GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R OJ" MOZIRJE Številka 3 Leto 1987 Glavni urednik: Vida Skok Naklada: 1000 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačili prometnega davka. CACtlP1'0, X' pt° „<>sl \v0c $,0< Jsl«*' ...» 6t\ .<«c” o *>”' »p' BLIŽA SE ZAKLJUČNI RAČUN KAKO Za leto 1987 lahko rečemo, da je bilo zelo razgibano in težko. Srečevali smo se z različnimi poskusi stabiliziranja gospodarstva, kar pa je mnogokrat učinkovalo ravno obratno, kot bi bilo potrebno, da bi stabilizacijo resnično tudi dosegli. Vse te poskuse in s tem spremembe pogojev gospodarjenja smo občutili tudi v Elkroju. Najbolj nas je seveda udarilo zmanjšanje kupne moči prebivalstva in s tem manjše povpraševanje po naših proizvodih. Medtem ko je v začetku leta v času zaključevanja kazalo zelo dobro, se je situacija v drugi polovici leta Izredno zaostrila, posledica so polne trgovine, zavračanje gotovih izdelkov proizvajalcem in s tem kopičenje zalog tudi pri proizvajalcih konfekcije. Vse to povzroča konfekcionarjem izredne težave, prav gotovo pa bodo prisiljeni v številna, takojšnja znižanja, da bi dodatno ne izgubljali. Kljub vsem težavam, ki so bile in so še prisotne pa ugotavljamo, da bomo do konca leta dosegli za letošnje leto planirano vrednost prodaje, medtem ko fizičnih pokazateljev v celoti ne bomo realizirali. Tako načrtujemo, da bomo od 1.550.000 kom planiranih količin za letošnje leto izdelali okrog 1.510.000 kom* gotovih izdelkov, od tega 97Ql000 za potrebe domačega trga, 500.000 za potrebe konvertibilnega in okrog 40.000 kom za potrebe klirinškega Izvoza. Medtem ko načrtovane količine za izvoz niso v celoti realizirane (70.000 kom manj), smo za potrebe domačega trga izdelali okrog 40.000 kom več kot smo načrtovali, predvsem zaradi izpada izvoza in polnitve prostih kapacitet z artikli za domači trg. To pa bo povzročilo tudi, da vseh artiklov ne bo mogoče prodati po regularni ceni, temveč jih bo potrebno znižati. Kljub temu pa bomo do konca leta, zahvaljujoč dobro doseženim prodajnim cenam v izvozu in tudi višjim na domačem trgu od prvotno planiranih, vrednostni plan prodaje, ki znaša skoraj 17 mia din, realizirali. Ob tem pa je potrebno upoštevati, da nam je porast cen in relativno počasno obračanje kapitala povzročilo tudi večje stroške, tako tekoče kot revalorizacijske, kar ob dejstvu, da terjatve ne bodo v celoti plačane, postavlja pod vprašaj dosego planiranega dohodka. Do konca leta moramo tako čim bolj izprazniti skladišče gotovih izdelkov in seveda tudi lastne trgovine ter izterjati čim več terjatev, da bo končni rezultat čim ugodnejši. Celo leto smo si tudi prizadevali skrajšati čas vezave obratnih sredstev, vendar je to proces, zlasti ob sezonskem značaju proizvodnje, zato se kljub nekaterim akcijam učinki v letošnjih rezultatih ne bodo povsem odrazili. Prav gotovo pa bi moral bolj sistematičen pristop k razreševanju posameznih problemov roditi sadove v naslednjem letu. Vida Skok GOSPODARITI V NOVIH POGOJIH? Gotovo se še vsi spominjamo ko smo v našem glasilu pisali o rekordni prodaji za sezono jesen — zima 1987. Takrat tudi največji pesimisti niso predvidevali tako „suhe" jeseni in zime. Res je, da smo vsi s strahom pričakovali že dolgo obljubljeni paket ukrepov, toda nihče ni pričakoval, da bo tako močno vplival na življenjski standard. Preko noči se je ustavila prodaja tekstila na področju cele Jugoslavije. Velika inflacija, nenormalen porast cen artiklom in storitvam za vsakdanjo rabo je prodajo tekstila popolnoma ustavila. V trgovinah se je začelo kopičiti blago in trgovci so nabavo ustavili, naročila stornirali, blago dobre kvalitete izdobavljeno v roku, pa vračali. Tako je na tržišču nastala prava zmeda, brez upoštevanja pravil igre. V tej zmedi so nekatere slabo stoječe konfekcije začele predčasno zniževati cene svojim artiklom in s tem naredile še večjo zmedo na domačem tržišču. Nimamo namena pisati in ocenjevati nastalo situacijo, ker smo prepričani, da to vsi vsakodnevno občutimo na svoji koži, toda zavedati se moramo, da je situacija v južnih delih naše države mnogo hujša, da je standard tu padel pod življenjski minimum, da pa je ta del države bil pomemben del našega tržišča. Ne glede na težave pa moramo pri ELKROJU še naprej delati in prodajati, toda vprašanje je, ali smo se na nastalo situacijo vsi dobro pripravili, ali se vsi zavedamo kako ukrepati v teh kriznih trenutkih. Kaj je lažje, pretiran pesimizem, umirjen zdrav razum ali panika, ki se loteva nekaterih. Mislimo, da se bo z nastalo situacijo potrebno spoprijeti, edino zdravilo za to pa je delo in zdrav razum. Ne smemo živeti v prepričanju stare slave, toda za nobeno ceno ne smemo pustiti poruširi tistega kar smo zgradili. Tega pa ni malo. Če je država sprejela vrsto ukrepov, bomo morali storiti to tudi mi. Začeti se bomo morali obnašati tržno, zavedati se bomo morali, da El kroj ni posameznik niti en ali drug TOZD, El kr oj smo mi vsi, kajti le skupaj bomo dovolj močni, da se bomo lahko spoprijeli s težavami. Tako bo v prihodnje potrebno realno planirati prodajo na domačem trgu, glede na dejansko možnost plasmana, proste kapacitete pa v večji meri usmeriti v izvoz; nabavo voditi izredno racionalno, v skladu s tržnimi potrebami, skrajšati proizvodni ciklus, dosledno bo potrebno spoštovati pogoje kvalitete vključno s spoštovanjem rokov izdobave, plačilne roke dobaviteljem uskladiti s plačilnimi roki kupcev ter zmanjšati stroške na minimum. To je le del ukrepov, ki smo jih sprejeli za izboljšanje likvidnostne situacije in s tem boljšega finančnega položaja DO v oteženih pogojih gospodarjenja. Skratka, beseda tržno gospodarstvo ne sme biti več fraza ampak konkretna naloga, kateri se bomo morali prilagajati vsi. Rudi Pur Gibanje osebnih dohodkov in življenjskih stroškov v SFRJ SFRJ in po republikah Odstotek rasti neto OD 1-9 '87/1-9 '86 0 neto OD zaposlenih od 1- Skupaj V gospodarski 1 dejavnosti -9 1987 V proizvodnji oblačil Odstotek rasti življenjskih stroškov 1-11 1987/ 1-11 1986 SFRJ 101.3 149.773 146.996 111.353 114,2 SR BIH 91,2 126.505 125.082 95.522 107,1 SR Črna gora 82,3 111.405 110.512 71.695 108,4 SR Hrvatska 101,8 161.602 159.514 127.058 116,5 SR Makedonija 95,2 102.973 100.652 84.442 108,6 SR Slovenija 119,2 232.266 225,401 182.904 124,6 SR Srbija 96,2 112,8 Območ. SR Srbije izven območ. SAP 96,4 135.326 132.421 96,548 112,7 SAP Kosovo 89,1 102.967 102.509 76.982 103,1 SAP Vojvodina 97,7 135.705 134.293 106.609 116,6 kakšen bo naš izkupiček oziroma koliko dela bomo imeli v naslednjem letu. Situacija na domačem tržišču nam narekuje zmanjšanje fizičnega obsega prodaje in s tem proizvodnje za Plan fizičnega obsega proizvodnje za leto 1988 Prolzv.encta DOMAČI TRG KONVERT. IZVOZ KLIRING SKUPAJ hlače krila drugo skupaj hlače krila drugo skupaj hlače krila drugo skupaj hlače krila drugo skupaj 1988 Hala Nazarje 40 - — 40 370 — — 370 — 410 410 Luče 30 — — 30 30 — — 30 — 60 60 Šoštanj 40 50 90 130 — — 130 — — 170 50 220 Odžak 115 — — 115 60 — — 60 25 — 25 200 200 Alibunar 115 — — 115 60 - - 60 25 - - 25 200 - - 200 Skupaj 340 50 390 650 - - 650 50 - - 50 1.040 50 - 1.090 Kooperacija 320 30 110 460 - - - - - - - - 320 30 110 460 SKUPAJ 660 80 110 850 650 - - 650 50 - - 50 1.360 80 110 1.560 VEČ V IZVOZ Vsesplošna gospodarska situacija v tem času planerjem ni nič kaj naklonjena. Kljub temu pa nam morajo biti cilji za naslednja obdobja, vsaj za prihod- nje koledarsko leto, znani. Aktivnosti za dosego čim boljših poslovnih rezultatov in za celovit nastop na tržišču potekajo praktično že celo leto, kajti že od naše ponudbe zavisi domači trg. Zato pa bodo naši napori v večji meri usmerjeni v pospešitev prodaje na tujih trgih. V celoti gledano naj bi za leto 1988 proizvedli in prodali 1.550.000 kom gotovih Izdelkov kar je 3 % več kot v letošnjem letu. Delež prodaje na domačem trgu se bo zmanjšal v strukturi celotne prodaje za 10 %, medtem ko se bo za enak % povečal delež prodaje na konvertibilno področje in bo znašal že 42 % vseli prodanih količin. Značilna za prodajo za leto 1988 je tudi spremenjena struktura prodaje na domačem tržišču. Tako se je povečal delež prodanih kril in ostalih dopolnilnih proizvodov na 22 %, zmanjšal pa se je delež prodanih hlač, ki znaša 78 % celotne prodaje na domačem trgu. S prodajo proizvedenih količin bomo iztržili preko 50 mia din prihodka, čeprav se je o vrednostnih pokazateljih v gospodarsko negotovih časih zelo težko pogovarjati, saj so znana „ugibanja" o 30 in prav tako o 300 % inflaciji. Predvidena gibanja pa je potrebno ujeti v cene naših gotovih izdelkov in to za pol leta vnaprej, kar je izredno težko in odgovorno delo. Osnovna naloga za prihodnje leto bo prav gotovo dokončen Izkoristek vseh notranjih rezerv za dosego čim boljših finančnih učinkov. Mednje sodi poleg vsesplošnega obvladovanja stroškov, organizacijskih premikov, izkoristka delovnega časa, popolno obvladanje poslovnega procesa, od vstopa osnovnega materiala v skladišče do končne prodaje gotovega izdelka oziroma do plačila le-tega. To z drugimi besedami pomeni, da moramo skrajšati proizvodni ciklus iz 6 na 3 mesece, kar bo zmanjšalo angažirana sredstva v zalogah za polovico, pospešiti pa je potrebno tudi izterjavo pri kupcih. To je nuja in edini način za izboljšanje naše težke likvidnostne situacije. Uspeh pa bo zagotovljen samo v primeru, če se bo zastavljeni akcijski program dovolj resno in dosledno izvajal na vseh ravneh. Omahovanja v tej situaciji ne sme in ne more več biti, ker samo dosledna izvedba akcije pomeni tudi preživeti. Vida Skok RAZMIŠLJANJE O REORGANIZACIJI DO V času ko se zaostrujejo gospodarske In socialne razmere, ko postaja gospodarska in družbena kriza vse globlja in dobiva vse večje razsežnosti, smo postavljeni v delovnih kolektivih pred odgovorne naloge, kako premagovati nastale razmere in odstranjevati notranje slabosti na osnovi katerih bi povečali učinkovitost, uspešnost in racionalnost delovne organizacije kot poslovnega sistema. Ko pristopamo k različnim ukrepom za izboljšanje življenja in dela delovnega kolektiva in iščemo notranje rezerve v okviru stabilizacijskih in drugih programov, ne moremo mimo že večkrat poudarjenih razmišljanj o ustreznosti naše samoupravne organiziranosti. Oblika in vsebinski vidik samoupravne organiziranosti je zelo pomembno sredstvo za večjo ali manjšo učinkovitost delovne organizacije kot poslov-notržnega in samoupravnega subjekta. Razmišljanja o drugačni samoupravni organiziranosti (o enoviti DO) ni samo stvar sedanjega trenutka (čeprav je sedaj zelo aktualno), ampak je prisotna že nekaj časa. O tem smo precej razpravljali na zborih delavcev, ko smo obravnavali vzroke neuspelih referendumov v tem letu. Pri iskanju rešitev za boljše poslovanje in večje poslovne učinke je potrebno vse tisto, kar ovira, čimprej odstraniti. Mnoge stvari je potrebno poenostaviti. O tem govorijo tudi nekatere spremembe Zakona o združenem delu In pred kratkim sprejeti protiinflacijski program. Postati moramo bolj prilagodljivi in biti spo- sobni spoprijeti se z izredno zahtevnimi pogoji gospodarjenja. Na organizacijskem področju moramo poiskati takšno obliko samoupravne organiziranosti, ki bo na najbolj učinkovit in smotern način zagotavljala uresničevanje družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic delavcev in ki bo pospeševala družbeno in ekonomsko smotrno upravljanje in poslovanje. To pa bo v pretežni meri zagotovljeno z nastankom enovite delovne organizacije. Porajajoča se razmišljanja o drugačni samoupravni organiziranosti, ki so se pojavljala pri posameznih delavcih In tudi na nekaterih organih samoupravljanja v tem in preteklem letu, so bila zaokrožena na strokovnem kolegiju dne 26.10.1987, ko je bila enotno podana pobuda, da se pripravi analiza sedanje organiziranosti in možnosti reorganizacije v enovito DO. Namreč 7 - letno obdobje samoupravne organiziranosti na obstoječi način že daje izkušnje in spoznanja, da presodimo ali je opravičena in smotrno postavljena sedanja organiziranost ali je racionalnejša In učinkovitejša druga oblika organiziranosti, to je enovita DO. Tudi izkušnje sorodnih delovnih organizacij kažejo, da smo v preteklosti preveč pričakovali od novo oblikovanih temeljnih organizacij združenega dela. V številnih primerih se je pokazalo več negativnih kot pozitivnih strani. V našem primeru tudi ocenjujemo, da predstavlja najracionalnejšo in najučinkovitejšo obliko samoupravne organizi- Elkroj v tesni povezavi z družbenopolitično skupnostjo in Gospodarsko zbornico. ranostl enovita DO, saj je predmet poslovanja DO v programskem in proizvodno - tehnološkem smislu pravzaprav zaokrožen na en sam program, to je proizvodnjo hlač. Tako zaokroženo celoto je zelo težko deliti v posamezne dohodkovno odvisne organizacijske enote, saj praktično ni mogoče vzpostaviti družbenoekonomske odnose, ki bi bili odraz realnega in objektivnega spremljanja reprodukcijskega procesa od začetka do konca. Danes, ko ocenjujemo prednosti in pomanjkljivosti sedanje organiziranosti in njihove pogoje za nastajanje takšne organiziranosti, smo priča bistveno drugačnim in spremenjenim gospodarskim in družbenim razmeram v družbi nasploh in tudi v našem kolektivu. Srečujemo se s takšnimi ali drugačnimi težavami, pri tem pa iščemo načine In poti, ki bi nam olajšali premagovati izredno težavne pogoje gospodarjenja. Ugotavljamo, da predstavljajo temeljne organizacije združenega dela nepotrebno in dražjo obliko dela in življenja delavcev. Novi pogoji in okoliščine, ki so bistvenega pomena za racionalno in smotrno organiziranost, zahtevajo tudi racionalno poslovanje in samoupravno življenje delavcev. Delovna povezanost je med posameznimi deli .poslovnega sistema Elkroj tako močna, da teh delov enostavno ni mogoče deliti v organizacijske enote, kot sta TOZD in DSSS. Delavci v TOZD Konfekcija Mozirje, TOZD Konfekcija Šoštanj in DSSS so povezani z enotnim delovnim procesom tako tehnološko, organizacijsko, vodstveno kot tudi samoupravno. V posameznih delih je zato težko oziroma kar nemogoče realno vrednotiti finančne rezultate dela. Vse našteto predstavlja realno osnovo za postopek reorganizacije. Samoupravna organiziranost delavcev ni nekaj statičnega, ampak jo moramo spreminjati, dograjevati in prilagajati tehnično—tehnološkim, znanstvenim, tržnim, organizacijskim in drugim dosežkom, kakor tudi pogojem in okoliščinam v katerih se nahajamo. V našem primeru reorganizacije razmišljamo o enoviti DO, ki bi nastala iz TOZD Konfekcija Mozirje, TOZD Konfekcija Šoštanja in DSSS. Analiza sedanje samoupravne organiziranosti kaže na dosežene slabosti in pomanjkljivosti, ki ovirajo učinkovitejše upravljanje in izvajanje poslovnih funkcij DO. Omenimo le nekatere: — Težnje po uveljavljanju parcialnih interesov TOZD in DSSS, ki veliko- krat niso identični s skupnimi interesi DO. — Veliko število samoupravnih organov in organizacij povzroča veliko porabo delovnega časa In povečuje stroške ter nepreglednost nad tem. — Na nekaterih področjih skupnega pomena je potrebno voditi za vsako organizacijsko enoto vse evidence in obračune, pri tem pa je končni rezultat enak DO kot celoti (kadrovska opravila, knjigovodska opravila, finančna opravila). To pomeni, da je veliko »mešanja" med podatki posameznih organizacijskih enot, učinka pa ni. — Obilica evidenc, poročil in obračunov na vznoter in navzven po posameznih TOZD in DSSS povzroča velikokrat zamude pri nastajanju pravočasnih informacij, kar onemogoča hitrejše ukrepanje. Vse to pa pritiska tudi na dodatno zaposlovanje. — Realni in objektivni podatki („brez primesi") so zagotovljeni z enovito DO, medtem ko TOZD in DSSS »napihujejo" dohodek. — Operativnost dela pri izvajanju komercialne funkcije v povezavi s skladiščnim poslovanjem in maloprodajno trgovinsko dejavnostjo je veliko slabša kot bi bila v enoviti DO. Z nastankom enovite delovne organizacije bomo laže ceneje in kvalitetne' je uresničevali družbenoekonomske in druge samoupravne funkcije delovne organizacije. S tako obliko organiziranosti bomo dosegli naslednje prednosti, ki jih navajamo v strnjeni obliki: — Racionalizirali in pocenili bomo poslovanje (zlasti na nekaterih področjih poslovnega procesa) ter odločanje, kar ima za posledico večjo ekonomičnost in rentabilnost DO. — Predvidena organiziranost nam omogoča učinkovitejše vodenje in usmerjanje ter tesnejšo povezanost in večjo medsebojno odgovornost organizacijskih enot in služb ter ostalih dejavnikov v procesu poslovanja. To nam omogoča poglobljeno strokovno delo na vseh segmentih poslovnega procesa. — Bolje bomo izkoriščali kadrovske in tehnične zmogljivosti ter tako omogočili proizvodnjo z nižjimi stroški poslovanja. — Realno bomo vrednotili vse proizvodne dejavnike, dosegli bomo realen vpogled v stanje in gibanje poslovanja in uveljavili razvitejše dohodkovne odnose. — Dosegali bomo enotnejši, celovitejši in učinkovitejši informacijski sistem od enotnejšega prinašanja Informacij preko samoupravnega delegatskega sis- tema do cenejšega računalniško podprtega informacijskega sistema. — Odpirajo se nam večje možnosti iskanja razumnejših rešitev pri organizaciji In delitve dela. — Komercialno poslovanje bo dobilo v svojo pristojnost (po strokovni in disciplinski plati) vsa tista dela in naloge, ki spadajo v to dejavnost (skladiščno poslovanje z reprodukcijskimi materiali, skladiščno poslovanje gotovih izdelkov, maloprodajna trgovinska dejavnost). S tem bomo povečali operativnost komercialnega poslovanja. Namreč zakonodaja nam v sedanji organiziranosti tega ne dovoljuje. — Zmanjšali bomo število organov in delegacij in s tem dosegli večjo kakovost dela, laže spremljali delo organov in nadzirali izvrševanje sklepov ter v večji meri uveljavili odgovornost delegatov. — Povečali bomo enotnost in enakopravnost med vsemi delavci Elkroja in omilili že prevečkrat poudarjene misli »mi in vi". Krepili bomo vrednote DO in pripadnost delavcev Elkroju. —Zmanjšali bomo pritisk na dodatno zaposlovanje, ki se kaže izrazito v nekaterih strokovnih službah, hkrati pa bomo Izboljšali kvaliteto opravljenega dela v strokovnih službah. — Odpravili bomo ovire med posameznimi enotami, ki so zastopale parcialne interese namesto skupnih za DO. Pri vseh teh navedenih prednostih moramo poudariti, da predlagana sprememba v organiziranosti nastopa le kot sredstvo, ki daje potencialne možnosti za zgoraj imenovane izboljšave. Od nas pa je odvisno ali bomo te prednosti kmalu uresničili ali ne. Nekatere od teh že predstavljajo neposredno zvezo s predvideno organizacijo. Ocenjujemo, da bi s prehodom na enovito DO takoj zaustavili dodatno zaposlovanje na nekaterih področjih . skupnih služb oziroma bi se trenutno sprostilo delo, kar pomeni boljšo kvaliteto dela obstoječih delavcev. Zelo groba ocena obstaja, da bi z zmanjšanim zaposlovanjem v nekaterih strokovnih službah in poenostavitvijo up-ravljalskih ter izvajalskih funkcij DO prihranili na leto približno 15 starih milijard dinarjev dohodka. Pri tem pa niso upoštevani učinki večje operativnosti in boljše kvalitete opravljenega dela, ki bi jih dosegali z novo organiziranostjo. Kljub temu, da ni točnega izračuna, menimo, da so prednosti, ki so navedene v analizi, dovolj prepričljive in nakazujejo cenejšo, kvalitetnejšo, skratka učinkovitejšo pot do uspešnejšega izvajanja vseh poslovnih funkcij DO, ki bo imela vpliv na večji dohodek. Franc Finkšt .Jožko, pokaži na globusu severni tečaji" »Tovarišica učiteljica. Nansen ga je zaman iskal, Coock ga ni našel, zdaj pa naj bi ga jaz pokazali" Očka vzame sinka na nogometno tekmo. Da bi bolje videl, ga posadi za vrat. Sredi igre ga ves besen postavi na tla in ga prične tepsti. „Čemu tepete otroka?" ga vprašajo gledalci. „Če lahko tuli fuj sudija, dajmo naši in naprej Elkroj, bi lahko rekel tudi lulat!" Vloga osebnega računalnika v avtomatski obdelavi podatkov Osebni računalnik — s tujko Personal Computer ali krajše PC — je postal orodje za učinkovito gospodarjenje v mnogih delovnih organizacijah. Tudi pri nas jih najdemo — na občini 18, v DO MG A Nazarje 12. V El kroju pričakujemo prvega. Zato želim s tem prispevkom na kratko osvetliti njihovo mesto in vlogo. Sodobna organizacija proizvodnje in spremljajočih služb je nujno odvisna od velikega števila podatkov. Tu mislim na proizvodne parametre, materialno in stroškovno knjigovodstvo, podatke o naročilih, stanju v skladiščih, kadrovske podatke in še kaj. V razmerah, ko je treba v kratkem času opraviti analizo velikega števila podatkov, računalnika ne moremo pogrešati. Zasnova večine sistemov za avtomatsko obdelavo podatkov vključuje danes, poleg večjega računalniškega sis- tema, tudi uporabo osebnih računalnikov. Ti omogočajo na eni strani samostojno delo In se po potrebi vključujejo v mrežo, po drugi strani pa je možna tudi izmenjava podatkov z večjim računalniškim sistemom. Pridevnik ..osebni" ni izbran slučajno in pomeni, da je tak računalnik za razliko od večjih namenjen eni osebi oziroma enemu delovnemu mestu. Medtem ko so zmogljivejši mini in večji računalniki usmerjeni predvsem v delo z velikim številom podatkov, vzdrževanje njihove celovitosti, interaktivno vnašanje, sprotno usklajevanje in razne poizvedbe, pa osebni računalniki samostojno rešujejo probleme v okviru sektorja ali službe. Če so od podatkov, zbranih in preverjenih v manjši organizacijski enoti odvisni, ali jih pri svojem delu potrebujejo tudi ostali uporabniki pa jih je možno obdelati na večjem sistemu. Seveda je taka delitev dela le načelna, vsak posamezen problem, ki se utegne pojaviti v praksi, je treba skrbno pretehtati. Uporaba osebnih računalnikov poveča možnosti obdelave podatkov, saj odpira nova področja uporabe. Tu velja omeniti zlasti sklop rešitev, ki jih razumemo pod pojmom »pisarna prihodnosti". Gre za skupino samostojnih vsakdanjih opravil, kjer nam osebni računalnik ustvari prijazno okolje za učinkovito delo. Osvobodi nas rutinskih opravil in s tem poveča našo storilnost. V praksi niso redki primeri, ko se produktivnost poveča za več kot 100 odstotkov. Pisalni stroji kot jih poznamo danes so v glavnem zgodovina. Kdor veliko piše in želi biti učinkovit, uporablja urejevalnike besedil. Kdor planira in želi biti učinkovit,uporab- lja preglednice. Arhitekti, strojniki, elektrotehniki uporabljajo CAD (računalniško podprto risanje). Analitiki se poslužujejo statističnih paketov in poslovne grafike. Vsi pa si lahko poleg tega gradijo svoje zasebne banke podatkov. Nobeden te vrste uporabnikov pa ni računalniški strokovnjak, le olajšati si želi svoje delo in je za to pripravljan žrtvovati nekaj svojega časa. Ni slučajen podatek, da je v združenih državah kar 70 odstotkov delovnih mest tako ali drugače povezanih z računalnikom. Obdelava podatkov In reševanje problemov mora biti dostopna velikemu številu uporabnikov različne izobrazbe in predznanja. Zato je bistven del programa, ki je namenjen delu z uporabnikom. Znano je namreč, da kljub prednostim računalnika, veliko ljudi še vedno navdaja prikrit strah pred novimi tehnologijami. Programi, ki jih bodo pri delu uporabljali računalniško neizkušeni ljudje, morajo biti »uporabniško prijazni". Uporabnik mora vsak hip vedeti, kaj lahko in kaj mora storiti. Na tem področju je danes največ storjenega s programi, ki uporabljajo za komunikacijo grafično okolje (s tujko GEM) in tečejo na računalnikih Mc Intosh, Atari, v zadnjem času pa tudi na osebnih računalnikih združljivih z IBM standardom. Vse bolj se uveljavljajo prenosni modeli osebnih računalnikov. Učinkovito rešujejo probleme zbiranja in urejanja podatkov na terenu, s svojimi pomnilniškimi zmožnostmi pa uporabniku nudijo »dodatni spomin". Moderen poslovnež danes v aktovki nosi računalnik. Osebni računalnik danes stane manj kot skromen avto. In kakor avto ne vozi brez goriva, tako je tudi računalnik popolnoma neuporaben brez programske opreme. Cena ustrezne programske opreme pa je običajno prav taka, če ne večja kot cena PC-ja. V Elkroju smo se odločili za nado- mestitev ene od sedanjih „fakturirk" z osebnim računalnikom. Uporabljali ga bomo za vodenje saldakontov kupcev in fakturiranje. Med ponudniki smo izbrali Iskro-Delto, kar nam zagotavlja združljivost s sedanjim mini računalniškim sistemom, možnost do-kupovanja opreme v skladu z ugotov- ljenimi potrebami in zanesljivo vzdrževanje. Tudi razmerje med ceno (4,5 mio din) in zmogljivostmi je v tem trenutku daleč najboljše. Za prograrry-sko opremo in uvajanje obdelave je podpisana pogodba s Kovinotehno. Tomaž Urlep KAKO SE BOMO OBLEKLE ZA NOVO LETO Leto hitro mine In zopet se bo treba odločiti kje, s kom in kako bomo pričakali novo leto. Nekateri ste se verjetno že odločili,drugi to še nameravate. Kako pa se bomo oblekle? Letos je zopet poudarjena ženska linija, kar pomeni, da je modno vse oprijeto. Svetlikajoče barve v srebrnem, zlatem, zelenem, rdečem In rjavem so še naprej v ospredju. Še vedno prevladuje elegantna črna barva, ki je osnova vsem kombinacijam. Veliko oblek je ravnih, enostavnih in telesu lepo prilegajočih, kar naj vitka dekleta dobro izkoristijo. Tudi malo močnejše žene se lahko oblečejo zelo elegantno. Z drobnimi modnimi detajli kot so razni naborki, gube, všitki... bodo skrile svoje manjše telesne nepravilnosti. Kaj pa dolžina? Modna krila so letos ekstremnih dolžin — midi, ki sega skoraj do gležnjev ali mini. Srednja dolžina ni pod koleni ampak malenkost nad njimi. Ramena si bomo malo manj podložile kot prejšnja leta. Rokavi pa so še vedno bogato nabrani. Pas bomo poudarile s širokimi pasovi ali široko elastiko. Zanimiv je letošnji nakit. Modne so broške na prsih v zlatih barvah s črno in svetlikajočo se belo. Okoli vratu so še vedno modne bogate ogrlice, vendar moramo paziti, da je nakit v zvezi s stilom, katerega si bomo izbrale za najsvečanejši trenutek v letu. Izbire je veliko, torej pohitimo k svojim odločitvam. Pa srečno novo letoI Urška Marolt Bo razgovor s predstavnikom japonske firme Toyo Menka obrodil sad? Šef oddelka ves žalosten potoži svojemu prijatelju: »Njega dni sem zahteval od vsake tajnice prej fotografijo, preden sem jo zaposlil. Sedaj pa nesramnice zahtevajo mojo, šele potem se odločijo, ali bodo sprejele službo ali PETDESETLETNIKI V letu 1987 so izpolnili 50 let naslednji delavci: TOZD Konfekcija Mozirje — Bende Jelka— končni kontrolor - — Ermenc Marija - adjustirec II. — Gobec Slavko - referent za kooperacijo — Golob Vera — adjustirec II. — Levar Marija — servirec II. — Podlinšek Joža — adjustirec II. — Vrtačnik Silva — medfazni likalec DSSS — Žunter Marinka — kuharica Vsem delavkam ob jubileju iskrene čestitke in še na mnoga letal Zora Štrucl OPILKI MRAZA Opilki mraza, a oči razjeda sneg, visoko v zraku zrak medi poln vonjev, pod obokom lete pogledi, živa sled v zamrznjeni belini in diamantni rez nepet kot tenek zvok na violini, a na zobeh klavirja pena sonate, v kakšen gib iztegnjen, ki izbriše, fotomontaža v bleskih šip je veter? temna pulpa hiše zalita s spancem, v duhu mrena. KAJ DELAVCI ELKROJA PRIČAKUJEJO OD NOVEGA LETA... ... Nič takega, kar ne bi pričakovali tudi drugi po svetu. Zdravja si žele, razumevanja in miru - pa seveda boljšega gospodarskega stanja. Prisluhnimo jiml IVAN KRAMER, direktor: Kaj si želim!? Veliko prodaje na tuja tržišča, saj od domačih v teh razmerah ne moremo več dosti pričakovati. Če bo Elkroj uspešen, bom tudi jaz v prihajajočem letu zadovoljen! MARIJA LIVK, vodja kuhinje: Vesela bi bila, če v letu, ki je pred nami, ne bi cene tako vrtoglavo rasle. Bolje bi lahko kuhale in nekatere ženske se ne bi toliko pritoževale. Zanimivo, moški niso posebno zahtevni. Osebno si želim zdravja, razumevanja doma pa morda še kakšnega vnučka. ALOJZ JANKO, vodja B krojilnice: Dovolj dela si želim, pa da nas protiinflacijski program ne bi preveč pritisnil in bi imeli take dohodke kot do zdaj. Tudi razumevanje v kolektivu naj bo dobro in zdravje naj nam služi. ' v.- ••• * ANA TIRŠEK, konfekcionarka: Kmalu grem v pokoj in si najbolj želim čim boljših plač, da nebo potem pokojnina premajhna. Oh, da bi jo le zdrava pričakala. Dokler sem še tukaj, bi rada dobro in veliko delala s čim manj zastoji v proizvodnji. BRANE ŠEMENC, komisionar: Rad bi čimbolj prazno skladišče, kar pomeni, da bi se roba dobro prodajala in bi nekoč lahko prišli do novega, večjega skladišča, s čimer bi se izboljšali pogoji dela. Doma si želim zdravja v družini. MARTA CIGALE, finišerka: Dobre plače naj bodo v prihodnjem letu in boljše blago pri likanju. Vročina je na žalost še vedno neznosna... Ko bi pri tem lahko kaj storili... Drugače se lepo razumemo, mojstrica je prijazna, šef tudi. Vsi naj bomo zdravi in vse bo v najlepšem redu! BRANKO POŽARNIK, mehanik: Pričakujem, da bo z Novim letom zvezna vlada vsaj malo opravila z inflacijo in začela delati tako kot je treba. Potem bodo tudi plače dovolj stabilne. Predvsem si v tem letu želim zdravja, ki mi trenutno ne služi najbolje in uresničenja vseh mojih skritih želja. ANICA ŽNIDARKO, prodajalka; Nič si v prihodnjem letu ne želim bolj kot nove prodajalke. Dela v prodajalni je toliko, da ga že nekaj časa komaj zmoremo. Na splošno pa upam, da se bom tudi v novem letu tako razumela s sodelavci, kot se sedaj. RATKO MARKOVIČ, kreator: Najraje bi videl, da bi delo potekalo čim bolje, z dobrim sodelovanjem in brez zastojev. Na prihod novega leta mislim le toliko kolikor me prisiljuje kolekcija, ki mora biti končana do sredine januarja. Seveda bom zadnji dan leta poskušal vse pozabiti, novega pa bomo s prijatelji dobro zalili! IVICA STROPNIK, očiščevalka nitk: Kot toliko let si tudi v prihodnjem želim, da bi prišla na vrednostno boljše delovno mesto, da bo pokojnina malo višja. Drugače se v El kroju že vsa leta dobro počutim, pridno delam in bi rada ohranila zanj in zase vsaj še nekaj zdravja v naslednjem letu. NATALIJA DOLAR, konfekcionarka: Rada bi veliko dobrih nalogov, ki bi bili tudi dlje časa v delu. Komaj se ga navadiš, že pride drugi. V prihajajočem letu naj ml zdravje čimbolj služi, da se bom morda že kmalu lahko razveselila naraščaja. Andreja Britovšek TRENUTKI Med lapuhom so skriti. Tanke dlani listov jih zaslanjajo. Tam spijo, orošeni. Nekaj sem jih skrila pod rečne kamne Tam se plete skoznje šepetanje kratkih, zaletavih valčkov. Tudi pod brezovim lubjem so, tudi v mahu, veš, in za nekim starim plotom. Ti dišijo po medu mrtvih kopriv. Nekaj jih imam pod vrabčjo perutko. Mehka, svilena so peresa, ki jih božajo v piahutavi temi. Tega., tega držim rahlo v zavzetih rokah. Najlepši je. Tega bi rada vtihotapila v tvoje naročje. Razpis za študij ob delu v šolskem letu 1988/89 TOZD Konfekcija Mozirje Vrsta poklica stopnja št. del. V. 2 V. 1 VI. 2 modni modelar konfekcijski tehnik konfekcijski inženir TOZD Konfekcija Šoštanj modni modelar konfekcijski tehnik dipl. inž. konfekcije DSSS ekonomist dipl. ekonomist V. 2 V. 1 VII. 1 VI. 1 Vil. 1 1988. Prijave sprejema splošni sektor DO do 31.1. Delavcem, s katerimi bomo sklenili pogodbo za študij ob delu, bomo krili stroške vpisnine, šolnine in strokovne literature po predložitvi ustreznih računov. Zora Štrucl VESTI LJUBLJANSKE BANKE NOV SISTEM OBVEŠČANJA IMETNIKOV TEKOČIH RAČUNOV Število tekočih računov in obseg poslovanja prek njih se v Ljubljanaki banki naglo povečuje. Imetniki tekočih računov uporabljajo vedno ceč čekov za plačevanje kupljenega blaga in opravljenih storitev. Hkrati se povečuje tudi število trajnih pooblastil banki za plačevanje mesečnih obveznosti. Sedanji format izpiska je postal zaradi povečanja števila sprememb, ki se izpisujejo na izpisku, premajhen. Imetniki so zato pogosto prejemali naenkrat po več izpiskov. Ljubljanska banka je zato pripravila nov izpisek, na povečanem formatu, na katerem bo izpisanih do 20 spre- memb. V bodoče bodo na izpisku izpisana tudi vsa sporočila, ki se nanašajo na dovoljeno prekoračitev stanja. Nov izpisek bo banka izdelovala vsakega 8. in 28. v mesecu, prvega pa boste prejeli že z 28. novembrom. Vsem, ki ste želeli, da vam banka izdela obvestilo le enkrat mesečno, se datum obveščanja ne bo spremenil. Tudi nov izpisek boste prejemali enako kot do sedaj, to je 28. v mesecu. Prosimo, da z razumevanjem sprejmete navedene spremembe. Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje Z VLAKOM NA IZLET Letos smo tudi v Šoštanju organizirali dva sindikalna izleta: z avtobusom na Madžarsko ali z vlakom v Zagreb. Glavni kolodvor in pripeka ob pol desetih dopoldne, ko se odpravljamo na ogled Zagreba. Mimo treh najlepših zagrebških parkov pridemo do Trga republike, kjer nas dočakata množica ljudi in obvezen „pazi tramvaj". Jate golobov ni več. Nekaj minut porabimo za ogled hotela „Dubrov-nik II" in orientacijo, potem po Bakaličevi do Katedrale. S Katedrale še vedno odpada kamenje in zakladnica ni odprta, zato pa se zvezde na stropu zlato svetijo, orgle imajo najlepši zvok, veliki zvon pa se bo oglasil ob dvanajstih. Oblački se podijo med zvonikoma, ko si ogledujemo še Kaptol. Vračamo se preko tržnice „Dobac" v ulico „Pod zidom", tu so kavarne, kava in coca-cola. Prostora malo, ker so tudi v Zagrebu ženske na tržnici, moški v gostilni. Naš obvezen počitek ob kavi. Naprej po Radičevi do Kamnitih vrat. Nekaj zgodb o stoletjih življenja za obzidjem Gornjega gradu, prižgane sveče v Kamnitih vratih. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očka se zahvaljujem sodelavkam B izmene in ostalim, ki so se oddolžili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Karmen Hren Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste darovali cvetje in v teh težkih trenutkih sočustvovali z mano. Nežika Laznik ZAHVALA Ob izgubi dragega moža se zahvaljujem za darovano cvetje in denarno pomoč. Doroteja Prašnikar Radičev trg, kraj kjer so usmrtili Matijo Gubca. Prelepa streha cerkve Sv. Marka, freska nad shodom ..Mojzes na Sinaju", na kateri so upodobljeni tudi Meštrovič. Kljakovič in Ritter, ki so notranjost cerkve prenovili na začetku stoletja. Po Ciril-Metodovi do Katarinine cerkve. Desno steno ima prekrito, ker jo obnavljajo, pa je vendar najlepša stvar, ki smo jo videli, duadrijeve štukature, Jelovškove freske in Robbov sv. Ignacij so še vedno tu. Le pogled na Jezuitski trg in naprej pod z Lotrščak. Še nekaj minut manjka do dvanajstih. Hitro razložim o južnih vratih obzidja, imenovanih „Dverce", o „zvonu lopovov", ki je zvonil ob zapiranju vrat, in trdnjavi „Lotrščak”. Obljubim jim vse zvonove Zagreba ob 12. uri, zamolčim pa top. Ko s strelom oznani poldne, se še jaz ustrašim. Otroci se smejejo, nam zveni v ušesih še pri kosilu. Jemo v vili Kulmar. Utrujene tako, da bi se nam prileglo še pol urice spanja po kosilu. Malo počitka in nazaj na Trg republike. Sprehodimo se po Iliči, dogovorimo se za popoldne in se s štirimi tramvaji odpeljemo v Maksimir. Tu se po obveznem sladoledu raztepemo po celem živalskem vrtu. Polovica se nas zbere pri bazenu s tjulnji, napišemo nekaj kartic in popijemo coca-colo. Fotografiramo se ob vhodu vrat. Ostalih udeleženk ni nikjer. Prepričana, da so se izgubile, se še enkrat vrnem v Maksimir. Nobene nikjer! Počakajo me v Kolodvorski restavraciji, ker so se že davno odpeljale na Glavni kolodvor. Ostaneta nam le še slovo in Francijeva ugotovitev „da so Zagrebčani zelo verni, ker imajo toliko cerkev!” Adijo Zagreb, živijo Šoštanj! + CELOTNI PRIHODEK — PORABLJENA SREDSTVA + začetne zaloge + materialni stroški + amortizacija + drugi poslovni stroški + nabavna vrednost prodanega blaga — končne zaloge = DOHODEK — OBVEZNOSTI IZ DOHODKA + del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti in razvojnih premij + del dohodka za obveznosti, ki niso odvisne od višine doseženega dohodka + del dohodka za obveznosti, ki so odvisne od višine doseženega dohodka = ČISTI DOHODEK — del ČD za živo delo *1 vključno s sredstvi skupne porabe za druge namene — del ČD za minulo delo) — del ČD za OD delavcev drugih TOZD — del ČD za stanovanjske namene skupne porabe — del ČD za investicijske potrebe skupne porabe — del ČD za akumulacijo Opozorila za nošenje kresničke Popravek V zadnji številki glasila jo je v prispevku »Nove spremembe obračunskega sistema" zagodel tiskarski škrat. Pravilna shema obračuna finančnega rezultata izgleda takole: Za neljubo napako se opravičujemo. V prometu sodelujemo vsi vsakodnevno, vendar vsak udeleženec v prometu je tudi pešec. Najmanj zaščiten je prav pešec in zato je pogostokrat žrtev prometne nezgode. Pešci so tudi pogosti povzročitelji prometne nezgode, največkrat s hudimi ali celo tragičnimi posledicami. Tretjina vseh Slovencev je voznikov motornih vozil, ki poznajo težave in nevarnosti, ki nastajajo ob srečanju vozila in pešca, vendar zelo malo voznikov to upošteva, kadar so pešci. Tudi prometni predpisi v največji meri ščitijo pešce v prometu, vendar so kljub temu žrtve med njimi redne, skorajda vsakodnevne. Vzroki za nezgode so pri voznikih in pri pešcih. Pešci se po eni strani zavedajo svojih pravic, ki so glede na gostoto prometa včasih neuporabne saj voznik ne more ustaviti vozila na mestu, da bo pešec varno prečkal, po dru- gi strani pa ne upoštevajo svojih dolžnosti, ki naj vozniku omogočijo varno udeležbo v prometu, istočasno pa bi zagotovili varnost pešcev, četudi z nekoliko daljšo potjo ali izgubo časa. Zaradi omenjenih dejstev je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na svoji seji, dne 29. 9. 1987 sprejel naslednje zaključke: Vsak pešec se mora zavedati, da v mraku, megli, dežju, ob sneženju voznik opazi pešca zelo pozno ali celo prepozno. Zato naj bo pešec skrajno previden pri prečkanju ceste in pri hoji ob cestišču, kjer ni pločnikov. Pešec naj omogoči vozniku, da ga bo pravočasno zagledal, ponoči ali ob drugih pogojih zmanjšane vidljivosti pa naj v desni žep zapne svetlobno odsevno telo — kresničko, ki bo visela ob njem. Taka telesa morajo nositi vsi otroci na cesti ob vseh pogojih zmanjšane vidljivosti, odrasli pa jih bodo nosili izven naselja, vendar previden pešec bo uporabljal kresničko tudi v naselju. Na mokri, poledeneli ali zasneženi cesti bo vsak pešec nepotrebno tvegal življenje, če bo prečkal cesto izven prehoda za pešce, hodil ponoči izven naselja brez kresničke ali celo po desni strani ceste, da o vinjenosti sploh ne govorimo, ker voznik ob takih pogojih nezgode največkrat ne bo mogel preprečiti. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Oče pride domov s čokolado za otroke Preden jo razdeli, vpraša: ..Otroci, kdo je bil ta teden tako priden, da je ubogal vse kar je mami ukazala?" „Ti, očka" odvrnejo otroci. * Obiskovalec ogleduje najmlajšega v družini. ..Čudovit otrok, oči ima čisto mamine." Mati: „Nos ima očetov." Otrok: „Hlače pa so bratove." * ..Tovariš direktor, za dva dni dopusta bi prosil. Rad bi presenetil svojo ženo." „Tako? Ali kaj sumite?" * Lastnik prodaja računalnik, ki naj bi vse vedel in znal. Ko pride kupec, vpraša računalnik: „Kaj dela zdajle moj oče?" Računalnik: „Vaš oče trenutno lovi ribe v Kanadi." Kupec: „Ni res! Moj oče je že več let mrtev." Prodajalec: ..Dovolite, da ga jaz vprašam... Kaj trenutno dela mož matere cenjenega kupca?" Računalnik: „Mož njegove matere je že več let mrtev. Njegov oče pa trenutno lovi ribe v Kanadi." * Mož z violino stoji na avtobusni postaji. Vpraša mimoidočega: „Kako bi prišel do opere?" Možak odgovori: ..Vadite, vadite in spet vadite..." Celje - skladišče D-Per NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽA 192/1987 1119872698,3 COBISS e LE %EVbL~ C EM KROJA SHE.Č/N0 -142? 200R SEDA- NJE NAGRA- JENKA MARIE SKLADOV. Bol VEKŠNIK JANJA VNETJE BEDRNE- GiAtWCA tovarna v PREBOLD LEO UKMAK &LIN-&& TONE PAVČEK OLDA mm MARoVr HELENA ituA tS NOVO LETO fr i ttipVE IVA Tl K A Krepelj 'It.tUKA CiEVER, TOKOVNI P05REDH. 2>oma6i ANSAM- BEL NOETOV/ bARKA KVARTA- LI I2R-A2 < -4 D v NAVI6AC napra- va KOMIK OL 10 UDELfcl 5INJ6KE ALKE IRjSKA PE5NI6K0 ORA $ >N N02IR5K( fOKOPA- tl&U $ menično JAMSTVO stalna zenska ROMUNIJA PISMENO POTRDILO IZVID nogomet KLUB MALACKA OŽ'NA URANK OL&A AVSTRIV 6>,oRKA ŠVEDSKA Amper. TRATA SREDI 6020 A • STROKOV. NAVODILO IRENA CAdNER ŠPANIJA PRIDELEK 12 P6ENIC-E Žito na VZHODV) tursko M. IME. TONE CENTRIH EA5T ŠTEVNI K 2NAO0VA-u kA m OSEBA n ICEkcA TESNO on TKANINA NLZNAHJ) Sil&T &ORČICA Kolinske DNEVI PRITRDIL- N/CA Konec polotoka