Priloga rSlov. Gosp." k Št. 18 po Božjem usmiljenji knez in skof Lavantinski, prisednik sedeža Njih Svetosti Rimskega Papeža, doktar bogoslovja itd. itd. • vsem vernim svoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda. I. li Vam neznano, da smo se ne daTno skoraj Tsi kat. škofje iz dežel, ki so v Dunajskem držaTnem zboru zastopane, na Dunaju zbrali, da bi se o cerkTenih zadeTah med seboj posvetoTali in pogoTorili. Kakošne so te zadeTe bile in kaj nas je praT za praT k temu shodu napotilo, Vam hočem odkritosrčno poTedati; kajti Vi imate praTico, to zTedeti, in Trh tega se s to odkritosrčnostjo naj ležej izpodbije natolcevanje, kakor da bi mi kat. škofje le zato STOje razprave in sklepe pred STOjimi Terniki skrivali, ker le STOJe osebne koristi t očeb imamo. Nikakor ne! StTar, za ktero gre, je enako Vaša, praT zato, ker ste kat. kristjani, kakor naša, ki smo Vaši visji pastirji. Vrh tega so mi došli t zade^i tako imenoTanih Terskib postav iz Teč krajeT moje škofije, tudi od vernikoT STetnega stana, dopisi, in poslužujem se ob enem te prilike, da svoje priznanje in Teselje izrečem nad krepkim vernim duhom, ki se t teh dopisib razodeTa. Zopet stoji pred nami Tažno Tprašanje sedanjega časa, ki je po drugib držaTah že toliko hrupa napraTilo in je zdaj že tudi meje našega cesarstTa prestopilo. To vprašanje je: V kakošni razmeri in zaTezi držaTa in cerkeT, to je: posvetna in cerkvena oblast med seboj stojite. Za Ternega kristjana je to Tprašanje že zdavnej razrešeno, in sicer po Jezusu Kristusu samem, ki je začetnik kat. cerkTe in njene oblasti. On je, ki je goToril besede, za vse čase veljaTne: ,,Dajte Bogu, kar je Božjega in cesarju kar je cesarjevega". (Mat. 22, 21.) Že s temi besedami je naš Zveličar jasno razločil, to kar je na tem STetu, in to kar je nad tem STetom. Le posTetne in časne reči je posTetni gosposki izročil, rekoč: Dajte cesarju, kar je cesarjeTega; nikakor pa ji ni dal oblasti črez to, kar zadeTa Boga in nauk Božji in službo Božjo; kar je Božjega, gre le Bogu in cerkTi Božji: Dajte Bogu, kar je Božjega. PraT te razloček se kaže tudi t besedah KristusoTih (Joan. 18, 36.), kjer goTori od s t oj e g a kraljestva, ktero ni o d tega sveta. Iz tega, da Kristus praTi njegOTO kraljestTO ni od tega STeta, nikakor ne nasleduje, da bi njegovo kraljestvo ne bilo na tem STetu; ampak da bi bilo le n e v i d n o kraljestvo, to je, nevidna zaveza Ternih src in duš. Vsaj je njegoTo kraljestvo ljudem namenjeno, ki telo in dušo imajo, kterih družba na zemlji tedaj nikakor zgol nevidna biti ne moie. KraljestTO KristusoTo, ktero je 0 n ustanovil, in ktero sToje kraljestvo imenuje, je pa za nas katoličane njegoTa st. cerkTa na zemlji. Ktera je tedaj edino praTa razmera, ki naj bi po volji KristusoTi Tladala med njegoTim kvaljestTom in med posvetnimi kraljeatTi, ali: med kat. cerkevjo in med držaTO ? Ta razmera ni in ne more di uga biti, kakor da ste cerkTa in država med seboj n e o d v i s n i, in Tender zopet složni. Da ste držaTa in cerkTa med seboj neodvisni, to je, da držaTa ni cerkTi podložna, da pa tudi cerkTa sama na sebi, ko ustanoTa KristusoTa, ni držaTi podložna, temu ne more nibče ugoTarjati, kakor le tisti, kteri taji, da je kat. cerkTa naraTnost od Boga samega pogtaTljena in za Tes STet namenjena; kteri tedaj taji, da je cerkTa le ena edina, po Tsem svetu enaka, tedaj splošna ali katoliška. — Pa tudi to je jasno, da morete dižaTa in cerkva t lepi slogi in zastopnosti med seboj živeti in delati. Obe namreč iinate opraTiti z enim in istim čloTekom; se Te, da Tsaka po STojem namenu: cerkTa, da ga Todi k Tefinemu zTeličanju skozi st. nauke in zakramente; di-žaTa, da z močno roko brani in Taruje njegOTO žiTljenje in njegoTe praTice in ga po modrih postaTab in napraTab Todi k časni sreči in časnem blagostanju. Da se ta t blagor človeštTa, toliko potrebua sloga in zastopnost med drža.To in cerkevjo ohrani, je pa neobhodno potrebno, da nijena ne prestopi mej, ktere ji je Bog postavil, da pa nasproti t svojein lastnem področji se Tsaka STobodno giblje in STobodno dela, brez da bi druga drugo motila ali overala. Ni pa boljšega pomočka, da se Tsem razporom jez postaTi, in zaželjena zastopnost stalno Ttrdi, kakor da se držaVa in cerkTa prijazno med seboj dogovorite in pogodite t zadeTab, t kterih se meje njih poklica dotikajo. V noTejšem času so se take pogodbe, ki se z latinsko besedo konkordat imenujejo, t mnogih dižavak delale, in tudi t ATstriji se je leta 1855 enaka pogodba med najTišo držaTno in cerkTeno oblastjo sklenila. Menim, da Vam je Tse to dobro znano. Ako pa pozneje postavim država tako pogodbo oTrže, in samovoljno začne mejnike postaTljati med cerkTeuo in držaTno oblastjo, potem sami preTidite, ae je jako bati, da ne bi cerk^a na STOJib praTicah škode trpela, in da se ne bi mejniki predalječ na njeno od Boga ji t TarstTO izročeno lastniuo prestavili. In glejte, tak strah se je polastil, ATstrijskih škofoT, ko so se 21. Januarija t. 1. načrti noTih Terskih postaT državnemu zboru t pretre8ovanje iziočili, po kterih naj bi se razmere med državo in cerkTO TnoTič Travnale — pa brez zaslišanja onih, ktere je st. Duh postaTil, da Tladajo cerkTo Božjo. In praT ta želja, Tsako škodo od cerkTe odvrniti, je nas škofe na Dunaji skupaj pripeljala. Ko smo bili na Dunaji že zbrani, se nam je izročila okvožnica st. Očeta z napisom'; ,,Na Tse kardinale, nadškofe in škofe Avstrijskega cesarstTa" od dne 7. marca 1874. S tem pismom ao nas st. Oče t našem sklepu, praTice st. cerkTe pomoči braniti, se bolj potrdili, rekoč: ,,Ker si morete prizadeTati, da s svojo TeljaTnostjo, modrostjo in gorečnostjo Tse neTarnosti odstranite, ktere (sTobodi in samostalnosti cerkTe) žugajo, bote tudi sami spoznali, da ne more biti nič bolj pripravno in koristno, kakor da t Tzajemnem posTetoTanji onih poti iščete, ki zamorejo najležej in najbolj zdatno k zaželjenemu cilju peljati". St. Oče obžalujejo, da se je pogodba od leta 1855 OTrgla in rečejo nadalje: ,,Stvarnik in Odresenik cloTeštTa je stojo cerkTo postaTil kakor 8Toje Tidno kraljestTO na zemlji. Dal ji je ne le kar čreznatume daroTe: da z nezmotljiTo gotovostjo uči in siri nauk Božji, da po STojib meanikih opravlja Božjo službo in duše posvečuje skozi daritTo st. meše in zakramente; ampak dal ji je tudi lastno in polno oblast, da daje poataTe in sklepa sodbe v Tseh rečeh, ki zadeTajo posebni cil in konec kraljestTa Božjega na zemlji. — Ker se pa ta čreznaturna oblast cerkTene Tlade na ustanoTO Jezusa Kristusa naslanja in je torej cel6 razločna in neodTisna od posTetne Tlade, zato je tudi kraljestTO Božje na zemlji kraljestTO praTe in popolne (za se obstoječe) družbe, ktera se Todi in Tlada po lastnih postaTah, po lastnem pravu, po lastnih predstojnikih, kteri čujejo in za duse odgoTor dajejo ne posTetnim Tladarjem, ampak TOJTodu ia pastirju Jezusu Kristusu, od kterega so pastirji in učitelji postaTljeni, t STojem dušnem pastirstTU nijeni posTetni oblasti podTrženi". Sodite sami, ljubi moji! Kako zamorejo sv. Oče, in kako zamorejo kat. skofje drugače raTnati, kakor da z vsemi postaTnimi sredstTi neodvisnost in STobodo st. cerkTe branijo, kadarkoli se njim zdi, da je t neTarnosti, kajti Bog hoče, pra^i st. Anzelm, da je njegoTa cerkTa STobodna. In le to, in ne Teč, tedaj le kar stojo dolžnost smo tudi mi storili nasproti predloženim noTim Terskim postaTam. To stoiiti smo praTico imeli; saj njih svitli cesar še niso potrdili. Pri tem pa ni nijenemu zmed nas škofoT na misel piišlo, in nam tudi nikdar na misel piišlo ne bode, da bi posTetni Tladi tisto oblast, ktero je v posTetnih rečeh ona od Boga prejela, izpodkopoTali. Ni tedaj treba, nas opominjati na besede st. apostola PaTla (Rimlj. 12.), da je vsaka oblast od Boga, in da tisti, kteri se oblasti ustaTlja, se božji naredbi ustavlja. Te besede so nam dobro znane, in ne le mi škofje se bomo Tselej ZTesto po njih raTnali, ampak tudi Vam Ternikom jih na srce polagamo, kakor smo to tudi dosibmal pri Tsaki priložnosti storili. Ali- zvestobe, ktero smo cerkTi obljubili, in prisege, s ktero smo na stojo pastirsko službo prisegli, prelomiti ne moremo; to pa bi storili, ako bi pripoznali, da studenec, iz kterega cerkTene pravice izTirajo, ni t cerkTi sami, to je, t njeni ustanoTi po Božjem Siuu, ampak da cerkTa le tiste in toliko praTic ima, kolikor jih ji držaTa pripoznati hoče. Ta nauk z njegoTimi nagledki sprejeti, se praTi, cerkTO KristusoTO zatajiti; kajti ako bi imela država oblast, samo po STOji volji, ki je vrh tega še jako spremenljiTa, določeTati, kaj spada pod cerkTeno oblast in kaj ne, potem sami preTidite, da bi cerkTa nebala biti KristusoTO lastno kraljestTO na zemlji. Spremenila bi se cerkTa KristusoTa t držaTno ali narodno cerkTO. Ali take cerkTe Kristus ni ustanoTil; njegOTa cerkTa je ena in edina za Tse kraje, za Tae narode, za Tse čase, tedaj t resnici Tesoljna ali katoliška. Le kakor taka zamore obstati in živeti, sicer bi morala razpasti in poginiti. Ce pa trdimo, da je cerkva KristusoTa ena in ista za Tse držaTe in narode, s tem nikakor tiste držaTe, v kteri smo rojeni, to je, STOJe domovine, ne zaničujemo, in ljubezen do cerkTe nikakor ne manjša ljubezni do domoTine, ampak jo celo požlahtnuje in poTzdiguje. Sicer se naša srca s sočutjem ozirajo prek držaTnih mej pvoti Rimu, kjer st. cerkTe Tidni poglaTar in Tidni namestnik KristusoT stanuje; ali praT od tam doni že skozi 18 stoletij glas KristusoT na Tse kraje STeta: Dajte cesarju, kar je cesarjeTega. Mi ljubimo domoTino in damo kri in življenje za njo, ne iz zgol naturnih nagibkoT, tudi ne zaTolj časnega dobička, ampak pred Tsem in najbolj zaTolj Testi in zaTolj Boga; zato je tudi naše domoljubje bolj cisto in zanesljiTO, kakor takih ljudi, ki Tere nemajo. Priča temu so prvi kristjani. Kolikrat so se ajdovski podložniki spuntali proti rimskim cesarjem in jih celo pomorili; nikdar pa se niso spuntali kriatijani, ampak so ZTesto služili ajdoTskim ceaarjem, akoraTno so bili skozi tristo let zaTolj st. Tere tak6 neusmiljeno od njih preganjani in morjeni. Tudi nam ne more nihče očitati, še manj pa po naših djanjih dokazati, da bili STOje domoljubje kedaj oskrunili. Tega nismo, in z božjo pomočjo tudi nikdar ne bodemo. Kaj nam bode prihodnost prinesla, ne Temo; to pa Temo, da Bog SToje cerkTe nikdar zapustil ne bode. Verni katoličani! bodimo toraj zTesti st. cerkTi, ktera je kraljestTO Kristu- soto na zemlji. Da, to je! V tem nauku se ne dajte motiti! Katoliaka cerkTa ni to, kar njeni soTražniki od nje trdijo. Tako postavim, rečejo: t kat. cerkTi imajo le škofje in mešniki praTice, STetni Terniki pa so brez pra^ic; škofje in mešniki se le za STOJe pravice potegujejo in so novim postaTam le zato ugoTarjali, ker Ternikom nijenih pravic ne priToščijo. Da je t teh besedab zmota in laž, se bote ročno prepričali, ako Vas na eno samo stTar opomnim. Kako namreč bi bili Vi brez praTic, ker Tender Tsak den Tidite, kako mnoge in težke dolžnosti Vaši dušni pastirji do Vas imajo. Težke dolžnosti škofoT in mešnikoT so ravno Vaše praTice, ljubi Terniki! — Bodimo pa tudi edini po volji KristusoTi. Držite se, Vi Terniki, STOJih dušnih pastirjeT, tistih namreč, kteri pri pravih apostoljskih Tratih k Vam pridejo, to je, kteri so Vam od Vašega škofa poslani; kajti t kat. cerkTi imajo edini škofje oblast, dušne pastirje pošiljati in jim potiebne duhovne oblasti podeljevati. Vi tedaj bodite edini s STojimi duanimi pastirji, in Vaši duani pastirji zopet edini s svojim škofom, in mi akofje zopet edini z najvišim Pastirjem kat. cerkve, z Rimskim Papežem. Ta edinost, kakor Teste, je znamenje praTe cerkTe KristusoTe, in t tej edinosti smo nepremagljiTi. Pokažimo pa tudi pred Tsim svetom, da nas zTestoba do cerkTe nikakor ne moti t državljanskih dolžnostih; da smo lehko Terni katoličani, pa tudi Terni in zTesti držaTljani. Obljubimo pred žiTim Bogom, naj pride kar rado, naj britkosti in stiske še tako hude naatanejo, da ne bomo nikdar pozabili besed KristusoTih: ,,Dajte Bogu, kar je Božjega, in cesarju, kar je cesarjeTega. ' 1 Srce naj Vam nikar ne upade, ako berete in slišite, kako je kat. cerkTa zdaj Tse poTSodi t britkem trpljenji in se T mnogih deželah, na primer, na Pruskem in Švicarskem z najsuroTejšo silo preganja; Tsaj Teste, da nam rarao to pričuje, da je le ona prava neTesta križanega Jezusa. Zato ne obupajte; pa si tudi ne prikriTajte, da so časi zares hudi, t kterib živimo. Osrčujte in tolažite se s st. molitvijo! Molite drug za drugega, da nihče t Teri ne oslabi, da nihče sv. Tere ne zataji, da nibče od cerkve ne odpade. Molite za st. Očeta, molite za nas škofe, ki nas je st. Duh postaTil, da Tladamo cerkvo Božjo (Dj. apost. 20, 28.). Molite za presTetlega cesarja. Molite veliko, trdni t Teri in močni t upanji, da Jezus, ki je nekdaj morju in TettbTom zapoTedal in je postala Telika tihota, tudi sedanjo neTihto po Tsem STetu potolaži, in se poTSod mila danica blažene sloge in zastopnosti med državo in cerkTO zopet na nebu prikaže, da zamorejo verni kristjani mirno in pobožno živeti na tem STetu, in se pripraTljati na blago upanje onega kraljest^a Kristusovega, t kterem držaTa in cerkTa stoj posledni cil in konec imate, namreč na kraljestvo Tečnega ZTeličanja t nebesih. V Mariboru, dne 16. aprila 1874. / AKOB /VlAKSIMILIJAN, knez in škof.