ANNALES • Ser. hist. nat. • 14 • 2004 • 1
izvirni znanstveni članek	UDK 56:551.781(497.4-14)
prejeto: 2004-04-10
EOCENSKI NUMULITI PRI DOLNJEM MLINU V VIPAVSKI DOLINI,
JZ SLOVENIJA
Rajko PAVLOVEC
Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2 E-mail: rajko.pavlovec@ff.uni-lj.si
Stanislav BAČAR SI-5270 Ajdovščina, Vilharjeva 71
IZVLEČEK
Pri Dolnjem mlinu na lokaciji Brenk v Vipavski dolini nedaleč od Ajdovščine so bili v kosu apnenca iz flišnih olistostrom ugotovljeni naslednji numuliti: Nummulites ornatus, N. bombitus, N. haymanensis in N. subdistans. Drugod v apnencih jugozahodne Slovenije te združbe ne poznamo, N. haymanensis pa je bil sploh prvič najden v Sloveniji.
Ključne besede: numuliti, eocen, fliš, Slovenija
NUMMULITI EOCENICI A DOLNJI MLIN NELLA VALLE DEL VIPACCO, SLOVENIA SUD-OCCIDENTALE
SINTESI
Non lontano da Aidussina (Ajdovščina), nella localita di Brenk in prossimita di Dolnji Mlin, in un blocco calcareo proveniente da olistostromi di flysch sono stati ritrovati i seguenti nummuliti: Nummulites ornatus, N. bombitus, N. haymanensis e N. subdistans. Tale associazione di fossili non è stata trovata in altri calcari della Slovenia sud-occidentale. Per N. haymanensis si tratta del primo ritrovamento in tale regione.
Parole chiave: nummuliti, Eocene, flysch, Slovenia
121
ANNALES • Ser. hist. nat. • 14 • 2004 • 1
Rajko PAVLOVEC, Stanislav BAČAR: EOCENSKI NUMULITI PRI DOLNJEM MLINU V VIPAVSKI DOLINI, JZ SLOVENIJA, 121-126
UVOD
V	sivem do rjavosivem kosu apnenca, najdenem v flišnih olistostromah pri Dolnjem mlinu, ledinsko ime Brenk, malo pred Pipanovo steno (Sl. 1), so bili odkriti numuliti. Na tem prostoru se ponekod menjavajo tudi več deset metrov debele olistostromne plasti z različnimi kosi od temno do svetlo sivih apnencev, zrnatih apnencev pa tudi gostih sivih apnencev. Kosi so iz kamnin različnih starosti, deloma zelo verjetno paleocenski, veliko je ilerdijskih in tudi cuisijskih. Redkejši kosi so morda celo iz mezozojskih kamnin. Pri Brenku pod debelo olistostromno plastjo ležita temneje siv laporo-vec in rjav peščenjak. Olistostrome so vzrok za selektivno erozijo, zaradi katere zbujajo pozornost nekateri griči v Vipavski dolini. Nekoliko severneje od Brenka sta na takšnih gričih vasici Ustje in Vipavski križ, griči so tudi pri Dobravljah, Kukanjah, Vrtovinu in drugod.
MATERIAL IN METODE
V	flišnih sedimentih so med turbiditnimi plastmi pogosto olistostrome, v katere so prihajali tudi kamninski kosi iz starejših plasti. Preiskave teh kosov dajo večkrat zanimive rezultate o tem, katere kamnine so bile v času nastajanja fliša razgaljene in tudi že litificirane. V kosih so včasih fosili, ki jih drugod še nismo našli.
V	kosu apnenca iz olistostrom pri Dolnjem mlinu so bili preiskani numuliti. Ker je apnenec trda kamnina, je mogoče orientirane preseke hišic dobiti samo z udarci s kladivom. Pokazalo se je, da je favna, ugotovljena v preiskanem kosu, tudi v tamkajšnjih olistostromnih kosih redka.
REZULTATI
Starost omenjenega kosa apnenca z numuliti iz Brenka je spodnji cuisij, najbrž najstarejši del te stopnje, medtem ko je fliš mlajši. Ugotovljene so bile vrste Nummulites ornatus Schaub, Nummulites bombitus Hottinger, Nummulites haymanensis Schaub in Nummulites subdistans De la Harpe. N. ornatus je znan od zgornjega ilerdija do bazalnega cuisija, vendar nobena druga ugotovljena vrsta ni ilerdijska. Glede na to, da je N. ornatus znan samo še iz začetka cuisija, moramo apnenec iz Brenka postaviti v bazalni del spodnjega cuisija v biocono SBZ 10.
Opisi numulitov
Nummulites ornatus De la Harpe, 1926
(Tabla 1, Sl. 1) 1951 Nummulites praecursor ornatus nov. ssp.-
Schaub, 139, sl. 157-158, tab. 3, sl. 12-13 1973 Nummulites ornatus Schaub, 1951 - Kapellos,
82-83, sl. 186-191, tab. 40, sl. 6, tab. 45, sl. 3-4
1981 Nummulites ornatus Schaub, 1951 - Schaub,
118-119, tab. 5, sl. a, b, tab. 27, sl. 12-17 1998 Nummulites ornatus Schaub 1951 - Tosquella & Serra-Kiel, 54, tab. 4, sl. 5-8
Zavoji se enakomerno višajo. Zavojni rob je precej močan. Septa so usločena in nagnjena. Premer hišice je okrog 9 mm. Ta vrsta je znana iz zgornjega ilerdija in največkrat iz bazalnega cuisija (Schaub, 1981). Našli so jo v Franciji, Španiji in Švici, od koder izhaja holotip (Schaub, 1951). Pri nas jo poznamo iz fliša v jugozahodni Sloveniji (Pavlovec, 1982).
Pri Ustjah v Vipavski dolini in v Postojni je bila v srednjecuisijskem flišu najdena tej vrsti podobna oblika; označili smo jo Nummulites aff. ornatus (De Zanche et al., 1967; Pavlovec, 1981). Od pravega N. ornatus se loči po velikosti, številu zavojev in ornamentaciji na površini hišice. Še vedno ni rešeno vprašanje, ali je to nova vrsta, ker nimamo dovolj dobro ohranjenih primerkov.
Nummulites bombitus Hottinger, 1977
(Tabla 1, Sl. 2-4) 1977 Nummulites bombitus n.sp. - Hottinger, 129, sl.
52 a, b, 54, tab. 61 1981 Nummulites bombitus Hottinger, 1977 - Schaub,
179, tab. 15, sl. s, tab. 45, sl. 27-35 1998 Nummulites bombitus Hottinger, 1977 - Tosquella & Serra-Kiel, 98-99, tab. 17, sl. 8-10 Hišica je tanka, zavoji se hitro višajo. Septa so v spodnjem delu pogosto skoraj ravna, zgoraj so močno usločena nazaj, ponekod so v celoti srpasta. Zelo podobna je vrsta Nummulites spirectypus Doncieux. Zlasti zadnji zavoj se pri N. spirectypus nekoliko hitreje dvigne kot pri N. bombitus, ki ima malo redkejša in precej srpasta septa ter malo manjšo hišico. Razlika je v starosti, N. spirectypus je srednjeilerdijski, N. bombitus pa v conah SBZ 10 in 11 (= Shallow Benthic Zones; Serra-Kiel et al., 1998), kar je spodnji in srednji cuisij.
Obe omenjeni vrsti se težko ločita med seboj. Čeprav Hottinger (1977) navaja razlike med obema, nejasnosti ostajajo. N. bombitus naj bi imel tanjši zavojni rob in počasneje naraščajoče zavoje. Na risbah in fotografijah v publikacijah Hottingerja (1977) in Schauba (1981) te razlike niso prepričljive. Prav tako ni jasna gostota sept. Na nekaterih slikah so gostejše pri eni vrsti, na drugih pri drugi.
Obe podobni vrsti smo primerjali tudi z najdišč pri Planini, kjer je bil v olistostromah odkrit N. spirectypus in iz kamnoloma Laže pri Razdrtem, kjer je bil v apnencu najden N. bombitus. Najbolj značilni primerki z obeh najdišč se ločijo po naslednjih znakih:
-	N. spirectypus iz Planine ima hitreje naraščajoče zavoje kot N. bombitus iz Laž, čeprav so pri zadnjem nekateri zavoji tudi precej visoki;
-	septa so pri N. spirectypus iz Planine nekoliko gostejša kot pri N. bombitus iz Laž, vendar je razlika izredno majhna;
122
ANNALES • Ser. hist. nat. • 14 • 2004 • 1
Rajko PAVLOVEC, Stanislav BAČAR: EOCENSKI NUMULITI PRI DOLNJEM MLINU V VIPAVSKI DOLINI, JZ SLOVENIJA, 121-126
Sl. 1: Lega najdišča pri Dolnjem mlinu v Vipavski dolini. Fig. 1: Position of the locality near Dolnji mlin in the Vipava Valley.
- septa so pri N. spirectypus bolj upognjena kot pri N. bombitus in ponekod pri prvem skoraj srpasta; pri obeh vrstah pa je nekaj anomalij, kar je na splošno pogosto pri takšnih tankih numulitnih hišicah s hitro naraščajočimi zavoji.
Primerek N. bombitus iz Laž smo pred časom določili kot Nummulites irregularis Deshayes. Ob bogatejšem fosilnem materialu in natančnejšem pregledu se je pokazalo, da se N. irregularis loči od numulita iz Laž po bolj usločenih in srpastih septah, po obliki kamric ter po bolj nepravilno potekajočih zavojih.
Vrsto N. bombitus so našli v Španiji, Franciji, na Sardiniji, pri Sonnbergu na Koroškem, holotip pa je iz okolice Varne v Bolgariji (Hotinger, 1977; Schaub, 1981). Ti "operkulinoidni" numuliti se tudi pri nas v nekaterih delih apnencev večkrat najdejo v večji množini, tako v apnencih iz olistostrom pri Planini in sedaj pri Brenku. Najbrž so občasno obstajale ugodne razmere za razvoj takšnih oblik numulitov. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kakšne so pravzaprav bile te razmere.
Nummulites haymanensis Schaub, 1981
(Tabla 1, Sl. 5) 1951 Nummulites sp. aff. pratti - Schaub, 201, sl. 301302
1966 Nummulites sp. nov. Haimana (Anatolie) -Schaub, 295, sl. 2
1981 Nummulites hymanensis nov. sp. - Schaub, 181182, sl. 108, 111, tab. 12, sl. d, tab. 66, sl. 1-5, 8-19 1998 Nummulites haymanensis Schaub 1981 - Tos-quella & Serra-Kiel, 94, tab. 16, sl. 5-6 Ta vrsta je precej podobna obliki N. subdistans. Od nje se loči po višjih zavojih in nekoliko redkejših septah. Zavojni rob je tanek. Premer hišice je okrog 12 mm, kar je malo več kot pri vrsti N. subdistans.
N. haymanensis je znan iz spodnjega cuisija, na več najdiščih prav iz začetka te stopnje. Holotip izhaja z najdišča Haymana v Turčiji, našli so ga tudi v Španiji (Schaub, 1981).
Nummulites subdistans De la Harpe, 1926
(Tabla 1, Sl. 6-8) 1929 Nummulites subdistans De la Harpe - Roz-
lozsnik, 21 6, tab. 2, sl. 9, 12, tab. 9, sl. 8 1973 Nummulites subdistans De la Harpe (Rozlozsnik), 1926 - Kapellos, 91-92, sl. 223-230, tab. 42, sl. 1415
1981 Nummulites subdistans De la Harpe, 1926 -Schaub, 189-190, sl. 111-112, tab. 12, sl. a, tab. 65, sl. 1-8
Mikrosferična generacija ima pri premeru 10 mm 8 zavojev, ki se enakomerno počasi višajo. Srpasta septa so gosta. Zavojni rob je precej tanek. Megalosferična oblika ima pri premeru 3 mm 3 zavoje. Protokonh je majhen in okrogel.
Ta vrsta je znana od začetka cuisija do srednjega cuisija oziroma iz cone SBZ 10 (Serra-Kiel et al., 1998). Našli so jo v Italiji, v okolici Salzburga v Avstriji, v Pirenejih in v Švici, od koder izhaja holotip (Schaub, 1981). Ugotovljena je bila tudi v flišnih plasteh jugozahodne Slovenije (Pavlovec, 1982).
Tabla 1 / Plate 1:
SI. 1 / Fig. 1: Nummulites ornatus De la Harpe; oblika B / B form.
SI. 2 / Fig. 2: Nummulites bombitus Schaub; oblika B / B form.
Sl. 3, 4 / Figs. 3, 4: Nummulites bombitus Schaub; oblika A / A form.
Sl. 5 / Fig. 5: Nummulites haymanensis Schaub; oblika B / B form.
Sl. 6-8 / Figs. 6-8: Nummulites subdistans De la Harpe; oblika B / B form.
123
ANNALES • Ser. hist. nat. • 14 • 2004 • 1
124
ANNALES • Ser. hist. nat. • 14 • 2004 • 1
Rajko PAVLOVEC, Stanislav BAČAR: EOCENSKI NUMULITI PRI DOLNJEM MLINU V VIPAVSKI DOLINI, JZ SLOVENIJA, 121-126
RAZPRAVA
Ponovno se je pokazalo, da so v olistostromnih kosih na sekundarnem mestu včasih fosili in stratigrafski horizonti, ki jih na primarnem mestu ne poznamo. Tudi v kosu iz Dolnjega mlina je združba numulitov N. ornatus, N. bombitus, N. haymanensis in N. subdistans, ki je prvič ugotovljena v Sloveniji. Vrsta N. haymanensis pa je v Sloveniji najdena sploh prvič. To pomeni, da še
ne poznamo vseh stratigrafskih horizontov in biocon in tudi ne vse favne.
Po vrsti N. ornatus bi lahko sklepali na zgornje-ilerdijsko ali spodnjecuisijsko starost apnenca iz olisto-strome pri Dolnjem mlinu. Nobena druga ugotovljena vrsta pa ni znana iz ilerdija. Zato moramo kos apnenca iz Dolnjega mlina postaviti v bazalni del spodnjega cuisija, v biocono SBZ 10. Flišne plasti, ki vključujejo te olistostrome, so mlajše.
EOCENE NUMMULITS FROM DOLNJI MLIN IN THE VIPAVA VALLEY (VIPAVSKA
DOLINA), SW SLOVENIA
Rajko PAVLOVEC
Department of Geology, Faculty of Natural Sciences and Engineering, SI-1000 Slovenia, Aškerčeva 2
E-mail: rajko.pavlovec@ff.uni-lj.si
Stanislav BAČAR SI-5270 Ajdovščina, Vilharjeva 71
SUMMARY
Near Dolnji mlin with microlocality Brenk, situated near Ajdovščina in the Vipava Valley, SW Slovenia, the following species of nummulits have been found in grey limestone from flysch olistostroms: Nummulites ornatus Schaub, N. bombitus Hottinger, N. haymanensis Schaub and N. subdistans De la Harpe. All these forms are Cuisian, except for N. ornatus, which is also known from the Upper Ilerdian. However, as N. haymanensis is a Lower Cuisian species and in several localities even originates from the beginning of this stage, the limestone from Brenk can be placed in the earlier older part of Lower Cuisian in the SBZ 10. It is interesting that such group of fossils have not been found in limestones from other localities in south Slovenia. In fact, N. haymanensis was found here for the very first time in Slovenia. The Ilerdian N. spirectypus and Cusian N. bombitus present a considerable problem, considering that they are very similar species. A detailed analysis will be needed to define the distinction between them.
Key words: nummulits, Eocene, flysch, Slovenia
LITERATURA
De Zanche, V., R. Pavlovec & F. Proto Decima (1967):
Mikrofavna in mikrofacies iz eocenskih flišnih plasti pri Ustju v Vipavski dolini, JZ Slovenija. Razprave SAZU, 4. razred, 10, 205-263.
Hottinger, L. (1977): Foraminiferes operculiniformes. -Mém. Mus. Hist. Nat., n.s., C, 40, 1-159, tab. 1-66, Paris.
Kapellos, C. (1973): Biostratigraphie des Gurnigel-
flysches. - Schweiz. Paläontol. Abh., 96, 1-128, tab. 149, Basel.
Pavlovec, R. (1981): Fliš v Postojni. Geologija, 24(2), 285-301.
Pavlovec, R. (1982): Nekaj značilnih numulitin iz fliša Jugoslavije. 10. kongres geologa Jugoslavije, Budva. Zbornik radova, 1, 193-202.
Rozlozsnik, P. (1929): Studien über Nummulinen. -Geologica hung., ser. paleont., 2, 1-164, tab. 1-8, Budapestini.
125
ANNALES • Ser. hist. nat. • 14 • 2004 • 1
Rajko PAVLOVEC, Stanislav BAČAR: EOCENSKI NUMULITI PRI DOLNJEM MLINU V VIPAVSKI DOLINI, JZ SLOVENIJA, 121-126
Schaub, H. (1951): Stratigraphie und Paläontologie des Schlierenflysches. - Schweiz. Pal. Abh., 68, 1-222, tab. 1-8, Basel.
Schaub, H. (1966): Nummulitovie zoni i evoljucionnije rjadi nummulitov i assilini. - Voprosi mikropal., 10, 298-301, Moskva.
Schaub, H. (1981): Nummulites et Assilines de la Tèthys paléogène. Taxinomie, phylogenèse et biostratigraphie. - Schweiz. Pal. Abh., 104-106, 1-236, tab. 1-97, Bale. Serra-Kiel, J., L. Hottinger, E. Caus, K. Drobne, C. Ferràndez, A. K. Jauhri, G. Less, R. Pavlovec, J. Pignatti,
J. M. Samsó, H. Schaub, E. Sirel, A. Strougo, Y. Tambareau, J. Tosquella, & E. Zakrevskaya (1998):
Larger foramniferal biostratigraphy of the Tethyan Paleo-cene and Eocene. - Bull. Soc. géol. France, 169/2, 281299, Paris.
Tosquella, J. & J. Serra-Kiel (1998): Los nummulittdos (Nummulites y Assilina) del Paleoceno Superior -Eoceno Inferior de la Cuenca Pirenaica: Sistemática. -Acta geol. Hispanica, 31/1-3 (1996), 37-159, Barcelona.
126