Stanovsko In strokovno gSasiio Zveze po'šimh orgarsšzacil za	^^osiane.
Izhaja 1. in 15. ^mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej | Rokopise na uredništvo .Poštnega Olasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	!	. in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik IV.	¥ Ljubljani,, dne 1. apriia 1924.	7. številka
š^espke finem 1
Pred prevratom je imela vsaka pošta točno sistemizirano stanje uradnikov in slug, ki je predstavljalo nekak minimum osobja, s katerim je tista pošta še lahko vzdrževala normalni promet. Kakor hitro se je stalež osobja kake pošte zmanjšal pod ta sistemizirani minimum, ji je direkcija takoj dodelila toliko moči (aspirantov ali začasnih pomožnih slug), da se je stalež dopolnil. Tako so pošte lahko nemoteno redno poslovale.
Sistemizirano stanje osobja se je določilo deloma na podlagi višine prometa dotične pošte, v glavnem pa po lokalnih prilikah; slednji moment je prišel v poštev predvsem pri večjih poštah in ga je poštna uprava tudi v prvi vrsti upoštevala. Delovne enote so predstavljale le nekak podrejen pripomoček, da je sistemizirano stanje kolikor mogoče točno odgovarjalo zahtevam tiste pošte.
Za dopolnilo primanjkljajev na sistemizirano stanje posameznih pošt (v kolikor se ti primanjkljaji niso pokrili z imenovanji) je imela vsakd direkcija poseben kader uradniškega in služabniškega materijala (aspirantov in zač. pom, slu«), katerega je redno vsako leto dopolnjevala in imela tako stalno za» dostno rezervo.
Po prevratu so se prilike bistveno izpre-menile. V prvih mesecih po prevratu je bilo treba zasesti mnogo po tujerodcih izpraznjenih mest, treba je bilo nadalje izvleči poštni promet iz medpovojnega kaosa, in poštna uprava v tisti dobi z močmi ni štedila. Pobirala je ljudi neglede na izobrazbo, zmožnosti in kvalifikacije, gledala je le na kvantiteto, zanemarjala pa je povsem kvalitativno stran tega važnega vprašanja. V prvih mesecih po prevratu je izgledalo, ko da bi hotela poštna uprava sprejeti vse, kar je po vojni še preostalo. To je bilo s socijalnoga stališča hvalevredno, s strokovnega pa silno kvarno.
Resnici na ljubo treba omeniti, da ni storila te pogreške edino le poštna uprava, am«« pak v večjem ali manjšem obsegu tudi drug« stroke.	. i
Počasipoudarjam — počasi so se začele prilike pri pošti izpreminjati. Promet se je začel po zaslugf osobja polagoma vračati v svoj normalni tir.osobje se je pri prometu samo izobrazilo, kolikor so to dopuščali razpoložljivi pripomočki in kolikor je bilo ta osobje za strokovno izobrazbo spldh dostopno. Državna uprava pa je nekega dne ugotovila, da ima preveč uradništva. Pričele so se torej redukcije, ki jih itak poznamo do obisti. Redukcije so poglavje zase, doteknil se ga bom ob drugi priliki.
Jasno je, da mora tudi poštna uprava gledati na to, da se duhu časa primerno aklimatizira v sedanje razmere ter skuša poštno ka-rijolo (spoštovanja vrednega naziva »voz« že dolgo ne zasluži več) izvleči iz povojne brozge v pravi stari in solidni tir.
Kakor sem že zgoraj omenil, so imele v prvih letih po prevratu pošte na razpolago zadostno število osobja ter niso toliko obču-
tile primanjkljajev (bolezni, premestitve, dopusti itd.), ki so ostali dalje časa nekriti, da bi bil pri tem trpel promet.
Ker pa ni dobila pošta (v mislih imam : predvsem Slovenijo) od leta 1919. naprej ni- ! kakega novega naraščaja, se je stanje osobja stalno krčilo, saj je k temu dobro prispevala tudi naša direkcija sama, ki je v Beogradu imenovala Slovenijo rezervoar uradništva, iz katerega se lahko poljubno črpa. Kolikor tega i rezervoarja tekom let niso izčrpale druge direkcije in kolikor se ni zmanjšal vsled normalnih pojavov (smrti, upokojitve, resignacije itd.), je opravila to delo zadnja redukcija, ki je privedla stalež v Sloveniji zaposlenega osobja že pod skrajni minimum, kar bo pokazala najbližja bodočnost.
In sedaj se je naša direkcija postavila na ono stališče, ki je za osobje najneugodnejše, odločila se za novo eksperimentalno operacijo, katero je pripravljala že od leta 1919. naprej. Že večkrat započeto delo sistemizira-nja hoče slovesno kronati. Izvlekla je že leta 1919. pripravljene tiskovine za statistike in hoče izključno na podlagi statistike »končno« sistemizirati stanje osobja svojih pošt, kar bi le pozdravili, ako ne bi dobro vedeli, da i,* pravi po direkcijski terminologiji sistemizirati: odkrhniti, kjer se da in kjer se ne da.
Pri sistemiziranju se hoče ozirati direkcija le na podatke statistike. Da bi se ozirala pri tem sistemiziranju tudi na druge važnejše momente lokalnega značaja, kar bi bilo v očigled še neurejenih prometnih razmer neob-hodno treba upoštevati, teh momentov naša direkcija ne uvažuje, ker se nekateri njeni gospodje dosledno drže birokratičnih načel, ki so osobju in prometu v kvar. Naša direkcija vsako še tako enostavno odredbo ministrstva tako Interpretira, da jc v škodo osobju.
Slični eksperimenti se vrše sicer za strogo zagrnjeno zaveso, a za kulisami se počasi pojavlja pravi namen. Direkcija hoče , uvesti (vsaj na papirju) zopet stari sistem in hoče stanje osobja sistemizirati na minimum (ta minimum bodo njeni »strokovnjaki« že pogodili) in potem hoče, razumete, »hoče« vse primanjkljaje kriti z rezervo, katere nima. To se pravi: direkcija bo sistemizirano stanje pošt skrčila brez usmiljenja pod ! skrajni minimum, ker pa primanjkljajev ne bo ! mogla kriti, bo ostalo kot je bilo doslej ved-! no: »fortwursteln«! Pomagaj si kakor veš in ; znaš. Osemurnega delavnika naša direkcija i in njeni nekateri odločilni organi itak že dol-J go ne priznavajo, pri njih velja le načelo: ga-! raj, kolikor ti ukažemo, ko boš izžet, pa te i vržemo proč!
Kje hoče vzeti direkcija ono rezervo, ki bi bila potrebna za ta sistem? Danes so drugi časi, ko so bili pred vojno. Takrat smo živeli v urejenih razmerah; aspiranti e, ki so reflektirali na poznejše imenovanje, so bili sigurni, da bodo pol določeni dobi službovanja tudi res imenovani, zato so lahko prevzeli nase riziko, da bodo zaposleni samo po potrebi. Tudi je bila preje vsaka družina vsaj toliko dobro si-
tuirana, da je lahko preživila svojega aspiranta na razpoloženju. Danes se mora vsakdo boriti z vsemi razpoložljivimi silami za svojo skorjico kruha in kdo naj zaupa naši državni upravi, ki pozna zakone in odredbe samo takrat, kadar so njej v prid? Ta sistem dopolnjevanja mest bi bil nesocijalen čin prve vrste.
Ali hoče uporabljati poštna uprava kot rezervo one bedne naše kolege, katere je pravkar vrgla brezobzirno na cesto? Vsak izmed teh si je brusil pete, da si je poiskal službico, ki mu omogoča še nadaljnji obstoj. Ali bo to službo zapustil zato, da ga bo po par dni zaposlila in ga potem zopet postavila pod kap? Ali hoče upokojence, ki s svojo beraško penzijo itak ne morejo živeti, ne umreti, sekirati s tem, da jih bode vsakih par tednov klicala za kak dan v službo in da jih, če bi se ne mogli odzvati pozivu, spravila še ob tiste beraške pare, katere jim država milostno meče pod ironičnim nazivom »pokojnine«?
Ali hoče nastale vrzeli dopolniti z novimi nekvalificiranimi močmi? Komaj je redukcija končana, niso se še posušile solze, že pričenja direkcija sprejemati pod raznimi naslovi novo, povsem nekvalificirano oaotje v službo, da bo ž njim mašila luknje. Poštna služba menda še predobro funkcijonira, zato je treba kvalificirano osobje odstranjevati in sprejemati kolikor mogoče nekvalificirano, ki se da še bolj izkoriščati.
Ker nam je na tem, da sd kapaciteta pošte ne zmanjša še bolj, ker nam leži na srcu ugled stroke in ker končno nismo nikakor pri-I pravljeni odrekati se našim pravicam, kličemo: »Respice finem!«
Proč z brezsrčnimi birokratizmom!, ki je v kvar osobju in stroki!
J. C.:
Na Gorenjščem !e fletno.
Čuden naslov za naš list. Pa je tudi ta storija čudna. Po vsej pravici bi morala nositi prav masten naslov »Sramota« ali »Škandal« ali kaj takega. Ali naši cenjeni naročniki ne čitajo štorij s takim grdim in mrkim naslovom. Na Gorenjščem jc flctno; — to sc ne sliši napak, in kar je še važnejše: na te limanice bo morda le zletela kaka brumna duša.
Rvo vam čudne storije z dolgočasnim začetkom pa veselim koncem!
V predzadnji številki »Glasnika« je izšel članek »Tovarišem na deželi«, s katerim je začela Sekcija pošt., teleg, in ček. činovnikov utirati neizhojeno pot med sotrpine zunaj na deželi. Ta zamislek Sekcije je vsega uvaževa-nja vreden. Ka ti kdor je živel kdaj sam aelj časa na deželi, ve. kako začne v našili provincijalnih mestecih, trgih in vaseh človeka polagoma objemati v osamljenosti ali pa v druščini dveh, treh stereotipnih podeželskih inteligentov neka dešinteresiranovst nad vsem. kar ne spada neposredno v ozki krog njegovega enoličnega, malenkostnega in vsakdanjega življenja. Vroče utripajoče in burno življenje, ki polje v mestu, v srcu pokrajine. -polje v dvigajočem se in padajočem taktu
med večno izpremembo, v večni borbi za nove ideje, rešujoč stotero življenjskih vprašanj in problemov za stotero, tisočero, za milijone človeškili usod in eksistenc, ta večnoljuta, pisana in vreščeča borba in omahovanje med pravico in krivico, med zlim in dobrim, med lepim in nelepim, — vse to ne sega v samoto dežele, ali pa le s 'slabotnim, komaj slišnim odjekom. Razumljivo je, da se krči in zožuje pregled človeka, ki živi več let v provinci, ter ne more objeti vseh dogodkov in živ-Ijenskih bojev, ki se tičejo njega in njegove usode prav tako kakor onega, ki stoji sredi navala pljuskajočih in borbenih valov.
Filistrstvo province pravimo navadno temu ozkopoteznemu in tesnogrudnemu duševnemu stanju, ki je pravzaprav in v resnici zavidanja vredno. Ni dano vsakomur, da bi se zazibal v tej sladki dremavici, ki je v dandanašnji jedki, temelje starega reda in življenja podirajoči trzavici prava sreča in božji blagoslov za dušo. Zakaj, tak človek postane skromen, ne vidi okrog sebe kričečega nesoglasja in silnih razlik v življenju, kajti vse to se vrši okrog njega en miniature, v skromnem miljeju; boj je bolj tih in potuhnjen, živijenje bolj uravnovešeno. Vsaj videz je tak, čeprav je končni efekt procesa isti, le da se vrši bolj skrito in počasneje.
Izkustva v naši organizaciji nas dnevno uče, kako počasi pa temeljito deluje ta strup med našimi vrstami, ter nas prepričujejo, da se dežela vsled tega tihega in strupenega razkrajanja izmika, odtujuje naši borbi za vsakdanji kruhek. Crn 'je sicer ta kruhek in pičel, to je res. pa mnogi so se očividno privadili nanj. Zdi se človeku, kakor da bi si mislil: Zahvaljen Bog v teh težkih časih za plcsnjiv ovseivak, saj so bili časi na svetu in ljudje, ki so živeli še ob skromnejšem prigrizku, ob koreninicah in kobilicah, pa jih le ni bilo konec. — Življenje teh ljudi se je usidralo v nego-Ijufivi pristan fatalizma; duše vežejo poslednje cunje upa na švrkajočo šibo usode in hranijo ter poje svojo lakoto in žejo s tolažbo na božjo previdnost. Redka pisma, ki prihajajo organizaciji še tu in tam od tovarišev, govore: kane, kakor kane, — bo že kako; samo da me ne zakoljejo kakor živinče. In res, naša usoda, naša sreča in naši uspehi so na las podobni temu refrenu: kane, kakor kane.--------
Ta pisma pa pričajo tudi, kakšne pojme imajo ljudje o svojih strokovnih organizacijah in kaj vse si predstavljajo pod'tem imenom. Evo vam primerov o imenitni organizatorični poučenosti: Zadnjič, ko je naša Zveza na željo Saveza v Beogradu pozvala reducirance, naj vpošljejo v svrho intervencije pri ministrstvu svoje podatke z navedbo, v katerem poštnem društvu so včlanjeni, so došli ti-le imenitni odgovori:	organizirana sem pri
»Poštnem Glasniku« (na katerega se nikoli ni naročila in ga tudi nikdar plačala); organiziran sem pri »Provisibnsfondu na Dunaju«; organiziran sem pri vojnih invalidih. Zadostujejo samo ti trije tipični primeri, ne da bi našteval še one, ki so »organizirani« pri političnih strankah in bogsigavedi kje še vse. Res, človek ne ve, ali naj bi se razjezil ali razjokal ali nasmejal nad tako zavednostjo. In prosim, Bog varuj, da bi morda rekli kateremu izmed teh, da ne spada med inteligenco!
Te in druge take nevesele okolnosti so dale organizaciji povod za razmišljanje, kako ponesti med tovariše na deželi luči, tolažbe in vzpodbude ter jih razmajati iz dremavice, 'koda da sem pravičen: tudi na deželi imamo nekaj odstotkov ljudi, ki so zelo zavedni in ki ne spe. Ali, žal, teh je le malo in njih število se krči počasi od meseca do meseca.
Sekcija pt. in ček. činov, je stopila s svojim člankom »Tovarišem na deželi« na plan in pozvala svoje člane, da naj pripravljajo tla za podeželske sestanke in za reorganizacijo v smeri krajevnih in okrožnih skupin. Obenem je pozvala tovariše na Gorenjskem, naj čim-
preje javijo, kje si žele sestanek, v Kranju ali na Jesenicah. Upala je pač, .la se bodo Gorenjci kosali in pulili med seboj za sestanek ter je sigurno mislila, da bo treba odposlati kar dva delegata, enega v Kranj in drugega na Jesenice. Toda naši vrli tovariši in tovarišice iz Gorenjske so njene nade temeljito sesuli v prah. Saj me je sram, sram v imenu vseh slovenskih poštarjev, še prav sram ine je namesto vrlih Gorenjcev, toda vse eno bom povedal to, čeravno bi neznansko želel, da bi ne vedel za to živ krst na svetu, in čeprav bi rad zakopal to sramoto tisoč klafter pod zemljo. Ali veste, koliko tovarišev in tovarišic iz Gorenjske se je oglasilo na ta poziv?
Kakih sto morda' — boste rekli.
-	Oho, blaznite, prijatelji? —
-	Petdeset pa že!
-	Tudi ne.
-	Kaj, morda komaj deset? — se začudite.
Preveč, preveč veselja, če bi jih bilo
deset.
-	Kaj, sramota, samo eden? — se razljutite.
— O, dia bi bil vsaj en sam, — vsaj ena sama zvezda na tem črnem gorenjskem nebu ! Nobeden se ni prijavil, prijatelji, niti en sam in edini ne! Pomislite, s cele Gorenjske, kakor je lepa in velika, od Triglava pa do Ljublj me, — niti en sam! Kaj vam zapira sapo, prijatelji? — No, recite, če ni to zavednost, ni to požrtvovalnost, ni to tovarištvo brez primere, kakor mu ga na svetu ne najdete več enakega?
Saj vendar tako trpimo, lačni smo mi in naši otroci, umiramo, razcapani smo do golega, toliko je pekočih krivic na telesu naše celokupnosti----------
— Dovolj je komedije, prijatelji! Molčite s tem prokletim, hinavskim in pasje ponižnim javkanjem! Lažete, — vedoma ali hote ali pa iz sleparije lažete; potvarjate se! Nihče ni lačen. nihče razcapan, dobro, predobro se vam j godi, presiti ste belega kruha, predobro vas plačajo, premalo delate, pa ste se polakom-nili še razkošnejšega življenja. Še žival vpije, še pes cvili, če je lačen, in še rastline proseče povešajo žalostno glavo in roke ob suši. pa bi ta modri in razumni človek molčal, kadar mu lakot in beda segata za goltanec s svojo krvavo roko? Ali čaka, da bo vpilo namesto njega mrzlo kamenje?
Tako bi vas ozmerjal in nagnal, prijatelji, če bi Bog ne bil užgal v tej žalostni noči za tolažbo nekaj veselih lučk. Prišlo je namreč prav te dni od zavedne tovarišice v L. veselo pismo. Dal bi zanj v tej strašni tišini cekin in še več. — Kaj, samo za Gorenjce in Dolenjce bi delali sestanek, — tako se je užaljena razburila v pismu, — ali mi v drugih krajih nismo nič vredni? Ta je pa lepa! V našem okolišu so te in te pošte, ki bi rade imele v bližini sestanek. Prosim Vas — — in tako dalje. — Draga tovarišica, vsaka Tvoja beseda je vredna cele Gorenjske in vsaka zasluži cekin. Res, prisrčna Ti hvala za veselje, ki si nam ga napravila, in bodi zagotovljena da prideš na svoj račun!
Tudi Dolenjska se je precej dobro odrezala. Zato pa so imeli Dolenjci v nedeljo, 16. marca t. 1., že svoj prvi sestanek. Dobili smo tudi dopis od tovarišev in tovarišic, ki bi se bili radi udeležili sestanka, pa prosijo, naj jim Sekcija oprosti, ker nimajo ugodnih zvez, inupo službo, je samo ena moč pri uradu, ki ga zaradi dopoldanske službe ne more zapustiti, naj jim pa v »Glasniku« poročamo in tako naprej. Tudi teh negativnih izjav smo veseli, vsaj vemo, da so še ljudje ha svetu, ki se zanimajo za stvar, za svojo organizacijo in za svoj kruhek. In že samo zanimanje za organizacijo je velika pridobitev, jel že pol uspeha.
Ali Gorenjci mi ne gredo iz glave. Tako čudno, tako neverjetno je to, Ali živa duša
na celi Gorenjski ne čita našega Glasnika? Da je na Gorejskem fletno, to vem, ali da bi gorenjski tovariši živeli zgolj od lepote svojih planin, od kinča nebeškega in čistega gorskega zraka, tega pa le ne verjamem. Ali vendar, — zakaj so onemeli? Da bi mi vsaj to eden povedal!
Pa ne kaže preveč govoriti o tem. Saj nemara ne bodo brali tega; počemu bi bral levite tiskarskim strojem. Škoda papirja, črnila, časa in truda! — Ampak — morda se bo pa le našel na celi Gorenjski še kak blag poštni človek, ki ga bo vsaj malo sram. Vsaj to, več ne želim:!
En sestanek bi pa le radi zbobnali kje na Gorenjskem, vsaj iz radovednosti. Toda po Glasniku ta reč ne obeta, da se obnese. Ker ima Sekcija dovolj in preveč denarja in ne ve, kam bi ž njim, napravimo to na drug način. Ne bomo stiskali pri znamkah in ne pri papirju, kajti sestanek na Gorenjskem ni kar tako. Morda se nam tako vendarle posreči. O tem vam sporočim, prijatelji.
In tukaj je zdaj konec prvega dela te mične storije.
*
Še eno besedo sekcijskim zaupnikom, katerih imena je objavila Sekcija v zadnjem Glasniku!
Da se nikjer in nikdar več ne pripeti taka sramota, zato morajo odgovarjati Sekciji njeni zaupniki. Kakor vidite, bo treba še precej in mnogo discipline. Čudež je v resnici, da je organizacija s takim članstvom mogla pridobiti naši skupini tako lepe uspehe. Toda s temi uspehi, s prevedbo in razvrstitvijo po novem zakonu, s katero je odnesla naša kategorija — prometno osobje, med katero mi po večini spadamo, za naše razmere in čase naravnost sijajen dobiček, s tem smo šele komaj zlezli na konja, toda jašemo pa še ne. Pride še galop in tedaj bomo videli, kako se obnesemo Sredi dirke lahko ravno tako sijajno sfrčimo s sedla, Kakor smo sijajno zleteli nanj. Pravijo, da je uspeh mnogo težje obdržati v pesti, nego si ga priboriti. Torej: držati, to je poleg drugega naše geslo za bodočnost.
Toda če se bomo v svojih organizacijah tako vrlo držali, kakor to kažejo vzgledi in zadnje izkušnje, potem nam bo kmalu ostala v pesti od vseh naših uspehov samo — figa. Na zaupnikih po uradih leži sedaj vsa težka naloga in mnogo odgovornosti. Naj ne bo nobenega tovariša ali tovarišice na uradu, ki ima sekcijskega zaupnika, da bi ne bil natančno poučen o> organizaciji in o njenem ustrojstvu. Tudi naj ne bo nikogar med nami, ki bi dobival naš Glasnik zato, da zavija vanj kar-sižebodi, mesto da bi ga čital. Zaupniki naj skrbe, da taki žalostni, vsem škodljivi in nezdravi pojavi čimpreje izginejo. Imejmo vsaj malo spoštovanja in ponosa nad samim seboj. V organizacije mora priti red in disciplina od vrha do tal, ali pa pustimo vse-skupaj pri miru in se pojdimo igrat neresne, nedozorele in mlečne otroke.
Pošljite naročnino!
Organizatorieno gibanje.
Občni zbor Sekcije poštnih, tegrafskih in čekovnih činovnikov se vrši na cvetno nedeljo dne 13. aprila t. 1. v C e 1 j u ob 14. V slučaju nesklepčnosti pol ure kesneje v N a r o d-nem domu z dnevnim redom, kakor je bil objavljen že v zadnji številki »Poštnega Glasa«. Iz Ljubljane se odpeljemo skupno z vlakom, ki odhaja ob 8. uri zjutraj. Ako bi bilo več tovarišev in tovarišic, ki bi vsled dopoldanske službe ne mogli oditi zjutraj, bi odšla ena skupina iz Ljubljane eventualno lahko
tudi z opoldanskim vlakom. Mariborski tovariši pridejo z vlakom, ki pride v Celje okrog poldne. Kdor dosedaj še ni prijavil Sekciji svoje udeležbe, naj jo prijavi pismeno ali pa osebno pri sekcijskemu blagajniku na pošti Ljubljana 4. Zaupniki naj skrbe za številno udeležbo in naj zbirajo prijave ter jih poši- j Ijajo Sekciji. Želimo in pričakujemo, da se priglasi zlasti iz Ljubljane in Maribora čim največ tovarišev in tovarišic. Pridejo pa naj tudi tovariši z dežele. Pričakujemo obilo udeležbe od tovarišev s Štajerske, osobito iz savinjske doline in iz celjske okolice. Ker občni zbor navadno ob napovedani uri ni sklepčen in se prične šele po polurni zamudi, pridejo lahko pravočasno z zadnjimi vlaki tudi tovariši z onih pošt, kjer je zaposlena samo ena moč in ki bi sicer radi dopoldanske službe ne mogli priti preje. S tovariši, ki pridejo z ljubljanskim vlakom, in z onimi, ki pridejo že dopoldne v Celje, si skupno ogledamo mesto in najbližjo okolico ter bomo to priliko izrabili obenem za izlet. Po občnem zboru pa se vrši običajna prijateljska zabava.
Sestanek v Novem mestu. Sestanka, ki ga je sklicala Sekcija pt. in ček. činovnikov v Novem mestu dne 16. marca t. 1., se je udeležbo 16 članov od desetih pošt novomeškega okraja. Predsednik Sekcije tov. Dular je poročal o položaju, o prevedbi in razvrstitvi po novi pragmatiki in o delovanju organizacije. Sestanka se je udeležil tudi član maturantske
skupine tov. Dovjak iz Novega mesta, ki je naglašal, da naj se vsa sedanja društva in skupine poštne stroke združijo v enotni organizaciji. Vsi prenašamo enake težave, vsi smo v enako slabem gmotnem položaju in opravljamo tudi vsi enako naporno službo ter nima" j mo zato vzroka, da hodimo v organizaciji ločeno in celo sovražna pota. — Tovariš Kambič iz Metlike priporoča Sekciji, da naj prireja take sestanke po deželi še večkrat. Prihodnji sestanek za Belökrajino naj bi se vršil v Črnomlju. Na sestanku je vladalo pravo tovariško razpoloženje. Le žal, da je morala večina tovarišev prekmalu oditi ž vlakom
To in ono.
Pozor! Današnji številki prilagamo opomine in položnice za vse one cenjene naročnike, ki so z naročnino v zastanku. Vsakogar prosimo, da L aprila svoj dolg brezpogojno poravna, ker imamo tudi mi naše obveznosti v tiskarni, ki jih moramo’ držati. — Uprava.
Tombola nižjih poštnih uslužbencev. Dne
27. aprila t. 1. bo priredilo Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev na Kongresnem trgu tombolo z mnogimi lepimi in bogatimi dobitki. Vsaka tablica stane s a m o 3 dinarje. Prodajajo jih vsi pismonoše v Ljubljani, Šiški, Viču in v Mostah. Naj nihče ne zamudi te prilike, vsak naj poizkusi svojo srečo! Začetek točno ob 15. uri. — Odbor.
Zahvala. Podpisana se zahvaljujem Osrednjemu in pogrebnemu društvu nižjih poštnih uslužbencev za pogrebnino v znesku 500 Din in 800 Din. — Margareta Weis, vdova po poštnem poduradniku v Ljubljani.
Zahvala. Podpisani se prav iskreno zahvaljujem Osrednjemu društvu nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani za podporo 500 Din, ki mi jih je naklonilo v bolezni moje žene. Ivan Cergol, uradni sluga v Celju.
Polovična pristojbina za kopeli pri Slonu.
Na prošnjo Zveze poštnih organizacij je dovolila uprava kopaiišča v hotelu Slon članom Zveze uporabo parne in kadne kopeli proti polovični pristojbini. Kdor se hoče okoristiti s to ugodnostjo, se mora izkazati s člansko legitimacijo Zveze in s sliko. Najprimernejše je, da uporabljajo člani za to železniško legitimacijo in člansko izkaznico. Kdor nima železniške legitimacije, naj prinese svojo sliko v tajništvo Zveze, ki bo potrdilo, da je ime-jitclj slike član Zveze.
Imena zaupnikov Sekcije ptč. činovnikov. V tozadevnem članku v zadnji številki »Poštnega Glasnika« je prišlo pomotoma v list »Litija: Borštnar Zora«.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.

POZOR!
POZORI
Žarnice, likalnike, kuhalne lonce, lestence in vse vrste električnega materijala
po mjnižjih cenah dobite pri tvrdki
Karol Bastiančič
centrala Ljubljana, palača Kred. banke, III, nad^tr. Uradnikom dovolim 10 °/o rabata!
k	ž* #**-■*¥#*
SLOGRAD
SMa graffiana I» iaUmlsiia d. d.
Telefon interurban 180.
Mfna pisarn UIU Spodnja Sia
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, modeme industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih,,silo‘-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
*♦♦♦♦♦♦♦<►♦•♦♦	.A**»*»
Prometni zavod za premog

d. d. v Ljubljani

prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški In angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 15, drugo nadstropje.
,♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ü
gram zahvala, mam
Zahvaljujem se vsem znancem in prija- |§i SS® teljem pokojnega
IVANA WEIS
poštnega poduradnika v pokoju M za spremstvo na zadnji poti.
Posebno se še zahvaljujem oblastnemu S jgH direktorju g. dr, Debelaku in drugim gg. urad- 1 tol nikom poštne direkcije, kakor tudi vsem
drugim uradnikom in njegovim ožjim tova- |||| as» rišem. Najlepša hvala vsem in vsakemu.
Uf Žalujoča vdova Margareta Weis |g|
F. NOVAK
L3U&L3ANA, Kongresni trg 15. Najnižje cene.
Zahtevajte cenike.
TošiDa tudi vzorce. MB
Timka OBOU MOTIV, Ljualjoiia
se ie preselila na Aleksandrovo c. 7.
F. PLETER S KPS“ 2
Ljubljana, Vodnikov trg 5
Poštnim nastavijencem po pošti
„OS*OiVI*‘
carinsko-posrednlški in špedidjski biro LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 41. Podružnice: Jesenice, Maribor, Rakek, Zagreb. Telefon 454.	Trst.	Telefon 454.
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Maip naiiiežje štev. 8
se priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga p* nizkih cenah.	(22)
ALOJZIJ LENLEKnasl. SIN
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi izdelki
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
Avto vozi
brez bencina! Kuri z bukovim ogljem! Jugo-Hag, Ljubljana
Bohoričeva ulica štev. 24. Telefon Štev. 550
Uolllf(1 Člfflltn si delate sami, ako kupite blago dru-■ cliuU illUllU gje preden si nc ogledate nizkih cen v
trpini „81 mer, Hajieli 8 Rajšt ljiljana
Turjaški trg štev. 1, (bivša Preskrbovalnica).
Velika zaloga blaga, hlačevine, žameta, kontenine, tiskovine, barhenta, flanele, odej, pletov, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic ter najrazličnejšega drugega blaga. — Istotam zaloga usnja vseh vrst. Postrežba vestna in točna.
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo manu-
fakturnega blaga po najzmernejših cenah
Dobro!	Poceni!
Priporoča se vam
modna trgovina
T. EGER m»
Sv. Petra cesta 2.
Tkalnica platnenega in bombaževega blaga
Siege! S drug d. z d. z. Ljubljana,
Dunajska cesta št. 31.	Telefon 719.
Brzojavi: SIGEROS.
Wien	Svitavy
Kai I. 55	(C. S. R.)
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev .GR1TZNER“ v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače.
Tvornica pečatnih znamk, štampilij in emajliranih tablic
ANTON ČERNE
Ljubljana »raver Ljubljana
Pečati, klišeji, šablone, plombne klešče, vzvodne tiskalnice. Stance, modeli za predtiskanje perila, nume-ratorji, gozdna kladiva itd.
g. ikovi[ ui. n. m £
modna trgovina za dame in gospode
LJUBLJANA, Mestni trg številka 19
Prodaja po konkurenčnih cenah
Garniture za spalnice, jedilnice, kuhinje in posteljno perilo sprejema v delo mehanično vezenje
Matek & Schein
Ljubljana, Dalmatinova ul. 13.
Najnovejši vzorci in okusna izvršitev.
Priporoča se	,
veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga
Gregorc & Verlič, Ljubljana
Samo na debelo! Telet. 248 Samo na debelo I
družba z o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 33. nudi najceneje
prvorstni bencin in petrolej amarikanska strojna, mazil-na in cilinder-olja, karbolinej •trojne masti, modro palico, žveplo itd.
družba z o> z. v Ljubljani
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)
nakupu blaga
za moške obleke
kakor sukna, ševjota za površnike in ranglane, kamgarna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko lepo izbiro, se priporoča tvrdka
R. MIKLAVC, LJUBLJANA
Lingarjeva ulica, Medena ulica In Pred Škofijo.
Znižane cene. Solidna postrežba:
SCHNEIDER & VEROVSEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjnske posode in vsega v železninarsko stroko spadajčega blaga.
LJUBLJANA, DUNAJSKA ŠTEV. 16.
Najboljšo banaško pšenično moko oddaja najceneje tvrd.
A. VOLK, Ljubljana,
RESLJEVA CESTA ŠTEV. 24.
K
Dunajska cesta 29 - Telefon 137 - Brzojav: Gospodarska Ljubljana
t. Blagovni oddelek:
a)	poljedelski pridelki in mievski izdelki,
b)	krmila,
c)	kolonija no blago.
2.	Kmetijski in strojni oddelek:
a)	poljedeljski in drugi stroji
b)	semena, umet. gnojila,
c)	cement, bencin,
d)	galica, žveplo.
3.	Mesni oddelek:
a) izvoz goveje živine in prašičev,
b)	tovarna mesnih Izdelkov,
c)	hladilnica,
d)	izdelovanje umetnega ledu.
4.	Lesni oddelek:
a)	nakujf in prodaja lesa ter oglja,
b)	lastne parne žage, lastna parketna tovar.
5.	Vinski oddelek:
a)	domača in tuja vina v sodih in buteljkah,
b)	vse vrste žganja, konjak, špirit.
ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI
Brzojavi: Zadrubanka. Aleksandrova c. 5. Telefon št. 367.
Vplačani kapital Din 3,000-000.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
Miklošičeva cesta 10. (v lastni palači vis-a-vis hotela Union).
Račun poštno-ček. urada Ljubljana št. 11.945, Zagreb 39.080.	Telefon štev. 57 in 470.
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. — Ekspozitura: Bled.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000*—.	Vloge nad Din 125,000.000*—
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
====== Poobiaiieni prodajalec sreik Državne razredne loterije. —■	=
wmm JlAOlVNdia o
eujAOSJ)
BJJSIPMJUO^