Bistriška: Moja lipa.
JESKNSKO soluce, jesenski hlad. Na niojein vrtu cveto krizanteine in umirajo astre, v pomladi rojene, v poletju škropljene s tiho roso, v jeseni položene v grob. A jesen je položila v grob tudi mojo lipo.
Naša vas stoji iik pod gorami. Ni je strah. Varuje jo Storžič — clivni sivi jimak. Brezmejno ]epe pravljice ji Šepeta Široka Žaplata, in Kokra, reka zcleua, ji poje o junakih, ki so hodili tam mimo. O človeku — samotnem romarju — ji pravi, ki jc hocliL po tcžkih klaucili življenja in zrl s licepe-nenjem v očeh po belih cestah sveta: o ljutlfh-trpinih ji pravi, ki so trepctali v bopbi za ži"vljcnje... To je naša vas. Njen okvir.
Vas Šteje do 30 hiš, Visokih, nizkih. bahavih in ponižnih. Cerkev z zlatim zvonikom blcsči, v njem govori in poje zvon dolga leta, težka leia. Bucli. kliče in žaluje. Budi v življenje, kliče k delu, žaluje za umrlimi". Cesta — bela in široka — vodi skozi Tas daleč v svet iz sveta.
Tik pod mojim oknom stražijo ccsto mogočne lipe. Najlepsa med njimi je bi3a moja lipa — moj človek, moj verni drup, inoja najčistejša pesem v pomladnih in v poletnih dneh. Kdo je to lipo usadil? Ali topla človckova roka ali jo je zaplodil sladak vetrc v toplih junijskih nočeh ali so ji drobne žuželke zasejale seme življenja? Kdo to ve? Stala je, debelila se, cvctela, zelenela. Topli so bili večeri ob njej, žarki dnevi, svetlejše zvezde, gorkejše solncc ...
Deblo ji je bilo široko, da ga je komaj objelo pet korenjaskih inož; vrh je naltkoval Trelikanskemu oboku. Visoka jc ta lipa zrastla, da jo je poljub-ljalo solace v žarkcm zanosu. da so ji zvezde v blesčeČem strmenju srebrile Trh. Peseni njenik vej je bila prečudežno lepa.
Pod njo smo se igrali otroci: spletali vence od pnrega pomladnega cvetja. peli pesmi, da so zavzete utiluiile včasih drobne sinicke v njenem vejevju. Mnogo mnogo jeseni jc padolo raz to lipo listje, zima je predla med njenimi vejami svojo srebrno nit časa. Drobni palcki so nŽigali v vrliu te lipe Iuči na svojih baklah, c)a so hodili varno po gorskili stezah do ielega vrta. ki ga Čuva stog!ava kača na zahodni strani SiorŽiČa...
In zdaj je ta moja lipa odpela svojo pcsem. Prišli so možje: trde roke so nosilc trdo orožje; v mračnih očch je bil zapisan trd zakon — boj za obstanek.
Zapela je žaga, ndarila sekira, nabruseno jeklo se je zajedlo v mehko mcso. rczalo v žile in žilice, paralo kolobarje, mrcvarilo spočetc vcje in napol rojenc mladike. Z vsako zarezo v živo deblo je odmrlo lipi kos življenja. in življenja jc bilo v tem deblu mnogo, mnogo: toliko, da so tlelali uiožje vcs dan t>d rosnega jutra do srebrncga večera.
In tctlaj je zabobnelo. Padla jc lipa-vdikaTika pred in(«mi, ki so jo odrczali od življenja. Mogočno je zagrmelo njeno telo, žalostno KreŠčanjc je zastokalo iz posekancga debla. 7-ajokale so veje, zairepetale vejioe. zajeČale mladike in snho Iifitje jc padlo z vej. V širokem kolobarju je zapla-valo nad zemljo — kakor v lirepenenju k življenju. k sohicu — se stisiiilo in padlo na zeraljo in umrlo...
Naslcdnji dan. Vaška kraljica je ležala obsokana ob kraju cesfe v gol hlod. Otroci ga oglcdujejo, odrastli so pomenkujejo:  razvalina  živijcnja.
Spet so prišli možje s priprego zdravih. moenih konj. da povlečejo ta velikanski Klod od ceste. Toda irudijo se zaman. Konji vlečejo. možje potiskajo. pa za ped se ne prcraaknc goli hlod. Mar hočc smešiti to peščico ljudi. ki so ga obstopili. ljudi. ki nalikujejo drobmm  palčkom 9
M—————m27
io*  -¦
čudo-smešnimi kretnjami v primeri z mrtvim tleblom — lipe veltkanke — sredi ceste? Lipa leŽi, še v smrti kljubuje. Ljpeh.ani konji hizajo, ozoojcnt mozje rentacijo. Dobro se mi zdi: premagala jih je, premagala še v sujrti — moja lipa,
A so prišli spet drugi, moČnejši — čez deset po številu — in z nad-človeškim naporom so z\aIiU golo deblo s obcestni kot. Tam leži še zdaj. Večkrat pogledam nuuje sko/i okuo in se zamislijn, 10 je življenje-----------
Krog in krog bo spet zadiŠala pomlad, zacvele bodo rože, pognalc mlade lipe ...