalunske lige1, so ga pokopale. OaaiMja ja •¿govoril vitezom: Na! Predeednik Je izjavU po konferenci s poslanikom Shefflel-dam, da ameriška vlada ae ne zanima za konflikt s cerkvijo v Mehiki. ' Pan! Smiths, N. Y. — Predsednik Coolidge je v sredo kon-feriral z Jamesom R. Sheffiel-dom, ameriškim poslanikom v Mehiki, ki je prišel domov na dvomesečne počitnice. Po konferenci je predsednik avtorisiral poročilo za liste, ki se glasi: Administracija ne bo spremenila svojega stališča napram Mehiki. Mehiški vladi ne bo poslan protest glede proticerkvenih zakonov, kakršnega žele Kolumbovi vitezi. Daai predsednik ni o-menil katoliške organizacije, je jažno dovolj, koga je mislil. Predsednik smatra, da okolnostl no upravičujejo kakega protesta. Predsednik je ponovno poudaril, da kontroverza med cerkvijo in vlado v Mehiki js čisto do-malega značaja in nas ne briga. Ooolidge je tudi dejal, da poslanik Sheffield se po dveh me-seclh vrne nazaj na svoje mesto v Mexico City ju z vso zaupnico predsednika in državnega de-partmenta, nakar bo nadaljeval sedanjo ameriško politika v Mehiki. Valujte Ji zspmtH in iv. Vaa bogaatvp podeduje brat, as« strm In tate druge lene. Drag! leni 'Js sapM samo ea dolar. u. AJis:-—* je, katero Ja povzročila smrt proslulega šejka, Rudalfa Valen tina, ša ni koftec. Ko so v to-rek pokopali (položili v mavzolej Iz marmorja) "perfektnsga ljubimca'* ob navzočnosti 10,000 pogreboev v filmskem mostu Hpllywoodu. je bilo upati, da bo zdaj mir. Pa nI tako. V 4*do so odprli nj< ko, kal njo zadnjo oporo-lik naredil zad-je v Parizu ločil Rambove. oporoka Je prseenatl la vse šejkov« častilca in častil ke. Valentino zapušča okrog dva milijona dolarjsv vredno premoženje, Id js ostalo kljub rassip-nemu življenju njegova kratke Igralske karijere. Vae to premoženja Ja v oporoki zapustil svojemu bratu Albertu, sestri Mariji in Tsrezi Werner, teti svoje druge žene. Dediči si razdele bogastvo na enake «dole. 2eni Nataši Ram bo v i — po domača Winifred Hud nut — Ja pa zapustil sn celi dolar. Prvi ločeni ženi nI zapustil nič. Valsntinovo premoženje se-stoj J Iz sledečega: Posestvo dvsh vil v Hlllywoo-du in sedmih akroV zemlje vredno četrt milijona dolarjev; $60,-000 zavarovalnina; osem avtomobilov vj*dnih okrog $10,000; pet finih konj vrednih $0000; dvanajst psov vrednih $12,000; jadrenfteo vredno $7,600; zbirko strešnsga orožja, starih pušk in oklepov v vrednosti $76,000; dva ptštajaka in zbirko ptic vseh vrat velike vrednoetl; zbirko zlatnine, srebrnlne In dragih kamnov v vrednosti $60,000; oblekat 40 oblek, 60 parov čev-ljev, trije dragoceni kožuhi, 20 klobukov, 800 kravat, več sto svilenih srajc in tisoč parov nogavic; kostumov In pohištva zs igra v vrednosti. $16,000; polovico dobička od njsgovlh filmov, ki prlnalajo več kot milijon dolarjev. _ Atlri ste dotik Ml selitve Now York. (F. P.) — Atlri sto delavcev, ki so zaposleni pri Long Island ieleznllkl družbi, bo Izgubilo delo, ker ee Je družba odločila, da preoeii svoje de-lavniee Is Morris Parks v Phf-ladelphio. Kompanije pravi, da se'jssll k Pennsjrlvanis železniškemu glavnemu stanu rsdi ek% nomsklh rszmer. Psnnsy Je po-glavar te družbs. Maurice Hot-diner, ki Je zaetopaik I/»ng Island Commuters zveze pa trdi. da ae družba zato seli. ker ae boji pokazati svoje knjige New York Transit In ljudski službeni komisiji* Španska prMriiaJa dala topnlčarjl so obteženi, da eo hoteli unljonUiraU voja-Ike čete. 8aa Sebaatlan, dpanlja, 9. septembra. — Don Jose d i Yanguaa v Mssia, Špsnski minister suns-njih zadev, ki js prišel semkaj, Je včeraj priznal, da je revolta v Apanski armadi veliko večjega pomena kot pa Primo Ki vera priznava pred «vetom. Rek^l je, da topnlčarjl, ki so se uprli vladi, okušajo unijonizlrati armado In «C pridružiti delavcem. Vlada je včeraj pozvala domov 12,000 vojakov iz Maroka. Naenkrat je Španska vlada porinila v ozadje vsa zunanja vprašanja in se bavl le s morečimi notranjimi problemi. Vsi liberalni in radikalni elementi silovito protestirajo proti nameravanemu piebiseltu. Rayonne, Francija. 0. sept. — Iz Španije prihaja vest, ki je u-šla cenzuri, da je diktator Primo da Riyera sklenil postaviti 160 artiljerijsklh častnikov pred vojno sodišče. llaMik« ialaiaaija ' A* , ' N aaamw ■ogtaaÉo apre Joto Ncmitja v svojo aredo. Ninčič Ja uaUvil SODNUSKA PREPOVE», KI NMA PARA, JE BILA IZDANA TE INI V IE« Y0KKI Ženeva, 9. sept.—Nemška delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Stresemanna je danes prispela v ženevo ln zassd-la svoj prostor v zbornici ligs narodov in v svstu Uy. Prvič pb sedmih letih, OdfiM*"^ HB sklenjen mir, zada Nemci i enakimi pravicami poleg', svojih zmagovalce^ Delegatje osemlnltlrldesetih dežel, ki tvore ligo narodov, so včeraj soglasno sprejeli Nemčijo v ligo in Mgln svet, v katerem ima Nsmčlja poleg Anglijo, Francije, Italija In Japoncu stalni sedež. Ko Ja bilo glasovanje končano, Ja galerija začsls burno ploskati, toda dr. Ninčlč is JugožlavlJa, ki Ja pcadsednlk zborovanja, ja ostro pfcpovedsl vsake nadaljna demonstracije. Delegatje so tudi spttjsli načrt komisija za povečanja števl-la nestalnih sedalAv v «vetu na devet. Nekatere manjše dežele so pokazale opozicijo In zahtevale debato, toda voditelji so m po-služili "parnega valjarja" ln po-tlačili opozicijo brez vsake razprave. , Je Izdal sodni Jako prepoved, le preden so delavci saatavkall. — Legalna analiza prtds o tem dokumentu. New York, N. Y. — Sodnik James A. Dunne, član najvišjega newyorškega državnega sodišča, je posekal vse sodnike, ki Izdajajo sodnijake prepovedi proti delavcem. Dunne ni čakal, da delavci zastavkajo, ampak js izdal sodnljsko prepoved proti mirnim pozivom, ki jih je Izdals delavska organizacija Škatljarjev "The Paper Box Makers Union". Sodnijsks prepoved ia bila Izdana za kompa-nijo, ki iadeluje škstlje, ki prihajajo . na trg pod znamko "Pak-ItJlite". Sodnijska prepoved prepoveduje organizaciji škat« larjev nagovarjati delavce, ki so zaposleni pri omenjeni kompa-iji, da sa prdružijo uniji. V tej veliki tovarni ni stavke. Med delavce so bile razdeljene samo okrožnice, ki so pripovedovale, kolike vrdnoatl je sa delavce, ako delajo samo 44 ur v tednu, več mezde In še uživajo saščito delavske organizacije. George Powers, Organisator sa unijo, ja sodnljsko prepoved izroči) Uniji ta ameriške civilne svobodščlne, da napravi o nji la* galno analizo. Naglaail ja, da je ta sodnijaka prepoved veliko dalekoaežneja kot sodnijske prepovedi, ki »o bile izdane za zaščito takozvane pogodbe "yellow dog", ki so bile izdane v Za-iwidnl Virginlji in prepovedalo uniji nagovarjati rudarje, da «mejo prelomiti pogodbe, k( so Jih napravil) s podjetniki. Kajti kompanlja, ki izdeluje Akatle, nima Jakih pogodb a svojimi užlužbencl. Povars je spravil tudi nekega drugega podjetnika v kašo. Dal Je aretirati William B. Rubina, ker ga je udaril, ko so njegovi pomočniki delili okrožnice mad delavci. Unija Ima zdaj 8,600 članov, večinoma v' tovarnah na Man-hattanu. Zdaj ja pričala agitacija ta organiziranja delavcev, ki delaJ9 v velikih tovarnah v Hrooklynu. Organizirani delavci Imajo a podjetniki pogodbo, ki poteče dne 80. septembra, Podjetniki, ki na pritnajo unija, se boja, da bo takrat odrejena splošna fetavka škatlarjav ln da bo dalo ustavljano tudi v njih tovarnah. Kajti dalavcl v njih tovarnah tožijo o nlaklh mezdah In dolgem delavnam času. KatfllM (Ma aaéala ga* AAVAIMA aèaMsa M kmM\ MlI^V MIH v M^Mfl «r^da as voditeljem snmH f t< , Uoumemouth. Anglija, 9, septembra. — Kongres strokovnih unij v Angliji je včeraj zaključil s 8,802,000 glasovi proti 848,000, da generalni svat unij (ekseku-tlva) nima* več neomejene direkcije bi kontrole v vodstvu bodočih splošnih stavk. Dtbsfca o tem vprašanju ja bila ognjevita in trajala Ja več ur. MMi voditelji so govorili proti generalnemu štrajku. C. T. Cramp, predsednik leletnlčarska organizacije, Js rekel, da uspeh prve generalne stavke v Angliji Ja bil brez. koristi In zato ni trsba nikdar več poskusiti s takim bojem. Bevins, predsednik u-nije transportnih delavcev, ee Je tudi izrekel proti principu generalne stavke. > OIPVttEM MEHIŠKI KAZNJENCI SO SE VRNILI V HI Te rovelaeijenarje Je pdmllestl-la govorne«ta Miriam Purge- ---- V Uli ------j—ti HOfl. •• V JOTI SO prrwiirii dvanajst 1st New York, N. Y. — Jesus H. Rangel In ša pat drugih mehiških revolucionarjev Ja bilo izpuščenih It kaznilnice v Tezasu po dvanajstih letih. Pomllosti-la Jih Je governerka Miriam Kurgoeon. Pismo, ki ga Je prejel njih odvetnik Weinberger, pripoveduje, da ^e vračajo v Mehiko. V pismu ss tshvslju-jsjo Ameriški delavski feders-clJi. njenemu predeedniku Wll- lism Oresnu, Panamerlškl delavski federaciji, Uniji sa ame-riške civilne svobodščlne In vsem drugim organizacijam, ki so kaj zanjs storile, da so bili pomlloščenl. TI revolucijonarjl so bili ob-so Joni v večletno Ječo, ker Je prišlo do prssks med njimi les obmejnimi strežniki, ko so ss ob času revolucije vračali v Mehiko, V tej praski Je bil eden stražnikov ubit. Naprsm Mehikancem eo vladali takrat veliki predsodki v Tezasu, ln JetnJška kazen Je bila visoka, daslravno so Mehlksncl rsvnsll v silobre-nu. ' . Kaj Ufcega pa ia not Omaha, Neb. - William E-verltt, najstarejši mož v Orna-hi. ki Je etar 106 leU, Je 8. sep-tebmrs dal aretirati žensko, staro 42 let, ki Je, t njint fllr-tirala na coati. Ženska Je plačala $10 kasni la sodnik Jo Je posvaril. da naj v bodoée pusti sto-letne možlčke pri miru. v apriagfUldu. Mprlngfleld, III. — Neprestane plohe, ki še prekašajo vee meje V Ullnoisu zadnje dni. so v sredo povzročile eno največjih povodnjl v 8prlngfieidu. Padlo Je sedem palcev dežje v par u rah. CasU so bile reke. ulična u U n ir| Je bile paral Izlrana in vee kleti so« bile polne vode. ftkoda Je zelo velika. Sakaild ageelja aa atf-krM Madaha pipa Ce Ja človek IM i .i.». —*— . f ,iea» piva plm ie Washington, 9, C* — Zdaj eo preiskali prohlblcijoniški agenti tudi znano reetavraoljo Ren, ki ss nahaja na vogalu Dva In dvajsete ulice in Državne oeste. Dosdaj Je biU U reetavracija imune, kajti Imela je pipo, li katere Je priteklo pravo pivo, ali pa neopojno. Pipa ee Je ravnala vedno po gostu, ki Je sahteval pijačo. Odredbo ta hišno preiskavo Je ts prisegel prohlbicljonlâki agent James Komlnakas. Prisegel je, da eo mu v tretjem nadstropju prodali Iganje. Kupil je opojne pijače tUdI v dru-gem nastropju. V prvem nad-stropju Je pa pil pivo, ki Je tekr lo is čudodelne pipe. Ta pip» Je Imela lastnost, da je la nje priteklo pravo pivo, ali pa neopojno. Aretiran Je bil Joe Callahan, točaj. Izjavil Je, da ga nI nastavil Denny Cooney, ampak neki Cerl Miller, katerega Ja peo-hibicijoniškl agent Komlnakae Iskal zaman. Isdelovnlci • piona^Ofnmi MM wewwi New York, N. Y, — Organizacija delavcev, ki Izdelujejo čepice. se Je pobotala a podjetniško orgenlzaelje, ki sastope prekupčevalec na debelo. Ti prekupčevalci ne prevzamejo direktno odgovornosti aa rasmere v delsvnlcah, v katerih kupnj*> Jo čepice. OdadaJ naprej bodo pa ti prekupčevalci prevzeli odk govornost za rasmere v delavnicah, v ksterih kupujejo na debelo produkte. Stavka Je pričale dne U. avgusta In sdaj ja končana, kajti organizacija Ja napravila jogodbe skoraj s vsemi delevnicaml. Delavci eo dosegli 40 uf dele v tednu. Ta ta-hleve Je bila vzpostavljena, da se zniža število brotposdnlh In ds je delo bolj deljeno skoti vee loto. ns Je bile tudi Affltlrajt* * f V "T? • JP up ' prosveta GLASILO «LOVENSKI WAKOPWE POPPOPfl JEDIfOT» LASTNINA SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTE P»bsVBTA ■ Ccm ocImov po dogovora. Rokopisi m m TraáaJo. Naročnin«: Zodinjeno ártmw (Itvcn Chkaco) UM m teto. SMS «o fa» tem» - fri ——; CUOMO ta Otaaoo SMS m loto. Ulit pol ta ta inoi^MWhro IS.00. ^ ■ ^ ^ w NmIov h Tinkar Im otik § «p r 0 s v E T k" M7-H So. Un4b A WTHE ENLIGHTENMENT" Or fa* of Ik« Sir—a Kottwpl ' Mê—* gaslrty. Qw—i Ip tSo SMfPO NttiMMl Roooftt My. Advertising rate* on Subscription. Unltod Stoto« (oxecpt Chicago) i If JO. and foreign eoostrloa WOO oor 'MEMBER of TBI FEDERATED PRESS" — ISf „ » okkooi« a. ft. (Asg. SI. IPM) polof vi do ñm k • u« dnrvoH polokU aaraéaiaa. PooorMo |o pravsfese». ri Mat. ŽELEZNIŠKA DRUŽBA SE PERE. i mi vsak din več jsklenih voi in manj lesenih v nlužbi, kot katera druga želeanttks družba. Zakaj nima 'železniška družba samo jeklenih voz, tega železniška družbi ne pove! Zato, ker jekleni vozovi stanejo denar, in če se denar izda za take vozove, se pa znižuje profit. Ta nesreča je ponoven dokaz, da je skrajni čas, da se ameriške železnice nacionalizirajo, t j., da postanejo splošna lastnina ameriškega ljudstva, železnice pa upravlja demokratična uprava, v kateri imajo železniški uslužbenci tudi besedo. ■«■ I 1*1 IIIMI II III II >1 | " M ......I »' 1 - 'TV ' ¡f M lenkoli del takoj, kat je zaMe-feno v knjigo. Pobiranje denarju bo prjčelo, ko bo vse v redu za pride tek gradnje poslopja. A- a Akcija I aloveq*ki dom Chicagu. -v UL — Preživeli S dobo vročih dnevov. in čas hladnejših vočarov ae nam bliža. V poletnem.¿asu vae tišči ven v naravo, med zeleno drevje, da pe navžijt, aveiega zraka in zadpbi nove energije za vsakdanje tfu-(lapolno delo. Edina vabljiva zabavajo takozvani pikniki. Zborovanja v mestnih dvoranah ¿er reševanje raznih tet ki h problemov, jh pe kar vrstijo pred na? mi, pq rep kočljive reči za sap /«•mljane v splošnem, he nekaj - komaj j>eščica, je Ukih, ki z v ho vnemo delajo za celokupen blagor, pa bodi vroče ali mrzlo reme, oziroma naj sije ali l|je. En del odbora, ki tvori gonilno Milo v Zvezi elovenpkih organizacij v Chicagu in okolici, se lahko prišteva med te narodne po-žrtvovake! Ta odbor ima eno redno aejo vsak meeec, ter vež ožjih sestankov raznih važnejših funkcijo-rmrjev, ki izvršujejo tekoča dela potom za to izvoljenih pod-odaekov, ne oziraje pe na vročino in drage pličnenesadoptne zadržke. Vee delo je torej v polnem teku in etvar za^rradnjo zlo-venskega doma v Chicagu gre, dapi ne tako hitro kot ¿i bilo ž* leti, nevzdržema naprej in na-ravnopt proti našemu konkretnemu cilju. In ta cilj. je: Naj* vetji ia najlepši slovenski dom v Združenih državah l Chicago bo v par deeetletjih največje mepto na pvetu, torej bo vrednost posestva v sedanji takozvani okolici neverjetno ras tla navzgor. Mi moramo v prvi vrsti zgraditi ta dom zato, ker ga res rabimo, drugič zato, da bomo s to kon-tribucijo v svoj narodni ponos pripomogli razviti Chicago v največje mesto sveta, in tretjič zato, ker pe bo vrednost našega po-slopja v primeroma kratki dobi potrojila. Neodvisifi posamezni Izjava proti izjavi. Železniška družba je našla krivca, ki je povzročil ne-tgodo na postaji Clybourn Junction v Chicagu v ponde-Ijek zvečer, ko so se izletniki vračali domov, in je jasno kot b?li dan, da je pet potnikov ponesrečilo smrtno v lesenih železniških vozovih. Kaj mislite, kdo je krivec? Ali je železniška družba? Kaj paše t Frank Walters, podpredsednik družbe, ki nadzoruje prometno službo in vzdrževanje železniških prog, je podal svojo izjavo. In ta drži pri ljudeh, ki imajo toliko pojma o železniškem obratu, kot divjak v džungli o matematiki in geometriji Podpredsednik pravi, da je signal na Woodovi cesti kazal: "Stoj." Ni to je pa signal pokazal: "Previdnost." Strojevodja je pa vozil s paro in hitrico, kar je kršenje predpisov. "Naše signaliziranje je popolno, kot kateri drygi ~ sistem v Združenih državah," naglaša Walters, ko razpravlja o bločnih signalnih sistemih. Strojevodja Louis Smith, veteran iz španske vojne, ki je vsled nezgode dobil močan pretreslaj njegovih živcev in js pomagal pri rešilnem delu, dokler se ni zgrudil na tla in so ga odpeljali v bolnišnico, je v bolnišnici pokazal svoji ženi drugo stran dolarja. Strojevodja je izpovedal, da se je strogo ravnal po železniških predpisih. Signal mu je pokazal rumeno luč, kar pomeni "previdnost." Vozil je odslej naprej sliitrico dvanajst milj v uri, kot določajo železniški predpisi. Na enkrat je pa pred sabo zagledal vlak. Bilo je prepozno, v prihodnjem trenotku je sledil tresk s strahovitim učinkom. Od druge strani se namiguje, da je Ml strojevodja _________ __________________ slabotnega zdravja in je bil v rezervi, češ, da ti strojevod-|ki in neodvisni narodTso tisti, ki je nastopijo službo le tedaj, kadar je ždežniški promet izredno velik. Recimo, da je bilo res tako. Kaj se da sklepati iz tega? Kadar je železniški promet izredno velik, je v železniški službi potrebna veliko večja pažnja kot ob času, kadar je železniški promet normalen. Ako j* potrebna večja pašnja, se potrebujejo tudi popolnoma sdravi ljudje, da opravljajo železniško službo. Ako je železniška družba vedela, da je strojevodja v slabem fizičnem stanju, je tedaj izvršila zločinsko malomarnost, da je takemui strojevodju zaupala lokomotivo, ko železniški promet zahteva močne in popolnoma zdrave ljudi. Dogodki, ki so se odigrali po nezgodi, govore, da strojevodja ni bil v slabem fizičnem stanju In da govorice o njegovem fizičnem stanju imajo namen nasuti javnosti peska v oči. Strojevodja Smith je po nezgodi potegnil osem oseb izpod vlakovih podrtin! Najprvo je potegnil mrtvo dete izpod vlakovih podrtin, na to druge osebe, dokler jih ni bilo osem in potem se je strojevodja šele zgrudil zaradi pretresljaja njegovih živcev in napornega dela nA tla. t Kaj tako delo pomeni, ve tisti, ki je bil na lokomotivi, ko je vlak za las drvil mimo velike nezgode, ali ki je doživel železniško nezgodo. In strojevodja, ki je po taki nezgodi imel moč, da je zlomil sedem sedežev, da reši osem osob izpod vlakovih podrtin, naj bi bil fizični slabič? V Ljubljani so rekli takim ljudem, ki ao tako govorili o delavcih, ki so izpolnjevali do zadnjega trenutka svojo dolžnost, da se naj gredo solit. In to velja tudi za ljudi, ki na ta način govore o strojevodju Smithu, ki sedaj leži zaradi te nezgode bolan v bolnišnici. Smrtno so ponesrečili izletniki le v lesenih vozovih Kaj to pomeni? Ako bi bili vsi vozovi iz jekla, da bi najbrž nihče smrtno ponesrečil. Ljudje bi sicer dobili poškodbe, toda smrtno bi ne ponesrečili. Tudi Število ponesrečenih bi bilo manjše Leseni vozovi so se «trobili in zajedli drug v drugega, in pri tem so ujeli nič hudega slu-U*e potnike kot ogromne ki«««fe, ki so jih tiščale, dokler jih niso izsekaH in tarnali rettlci. „ Edini izgovor, ki ga ima železniška družba,' zakaj ni ao bili vsi vozovi ia jekla pri vlaku, je ta, da železniška družba izjavlja, da ima 56 odstotkov vos is jekla In da te je lep, poživljajoč začetek zbiranja financ, ki naj bi dobil povoljen obo-revalne stroške, je $47.6e. Včlanjenih društev in kluhev je štl rlnajnt In odborniki pO do sedaj še vsi delali brezplačno. V stav binpki fond, ki je vložen na A dams State Banki, je potom prostih prispevkov, veselic, piknl kov in drugih priredb nabranega $1200.56. Ta denar je varno vloftcn na obreeti, in ga je mogoče dvigniti le kadar seja tako sklene Ia to potrdijo predsednik, tajnik ln blagajnik s svojim podpis«. Poleg tega je blagajalk pod i»oroAtvom, ki preeefa naloženo vsoto. Tako so glede ver noati vlagi napravljeni vsi po* i koraki Nadalje Je sa njo doma podpisanega kapitala po ožjem krogu agUneJMh proi*KatorJev za vsoto $2966.00 To Je seveda šele začetek, in pro svetni odsek objavlja te fttevtlfc* uaamrrom. da bo sploAna publika videla, da Je letos fcatel v reentm ln »motrentm delom, dr se U dom čimprej i sredi 8k* paj bi torej bilo denarja 1411».. ™ ki Je namenjen ta gradnjr ploven«krga doma v Chicagu. !r. dela; ter podprejo po akcijo, v denarju in agitatorično. Društva, ki niso še člani Zveze |1q-vensldh organizacij, naj ae nam pridružijo. #aj pišejo po informacije na našega tajnika J*hn Putsa, im S. Kacine Ave., Chl-cago, JH. Qn bo vsakemu radevo-Ije dal vee jiotrebne informacije, nakar društvo lahko- pošlje pvoje zastopnike, če ne prej, saj na letno aH glavno eejp, ki ee bo vržila v januarju, 1927. Na tej seji bo frvoljen nov odbor za leto 1927. Ker v tem letu pričakujemo veliko dela in napredka za našo Ptvar, je velevažno, da izvolimo kar najsposobnejši odbor, ki bo uspečno vodil našo organizacijo proti zaželjenemu cilju. Ako bomo vsi nudili sodelovanje, bo Odbor prvič imel vetje veselje do dela, drugič pa bo ložje delal, ker bo iittel finančno in moralno zastafibo iz vrat član-ptva. Brez takega skupnega sodelovanja nI še nikjer bilo uspehov, in mi Cikažani si ne emamo domišljati, da amo v tem vpogledu kakšna izjema. Proevetni odsek torej v prVi vrsti apelira na vso slovensko javnost v Chicagu in okolici, da se sdruži z nami iti postaSe aktivna za našo skupno stvar. Nadalje želimo, da se članstvo ude-ežuje sej svojih društev ter stvarno in na vsaki seji razprav-ja o nameravanem slovenskem domu; podaja naj nasvete in kritiko, da se potom teh lahko iz-boljAuje sistem delovanja. Društva naj pazijo, da se bodo njih zastopniki redno udeleževali od-borovih sej Zveze slovenskih organizacij ter poročali na njih žeje In zahteve njih drufttev. Isto-tako naj od avojih zastopnikov iahteva£o podrobna poročila zaključkih in delovanju sploh skupnega odbere Z. a. O. Na ta način bo potrebna kontrola nad vsem, in delo bo šlo rapidno naprej. Vssk posameznik bo imel veselje do izvrševanja svojega dela. Nadalje naj posamezna druitva podpišejo kolikor mogoče delnic. Važtpujf, da Imajo druitva delnice, ker stalne delnice bodo izdeiie le društvom ia klubom. Posamezniki naj tudi podpišejo kolikor mogoče delnic, ki pa se bodo smatrala začasne lelnlce. In jik bo slovenski dom ItpUČpl lastnikom kakor hitro*bo Aabran potreben denar. Ko bo eakrat v bodoče slovjpski doto iz »lačen, bo res pravi ljudak dom. ker bo fpedal vsem društvom, katesa bodo včlanjena ia ae par posameznikom, kot b «e lahko zgodilo. Če ne saaigu-ramo tega v začetku, da bo*i «amo druAtv* in klubi stalni delničarji te zgradbe. Vsak p meaaik. ki Je sa slovenski dom s veselje* vložil svoj denar **U primernim obrestim v ia tajnika Z. 0.8. Denar sa pod--»laanr delafee ee ne pobira ta--^nala lastninske pravice niti e-konomske sužnosti, „ profesor James F. Norris nt omenjenem zborovanju. I>a je kemija velik revolucijo-aaren faktor, je treba priznati. Sploh vse naravoslovne verfe 80 revolucijonarne. Ogenj je na-turni kemični preces pretvarja-nja elementov. Ko si je človek prvič podvrgel ta proces, je izvršil eno največjih socialnih revolucij:, premagal je mraz in 8e osvobodil tropičue klime. Posledica je bil razvoj belokožne-ga plemena največjih umstve-nih zmožnosti, ki si je podvrglo ves planet. Druga socialna resolucija je bila, Joo je človek po. ¿večal moč ognje in pridobil trde kovine. Tretja je b|la, ko je človek: a /izičnonkemičnim pro-caaom osvojil .paro in upregel silo elektronov v elektriki. 0-svojitev atomične sile bo nedvomno velikanski preobrat. Kdo to doaeže? Znanstveni-ki. Kdo so znanstveniki? Delavci — dasi se tega ne zavedajo in mislijo, da so gospodje. V resnici je mnogoteri znanstvenik, posebno v Evropi, pravi ptoletarec na gmotni strani. Kemija in druge aplicirane tvede reš izvrže socialno revolu-iejo — kadar bodo v službi za-vednih delavcev, ne prej. Doba, ki ne pozna lastninske pravice in ejconomske sužnosti, o kateri javori profesor Norria, je socialistična doba. Zakaj Norris govori tako? Ali se zaveda? 1. Kako strupi ubijajo? 2. Zakaj ae napravi mehur, če se spečete? 3. Zakaj solnčna svetloba porjavi kožo? Odgovori: . 1. Strupi delujejo na številne različne načine. Nekateri — cianid na primer — vzamejo krvi ppopobnopt prenašati kisik. Drugi se razlezejo po vsem te-lesu ter umorijo gotovo poea-mezne celice v nekaterih važnih delih telesa. Biklorid na pri-mer uetavi delovanje ieter. Drugi etrupi napadejo živčni sip. tem; med temi so morfij in strihnin. Par atrupov spremeni kri tako, da se atrja v žilah, ali pa povzročijo razpad rudečih krvnih telesc; med te strupe spadajo tudi strupi nekaterih kač. 2. To je ena izmed izredno važnih naprav Narave, ki alužl v varstvo neinih vlakenc pod kožo za dobo, dokler ae naprav-IJa nova kola. Nekak voden ae-rum pronica iz krvi v vlakenca. ki se nahajajo pod tistim mestom, kjer je bUs koža opaljena; U serum dvigne mrtvo kožo z živih vlakenc pod to koto. Pod se po- ■■■to vodenkasto blazinico Braddocka, vseeno se aleem po- tem razvija nova kole. trudil poprej v to slovensko na- 8. To Je naravna obramba pelbino. Ro*tavila na čelo gibanja, da "<- prispevki za Borze dala sploh Opravijo, ker ne gre, da se po-1 ir"o, a ne arporabljajo ne ia ' r^anizacijo dela, ne za podpo r<\ nasprotno, da je prišlo tako dsK da morajo vzdrževati De-'»vske zbornice celo že obstoje-** fiorze dela in vršiti nalog», ki Jih morale predvsem te. Naša zbornica je storila za o-m 11 jen je brezposelnosti v rudar-k|h r»virjih vaa giogoie. vzdrževanje Borz dela v Mariboru in Mursld Soboti je "kleniU prispevati do najvišje-K» ru-ska 47,000 0ln. ^ kljub temu je v proračunu potrebni in da vstvarjajo take podpore prej nasprotnike, kakor jprijatelje. Uvidevni zaupniki, ki so zasledovali delo zbornice ob priliki krize v naših rudnikih, ob obu stavitvi tovarne v Mostah, ki vpošUvajo naše napore in denarne Žrtve za vzdrževanje Borz de-la v Mariboru in Murski Soboti, ki si bodo predočili, da je pri dovoljenih kreditih od 710,000 Din za prvo polletje, od katerega je bilo treba poslati 110,000 Din še za centralno tajništvo D. Z., tako da ji je ostalo le še 600,000 Din razpoložljivega denarja, vpo-rabila 150,000 Din, torej četrtino za neposredno podpiranje breaptfselnih, pa bodo morali priznati, da zbornica ne zasluži očitkov, da se ni brigala za brezposelnost. ' M siru za vzorno moderno mesto. Krematorij je njegova neobhodna potreba in higijenski razlogi, ki govore za njegovo postavitev v Zagrebu, bi bili merodajni danes tudi že za Ljublano. PROSVETA Vprnšjanje krettatorija v Zagrebu. Naša mesta pogrešajo še marsikatero moderno napravo, ki bi poboljšala zlasti higijenske rszmere. Pravkar se debatira v Zagrebu o zgraditvi mestnega krematorija. Ta debata je bila načeta prvič še pred desetimi lati, toda so jo vedno odstavili z dnevnega reda, bodisi iz tehničnih, bodisi iz prlncipjijelnih raz. logov. Med tem pa vztraja zagrebški mestni fizikat na zgraditvi krematorija, in sicer is čisto higijensklh in finančnih vzrokov. Površina zagrebškega pokopališča znaša sedaj okoli 80 JuUr zemlje. Stari grobovi se preko-pavajo, koati ekshumirsjo, kar stane ogromno denarja, a prostora Je še vedno "premalo. Samo ekshumadjski stroški so znašali lansko leto nekaj manj kot 20,000 Din, za nakup novega pokopališkega zemljišča Je potrošila občina četrt milijona dinarjev, okoli 100,000 Din pa Je bilo izdatkov sa planiranj*. Ta praksa traja že deset let in vsako leto na novo oropa občinsko blagajno zagrebikega mest* «a znatne novce. Zagrebški mestni očetje pa so tako konservativni, da nočejo po smrti zgoretl v plamenih, temveč vztrajajo na tem. da se krematorij ne sme sgraditi In vendar hoče veljati Zagreb v vsakem o- Na smrt obsojen, a pomilo-ščen. Kakor smo svojedobno poročali, je bil pred par leti v okolici Karlovca izvršen roparski umor: mlinar Josip Kosan je bil ustreljen in oropan, njpgova žena Ana pa težkd ranjtna. Roparski umor sta izvršila Franjo Ban in Milan Neiič, ki sta pri iplinarju prenočila. Nežič je bil obsojen na oeem let ječe, Ban pa je pobegnil v Turčijo in se je letos vrnil v Jugoslavijo. Vest ga je pekla in sam se je prošlo zimo javil orožnikom. Meseca, marca ga je sodni stol v Zagrebu obsodil na smrt. Njegov zagovornik je predložil kralju prošnjo sa pomiioščenje. Kralj ga je po-milostil in izpremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo. Než&u pa je bila ječa podaljšana na 15 let. ' Važni razgovori. Režim v naši državi je podoben čarodejne-mu kotlu, v katerem se vedno nekaj kuha, a nihče ne ve, kaj. Dan na dan čitamo v oficijel nem in nšoficijelnem časopisju o odločilnih sejah vlade, o važnih avdijencah, o važnih razgovorih in na koncu teh "sensacijonal-nih" vesti' pa še kopo ugibanj, ki se končno razprše v prazen nič kakor iskre, kadar se zvezda utrne. In Čitatelji zro predse kakor vol v nova vrata, ne da bi vedeli, o dem se je vršil razgovor, konferenca, ali o čem se je sklepalo. Čudni so ti običaji, ki kažejo, kako malo #e menita re-Žim kakor (udi opozicija za jgv nost in kako malo jima je z'a delo s širokimi plastmi naroda. Velika tatvina dalarjev v Brežicah. Iz Brežic javljajo o veliki tatvini ameriftkih llolarjev in razne zlatnine. Orožniki v Breši-cahr in tudi druge bližnje orodt-nlške postaje intenzivno zaale-dujejo drsnega in premetenega tatu. Tatvina se je izvršila na Veliki šmaren v vasi Zakot, ki šteje približno 800 prebivalcev Mlad mošfci s športno čepico ia precej čedno opravljen, ki se je potepal po brežiškem okraju, je vporabi) ugodno priliko ter smuknil med 2. in in 4. uro, ko so bili domači odsotni, v stanovanje mlinarja in poaestnika Antona Drečitika. Začel je br skati po omarah in shrambah ter je končno naletel na izredno bogat plen. Pobral Je dva ameriška bankovca po BO dolarjev, 8 ban kovce* po 20 dolarjev, 8 zlatnike po 20 dolarjev, dva "bankovca po 100 Din, mnogo zlatnine, tako zlate prstane, uhane, kakor tudi razno obleko. Tat je odneael seboj gotovine In blaga v skupni vrednosti sa 17,000 Din. lagi» nil je brez vsake sledi. Drzna tatvina je izzvala med prebival stvom veliko aensacijo in razburjenje. Ukradeni dolarji prezentlrajo po dnevnem tečaju približno vrednost 12,600 Din Gueiinčičevl komunisti so izdali svoj list, ki» so ga krstili sa "Enotnost". Lep list, naravnost vstvarjen za pospeševanje enot-nosti delavskega pokreta, tako lep, da si ga lahko vtaknejo možakarji za klobuk, pa zevrieka-jo zraven. Na vse plati se life delavstvu in čiU levite tistim, ki so ji}) pregledali in niso za ze-dinjenje z njimi, tako da so prav podobni tercijelkam, ki na vse plati obračajo oči lir obžalujejo s težkim srcem grehe svojega bližnjega, da bi napravile vtis poštenih ženic. Ta manever je za vsakega delavca Jasen. Delavstvo ne mara več razdiračev delavske solidarnosti, zato bi možakarji radi s to novo taktiko vtihotapili razdirajoče elemanU v organizacije. Inž. Gustlnčtt Je bil že sam vstopil v čevljarsko organizacijo, pa so ga vrli ljubljanski čevljafjl prav lepo iz-kompllmen tirali iz organizacije. Gospa "Enotnost" naj bo le brez akrbi. Delavstvo se organizira in združuje, toda na načelih razrednega boja. ker med njimi ni veš prostora sa komedije. V bodoče delavake organlsaci je ne bodo nikdar več poetaie torišče kakršnihkoli "gtftatferjev," ki bi zaetruaUevali z razdori razredni jK.kn f delavstva. S POLJA VEDE KEMIJA PRINAŠA SOCIALNO REVOLUCIJO. tabo. atomično allo. ZUte iagubi ausjo vrod-noat. ker «a bo «reveč. PhlbufclpMa. Pa. - Socialna revolucija v Ameriki in po vsem svetu, ki prineae novo in srečno dobo človeštvu, pride, kadar kemija reši sdaj še vodno m is ter i -jezno vprašanje Manične sile. Tako je tekel 7. t. m. profesor James F. Norria, ki uči ke mijo na Massachuaettskem teh nologičnem institutu, na kon venciji Društva *ReriAkih kemikov v Philadelphiji- "Današnji družabni red bo popolnoma izprenanjsn, kadar Človek uprete atomično ailo, in to dosele kemija", je rekel Nor-ris. "Ze danes f*mo z vso gotovostjo, da je v atomu zaklenjena energija silne moči. Ta sila je kakor škmtelj v škatli. Kakor hitro najdemo gumb, na katerega je treba pritisniti, se odpre škatla in energija skoči ven v nafte roka. "Tedaj se sačne nova doba za človeštvo. Nič več no bo treba sužnjev pod aemljo in premogovniških banonov. Brezmejna zaloga nove energije popolnoma prenaredi ves svet. Vsak človek bo lahko ušival vse dobrote življenja brez fizičnega truda Odkritje atomišne aile prinese temeljit ekonomski preobrat. Sedanje socialne vrednosti bodo uničene in lastninska pravioa ter ekonomska suinost izgineta popolnoma. Nič več se ne bodo ljudje pfhali sa mtfurna bogat atva, kajti Uk bo»stev bo toliko, da Jih na bo nikomur manj kak>. . Na svetu m bo več prostor« sa ljudi, ki 4#nes žive celo generacij*, v izobilju radi tega, ker je «JiHov stari oče postal laetnlk rudnika. V novr dobi bodo kdvine lahka reč. V kemičnih laboratorijih ae bodo pretvarjali slemen*! in zlatih rudnikov ne bo treba, kajti zlato bodo dela|i kemiki U drugih navadnih snovi." , Profesor Norris je nadaljeval, d» zlato pvaatane biti enota socialne vrednosti, ker tagubl sedanjo stalno ceno. Dobiti bo treba drugo vrednostno enoto, kot je n. pr. delovna energija ali kaj drugega. Norris je tudi dejal, da kemične eno vi nadomestijo petro-Ije in gazolin, kadar zmanjka naturnega oljaf ravno tako kemiji nadomesti naravne pline z drugimi in boljšimi sestavinami is ogljika in vodika, ki so deloma te sdaj znaae. . Dr. O. J. Saaelson is Bostona je rekel, da bodo kemiki kmalu produclrall umetno tkanino, ki bo močnejša kot Je bombaževi-na ali volna, i Profesor Nicholss Knlght i Cornsll Collega, Mount Vernon, Is., je poročal, da Je v vsakem kruhu okrog enega odstotka alkohola. V domačem kruhu, ki ga gospodinja doma speče, je že največ alkohola, dočfcn ga jt manj v pekarskem kruhu. KAKO 2fVE NAJEMNIKI FARM NA JUGU? iMPfMPmimw" MEDDRŽAVNA TRGOVSKA KOMISIJA HOČE RAZBITI PREMOGAR8KO UNIJO. Pereča L. OMe sa P. D. trdi, Agltlrt)ic sa nVoavrkT! Ut deklg vredno ona lahko zašla VAko je delati, tedaj ži 26 centov na uro, in U žen aka ravnotako." In na U način bo Ellon Cheaeer kmalu šla naprej pred moškimi v delu ns polju in bo metala tobačna stebla na tla, najprej na desne in potem pa na lavo v blato. Njen oda, Henri, jo spre H farmarsko ponudbo treh dolarjev na dan Kako je Cooltdgeva Meddržavna trgovska komisija pomagala lastnikom rovov v njih napadu na United Mine Workers unijo, se lahko spomnimo na od-rovor, ki ga je da) predsednik U Lewis omenjeni komisiji, da tli se cene neugodne sa unijo nadaljevale. Ltwia imenuje to poročno za unijo grd napad na mezdno lestvico in pa na iiv-jenskl standard premogarjev^ On pravi, da naj se le drznejo rabiti veliko moč te komisije, da starejo unijske razmere. Zastopnik komisije pa da so ae cene prevosnini iz unij skih rovov zvišale za $0 do 100 odstotkov več, kot pa cene za prevaianjo premoga iz neunij-skih rovov. On gre še dalje in pravi, da ao.sk to odgovorne unijske mezde posebno pa že Indian! in illlnoisu. On pravi: Premogaraka industrija Indian! in pa v Jllinoiau se haja v kritičnem stanju radi premogarake meade, ki temelji na jackaonvillaki pogodbi, to pa zato, ker so te mesde veliko vi» jejcot'pa v neunijeklh rovih. Te mezde pa povzročajo višje izdatke, da ne moramo voditi kom peticije z našimi konkurenti. Veliko rovov, tilogoše več kot polovica, je zaprtih. >a še tisti ki obratujejo, ne delajo nikako-ga profita, pač pa še zgubo. IVa. mogarske razmere ao v skraj no slabem stanju. Tisoči pre-mogarjev in drugih, ki so di rektno in indirsktno odvisni od premogarske industrije, je pri zadetih ter'»o brez dela." Ako bi vlado kontrolirali de-lavci, tedaj bi taks raamere bile nepotrebne^ kajti delavska vlada bi zahtevala, da ae izboljša premogarske razmere v unij-skik distriktih. Delavska vlada bi uravnala prevozne cene tako da bi bila sa unijika premogar-je zadovoljiva. Toda sedanja vlada, ki jo kontrolirajo deloda jaki, akrbi na to, da iptreše liitafeaift». «rovov. In nja isjava federalnega aganta postane važna propaganda vele-bianaaa. Lewis odgovarja na to lxjavo in pravi: "Nikdar niaem mogel rasume. ti, da ima Meddržavna trgovsks komisija moč in nalogo utrga-vati mezde delavcem. Pa tudi ni«»m vedel, da ima U komisija kakšno funkcijo dovoliti, da postanejo njene odločba predmet propagande sa katorokoli dveh glavnih strank Ur da aa umaša-va v mezdne konflikte, kot se Je to ravno sedaj pripetilo." Lewis trdi, da so aa vas pre-vozns cene zvišale za manj kot «0 odstotkov in sena «a prevox premoga is neunijeklh rovov pa •o ss zvišale od U do 08 odstotkov. Tods za pravo» premoga iz Indiana iz unijskih rovov ps ao se svišale za oslih 107 odstotkov ali več. "Kljub Um razmsram in prU maram", pravi Uwla, "pa ta pregledovale» komisije trdi, ds ao Umu krive mesde v unlonUi-ranih rovih in na U način Je končal avoj poael Ur odalovil za 'ht«*ve delavcev v Indian! in (1U-noisu. 8 tem svojim postoiMt-nJem pa je pokazal ne samo, da simpatlzira z lastniki železnic In rovov, pač pa Je tudi pokazal, ds Js on proU unljskim delavcem z vsemi štlrml." Književnost In koltnra Nearlng bo govoril ko ae povrne U Anglije. New York. (F. P.) — Scott Nearing, ki se nahaja na Kon-ireau briukih strokovnih unij in ki zastopa Federsliiiran tisk, aa bo kmalu povrnil in bo ob tej priliki govoril o kongresu in o generalni angleški stavki. Prvi govor bo imel v New SUr Casino dvorani. Shod je sklican za 19. septembra popoldan in vsUpnice so še na prodaj. Ta ahod bo pod avspkijo Delavske šole v New Yorku. Nearing bo obdržaval dva tečaja predavanj v prihodnjem šolskem letu. En tečaj obstoji is treh predavanj: Britsko delavsko gibanje, kriza britakem imperiju in britsko-' ameriški konflikt. Drugi tečaj bo obstajal is štirih predavanj: Današnja Rusija, kriza v Franciji, Italija in fašizem in pa Nemčija in Dawsov načrt. Bu-ietin, ki opisuje U tečaj« bolj na dtobno, lahko brezplačno do-blU, ako pišete na Workers School, Bertram D. Wolfe, di reotor, at1108 E. 14th fit., Now York., 7~ , «. Doba človeka" — The Time of Man — j* nova knjiga, ki Jo je spisala Kllsabeth Madox Roberts. Ta knjiga Je spisana v le pem jeziku, ki opisuje šivHsnje kmetčke deklice, ki ee je prese« lila na kentueklsko gorovje. Po-'Veit je spisana pri prosto tsr je povedana skosi občutke dekllos ter nas siiominjs na kraano Knut llamsunovo sliko kmet-skega življenja na Norveškem —"Raat semlje". To je ena najboljših knjig, ki so bile že kdaj spisane v Ameriki. Posebno ps je to še redka knjiga, ker de-pik tira življenje priprostegs ljudstva, ubožnegs ljudstva, močno impresijo skušnjo. Njih trdo, težko življenje je opissno pesniško. PisaUlJica Je doma iz države Kentucky in je pohajala člkaško univerzo. Tu se Je spoznala i raznimi IlUrati in Je prišla pod vpliv Robart L. Lovetta, ki Ja profesor UUrature In uradnik magattna New Republic. On js tudi sotrudnik Federalisiranega tiska. Knjigo dobiU pri Viking Press družbi lij sUns 92. — ■ m ■ s ' pride Henri k stanovanju, ki nI sUnovanJs, in pravi svoji šenl In hčeri J "Ta farmar misli, da on laatuje človeka, ki dela ns njegovi farmi. Ampak jaz o« bom tega trpeli" t* nato se kmalu preselijo na drugo far- mo. Na drugi farmi Je morda za tedea in aUnovanje, ki stoji! mM)0 boljše, toda veliko nI, In ob potu, da bo šivel v nJem za to dobo. Rea je« da dež llje skozi streho, pa tako malo, da nI vredno govora. In pozneje Je Henri sprejel še nadaljne pogoje farmarja kot so: "Jaz U bom dal dvajaet d» larjev.m v gotovini In__| stanovanje ¿rec kake/ftfljemni- vlažno, ne. r Poleg toga ps U bom dsl masti, pšenice ia mesa za ceno ki bi jo Jas aam moral i>l*»enega sledu. I&š ao naaUle o Um vprašanju rame domneve, ki Jim je bi« la podlaga in direktiva Iju« bezep do svojega lastnega rodu, mg . hoUnd-skom Jeziku. Andre Kemt Je dokaaoval, da Je Bog govoril g Adamom v švedščlni, Adam pa mu je odgovarjat v danščini in Sva v . . . francoščini. Persljcl pa ao mislili ia so mend* še danes uverjeni, 4« M v Paradižu govorili tri joailiai v mehki, preprftevalnl arabščini Ja fovo-rila kača-zapeljivka, v pesniški pcrzUAčinl sta jI odgovarjala A-dam In I£va, nadangel Gabrijel pa jo prva dva grešnika karal v trdi. preteči turMini . • • P i. Pes. poroki «bor "gara" (odsek kluba M. t, J M.) —Kaosa* V sedijo I *loooeibra v droraal 1. M. P. I. Ur. "gloraaJia". — Mllaa v »obolo S. Jaeuarje v Na« rodni droraal, to. R*Hm Ave. In W. I sik gt. Dr. "Dsatoo". — Mešbssedas eeoo- lira r aodoljo t. jsaaarjs v Maral» al dvorani. Dr. šl. lei. B. N. P. I. - Vooolieo f •oboli) ts. jaauarjs v dvorani B. N. P. J. Klab M. I, JME. — Drastfka prod-iUv« v aodoljo M. Jsaoarja v dvo. r«»i Capa Dr. M. M. a. N. f. J. - Voralka V •obalo tf fobrasrjo r drevesi B. K P. J. Risb šl. I. •tar« 87.1 Klab M. I. in, •lavo la aodfljo I. maja V OPOMBAi Ako al »■noš«* v ra«r»Hu d»ia» m drago 1 i+m Pal.. ISB4 Aro« makra v ¿X. mi ñHPJ Hm roftoaa- BMH detli a NASVET 8TAR$BM. V. V prej4njih ¿lankih imo omenili razne poklice u moške ali ieruke in prilošnostl ki jih nudijo »ačetnikonj. Namen tet ¿tankov je zlasti U, da aluii/o za nasvet staršem, ko njih otroci zamenjajo ioio i delom. V tem članku ae oziram« na dva poklica, primerna za moške. Ako je vaš deček zdrave in močne postave, mehanično na-¿Čfm in se zanima sa elektriko, tedaj je po naravi primeren za delo men terja električnih ilc (electric light and power installer). Ta panoga eltktrične-ga dela je mnogo obetajoča in napredna obrt Pravijo, da o-kok> 1. 1880 je J. Pie rpont Mor-gan bil prvi, ki je dal napeljati električne iice v svojo bilo, tako da so njegovo hišo nazivali ' f Dom soJnčne svetlobi. Od o-nfga časa je napeljevanje lic postalo običajna stvar sa pre-teino večino hi* liro» dežele. Stara in nove hiše so postale "domovi solnčne svetlobe" in ! skoraj vsakdanja vpeljava novih hišnih priprav povečuje potrebo električno opremljene hiša,- ■ . . i Delo električnega monterja st naravno deli v posebne vrste. Tako imamo napeljevanje žic v •tare poslopjs. To delo je tet-jft kot instalacija v novih hišah, kef je treba poeebno paziti na to, da se ne pokvarijo stene in stropi. Nove hiše in stanovanja treba preskrbeti z žicami, kajti dandanes je jako redka nova hiša, ki bi sa zgradila brez instalacije žic. Na drugi strani ae v tovarnah rabi čim dalje več strojev» ki jih goni električna sila, kar zahteva znatne instalacije silnih električnih oprem. Vsa moderna poelovna poslopja, hoteli in stanovanjska poelopja, izmed katerih je rShogo nebotičnikov, treba opremiti s pripravami za električno svetlobo, telefon in zvončke raznih vrst Napeljava žic mora biti tako izvedene. da ni nevarnosti ognja. Nihče ne more vstopiti v obrt notranjega napeljevanja žic, a-ko ni vsaj 18 let star. Začetniki v starosti od 18 do 21 let imajo prednost. Mladenič, ki se hoče pofvetiti temu poklicu, naj si poišče podjetnika (contrac-tor), ki je voljan podpisati pogodbo, s katero ae obvezuje, da bo vajenca sprejel v svojo elui-bo za dobo štirih let in ga za določeno dobo pošiljal v elektri-čarsko vadnico (apprentice scbool for electrical trainlng). Vpisnino in članarino delavske strokovne organizacije (unije) mora vajenec aam plalati. V Chieagu je vadnica ca električne kontraktorje del mestnega šolskega sistema. Ob vstopu v to šolo je vajenec sprejet za devet mesecev na poizkus. Po preteku to dobe mu dovoljujejo nadaljevati ali pa ga isldjučijo, ako se je pokazalo, da nima nadarjenosti za to obrt v Vsak vajenec mora tekom štirih let posvečati te j šoli po en dan vsaki drugi teden. Nekateri podjetniki plačujejo redno mezdo sa ta šolski dan, drugi pa po $2. Va-jenec se uči čitati načrte (blue printa) in podrobne apecifikad-je. Uči ss opravljati manjša mizarska, opekarski in tarska dela, instalirati, ovijati in spojevati električne žice in kable preizkuševati električne spoje, rabiti vsakovrstne baterije, montirati in opravljati razne vrste električnih instrumentov ih oprem in udejstvdvati vsa načela izolacije, Ko je o-vlndal vse navadno delo, ga uvedejo v težje delo, ki zahteva originalnosti. V to avrho dajejo vajencu razne načrte, ki jih mora izvršiti. Tako mora vajenec reševati iste probleme, ki jih mora podjetnik rešiti, ako dobi kontrakt. V štirih letih vajenstva mofa vajenec izvršiti petnajst projektov, od katerih vsak aahteva približno tri mesece dela. Tako na primer se zahteva od vajenca, da napravi načrt za napeljavo električnih žic v dvonadstropni hiši, v tovarni, hotelu, poslovnem poslopju. veletrgovini, gledališču itd. Razun tehničnih podrobnosti mora tudi izračunati stroške vsakega posameznega dela, kot da bi ae vajenec sam ponudil za dotični kontrakt. Kar ae tiče plače, je v prvem letu večinoma odvisna od pogodbe, skle- ' (Dstfs.) ■» ^ ^ tja jo lahko spremi ona, njegova žena, a ne da bi prisostvovala rasgovoru. Prvo, kar ss Je zganilo v Jeanne, je bil odklonilen vzklik, ponna Roaetta jo Je kaj lahko pregovorila, da stjeiiraroislila. *U ji mo*lt ilcer dopovedati, kakšne načrte snuje v glavi njen soprog; toda pt njenih mislih bi bila blazna, če ne bi šla, da čaj«, kaj izve, ko vendar na Jeannini strani na more biti nobene nevarnosti, da bi se k čemu cbvetala. Jeanne se Je vdala, daai je radi mol- -Na. M ga je gospa Albacina v tako važni stvari ¿«vala do zadnjega hipa, trepetala kakor bolnik» le mu po dolgem šaljivem razgovarjanju napovedo obisk slavnega kirurga, ki pride, da ga ffinu? pogleda in nič več. MNe bi vam svetovala, da pojdite umi." je saključila »mehoma gospa Albacina. "Vra-ttrji to jih videli toliko za časa nekaterih ministrov in podmlnistrov! A spremljam vas jas, ki me v ministrstvu posnajo; in potem*ss zdaj. kar se Je nekoč dogsjslo, ne dogsja več." Častivredni Albacina je bil pri ministru. Mri poslanec, ki so ga baš t<-ri jetoega, poudaril tudi svojo lastno vernoet; tragična zaslepi j snost, je pomislila ona bridko. On je izrazil upanje, da bo mogel goepod Maironi v najbližji bodočnosti aaatavljatl svoj ypliv na zelo visokem mestu. 2e se kaše jo mnoga znamenja bližnjega preobrata v onem krogu, bllinje nemilosti ne-popuatljivcev; toda sa aedaj je najprlkladnej-šfe sanj, da ae umakne. To je prijateljski, a nujen naavet, ki želi, da te mu sporoči po njegovem slavnem prijatelju. Ali'gospa Deeealle »prejme nalogo, da spregovori s slavnim pri-j a tel Jem«? Jeanne Je trepetala. Ali sms zaupati? Ali naj pove stvari, ki jih onadva morda ne vesta in ne nameravata izvedeti od nje? Nehote Je pogledala podtajnika in njene oči so govorile tako jasno, da ti ob ni mogel kaj, da ne bi napravil odločnega koraka. "Gospa," je rekel s svojim običajnim aar* kaatlčnim nasmehom, "vidim, da al mene ne želite tu. Moja prisotnost ni potrebna, zato Krem is uboftjivbstl do vaše želje, pravične želje, ki Je telo rasumljiva." Jeanne je sardela In oni je to opasil, ugajalo mu je, da Jo Je ranil s prikritim namigom, ki so ga vsebovale njegove beseds in še bolj njegov slobni nasmsh. "Vendar," Je pristavil s iatim nasmehom, "nočem oditi, ne da bi vam na avojo besedo zatrdil, da vam js moja ftena najsveatejša prijateljica, ld mi o vaa ni prav nikdar povedala nobene neskromne besede, kakor nisem o tem predmetu tudi jaz nikdar nobene besede rekel ženi." * Ko se Je moiiček tako maščeval, je~odšel, puativši Jeanne v silni razburjenosti. O Bog, ali prav sa prav menita, da bi ona morala govoriti s Petrom ? Ali domnevata, da ga ona večkrat vidi? Ali miallta tudi onadva, da je Petrova syetoet zlagana? 8kušala se Je t največjim naporom zopet pomiriti, iskala je pomoči v resnem, otožnem, spoštljivem ministrovem pogledu. "Povem gospodu Ivanu," je rekla. ''Vendar mislim,js dostavila obotavljajo se. "da Je gospod Maironi bolan, da ne more potovati." • * ;. Pri Mfironijevem Imenovanju ji Je plamen zagorel v obrazu. Ona Je čutila mnogo silneje, nego ga je bilo videti. Vendar pa Je minister to «pazil ter JI prlhltel na pomoč. "Morda se izmišljate, gospa," Je rekel, "da ne bi svojih prijatetjsv 8elva poeta vili v •nevarnost. Puatite ta pomlalek. Prvič vam • ponavljam, da gospod« Maironi ju ni od ni-togar ničesar bati. in potem vam 3io»tavljam. da ml vemo ves Vemo, da Je v Rimu, da biva — aamo It ta mak» ur — pri nekem senatorju našega kraljestvi v ulici deda Polverlera. Ve-mo tudi. da Je bolan, a da bi mogel potovati; vi lahko foveatr foapodu Selva. da mu. le Hoče. pri a vejem tovarišu za Javna dela itpo-alnje poseben kupe." pstkedaR) _______t podjetnikom. Drugo lete dobiva vajenec tretjino mezde izvtftbanega rokodelca, tretje leto polovico in četrto leto dve tretini te plete. Pe končanju četrtega leta. vajenec poatane rokodelec (journeyraan) ki za-aluti pribliino po $1.50 na uro in dela po osem ur na dan. Iz-vrfevanje vsake podrobnosti Sn izračun j an je stroškov delo in materija! je naloga, ki predpostavlja popolno poznavanje električnega polja. Ko Je rokodelec v stanu opravljati vae te stvari uspešno, postane električni inženir in njegova, obrt postane "profeeija". Treba je za rokodelca najmanj dve leti, predno more dobiti licenco kot "conteacting engineerV Precej nov, ali obetajoč poklic za mladeniče Je sobotehni-ka (raechanical dentistry). Ta obrt se je razvila v zadnjih petindvajsetih letih kot panoga so-barstva Z razširjenjem tvoje prakse niso zobozdravniki, več našli dovolj časa sa isdelovanje zobnih plošč, kron in moetičev In zatp so prepustili to delo zobnim mehanikom ali sobotehnl-kom. Ta-le ne prihaja v dotiko s pacijentom, marveč Ve izvršuje naročilo zobozdravnika. Zato ni sa gobotehnika potrebno, da bi kakor zobozdravnik dovršil peedrftane šolske tečaj toniti mn ni treba posebne lieente. Nekateri prvovrstni zobozdravniki imajo tobotehnike nastavljene v svojih laboratorijih. Dostikrat nekoliko aoaednih zobozdravnikov nastavlja skupnega zobo-tehnika. Večina mehaničnega dela pa ae izvršuje v posebnih industrij alnih laboratorijih, katerim zobozdravniki pošiljajo svoja naročila. Zobozdravniki pa vendarle rajši podpirajo male delsvntoe posameznih zo-botehaikov, ker želijo, da se njihova «uročila izvršujejo več ali manj pod njihovim nadzor-atvoni, tako da se naročene sobne opreme skladajo natančno usti pepijenta. Zobotehnične delavnice ao različnega obsetfa; v malih delavnicah mora zobo-tehnik opravljati vsako delo, kot slikanje, napravljanje modelov, zlatih ¿ron iaeinostičev, dočim vajo od 180 do $155 na teden, ker je mezda odvisna od spretnosti" delavca. Da zobotehnik postane strokovnjak v vsaki vrsti mehaničnega zobarstva, t. j da postane "all round man", treba navadno S do 5 let. Sledeča mette imajo največ zobozdravnikov in. ker zobarski mehanik je v tako tesni zvezi z zobozdravnikom, se ta meats lahko smatrajo za središča me-, laničnega zobarstva: New York, Chicago, Philadelphia, Boston, Lot Angeles, San Francisco, St. Louis, Detroit, Minneapolis, Cleveland, Seattle, Baltimore, Portland, Washington in Milwaukee. — F. L. I» S. s STANOVANJE Berwynu. V NAJEM v najem sobno nmdmt stanovanje. 8 i ur javo $65, bras 55. 2714 S. Ridge land Av*„ Berwyn, 111. NAROČNIKI POZOR! ajo le eno vrsto de-postanejo specijali rijltí 1a in sti. Le deček, ki je mehanično nadarjen, rad brska s svojimi prsti n ki ima vsaj sadosti umetni ikega čustva, da zna rasločevn ti oblike in bkrve, bi smel vstopiti v ol*rt mehaničnega sobar->tva. Njegovo sdravje mora biti dobro in pljuča morajo biti normalna, ker je delavec podvržen prahu. Mora biti tudf Voljan, da vztrajno dela nekoliko et ob niskih mezdah. Deček lahko žalne kot "errand boy sa |10 do |13 na teden. Po enem letu ali 18 mesecih utegne dobivati $15 do f 18 kot sadrar (plaster worker). Plačo isku-šenega specialists ali splošnega sobnega mehanika more dobivati še 1« po mnogih letih. Starost med 16. in 21. letom je najboljša sa iaučenje obrti, ker po teh letih Je tetko pridobiti jotrebno spretnost. Deček lahko začne t tem. da dela v uradu zobozdravnika; pri tem more pohajati posebni tečaj v šoli sa sobno mehaniko, ali kar se dandanes večinoma dogaja, more Rušiti kot pomočnik v kakem laboratoriju. Tu ga najprej vporabljajo sa čiščenje labora-torskih orodij, umivanje aadra-atih kalupov In kasneje sa pri-rojevanje modelov. Da ee trenira sa tako delo, Je treba dvanajst do osemnajst mesecev Na to ta uči tadrenja. Metal nlk, ki opravlja to delo, mora saaluftltipol»do 125 na teden. Ko je vajenec obvladal napravljanje aedraatlh modelov, lahko postane Itdelovatelj sobnih plošč (plate maker), ki sasluftl 125 do HO v mali delavnici. $40 do |60 v privatnem sobozdrav-nlkovem laboratoriju in 150 do 175 kot tpecijallat v velikem laboratorija. "Plate maker" rabi navadno tri leta. predno postana dober Itdelovatelj sobnih kron in meet We i (crown and bridge maker), kar je najvišja stopinj s mehanična« sobar-siva. Ti delavci dobivajo od 980 do MO na teden. Izdelova-telji zobnih kran dobivajo od $80 do |40 na teden. Izdelova-teljl robnih moetičev pe dobi- MSI IcWraHt za fwmlifí ,'t"1 jWLv' 111 ■ 0 Znamenje (Avg. 31-1926) pomenit di rmn je naro6iina potekla to dan. Ponovite jo pravočasno, da vam Usta ne ustalimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni Ml plačan. Ako je val Ust plačan in ga ne prejme-te, je mofoče vstavljen vskd napačnega nailova, pilite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Nali zastopniki so vsi drn štveni tajniki in drogi sa gtopnOd» pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina na čelo leto $5*00 in za pol leta pa $2.50 Člani S. N. P. J. doplačajo za pol leta $1.90 in fea celo leto $*£0. Za mesto Chicago in Ci cero za leto $6.50, pd leta $825, sa člane $5^0. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $&0O tfmammmfmm ^ ■» v»w j — — -i----— TP^B^lj^ili ^^ÍlíMBi^í Jí^^ iE VTOPí ^ V velikih laborato-$1.70. Člani daplačajo tamo ^ - - 50c za poštnin* Naročnino lahko tndi mi pošljete na naslov: ÜPRAVNÖTVO "PROSVETA 2657 a Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. X naroČite bi knjigo ^ÉtamtfikviBor II ■ HWrnmmmm frank oglar» ŽENITVENA PONUDI Smvente trednj« «H ^ a«paniti ^ slovj dekletom ali vdovo vV| 30 do 46 let, tudi z dvema Imma Hi kvseta. Jaz 2ivjj bližini Pipeburga, Pa., I svoj dom, torej če katero imeti tvoj dom, naj ae pJ in prileti naj svojo sliko, | JI na stlitevo vrnem. Tajj jamAtna. Ponudbe naj s« ■ na naalov: Slovenski Ženini So. Lawndale Ave., Chicajj01 NITI CENTA NI TREBA POSLATI u RSn ilkU je imele v tivljcnju tak« prilik* kot mM mL To v«IJa |« ta kratko vam nu«li*io: Krut», poiulj^. (rinjalo in M poUtr« ia «i.m u tah 1M0 v aaiocl ne prodaj TO JK PRAVA It.00 Vkcdnoi To pofTlnJalo ia u najfiMJ4,i Mualln bla»a, kraanu odtuneno i nlmi obrial, ki bodo kradli T» po»rini*la ao lepo porejo | jamiena «a trpoinoat. V«UhJ MiM palcev. TORKJ NB ODLAŠAJTK | i Urilo aoatavov ■ po nitki oeni. POfiuiTB iAtočiu» VAŠK NAROČILO Z VAÄI* I MOM IN NASLOVOM ŠK Dm in mi vam poltimno u kom •ostav po poaobni uitani «Q tL98, polas P«r centov ve< u ■ "T' no plaéaU ko prejmeta blaco. ■ WESTERN MAIL ORDER CO^ 2148 Chkago Ave., Dept. 87-Chica^j ■M književna matica s.n.p.j.; ima v zalogi riedefe knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegi < 682 itrani, trde vezana, vredna svoje cene, stane....$5.001 Slovensko-Angleika glovnka^-aelo poučna in lahko m-' umljiva knjiga za učenje angleščine, z dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo. • MtMMMHIMHMOHim .$2.00 Zakon Biogeaezlje—tolmači naravne zakone in splošni razvoj« knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro ..............$1.60 Pater Malaventora^V Kabareta—zanimiva povest iz življenj» ameriških frančiškanov, in do2ivljaji rojaka, iz-vrstno spopolnjenat slikami.. $uo Zajedale*—resnična povest in prava ilustracija doslej skri-tega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jimmle Higgina—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair» poslovenil pa Ivan Molek*.....«................a»*............................................... $1.00 Zapisnik'8. redne konvencije S. N. P, J., 262 strani mehko ytzan% stane tamo.„.... MM*MMM*»M*M... m«. MM.M. M.MMMMMMM. 50e KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših društvenih tajnikih in drugih zastopnikih, namreč dosedaj jih imajo v prodaji poleg društvenih » tajnikov tudi: William Slter, 6404 St. Clair Ave., Cleveland» Ohio. Anton Jankovich, 1171 Norwood IUL, Cleveland, Ohio. Anton Bakal, 727 E. 157th Stmt, Cleveland, Ohio...... John Križmančič, 13111 Benington Ave., Weat Park, Ohio. Andrew Vldrich, R. F. D. 7, Box 108, Johnstown, Ps. John Rima* 55W Russell SU Detroit, Mich. Frank Stular, »705 St Anbin, Detroit. Mich. John Gok*. Box 144, Rock brings, Wyo. Proletarec, 3689 W. 26th Street, Chicago, ID. Ali pa pišite ponje na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 26S7 So. Lawndale Ave^ Chicago, m. M. sprejema vsa v tiskarsko 0b8t spaiajoča bela Ttoka rabila sa ftMlice ia shoda, fisltnice, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeikem, nemškem, anf-leikem j—fh u in dragih« vodstvo tiskarne apeum ha članstvo ; s. n. p. m tiskovine naroča v svoji tiskarni 8. N. P. J. PRINTERY 2857-59 Booth Lawndale Atwm, Ckicafo, DL TAH SB DOBI NA 2EUO TUDI VBA UOTMBNA POJASNn A