Dolenjske Novice Izhajajo 1, in 1&. vtsacega iiititieca. CcLa, jim jtí za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I flld,, za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejem« tianiti dati, plača z« dvostopno petit-vrBto 8 kr. za J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. YABXI.O. „Kiitoliško polit, društvo z« Dolenjsko" priredi V nedeljo 23. t. m. ob polu 4. uri popoludne javni društveni shod v Žužemberku pred cerkvijo, ob slabem vremenu v župnišču 8 siedeèim vsporedom: 1. Frančišek JakliS g;ovori „o kmetijskih zadrugah". 2. Dr. Žitnik o „deželnem zboru". 3. Dr. Greg^orič o „kráéaiisko-socijalni organizaciji". Slučajnosti. 5. Nabiranje udov v „katoliHo polit, društvo la Dolenjsko". K obilni vdeležbi vabi ODBOR. Grospodarske stvari. Brezobrestna posojila. Obnovitev uničenih vinogradov se pospeáiye najprej s tem, da se posestiiikom okuženih vinogradov odpušča zeraljilki davek; dalje s tem, da na novo nasajeni vinogradi ne plačujejo 10 let zemljiškega davka, in zemljišča, ki do sedaj niso biU vinograd, ako se spremene v vinograde, za 10 let. Razun teh olajsay se dovoljujejo pa tudi brezobrestna posojila. Taka posojila zaČne vračati posestnik po 10. letu in sicer v 10 letnih obrokih, tako da preteče od prejema prvega obroka brezobrestnega posojila do popolne vrnitve istega 20 let. Brezobrestna posojila se dovoljujejo v občinah, kjer se je pokazala trtna uš v veliki meri, in če posestniki ne premorejo ii svojega troďke t& novo nasajenje svojih vinogradov. Prošnje se podajo in napiSejo na okrajno glavarstvo. Najbolje je, ako vsi vinogradniki iz Strokovno porořilo k niiirtii vodovoda za Novo mesto. Že mnogo let si prizadeva Novo mesto pridobiti vodovod za dobro pitno vodo; pregledovali in zasledovali eo že strokovnjaki studence iz okolice, a vse brez vidnega uspeha. Slednjič je dosegla občina v minolih letih pri si. dež. odboru, da je slavnoisti naročil deželnemu inŽenerju g. J. Vlad. Hraaky-mu, ki je vežčak v tej stroki, da stvar preiáče, in izdela načrt ř& vodovod novomeáki. Pod gornjim naslovom je sedaj prišlo na svitlo tiskano poročilo k izdelanim načrtom vodovoda, iz katerega je razvidno, kako temeljito je gosp. inžener H r a s k y «tvar predelal. Ker je to delo za nas silno velike važnosti, in se tudi vse občinstvo za to jako zanima, prinesenjo tu posnetek iz omenjenega poročila. Strogo tehnične, le strokovnjakom umevne podrobnosti pa opustimo. Skrb za zdravo pitno vodo v Novem mestu in okolici je silno imenitne važnosti, in pomankanje dobre pito« vode je zakrivilo, da je razvitek mesta v marsičem zaostal in bo tudi se v prihodnje, ako se v kratkem temu v okom ne pride. Da se pa to ni že prej zgodilo, se nikakor ne sme občinskemu zastopu očitati; krivda je le T tem, ker so tukaj nenavadtio neugodne razmere v naravi, in je nemogoče reliti stvar brez neprimerno velikih stroškov in temeljitega strokovnjaskega razmotri vanja Pred nekako 40 leti si je mesto s tem pomagalo, da je dalo napraviti pri mestnem mlinu pri jezu pumpo, ki žene vodo na glavni trg v vodnjak ; ali kakova je ta voda, toliko ima nesnage, da bi se morala za pijačo in kuho sploh prepovedati. Studenci na desnem bregu Krke v Kandiji veljajo sedaj za najboljše io se mnogo uporabljajo, vendar v zdravstvenem obziru niso najboljši za pijačo, tem manj se je za vodovod nai^je ozirati. Ge bi se tudi ne jemalo v postev, da se ti studenci pri kemični preiskavi niso za dobre spoznali, dokazujejo že one močvirnate rastline pri studencih, da voda ni dežoica, ampak da je potok „TeŽka vodi**, iz katerega se veČina vode, že predno Be pri bolnišnici v Krko izteka, po podzeme^akih votlinah ene občine, ki prosijo za brezobrestiio posojilo, podajo Tsi skopaj svoje prošnje po županstvu na glavarstvo. Pa tudi vsak vinogradnik poda laliko sam svojo proèiijo naravnost pri glavarstvu. Uzorci za prosiije se dobé brezplačno pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Treba jih je tedaj le izpolniti. Vsaki prošnji je treba priloiSiti posestni list, izpisek iz zemljiške knjige in račun, koliko ga bode delo stalo. Ako prosi kak posamezen posestnik za posojilo, se navadno vknjiži posojilo na njegoyo posestvo (na Niřjeavstrijskem se to zgodi v vsakem slučaju); ako pa prosi cela občina ali zadruga ali pa kako kmetijsko ali vinorejsko društvo za tako brezobrestno posojilo, se navadno ne zahteva zavarovanja. Olede zavarovanja pa pravi ministerská naredba z dné 29. marca 189*2 5) po vsej pravici, da se ne sme zahtevati zavarovanje na tak način, kakor bi je zahteval zaseben upnik. Tu gre ravno za posojila v žasu stiske, tako da tisti, ki rabi posojilo, bi pogostoma niti ne mogel dati dovoljnega poroštva. Država je zavarovana s tem, da posestnik vinograda vporabi posojilo na pravi način ; kajti, ako se zasadi vinograd, ki sedaj daja le malo ali nič dohodka, z ameriškimi trtami, postane veČ vreden, kakor je bil prej. Treba je tedaj gledati na to, da porabi posestnik vinograda posojilo na pameten način, iu ali je sploh dober in zanesljiv gospodar. Zato lahko rečemo, da ako se pokaže v kaki občini v veliki meri trt na us, dobi pač vsak vrl vin ograd [lik, ki se nahaja v stiskah, tako posojilo. To se razvidi tudi iz tega, da se posojila navadno v k nj i ž ii j e j o, da pa dobi tako posojilo tudi tisti vinogradnik, kterega posestvoje že močno zadolženo, tako da ni niti govora o pravšnem zem-Ijeknjižnem zavarovan ju, kakorsno navadno zahtevajo zasebni upniki. Tedaj redno se za tako posojilo ne zahteva ono varstvo, ki bi je zahteval navaden upnik, ampak gleda se največ na to, ali v posameznem slučaju dajajo vse razmere skupaj veČe ali manjàe poroštvo, da se posojilo porabi vestno in na primeren način za obnovljenje vinskih nasadov. — Proiaiije za brezobrestna posojila je vlagati do 31. avgusta t. 1. izgublja. Imenovani studenci se tudi onesnažujejo po mnogih, nad njimi se nahajajočih stanovišč, razven tega prenizko izvirajo, tako da so pri količkaj napeti Krki pod vodo ; tudi navadno deževje jih že skali. Ko je gospod inženir dobil naročilo, naj bi napravil uačrt, kako bi se Novo mesto in okolica z vodo perskrbela, prehodil je meseca avgusta in septembra 1894. 1. vso okolico, ter preiskaval vode in studence, vedno oziraje se tudi na vprašanje, se-li da voda napeljati vsled lastnega toka, ali pa z umetnim pritiskom. V spremstvu tedanjega župana gosp, Per kota iu gosp. Gustin-a, preiskaval je vse stu-denČnice po okolici, najprve seveda tiste, ktere bi bilo mogoče vsled lastnega loka y mesto dovoditi, to so studenci ob Gorjancu, ki meri 1181 metrov nad morsko gladino. O teh studencih go se že nahajala poročila prejSnjih preiskav. Po vsej severnozapadni strani gorovja pa se ne nahaja doveij izdaten studenec iz skalovja, ampak le ona voda, ki se pod gornjo plastjo zemlje Ki\j ,(0 uoTťiga po avstrijskem coHiirstvu? Ministerski predsednik grof Badaní, obiskal je 4. avgusta Ljubljano Mesto sprejelo ga je slavnostno. Cerkve in veČina poslopij bilo je okin-Čanih z zastavami. Obisk vršil se je popohioma po programu, ter je minister dobil vselcako povsod! najboljši utis, kar je tudi sam z laskavimi besedami pripoztml. Ker je govoril z županom ljubljanskim nekaj stavkov v poljščini, ter spregovoril tudi nek«j slovenskega, zameril se je s tem uemsko-liberalnini listom dunajskim, kateri se silno jezé, ker je ministerski predspdnik s tem pripoznal jednakopravnost slovenskega naroda. Državnozborska volitev za izpraznjeni mandat umrlega kanonika KI u na vriila se bode 29. sept. Na Ogrskem napravili so viharji in nevihte velikansko škodo. Sploh se poroča iz različnih krajev Evrope o velikih vremenskih nezgodah, v studence izbira, kakor občeznana „Gospodična", ktera pa je tudi premajhna. Res bi ee sicer dalo te različne studence po iiačinu drenaže v moČan tok spraviti, toda voda, ki se pretaka po trohuelem mahovju, koreninah in listju, ni kemično čista. Tudi se je ozirati na to, da je sedaj doveij vode, dokler je hrib čvrsto poraščen, da pa bode vode vedno manj, kolikor več se bodejo oni gozdi posekali, sekira pa tam že pridno poje. Proti zahodu se vzdiguje Kačja rida 419 m in proti jugozahodu Srobotnik 592 m nad morsko gladino. Na teh se ne nahaja nobeden studenec; deževnica se odteka ali po vrsini, aii pa se zgubi po neštevilnih doliiiah skozi votljine, ter se odteka v potoke, ali v Krko, deloma tudi v podzemsko Temenico, ki pri Ljukni kot Prečna zopet izvira. Proti severu od Novega mesta vzdignje se Trška gora 429 m in Hmeljnik 580 m. V viso-Čini 415 «1 nahaja se na zadnje imenovanem hribu več studencev, in sicer v 1 '5 hm dolg! dolini, v kateri so bili svoje dni sedmeri ribniki, last hmelj- Kaj je novega po širokem sretuf Otok Kreto imineravajo evropske velevlasti blokirati, ter je y.e veř vojnih ladij deloma že tam, deloma na poti; le An^ležka je menda zoper lo. Grški kralj boji se većjih ziuešnjav, ko bi (rrska odločno podpirala Kreto, kakor grški narod želi. Med tem se pa vsak dan prijçodé nove grozovi-tosti mej kristjani in Turki. Nemška kultura v Afriki kaže se v kar najslabši luči. Vedno prihajajo nove pritožbe, kako grdo se ravna z domaiini v neruskih kolonijuh, kako odirajo in zlorabijo nemški uradniki ljudstvo. Stvar pride na jeae» pred državni zbor, Že iie bodejo zopet vse potlačili, Spanjska napravila je ropet vec milijonov dolga. Vse to bode požrla Kuba, vprašanje pa je le, c-e jim bode oaiaia. Piše se nam: Toplice, dne 10. avgusta 1896, — V uedeJjo 2. avgusta predaval je v tukajšnji šoli gospod pristav Kohrmau o intenzivnejšem pridelovanju krme iu o zboljšanju travnikov. Udeležilo se je tega poduka nad 50 kmetovalcev — malo število za našo občino — a poslušalci so z vidno pazljivostjo sledili poduku, in si mnogo pridobili. Po predavanji ogledali smo si trtnico nase mlade kmetijske podružnice; tukaj je gospod Rohrman posegel v napravo novih vinogradov in nam je priporočal, naj takoj pričnemo obnavljati naše opustošene vinograde. Gospodu Rohrmanu bodi tem potom za njegov trud izrečena prisrčna zahvala. Minolo nedeljo 9. t. ni. nas je počastilo dolenjsko pevsko društvo in mnogo odlične gospode iz Novega mesta, Sprejel jib je tukajani gospod župan in nase gasilno društvo. Za sprejem zahvalil se je predsednik dolenjskega pevskega društva gospod Dr. DefrancescLi. niske graj^cine. Voda teh studencev bila je pa niocvirnica, in .se je stekala v travniški potok, kateri se zgubi pod zemljo ; po (lOO m. dolgem podzemeljsketn teku pride voda zopet na dan pri Goreujein Kavteleveni v visočini 3iîO îii in so ti studenci pri susi komej vidni, pri deževju pa prav močni, tako da gonijo stope. Mali studenec te pokrajine izvira pri Bajnofu v visočini 240 m. Studenci Starograjskega potoka se zbirajo tudi kakor voda G-ospodične na Gorjancu, iz površne zemeljske plasti, íq je razven te neugodnopti upoštevati se negotova množina vode. Iz vsega tega je razvidno, da za napravo vodovoda z lastnim tokom tiedostaja prvih pogojev, to so dovelj močni, visokoležeČi in zdravi studenci. Projekt omejil se je torej na napravo vodovoda z umetnim pritiskom, in se je oziralo pri tem v prvi vrsti na studence in izvire v dolini z dobro pitno vodo ; vsem tem pogojem pa zadostujejo edino le studenci Težke vode, oziroma njeni izvir pri Stopičah. Ti studenci so tudi podlaga Hrasky-j e v e m u projektu. (Dňije eieOi.) Z godbo na čelu prišli so izletniki pred kopališče, ter po kratkem odmoru podali se v park, kjer se je vršil koncert. Mešani zbor se je odlikoval, peie so se največ narodne pesmi. Največjo pozornost pa je nase obračal mešan tamburaški zbor, ki je precinno vdarjal mile slovanske pesmi. Tudi godba je prav dobro igrala več komadov. Prirediteljem zabave srčna bvala. Koncerta vdeležili so so tudi gostje, kolikor jih je tukaj V kopeli. Letošnja sezona je prav dobro obiskana; med tujci, ki ao se prišli sernkty zdravit, bilo je mnogo dostojanstvenikov; upati je da bodo naše Toplice, ki so že nad tisoča bolnikov ozdravile, vedno btdj obiskane. Okolica lepa, podnebje milo, a jedno je, manjka nam vode. laiamo sicer vodovod, a kadar je moČe — noče, kadar je suša pa — posluša. Zakopali so naši arenjski očetje nad 7000 gld. z nado, da je s tem že preskrbljeno in vse storjeno za dobro pitno vodo. Turbina potrebuje mazila, če kaka cev poči jo je treba nudoraestiti, na rezervarju ao vrata samo prislonjena itd. Za take malenkostne poprave skrbeti mora naš srenjski načelnik. Za stroške, kar stane voda dova-žana vojakom, bi imeli mi vsi in našu živina dovolj dobre vode, ko bi se porabili za vzdrževanje vodovoda, Ui)amo, da ta opomin ne bo zastonj. Iz Šent Jerneja na Dolenjskem. — Pred tremi leti je dovolilo prečaatito knezoškoiijstvo, da se je vršil vsako leto enkrat in sicer v nedeljo shod pri sv. Nikolaju na Gorjancih. Cerkev ima še veliko dolga — dohodkov pa nič. Ljudje so obljubili — da se bodo na shodih dosiojno obnašali — ter da bodo veŽ darovali za cerkev. Dve leti so bili zvesti svoji obljubi. Drugače je bilo letos, dne 9. t. m. Ugodno vreme je privabilo veliko Ijudij, Vsi so bili veseli in zadovoljni, dokler ui nekaj surovih rogoviležev iz Vrlipolja gorj. in Cerovegaloga nai)ravilo sramoto naši iari. Ob treh popoldne so se začeli prepirati in pretepati. G, orožnika sta posredoviila in z veliko potrpežljivostjo napravljala mir. Ali mlada kri in istnjnnsko vino se dasta težko pomiriti. Vojska se je začela — dežniki so bili orožje, katero je napravilo marsikatero rano na glavi — na licih — na Hstih. Več Ijudij je bilo ranjenih; neki GoriŠek, fant iz Vrhpolja gorj, je moral biti uklenjen. Pošteni ljudje iz domače — brusniške — in stopiške fare — so obsodili ta izgred. S solzami v očeh so rekli: ,,Zadnjikrat smo bih danes v nedeljo pri službi božji na Gorjancih". liogovileží — ki so s svojo surovostjo osramotiti našo faro ter prihodnjič onemogočili vsakt nedeljski shod na Gorjancih — bodo gotovo prejeli zaalnženo kazen. — à — IzBućke. —[Novamaša.J Dragi bralci „Dol. Novic" ne slišijo mnogo o nas, zakaj tu se zgodi red-kokrat kaj tacega, kar bi moglo zanimati tudi druge ljudi. Toda nedelja 26. m. m. napravila nam je toliko veselja, da moram to povedati tudi širjemu svetu. Minulo je že celih 24 let, odkar smo imeli v naši župni cerkvi zadnjič novo sv. mašo ; zato si lahko mislite, s kakim veseljem smo pričakovidi dneva, ko je pel po tako dolgem čiisn zopet novo sv. maso naš rojak čast, g. p. Laetus Kovač, duhovnik iz reda sv. Frančiška. Storili smo, kar je bilo v naših skromnih močeh, da bi povečali slavnost tega dneva. Mogočni mlaji in zastave pozdravljale bo radostno v ovenčano cerkev dohajajoče ljudi, ki so prihiteli od blizu in daleč v tako obilnem steviln, kakor še nikdar doslej. Tudi gg. daliovnikov. ki so stregli novomašniku pri sv, opravila, še ni bilo kmalo toliko v naši cerkvi. O mašniškem stanu in njegovih dolžnostih pndigoval je prekrasno čast. gosp. p. Gavdijoz Zega, ki si je pridobil srca v»eb poalulalcev tako, dd g» ne bodo mogli nikdar pozabiti. Prekrasno petje pa so oskrbeli gg. bogoslorci is gg. učitelji iz okolice. Toda kaj bi pravil na dolgo in široko, ker zadostuje, ako rečem, da je bil to dan, kakoršoega mi se nismo doživeli in ki nam ostane gotovo v vëdoem spomiuul ane 11. aug. — Današnji shod družbe sv Iz Cirila in etoda e bil dobro obiskan; vendar se nam je zdelo, da je bila prejšnja leta vdeležba veča. Nekateri gospodje so trdili, da Ljubljana ni pravi kraj za shode, čeá, da je tu preveć društev itd. toraj takov shod nekaj vsakdanjega. Sedaj je bil shod v Ljubljani tretjič. Po 8v. maši v frančiškanski cerkvi je predsednik profesor Tomo Zupan odprl shod v prekrasnem „Narodnem domu". Povdarjal je v svojem iiagovoru, naj bi ki-asni novi dom pripomogel, da neha med brati prepir. To reč želi vaak Slovenec, — in lahko bi se zgodilo, ako bi nekateri hoteli. — Dvorana nam kliče, je djal govornik: Concordia — Sloga! Zborovalce je pozdravil burno pozdravljeni g. župan Hribar. Poy-dai-jal je, naj se družba vedno ravna po načehh, po katerili se je vstanoviia, in obranila ae bode vsaj v njej edinost, Poročili gg. tajnika in blagajnika sta nas prepričali, da družba vrlo deluje — pa tudi se prav mnogo potrebuje, Bog jej daj od dne do dne več prijateljev, ker je res neizogibno potrebna za naž mali narod. V odbor ao bili izvoljeni vsklikoma vsi prejsni gospodje. Banket je bil v telovadnici „Narodnega doma". Vdeležilo se ga je nad 100 oseb — zlasti gospej in gospodičin, katerih je bilo tudi pri zborovanju nad tretjino. Dobrova, 26. julija. — [Vsakega nekaj.] Da se vrli Dobrovčani za koristno in podučno berilo vedno bolj brigajo, naj dokažejo sledeči podatki: Družba bv. Mohor» šteje letos tukaj 117 udov, kateri prejmó vsak za-se po 6, toraj vsi skupaj 702 podnčni knjigi. Poleg tega dohajajo le-sem sporedno sledeči éasopisi, ki so vsi v pravem krsanskem duhu pisani ter služijo podnkn, zabavi, napredku in omiki: „Domoljub", „Slovenec«, „Kmetovalec", „Primorski List", „Dolenjske Novice", „Bleiweisove Novice", „Danica", -Glasnik",_ Dom in Svet", „Vrtec z Angeljčkom", „Cvetje iz 14 pravih, „Kimski Katolik", „Učiteljski Tovariš". to je vi-tov sv. Frančiáka" in „Zora;" poštenih in kršanskih časopisov. Vseh naročnikov na té časopise je letos 141. Vsi ti časopisi tiskajo se med tekočim letom 818krat. Odtisov imenovanih listov dohaja in bode do konca t. 1. došlo na Dobrovo (ako se božji svet preje ne podere), lepo štev lo 4016 komadov. Ako se temu Ětevilu dodadô še kn ige „družbe av. Mohora", vrže vse skupaj 4718 odt sov posameznih kosov zabavno-podučnega berila. Tile kratki in istiniti podatki pa gotovo delajo čast dobrovskim faranom, katerih število je skromno in še ne presega številke 220O tukajšnjega prebivalstva. Naj pa še kedo trdi, da se Dobrovčan ne brigamo za pravi napredek in da smo v primeri z drugimi sosedi nuzadnjaki — najmaiy za 50 let za njimi?!— Ni res, marveč napredujemo počasi a temeljto, ne pa le površno in navidezno. Naš preČastiti, za lepoto hiše božje nad vse zavzeti gospod župnik Anton Lovšin, dali so našo farno in romarsko cerkev, katero je bil lanski potre» grdo razrukal, od zunaj in znotraj vso obnoviti. Zidarsko delo prevzel je zidarski mojster Jakob Acetto; dovršil je to delo sé svojimi delavci. Goriškimi Primorci v času od dné 20. aprila pa do dné 15. julija t. 1, Vse: cerkev odzunaj in znotraj ter pokopališčino obzidje je kaj temeljito in krasno zidarsko popravljeno, ter dela vso Čast g. mojstru samemu in njegovim delavcem. Slikarska dela prevzel je g. profesor Alojzij Šnbic in dovršil se svojimi pomočniki v času od 5. do 25. junija 1.1. Vse delo je dovršeno v pravem cerkvenem duhu. Pleskarsko delo dovrâil je g. Karol Treffner, in sicer v cerkvi pri kapelici na pokopališči, pokopa-liščnem križu, od 9. do 26. julija 1.1. Našemu milo-blagemu g. župnikn pa dobri Bog in Mamka božja povrnita ves veliki trud, ki «o ga imeh. Letos se vabijo pobožni romarji še posebno, da v obilnem številu obiščejo lepo dobrovsko božjo pot med „šmarnimi masami". Trdno zaupanje na Boga in Marijo se je še vselej dobro obneslo, obilo izplačalo. Košnji je bilo ob začetku vreme zelo neugodno, proti koncu pa nekoliko mileje. Hvala Bogii, spravilo se je vse srečno pod streho. Čeravno je ,žehta" skora ves Čaa nagajala. Senena letina se je tukaj le bol srednje dobro obnesla; otave pa kažejo kaj lepo. Tudi žetvi in ajdovi setvi je dež vedno nagajal. P^i in ječmeni so dobro zrnjati, pšenice pa — radi polege — dosta bolj plitve. Sploh: te bodo dale le srednje zrnja a dosta zmedene slame. Videlo ee bode pa prav za pravo se le — kako in kaj, — ko se dovrši mlatva, Dnigi poljski pridelki (jesenski namreč) obetajo pa aploh dobre létine. Bog daj, da pošteno dozoré in se srečno spravijo pod streho. Na sv. Aleša zjutraj ob 7. ui'i, 20. minuti udarila je bila strela v larovsko gospodarsko poslopje ravno v čep tam, kjer je upognjeno. Strela zletela je doli po pločevinastem žlebu, preskočila od tn na „pasji telegraf", so razdelila in odletela deloma na drugi konec tega „telegrafa", kar se je deloma niz-pršilo, deloma pa po zidu na vez in po tej v hlev, kjer je ubila dve telici, a dvoje telet pa omamila, ki ste bili pa kmalu zopet dobri in čvrsti. Večjemu hlapcu je udarila se ne dobri aeženj ravno nad glavo v zidno vez; parkrat se je malo zavrtel, in bil zopet sam pri sebi. Hvala Bogu in sv, Florjanu, da sta ob tem večjo in hujšo nesrečo dobrotno odvi'nila. Gromovitih dni imamo letos od novega leta aem tukaj že ogromno áteviío = 41, toliko jih včasih še celo leto ni bilo Pa, dobri Bog že vf5, kaj dela. O svojem času gotovo tudi Še letos dá krasnih dni. Do svidenja z Bogom ! DomaČe vesti, (Zlati križec) e krono za zasluge dobil je veleč. gosp. Anton Aleš, dekan 7 Semiču, Častitamo. (t Umrl) je dné 5, t. m. Erazem Gruden, dijak VL razreda novomeškega gimnazija, v Stari Bučki po kratki mučni bolezni. Pokojni je bil blag mladenič, ki je nesel mnogo našo nađo seboj y hladen grob. Pogreba udeležilo se je — žal radi slabega vremena — le nekoliko dijakov. Zato prosimo, naj bi se ga spomnili vsi njegovi sošolci in sodijaki, ko se snidejo zopet na gimnaziju in ga oliranili tudi nadalje v prijaznem spominu! Naj v miru počival (Neôloveâka surovost.) V nedeljo 2. avgusta spri» sta se brata Jože in Lojze Vidmar v Šmihelu pri Nov, Mestu radi nekega orodja, Konec tega sprtja bil je atrašea, Lojze gnnil je svojega brata z nožem v prsa in v trebuh. Ranjenec obležal je takoj nezavesten. Umrl je ćez dva Ani v bolnišnici „Usmiljenih bratov" na nasledkih teh ran. (Pri ohinem zboru društva sv. Cirila in Metoda) bili so v novi odbor voljeni nasledni gg.; Prvomestnik Janez Krajec, tiskar; zapisnikar Otmar Skale, c kr. okr. živinozdravnik; blagajnik Ivan Skerlj, C. kr. sodniški svètnik; namestniki Ivan, Vrhovec c, kr. gimnaz, profesor; Jurij Pfeifer C. kr. fin. nadkornisir; Fran Perko, trg.)vec in posestnik. (V bolnišnici „Usmiljenih bratov") v Kandiji pri Novem meatu se je meseca julija sprejelo 69 bolnikov; koncem junija jili je ostalo v bolnišnici 33; skupaj 92, Od teh se jili je ozdravilo 47, zboj-àaio se e ednajatim; umrli 4, od teh so bili 3 že umirajoči pripeljani v bolnišnico. Oski-bovalnih dnij 86 je nabralo meseca julija 1022. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu juliju 1896 je 100 strank vložilo 25.669 gld. 38 kr., 57 strank pa vzdignilo 6,741 gld. 76 kr., torej veè vložilo 18.327 gld. 63 kr,, 28 strankam m je izplačalo posojil 13.030 gld.; stanje vlog 295.700 gld. 071/2 kr.; denarni promet 66,506 gld. 66 kr. (Gasilno društvo novomeško) kuj pridno deluje za sprejem gostov, ki dojdejo k slavnosti dvajsetletnice in k zborovanju; tudi za obed, prenočevanje in zabavo so prav premišljeno skrbeli. Novomeško županstvo je tudi po okrožnici željo izreklo do meščanov, da bi dostojno hiše okrasili na čast došlim gostom, kar občinstvo v.selej radostno stori Da bi le tudi lepo vreme pripomoglo, potem Čestiti gostje gotovo tukajšnje bivanje prijetno preživijo. Pred kasarno bo neki gospod iz Ljnbljane soboto ob VaS. popoldne dva lepa balona kvišku spustil, kar bode gotovo prav zanimivo. Strelišžu nasproti bo umetelni ogenj, kteri bo tudi zbranim na Tučkovem vrtu lepo viden. Bog daj le lepo vreme, ki ga itak silno potrebujemo. Častitiin gostom pa kličemo 1 „Dobro doSli". (Novo lepo hišo) je ravno sedaj dozidala novomeška občina na kapucinskem trgu. Vporabila se je v to nekdanja kapucinska cerkev s samoetanoai, deloma pa je zidanje novo. Skupni utis tega zidanja je, ako se y poàtev jemlje, da se je hotelo obstoječe trdno zidovje porabiti, prav dober, in tudi notranje je za svoj namen videti ugodno napravljeno. Nastanila fle je tam novomeška glavna davkarija in tudi nekaj finančnili uradov. V prvem nadstropju pa bo nekaj privatnih stanovanj. (Nova advokatura.) Nastanil se je v Novem mestu odvetnik, gosp. doktor Vladimir Zitek, ter odprl svojo pisarno 12. avgusta v gosp. Božičevi hiši na glavnem trgu. (V krškem političnem okraju) je bilo v drugem letošnjem četrtletju 63 porok, 420 rojstev in 350 mrličev. Mej umHira bilo je 145 otrok do 5 leta. — Od 6 do 15 let starih je umrlo 44, od 15 do 30 let starih 28, od 30 do 50 Itil Starih 32, od 50 do 70 let starih 5é, nad 70 let stariii 45. (Obupani starci.) Kakor poroča celjska „Domovina", obesil se je 16. julija pri Zidanem mostu 7&letni Blaž Brečko, in 17. julija v istem okraju Blaž špan C, okoli 80 let star. Žalostno, da tako stara B aža si nista upala poštene smrti dočakati. (Romarji na Zilplaz) ge opomnijo d& bi m ne motili, kakor lansko leto, da bode letos véliki romarski shod na Zapliizu, dne 21. avgusta. Bazne voNtl. * (Sedanji sv. oče papež Leon XIII.) si jako prizadevajo za zjedinjenje naših razkolnih bratov po vzhodnih deželah. Pisali so o tej reči vže mnogo krasnih pisem ter jih razposlali ne le katolikom, ampak tudi razkolnikom; priporočajo molitev in pa ljubezen do razStolnikov ter spoštovanje njihovih krasnih navad in obredov. Posebno pa so jim pri srcu slovanski národi. Zato so imenovali v tej reťSi za svojega komisarja Stadlerja, nadškofa sarajevskega, da 00 deluje v Njih imenu, da se z nami zjedinijo v veri Srbi, BoJg&ri, Rusi, ki so nam vendar tako blizu. — V ta namen so vHtanovili vneti gospodje časopis „Balkan", ki bode izhajal v zvezkih ob nedoločenem ćasa ter se tiskal v latinici in ciriiici. Prvi zvezek je pred nami — res krasno, plemenito delo. Njim, ki so vešči Hrvaščine, ta list prav toplo priporočamo v podporo. Naročnina se pošilja tiskarni Anton Scholz v Zagrebo. * (Iz mažarske razstave) v Budapešti se Čujejo reči, ki bodo marsikomu odprle oči, da ne gre obiskat teh naših Ijuheznjivih sosedov, katerim gospodarijo liberalni judje. Toži se sploli, kako grozno iz-žemajo tujce. List „Praz. Den.", ki navadno ne očita kaj Mažarom, pile: Nesramnost po nekaterih restavracijah (gostilnah) na milenijskej razstavi je vže tako velika, da morajo celo ljudje z dobro napolnjenimi mošnjami paziti, če iiočejo svojim telesnim potrebam malo bolj postreči. — Grof Stefan Karolyi, jeden izmed najbogatejših ogrskih plemenitašev, ki daje ciganom, kadar mu godejo in je dobre volje, tisočake — se je obotavljal plačati račun, — ko mu je bil koŠČek maslenega kruha in kozarec šerisa (neko žganje) za-računjen 15 goldinarjev. Ker pa ni hotel, da bi ga imeli za sleparja, je vrgel pred natakarja vizitno karto na mizo in opomnil, da jako želi, ako ga hočejo tožiti, ' — Če bode sodišče tudi odobravalo te nesramne zahteve. Nadvojvoda Jožef si je ukazal prinesti jedilno listo, o pogledal, pa vstal smejaje se od mize ter djal: „Tn e zn nas predrago!" — Neprijetno je bila iznenadjena prestolonaslednica vdova Štefanija. Sprehajala se je B tremi dvornimi damami ter je ž njimi v bližnej gostilnici nekaj malega zajutrkovala. Po zajntrku pa sploh plačati niso mogle — ker so vse štiri gospe imele pi'i sebi le okoln 110 gld. — ta malenkost pa ni zadostovala za zajutrek. Dolenjski kmet, ti pač ne pojdeš v Budapešto zajutrkovat! * (Lepa navada.) Ako v kaki bretanjski vasi na PYancoskem mati otroka dojenca umre, sprejmi» ga vse matere cele vasi kot svoje. Župnik izvoli iz med mater eno, v katero posebno zaupa, ter jej naroči, da naj skrbi za dete kot za poseben dar vsemogočega Boga. Ako je ena pi-eubop, da bi mogla za otroka sama skrbeti, se jih pa zjedini več v isti namen, — Karkoli je v zvezi z detinstvom, je v zvezi tudi s pobožnimi navadami. Nihče ne gre mimo matere, ki ima dete v naročju, da jej ne bi rekel : „Bog te blagoslovi !" Tudi najbolj vkoreninjeno sovražtvo na ta način premaga, tudi najbolj nespravljiv Človek govori blagosluv svojemu sovražniku, ako ima dete v naročju. Ustnica uredništva. Več dopisov zaradi pomanjkanja prostora pozneje. Loterijske itsviike. Trat 1. avgusta 28 6 30 70 62 Gradec 8, „ 89 30 73 77 13 ^AHYAXaA. Za milu isoiStitje mej boleznijo iu ob sturti iiaie preljiibljeii« uiatere, oziroma aestre, svakinje iti tete Marije Ratajec roj. Fabjančič, izreisamo najtoplejšo zalivalo vsem [»riiateljem iu Kiiau-cem, daije vsem miim, ki no se uileležili sprevodu, zlasti im še p, s. f^ofijiodom pevcem za njili prckmiii pesui-«a grobni ci. Bučka, dne 2, avgusta 18116. (192) Žalujoči ostali. t (irt,) Vsem sorodmkom, prijateljem in znancem naznanjamo ružiio vest, da je UojiU Vsegamogocnemu dopadlo naše tri otroke; ïlatildo, Janeza, Karolíno, po kratki mniiii bolezni od 8(1, jnlija do 3. avgusta t 1. v starosti jioldnizcga do ŘeBtey;a leta, k sebi v boljňe življenje poklicati. Marija, Rozalija, Janez Čudovan, sestre. Matilda Čudovan raj. Kallger, »tarifi, fiorenja vas pri SmarjetI, 4. avgusta 1H9U. Otlda NC na ra<3iiii v Novem mestu, najraje zakonskim ljudem ua dobrem glasu. — Več 86 izvé ravno tam. (aoi-i) prortitj j(i iz prosti' roltc z dveml kleti, svinjskim irt živinskim hlevom, vrtom, dvema njivama in husto. — Cena se izré pri lastnika (200—1) Jakob Vevko, v tfotni vasi žtev. 3(i. Stev. 8166 Razpis. Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novem Mestu, z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom, je izpraznenili Setleiii rtcželmli ustmiov za prihodnje šolsko leto 1896/7, Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, le]>ega vedenja in so z dobrim uspehom dovršili v^aj ljudsko Šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu a kmetijstvom, vino- in sadje-rejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovananje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati. V šolo sprt-jemajo ae tudi: 1.) Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrani» in stanovanje in pa 20 gl, šolnine na leto, in 2.) eksternisti, ki zunaj Šole stanujejo in plačujejo le šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo hiti kolekovane s koïekom 50 kr., se imajo ^fil^ do 31. avgusta 1896. izročiti vodstvu deželne vinarske, .«adjarske in poije-delske šole na Grmu pri Novem Alestu. Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trc!::cm zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali odvezno pismo starišev, oziroma varuhov zaradi vzđi'ževanja učenca. Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovršé to šolo, Ee dve leti vojaške prezeiitne službe. Deždui odbor Kratyski v I^iibljaiii, dne 27. jiili)a 1896. {19i)-l) Hazglas. Okrajnocestni odbor v Kostanjevici naznanja, da se bode vršila zmanjševalna dražba zgradbe nove okrajne ceste od Ki^stanjeviškega grada do Orebovca V iietloljo dne avf;ustft 1890 ob 8. uri dopoltidne v občinski pisarni Kostanjeviški. Ta cestna proga, ktera meri l258in je prora-čunjena ua 2679 gld. 40 kr. Obris in proraiun je na upogled razgrnjen v občinski pisarni Kostanjeviški ter se bodejo na zahtevo tudi prepisi istih podjetnikom doposlali. Ponudniki imajo priložiti 10% vadij, Okrajnocestni odbor v Kostanjevici, dué 6. avgusta 1896. im_01oil)oćmk 1. r. Razglas! v torek dnè 18/avgiisla 1896 zjutraj oh 9. uri prodalo se bode iz proste roke pod ugodnimi pogoji posestvo T Šmarjeti v Wížiiii zđravstvenlli toplic hiši št. I iu sicer: hiša z vrtom in drugimi poslopji, travniki, njive, gozdi in vinogradi, (i90) NAZXANIJ.O. SlaTnemu ji. n, občinstvu najuljmlueje naznanjam, da Hwn dobila dovo\jeuje U prtoyanje vsalovrstEili složi, ' ^ ter od sedaj zanapraj p d gre duj am vsakamtue službe zn v mestu kakor tudi za zvuiiaj, v kar se y. n. gospodinjam, Kg. Kospudarjein iu službe iskajoftim uljudno priporaíam. Nadalje tudi Baznanjniu, f, J. Marinko. Klam' iu male orj^lje 9 petimi spremeni — trije ciaasti iu dva lesena — v dobrem stanu, je primerno ceno v Novem mestu št. 82 na prodaj. 155-8) Odvetnik d^ Vladimir Zitek otvoril |e svojo pisarno dné 12. avgusta t. I. v Novem mestu v hiši št 91 na glavnem trgu I. nadstropje. Pisarniške ure: Od 8—12. ure dopoludne in od 2—6. ure pop. V hiši št. 243, Stara cesta v Novem mestu se takoj odda (m-l) 3 Štirimi sobami in delom vrta. V isti hiši je na ponudbo HQ ňmi írosier za Mmm. Več se izvé pri vrednistvii „Dol. Novic". V íírftjšMni SrobrnÈo je g par konj (belcev) g na príMlaj. n93) se precej sprejma pri podpisanemu. Pogoji: Star mora biti najmaj 16 let, zdrav in močan, učiti se b» moj'al najmanj dve leti, proti prosti brani in stanovanju. — Pismene ali uatmene ponudbe do 30. avgusta 1896 podpisanemu. (Îti4) Jože Cinkl, kovaí, pošta Kop^i^^lik pri KoĚevji. V Gotni vasi, tik ceste, pol ure od Navega mesta Je tia prodaj iamaitf®^ kjer se gostilna nahaja, obstoječa iz hiae z vrtom, go^ spodarskiini poslopji ia zumljišča. — Vec pové lastnik Jože Klemenčlč, (198—1) Ciotua vaa it. 31. pošta Novo meato. ' ki je tudi šivanja vešča, sprejme ae takoj v prodajalnico. . Več pove opravniatvo tega lista.' (i7o-3)> P. n. Usojam se najuljiidneje naznaniti, da sem prevzel v torek dné 28. julija vodstvo od Stemfeldske pivovarne bratov Reininghaus v Gradcu v najem vzete, starûrenorairaue Sli . sp. Maisa 8 V Novem mestu. pr J r ( Potrudil ae bodem kot zastopnik imenovane pivovarne s pozorno postrežbo, ukusnim! Jedili, izbornlml vini, poinebno s pristnimi dolenjskimi vrstami, kakor tudi z najboljšim Reininghauškim marčnim pivom p. n. goste najbolje zadovoljiti. Ob enem ae usojam opozoriti na temeljito popravljeno kegijiâie z novimi kroglami. Za prijazen obisk prosi z velespoštovanjem Fric Novak, (184—2) pi"®! glavni natakar v liOtelu „Lloyd" v Ljubljani. __Zaloga piva pivovarne Reininghaus je v isti hiši, kjer so se povekšale leda- niàke kleti, in se vabijo gospodje gostilničarji prijazno na odjemanje sploáno znanega izbornega marčnega in uležanega piva v sodih ter se zagotovlja izredno pozorna postrežba. Franc Bobnar, kovač v Novem mestu, nljudno naznanja, da ostane v novo zidanej kovačiji poleg pokopališča, — in se priporoča slav. občinstvu T najraznovrstneja kovaška dela, ker se je po večjih iabrikfili v delu izuril, ter je povoljno z orodjem preskrbljen, lahko vse prevzame. — Tudi sprejme krepkega iu pridnega (ieČka v poduk. (186-2) Kdor hoče kaj kupiti blaga za obleke, bodi-si Bukno, cajg ali ženske obleke, narejene srajce (Jagerhemden), kravate itd., potem kavo, sladkor, riž (rajž), olje, jedilno In namizno, moko in sploh vse v špecerijo spadajoče re£i, kakor tudi železnino: lopate, krampe, sekire, teske za pluge, lemeže za lesene in železne pluge, Žage, verige. Žico (drat), kovanje za vrata, okna itd,; ako ima kdo za prodati stari mesing, kufer, veštajn (Weinstein), cinasto posodo, svinc, jajca, konoplje, kimel in še druge reči, naj ee oglasi pri i M I M [■] v Novem mestu pri okrožnem sodišču v gospej Bervarjevi hiši ali pa pri filijali (podružnici) v Smihelu. SS Postrežba poštena, ďobro blago, nizke cene, Potebno ee zdaj j^ iporota, da posestniki travnikov dajo kimel pobirati, ker ae za maíí nj trud lahko veliko zagltdi. (168-3) i, kot priines k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi I* púTiúd. pol kile Eii, kT. ZAťjiiii ničvrednih pa-nkrujsnili ivdelkoT je tretin [luiiti nit liTtrii* laTnje ■ imenoni: Kaihreincp V Novem mestu je hiša v Ozki ulici štev. 191, radi premembe gospodarjevega bivaliSča na prodaj. Več pové gosp. Vinko Umek v Novem mestu. (i75—2> M na štacuna ? b agom vred, vrednost blaga 800 do 1000 gld., je takoj za oddati na priličnem prostoru v Trebnjem h. št. 25. (183-2) Kupovale! vina, pozor! Na Topolovac-u v Istri poŠta Opertalj, dobi se še mnogo pristnega belega in rude-éega vina, po 15—16 gld. hektoliter. Obrnite se ua Matija Knavs-a. (130—n) Nenmwto : OdcoTonii «rcduik, iidaj^Mij. nlotaik in titkM I. KrK|«i>,