Gospodarske stvari. Konj in paša. M. Eonji 7 prosti nara^i se redijo skoraj 7e8jidel leta od zelene klaje. Iz tega se vidi, da je zelena brana konjem najbolj primerna. Za take konje pa, ki morajo težko delati, zelena hrana navadno premalo redi^nib sno^i 7 sebi ima. Zato je delavna mo8 konja pri samej zelenej brani manjša in nezadostna. Vendar pa je zelena hrana za nektere namene 7eliko 7iedna. Uspešna reja mladih konjev se brez zdrave paše še misliti ne da. Pa tudi 7 zdra7iist7enem oziru je paša pogosto potrebna in se ne da po nobenih drngib sredstvih nadomestiti. Na paai se ozdra^ijo živin8eta bolezui, ki 7 hle^u 7aakej zdra7niko7ej umetnosti dostikrat trdo7i*atno kljubujejo. Najbolj to 7elja na preba^nih organib in pa na nogab. Po hudi bolezni se pošlje okre^ajoče Ži7in8e na pašo, kjer lahko preba^lji^a hrana in prosti zrak pomagata in posebno uapešno na telo delujeta. Za8asna hromnost, bolezni 7 kosteb, kitah, sklepih in zlasti na kopitib, se naJ7ečkrat in najbolj goto^o in najhitreje na paši ozdra^iti dajo. Se^eda pa mora paša biti tudi živiai primerna in zdra^a. Pred 7seru mora rasti na paaniku potrebna množina primernib rastlin in sladke ti-ave. Piava ti ava in pa detelja 80 najboljše rastlinske sorte. ki dajejo najbolj uspešno pašo, kakorana se nabaja po 7isoko ležecib, bolj suhih tia^nikih. Dalje mora biti na paaniku ali vsaj blizu njega zdrava in 8iata pitna 7oda in pa potrebno za^etje proti neugodnemu 7remenu bodi si že dre^je ali hlevi. Eo se živina začne na pašo goniti, je dobro zjutraj nekaj sube klaje položiti, ker sicer lahko driska Ži7in8eta napade. Tudi druge zniotuja^e 7 preba^ljanju labko in rado nastopijo, če se živiui klaja prenaglo menja. Na drugi strani pa, ko paaa neba, je treba skrbeti, da se ži^inčetom ne zapeče 7 8re7ih. V obeh slu8ajih je toraj potrebno poSasnega prestopa.' Poklada se toraj spomladi pri začetku paše še nekoliko sena, jeseni pa pri koncn paše še nekaj zelene klaje 7 hlevu. Namesto zelene klaje sme se tudi nekaj korenja ali otrobo? pokladati. Kaj storiti, kedar toča trs poikodi. M. Eo toča trs oklesti in otol8e, se mora najprej še nekoliko počakati in ne brž s porezo7anjem po8eti, da se prej vidi, ktere rozge so pppolnem uni8ene in ktere 80 še zdra^e ostale. Ce je to6a toletni pridelek do cela pokončala iu 6e ao mehke rozge, ki imajo za prihodno leto rodovitni les dati, tako poškodo7ane, da se tudi za prihodno leto ne da kaj prida pričakovati, treba je skrbeti, da 8e no7e rodo^itne rozge zaredijo. To se doseže, ako se rozge nazelene čepe nazaj porežejo. Spodnje oko letoanje rozge je 7e5idel še zdra^o, ki požene in no7o rozgo za prihodno leto naredi. Ce so pa 78e mehke rozge pokončane, pa tudi poiezovanje nazaj ni6 ne pomaga. Tu se mora vse upanje na rodoviten les za drugo leto popuatiti. D?e rozgi, 8e ste, naj se pustite, da nekoliko okre^ate. Potem se slabejša ali odreže, druga pa puati, da dkreva in poraste, kolikor ra^no more, in da potem drugo leto služi za zarejo rodo^itnega lesa. Eder pa je to6a 7inograd popolnoma pokončala, tam bode dobro kazalo, ga še tretjokrat brž zdaj okopati. Tretja kop se je 7 takih slucajih vedno dobra skazala. Češplja in slive. M. Cešplje in ali^e najbolj store 7 nizkih toplih legab z rodo^itno zemljo, celo na takib tiavuikili še se dobro obnesejo, ki spomladi časoma pod vodo stoje. Za 7isoke, snhe lege to sadno dre^o ue kaže. Tu na^adno le pičel obrodek daje. 0 potokib, na globoko ležečih, 7lažnih tia^nikih, po bolj globokih za^etnib dolih in legah ¦', dobro čeaplje zasajati. To je pra7o meato za čea, ;o, kjer obilno rodi, med tem ko druge sorte sa ja ne store. Isto to, kar za cešplje, velja tudi o slivi 7 obče. Topla lega, z rodo^itno globokoprsteno zemljo ilo^ico ugaja tudi slivi 7 ob8e. Nameato češplje se morejo tukaj saditi sli^e sploh, potem nikabele in pertrigani. M. Poraba petrolejskih svetilnic zahteva spre^idnost. NaJ7e8 nearec, ki se primerijo s petrolejskimi svetilnicami, zakrivi nerodnoat in pa nepre^iduost. Tu sem spada 7 piTi 7rsti nalijanje S7etilnic Z7e8er 8 petrolejem. Plamcn se navadno ne pogasi, žga^ec od^ije in posoda za petrolej pri luči petroleja nalija. V posodi za petrolej pa, ker je že delj časa luč gorela, so se pliui, zlasti 6e petrolej še ni popolnoma oačiačen, nabrali in zdaj, ko se je odprla in se mrzel petrolej doli^a, iz uje puhte, z bližnjo Iu8jo 7 dotiko pridejo, se 7namejo, laiupo raznesejo in 78e, kar je 7 bližnja^i lahko budo ožgejo in poškodujejo. NaJ7e8- krat ae take nesre6e prigode, 6e je petrolej premalo očiačen, t. j. 6e je petrolej tak, da je mnogo puhtečega olja 7 njem, kakor je na primer nafta. Tak petrolej se labko vname. Da se prepričamo, ali je petrolej čist ali ne6ist, se ga vlije nekaj malega na talir ali kako plitvo skledico, podrži nad njo goreč klinček, tako, da je njegov plamea tik povrsine petroleja. Ne sme se pa gore6 klin6ek 7 petrolej vteknoti, ker mu tako klinček kot zubelj, tabt, služi in potem tudi tako gori. Ako 86 pri taki poskušnji petrolej ne vname, je čist, in sme se brez vse skrbi 7 porabo vzeti, ako se pa na plamenu nad njim vname, ima dosti drugih puhte6ih oljevin 7 sebi in je ne^aren. Vaak, kdor si s petrolejem sveti, naj toraj skrbi, da mu je svetilnica posebno pa žgavec vedno prav snažen, da so zračne luknje in korpi6 žgavcev čiste in nezamašene bodi si po 6em koli. Dalje je treba vzeti cilinder, ki ae dobro in trdno v svetilnico da vtikati in zubelj tak, ki vedno dobro in labko vleče. Svetilnica se mora nalivati po dne, najpriličneje kpj zjutra, predno se clovek na drugo delo spravi. Ce je treba po noči doliva, mora se zubelj nazaj zavreti, dokler da je plamen celo majben, potem se izpihne in pri sve6ni luči, toda dosti dalec od nje, se svetilnica zopet nalije z petrolejem. Edor bode tako ravnal, se bode težko kdaj zarad nesreče s petrolejevo svetilnico napravljene kesal. Previdnost je mati modrosti.  V Mariboru. Krompir fl. 2 • 10 Hl. Fažol 14, Ie6a 23, grah 21 kr. Kg. — Pšeno 10 kr. liter. — Pšenični gres 24, prednja moka 20, srednja 18, polentna moka 14 kr. Kg. — Kravje maalo fl. 1 -10, svinjsko maslo 66, slanina frišna 50, slanina prevojena 70 kr., ^puter 105 Kg. Jajca 2 za 4 kr. Govedina 56, teletina 55, svinjetina mlada 54 kr. Kg. Mleko friano 12, posneto 10 kr. liter. - Drva trda fl. 2 80, mehka 2 10 Kbmt. — Ofe- ¦. trdo fl. 0-70, mehko 50 kr. Hl. — Seno fl. 1-80, slama fl. 1-70, stelja fl. 1 — za 100 Kg.