Poštnina plačami'v gotovini. Ljubljana, dne 23. novembra 1939. — Leto XII. — Ši 48. UVICfl GLASILO KR.KAN JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Apostoli Voatili smo se v Ljubljana Meni nasproti je sedel tovariš K., zraven njega pa neki marksist iz istega kraja. Raztovarjala sta se o raznih zadevah, ki se tičejo delavstva v tistem kraju. Med takim pogovorom sta omenila tudi neko tovarniško delavko, menda je bilo to dekle v tekstilni. »Energična je, vendar previdna in preudarna, tako da te vedno še drugič vpraša, kaj in kako misliš, potem pa ti odločno odgovarja!« Tako je menil tovariš K. Marksist pravi, da jo občuduje in meni, da so taki ljudje vredni spoštovanja. S takimi se da delati, ker so iskreni in odločni v borbi za delavske pravice. Potem je pa nadaljeval: »Ne more pa razumeti tega, kar ona trdi. Pravi namreč, da takrat, kadar jo navdaja bol, išče utehe v mo-litvi in v cerkvi.« — »Vem, da je onu versko pozitivna in v tem je njena moč, da je tudi tako odločna; ona prav iz črpa noi.< Tako nekako je odgovoril tovariš K. Pa je nadaljeval: »Tudi ja/, živim v tem smislu, tudi jaz najdem uteho tam kakor ona, kar pa nas ne slabi, da bi bili slabši borci za pravico.« Marksist je začel razlagati o du-hovnikih kot nasprotnikih delavstva, tovariš K. pa mu je dokazal, da so tudi taki duhovniki, ki so izraziti delavski borci, da so nadalje tudi taki, ki delavstva v borbi ne podpirajo, a tudi ne ovirajo, če pa nekateri jemljejo pod zaščito bogataše in zato nastopajo proti delavstvu, ne vršijo svojega poslanstva po načelih Kristusa. Zaradi takih še mi nimamo povoda, da bi ne gradili na krščanskih načelih. Skušal sem se vmešati v razgovor, a tovariš K. je tako spretno in naglo odbijal ugovore, da sta ta razgovor zaključila sama. Imela sta druge pogovore, jaz pa sem razmišljal. Ali jih nima Kristus v tovarni pri delu vse preproste, a vendar docela Njegove, kakor one prve na jezeru pri ribolovu? Ali ne izjavljajo taki ljudje s svojim delom prav od srca vsak dan prepričevalno kakor Peter: Ti si Kristus sin živega Boga. Kljub temu pa takih oni visoki in vodilni ne marajo, kakor niso marali pismarji in farizeji Kristusovih ribičev. Mi pa verujemo, da bodo ti mali, osovraženi in skromni vršili še velika dela prav zaradi tega, ker živijo življenje, ki je uravnano po načelih Kristusa. Ti namreč ne pričakujejo ne plačila, ne svetne časti in slave, zakaj vse to je prihranjeno tistim, ki govore o načelih, ki se ponašajo z mogočnimi naslovi in jim je življenje prvi smisel. Še se bodo bile borbe, še nas bodo slikali kot manjvredne, kot izvržek, ki ne spada med pravičnike. Mi pa vemo, da so v tovarnah in rovih po Sloveniji, od Maribora do Jesenic, delavci in delavke, ki enako, mali in skromni, vršijo veliko poslanstvo živega in dejavnega krščanstva. L. L. PROBLEM NAŠE MLADINE Mladinska vzgoja Ni še dolgo tega, kar so v Ljubljani skozi ves teden vrteli zanimiv ameriški film z naslovom »Brezdomci«. Vstopnice so bile razprodane za več predstav vnaprej, dolge vrste gledalcev iz vseh slojev in stanov so se drenjale pred blagajnami. »Brezdomci« so namreč film, ki bi ga moral vsakdo, ki mu je količkaj pri srcu stiska današnje mladine, videti. Ameriški duhovnik — tip modernega, a pravega duhovnika — se povsod bori ob strani mladine, kjer je spoznal, da »ni hudobnih dečkov«. Da bi rešil mladino pred ulico in — ječo, jo začne zbirati v skromnem domu, ki le s težavo uspeva in vendar — uspeva, raste in se čudovito naglo širi. Iz skromnega stanovanja, kjer je vse izposojeno, nastane mogočno »mesto dečkov«, najmoderneje urejen zavod, ki ga dečki upravljajo sami. Tu je pravi raj za dečke, kjer iz pouličnih divjakov postajajo ljudje. Zgodba je po svoji skromni oznaki videti vsakdanja, kakor so mladinski zavodi, ki vzgajajo na tisoče mladih duš, nekaj navadnega v Sloveniji. Toda temu ni tako. Med »mestom dečkov«, ki resnično stoji nekje v Ameriki, in našimi zavodi, je globoka notranja razlika. Kdor količkaj' pozna sistem mladinske vzgoje, ki je v rabi po naših zavodih, ve, da je namen tega sistema uničiti^ že v kali vse slabe lastnosti, ki jih kaže mladostnik. Lep namen. Toda doseže le to, da vzgoji ljudi z dvojno moralo, ki so v zavodu morda vsem v vzgled, osebno in pozneje v življenju pa so podleži in hinavci. Vzrok temu je nasilno poseganje v intimno duševno življenje mladega človeka in površna kolektivistična in nasilna mehanizacija vsega duhovnega od molitve do pouka. Zanimivo je, da prav oni, ki najbolj nestrpno napadajo kolektivno pojmovano družbo, molče strpe do naj- bolj rafinirane krutosti izvedene duhovne kolektive naših »krščanskih« zavodov. Znano je, da imajo otroci, oz. dečki v pubertetni dobi močno samozavest in nekak ponos. To često smatrajo kot nekaj slabega, jzvirni greh. Razni vzgojitelji se na vse načine trudijo, da bi v mladem človeku to »škodljivo trmo« ubili. Prav tu je razlika med sistemom o. Flalagana, ki je res živel, in našo resničnostjo. O. Flalagan je prav spoznal, da deški ponos ni nekaj slabega, marveč je mnogokrat najbolj zdrav element v vsej duševni zgradbi mladostnika, mnogokrat pa še edini ali vsaj najtrdnejši temelj, na katerega je mogoče zidati. Zato o. Flalagan ta ponos le še krepi, privzgaja in vzbuja tam, kjer ga ni. Tako se zgodi, da se iz te deške »trme« razvijejo sijajni značaji. V »mestu deč-kov« ni nasilnega pritiska ter kontrole koliko in kako se moli. Tu moliš tako kot znaš, priučeno ali po domače; tu »ostaneš kar si bil; če nisi bil nič, ostani tudi naprej nič«, se glasi ta teza v najbolj trdi obliki ali z drugimi besedami: Hodi tako, kot ti veleva srce, vest in razum! To troje pa se razvija in izpopolnjuje pod nevidnim in neopaznim vodstvom skrbnega vzgojitelja. Zakaj smo to zapisali? Dobro se zavedamo, da »Delavska pravica« ni vzgojni list. Je pa glasilo, kjer se svo-bodno načenjajo vsa vprašanja, ki se tičejo novega, krščanskega človeka. Zavedamo se, da bo treba tudi to vprašanje rešiti, ko se bo gradila nova oblika krščanske družbe, rešiti tako, da bo v popolnem soglasju z načeli Kristusovega nauka in sodobne znanosti, predvsem pa psihologije. Za-enkrat pa smo trdno uverjeni, da so si film ogledali vsi oni, ki bodo pred Bogom in človeško družbo dajali odgovor za vzgojo mladine in se marsikaj koristnega nančili. Kurent. Kako živi naša mladina Na življenjsko doraščanje mladega človeka vpliva nešteto činiteljev, ki so skoraj vsi odločilne važnosti pri oblikovanju njegovega duhovnega in telesnega razvoja. Brez dvoma vpliva nered in pomanjkanje čisto v oziru telesnega razvoja in fizične odpornosti na duhovni razvoj mladostnika, pa tudi obratno je precej podobno. Zavedamo se, da moramo Slovenci za obstanek na tem tako važnem prostoru, na katerem živimo in kjer se križajo dve najvažnejši poti Evrope — iz za-hoda_ na vzhod in s severa na jug — vzgojiti zdrav in tudi fizično odporen rod, da mora naša mladina vedno v tem oziru rasti in se izpopolnjevati. Dobro namreč vemo, da je s čisto fizično močjo zvezano tudi dviganje moralnega in duhovnega nivoja slovenskega ljudstva in predvsem mladine, ki bo prevzela v prihodnjih dneh v svoje roke vodstvo naroda in vseh narodovih zadev, skrbi in dobrin. Zato pač tu na tej strani zemlje, ki je gotovo med najvažnejšimi v Evropi, velja stari latin-ski pregovor: »Mens sana in corpore sano« — Zdrav duh v zdravem telesu — še v vse večji meri, kakor kjer koli drugje! Zavedamo se vsega tega in zato po- stavljamo vsem vplivnim činiteljem, institucijam in vsem slovenskim ljudem tole vprašanje: Ali veste morebiti, da velika večina slovenske šolske mladine danes nima primernih stanovanj. Opozarjamo samo na anketo društva »Učiteljsko gibanje«, ki je med 1328 otroci v starosti od 7. do 14. leta, ki jih je anketiral, ugotovil: 1. da spi 11,6% otrok-dečkov v hlevu, šupi, kuhinji itd.; 2. da spi 12,8% otrok-dečkov po klopeh, pečeh ali na tleh; 3. da prav tako spi 2,3% deklic v hlevih, šupah, kuhinjah itd.; 4. da spi po klopeh, pečeh in na tleh 8,5% teh deklic. Pomislimo samo, da je to šolska mladina, ki pravkar dorašča, ki tudi duhovno zori in se razvija. To so vsaj pri dekletih leta pubertete (razvoja iz otroka v dekle), pa tudi pri veliki večini dečkov! Pomislimo samo še na dejstvo, da spijo navadno ti otroci skupaj z odraslimi ali pa skupaj s svojimi sovrstniki. Vse to okolje in vsi ti motivi pač brez dvoma vplivajo na telesni, še bolj pa na duhovni in moralni razvoj mladostnika. Nič čudnega ni torej, če je mogel župnik g. Lampret ugotoviti (statistiko na- vajam po I. letniku »Dejanja« št. 3—4), da so bili šolski uspehi enega od raz-redov v šoli v Ribnici na Pohorju leta 1936/37. sledeči: od vseh kmečkih otrok (10) jih je bilo odličnih 6, prav dober nobeden, dobra 2, slaba 2, nezadosten nobeden. Od vseh delavskih otrok (24) odličnih 7, prav dobrih 9, dobrih 6, slab 1, nezadosten 1. Od vseh obrtniških otrok (5) odličen 1, prav dobri 4, dober, slab in nezadosten nobeden. Od vseh nezakonskih otrok, ki so po večini otroci dekel (7), odlična 2, prav dobra 2, dober 1, slab 1 in nezadosten 1. Nezadosten uspeh je torej mogoče ugotoviti pri delavskih ter nezakonskih otrocih, če pomislimo na dejstva, ki sem jih navedel zgoraj z ozirom na stanovanje, nam bo marsikaj razumljivo! Mi, ki nam je skrb za našo delavsko mladino prav tako važna, če ne važnejša, kakor vsem drugim, zahtevamo čisto upravičeno, da oblasti in tozadev. ne institucije posvetijo več pažnje temu vprašanju, ki tako v živo zadeva našo narodno bitnost in življenjsko odpornost! Zavedamo se važnosti svoje naloge in vloge v rasti in napredku slovenskega naroda in zato hočemo, da se odstranijo vse tiste zle strani življenja naših delavskih mladostnikov, ki grenijo življenje delavski mladini in ji kradejo moči in življenjske zmožnosti. mkv. Obvestilo Nekatere skupine in posamezniki so bili mnenja, da ni primerno, da opo-minjamo za neporavnane račune poimensko v »Delavski pravici«, kot smo pravkar storili za brošure. Zato odgo-varjamo vsem, da smo spoznali, da je ta način dober in se bomo še ponovno poslužili, če se nam bo zdelo to potrebno in če nam računi ne bodo sproti poravnani. Ko smo pred tedni tako opominjali na plačilo brošur, smo pri tem ugotovili, da je bil račun plačan že po nekaj dneh, a mi v centrali denarja še nismo prejeli in srno tako neopravičeno terjali. Nekdo pa je pozabil denar nakazati JSZ in je, ko je bral v »Delavski pravici« opomin, takoj denar poslal, kamor spada. Prav tako se ni bati, da bi kdor koli domneval, da JSZ nima več sredstev in da je bo zato konec. Vsi vemo, da JSZ ni kapitalistična ali od kapitala podprta organizacija. Centrala pač zahteva tudi v tem pogledu red in točnost ter želi le eno: da bi pač nikdar več ne bilo treba niti ustmeno niti pismeno ali v časopisu opominjati na poravnavo neplačanih računov. Vzemite to pojasnilo na znanje in ga povsod pravilno tolmačite. Blagajnik JSZ. Zahtevaj naše glasilo v vsakem lavnem lokalu! w — št. 48 — 1939 D E L A\SKA PRAVICA c$tp&kiW4UL __ Za podaljšanje kolektivne pogodbe stavbinskega delavstva Delavske strokovne organizacije, godpisnice kolektivne pogodbe stuv-inskega delavstva, so začele akcijo za podaljšanje dosedanje pogodbe tudi za loto 194<). V vlogi, ki so jo naslovile na delodajalce to stroke, so med drugim predlagale tudi nekatere 'Sipre-m rani) e. Te dni so strokovne organizacije prejele od .strani delodajalskih združenj odgovor, v katerem sporočajo, da so glede predmetne zadeve izročili kr. banski upravi spomenico in v njej obrazložili svoje stališče do tega >za gradbeno delavstvo tako važnega vprašanja. Tozadevna spomenica se glasi: Sp o m e n i c a sestavljena dne 17. septembra 1939 v Celju, na sestanku zastopnikov združenj gradbenih olbrtov, in sicer: Združenja pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani. Združenja zidarskih mojstrov in studenčarjev v Ljubljani, Združenja zidarskih mojstrov v Mariboru, Združenja tesarskih mojstrov v Ljubljani, Zdruiženja tesarskih mojstrov in studenčarjev v Ljutomeru. Na sestanku se je ugotovilo, da so prišle stavbne stroke, ki jih zastopajo zgoraj navedena združenja, v tako .mučen in obupen položaj, da zanje ni roči izhoda, če so sedanje nevzdržne ra/imere v najkrajšem času ne izboljšajo. lles je sicer, da se je v zadnjih dveh Jotih gradbena delavnost v splošnem precej dvignila, vendar zadene to izboljšanje le nekaj večjih podjetij, ki razpolagajo s primernim kapitalom in ki prevzemajo velika dela, dočim so ostala zlasti .srednja in mala podjetja skoro na istem, ali pa še na slabšem mestu, kakor pred leti. To pa zaradi toga, ker se srednje in man jiše zgradbe izvrtšujejo po večini v lastni režiji, ali pa s šušmur ji in pod kritjem nekaterih brezvestnih imetnikov in pod zaščito § 47. o. z. V Ljulbljani, Mariboru, Celju in drugih večjih krajih, pa tudi na deželi se gradi veliko novih zgradb, toda skoro vse nelegalnim potom. Dočim imajo šu&marji dela v obilici, so upravičeni obrlmiki-davkoplaoevalci skoro brez dela in zaslužka. Umevno je, da obrtnik, ki mora plačevati visoke davke in druge dajatve, takso, raizne prispevke za social no .skrbstvo delavcev itd., poleg tega velike režijske stroške, ne more konkurirati s Išuišmarji, ki ga vsi ti izdatki ne za-d o vajo. Vise pritožbe in ovadbe na razne oblasti s strani obrtnikov in obrtniških združenj proti Sulšmarjem prav nič ne pomagajo in to zaradi tega, ker ise s šušinar j i premilo in preoibzirno postopa. Če je tudi tja in sem kak šuSmar kaznovan, je kazen (globa) tako malenkostna, da ga le-ta v madaljmem šušmarstivu prav' nič ne ovira. Na sestanku se je dalje ugotovilo, da velja kolektivna pogodba stavbnega delavstva z dno 15. julija 1938 samo za člane podpisanih združenj, ne pa tudi za samoupravne oMasti, razno odibore-privatnike itd., Iki izvršujejo gradbena dela v lastni režiji in to predvsem, kar se tiče delavskih mezd. Dočim je bila vel javnost kolektivne pogodbe z od-ločbo kraljevsko bamsiko uprave YT, No. 1304/12, z dne 20. avgusta 1938 razširjena tudi na združenja, ki te pogodbe niso podpisala, kaikor n. pr. na Združenje zidarskih mojstrov v Mariboru in n« Združenje tesarskih mojstrov in studenčarjev v Ljutomeru, je kraljevska banska uprava z razpisom z dne 26. julija 193«, VIII, No. 4147/1 odločila, da privatnike, ki vriše po § 47. obrtnega zakona gradbena dela v 'lastni režiji, predpisi te kolektivne pogodbe ne vežejo in se zakonito v to ne morejo prisiliti. Iz navedenega jo očitno, da morajo edinole legalni obrtniki plačevati delavstvu zvišane mezde po kolektivni pogodbi, dočim imajo v tem pogledu razne ustanove in privatniki, ki izvajajo gradbena dela v lastni režiji, kakor tudi šušmarji, popolnoma proste rolke in nobenih obveznosti. Le-te ustanove in privatniki dobe .poljubno šite-vi'o delavcev z dežele za vsako ceno, odnosno za vsako mezdo in se že s tega vidika ni čuditi, da so pofc.ledice § 47. o. z. za legalnega obrtnika tako pogubne in da se šušmarstvo in kritje neupravičencev tako hitro razširja. Delavstvo in delavske organizacije, ki so se v kolektivni pogodbi zavezale tudi sodelovati pri zatiranju šušmar-stva in ki so pri tem tudi prizadete, pa ne pokrenejo v tej zadevi ničesar in ne napravijo reda v lastnih vrstah. Z ozirom na navedena dejstva, ki ovirajo obstanek legalnih obrtnikov in ga vodijo v vedno bolj obupen [K>lo-žaj in ker ni nobenega izgleda, da bi se te razmere v doglednem času vsaj nekoliko ublažile, so sklenili zastopniki uvodoma omenjenih obrtnih združenj, da so odločno proti podaljšanju veljavnosti sedanje kolektivne pogodbe, ki je veljavna do 31. decembra 1939 in da ne bodo sklepali nobene nove kolektivne pogodbe, dokler: 1. m; bo kolektivna pogodba veljavna, odnosno obvezna tudi za vse .samoupravne oblasti, ustanove, privatnike itd., ki izvajajo gradbena dela v lastni režiji; G. dokler ne izide in ne bo uveljavljen zakon o pobijanju šuišmarstva, ki nam jo bil že pred leti obljubljen in h kateremu osnutku isrno že panoivno stavili naše predloge in 3. dokler se ne iapremene določila 8 47. o. z, ki dovoljuje dela v lastni režiji pod nadzorstvom, ki se pa v resnici ne izvaja, marveč iz vinu j« jo taka dela v splošnem izkljutčno le šuišmarji pod kritjem nekaterih brezvestnih imetnikov obrti. Združenje pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani, Združenje zidarskih mojstrov in studenčarjev v Ljubljani, Združenje zidarskih mojstrov v Mariboru, Združenje tesarskih mojstrov in studenčarjev v Ljutomeru, Združenje tesarskih mojstrov v Ljubljani. Iz tega »ledi, da delodajalci odklanjajo vsako podaljšanje pogodbe vse do tedaj, dokler oblast ne uredi nekaterih že večkrat obljubljenih zadev. Sedaj jo na oblasti, da ukrene vse ]>o-trobno glede podaljšanja dosedanje veljavne kolektivne pogodbe gradbenega delavstva. Gradbeno delavstvo stoji vsekakor na stališču, da se kolektivna pogodba mora podaljšati. Posledice brez]>ogod-benega stanja hi bile gotov ne samo za delavstvo, marveč tudi za delodajalce, zelo Škodljive in .neprijetne. Prepričani smo, da se bo tudi tu našla primerna rešitev. Interesi, tako delavcev, kot delodajalcev, zahtevajo, da se zadeva čimprej razčisti in pogodba podaljša tudi za leto 1940. Delavske borbe Seja »Strokovne zveze kovinarjev« na Javorniku V nedeljo, dne 19. novembra 1939, se je na Javorniku vršila seja odbora strokovne zveze kovinarjev. Poleg zastopnikov krajevnih skupin se je za centralo seje udeležil tajnik tov. Rozman. Seja je obravnavala razna obratna vprašanja, ki se tičejo posebno skupin Jesenic in Javornika, poleg tega pa je tajnik Rozman podal poročila, in sicer o intervencijah, ki so bile izvršene v Belgradu, posebno v pogledu spremembe pravil Bratovske skladnice. Dalje je podal poročilo o poteku in zaključku kongresa kovinarske internacionale, kateri se je vršil v avgusta 1.1. v Zii-richu. Posebna točka dnevnega reda pa je bil razgovor o novih razmerah z ozirom na naraščajočo draginjo in akcijah, ki naj bi se podvzele, da bi se delavski zaslužki izravnali z dviganjem cen življenjskih potrebščin. Odbor je naredil potrebne sklepe in naročil zastopniku centrale, da sc temu primerno vse ukrene v zaščito interesov prizadetegu delavstva. Rudarji v Črni zahtevajo zvišanje plač. V četrtek 15. t. m. se je na predlog JSZ, ki je v imenu krajevne skupine predlagala povišanje plač, na obratu Črna-Kaoliu vršila mezdna razprava. Podjetje jo zastopal obratovodja gospod Pastor, JSZ tajnik tov. Rozman in Obratni zaupniki. Poleg zvišanja pf.ač so delavci stavili še zahtevo, da naj se izplačajo bolniški šiliti od marca tega leta; nabavijo za delavce pri stiskalnici nepremočljive obleke in enega vozača v jami več. Ker zastopnik podjetja ni bil polno pooblaščen, razgovarjati se posebno zaradi zvišanja plač, se je razprava preložila na prihodn ji teden, da bo navzoč še lastnik podjetja. Ker je draginja velika, je delavstvo prepričano, da bo podjetje upravičeno zahtevo delavstva po zvišanju plač uvaževalo in ugodilo. Mezdno gibanje v tovarni »Štora« V tovarni »Štora« v št. Vidu nad Ljubljano se je 7. t. m. vršila druga razprava med podjetjem in JSZ. Delavstvo je že od meseca maja dalje postavljalo zahtevo po ureditvi raznih pomanjkljivosti v podjetju, kakor tudi glede »višanja pttač. Ker v poletju podjetje vedno za nekaj časa ustavi Obratovanje, so delavci tedaj dosegli samo to, da je podjetje dopuste delno plačalo. Nato jo nastopila zopet nova kriza zaradi vojnih napovedi in ise je tako vsa zadeva zavlekla do meseca novembra. Na drugi razpravi je bil v pogledu pomanjkljivosti, za katere je delavstvo predlagalo, da se odpravijo, v gP.avneni dosežen sporazum. Zaradi zvišanja plač pa je podjetje dalo izjavo, da se vrše med delodajalci tekstilne stroke razgovori .za zvišanje plač vsemu delavstvu to stroke. Nekaj dni nato je v resnici sledilo 10% zvišanje plaič. V ponedeljek 13. t. m. se jo v Dravljah vršil dobro obiskan članski sostu-nck, na katerem je izčrpno poročal o poteku in rezultatu mezdnega gibanja zastopnik JSZ tov. Rozman. Delavci pri regulaciji Save in orožne vaje. Delavci, zaposleni pri regulaciji Save in Kamniške Bistrice so po JSZ vložili na kr. bansko upravo vlogo, da bi jim plačala zamujene dnine za 'čas orožnih vaj. Tudi med temi delavci je bilo vdč vpoklioanih na orožne vajo. Ker njihovo delo ni redno, seveda nimajo pravico plače po § 221. ob rt n epu .zakona. Zaradi zelo neredne zaposlitve so že itak v zelo težlkem položaju in bi bilo povsem umetstno, da bi jim kr. banska uprava priznala za čas orožnih vaj odškodnino v Obliki neokrnjenih plač. kakor bi jih prejemali, če bi bili zaposleni. Soja »Strokovne zveze rudarjev« V soboto, dne 18. novembra se je v 1 rbovljah v prostorih krajevne skupino vršila seja ožjega odbora stro-k"v,nc‘z.v®z? rudarjev JSZ. Seje so se udeležili delegatje vseh strokovnih skupin rudarjev JSZ, za centralo pa tajnik tov. Rozman Joško. Na dnevnem redu so bila poročila o delu in položaju krajevnih skupin. Tov. tajnik Rozman pa je poročal o izvršenih intervencijah v Belgradu. posebno glede intervencije pri ministru za gozdove in rudnike v zadevi spremembe pravil Bratovske skladnice in plačanih dopustov za rudarje. Poleg' tega je bila posebna točka dnevnega reda vprašanje porasta cen življenjskih potrebščin in ukrepov, ki bi se nuj v zvezi s tem podvzeli, da se izboljša oziroma prilagodi plače sedanjim razmeram. V tem pogledu so bili izvršeni potrebni sklopi, kateri se bodo takoj izvršili. Kovinarji tovarne »Titan« v Kamniku zahtevajo povišanje plač. Delavstvo tovarne »Titan« v Kamniku, ki je organizirano v JSZ in SMRJ, jo predlagalo zaupniškemiu zboru spremembo pravilnika parskega Sklada. Ta pravilnik so je spremenil v toliko, da bodo delavci, ki so dalj časa bolni, de-ležmi nekoliko večjih podi[>or. Ker bodo s tem seveda tudi večji izdatki, je bila .podjetju .predložena vloga, naj bi podjetje v ta fond nekaj več prispevalo. V petek 17. t. m. sta se v tej zadevi oglasila zastopnika navedenih strokovnih organizacij v ipodjetju in izvršila tozadevno intervencijo. Zastopnik podjetja g. inž. Bran d je izjavil, da bo predlog podprli. Poleg tega sta zastopnika strokovnih organizacij istavila vprašanje, kako in v koliko .namerava podjetje prilagoditi plače sedanjim draginjskim razmeram. Izbočena je bila podjetju tudi pismena vlogu Ikot .prodlopf za zv is a nje Tekstilna industrija je zvišala plače za 10 odstotkov Pred dnevi je bilo sporočeno, da bo zveza tekstilnih delodajalcev sama zvišala delavstvu plače, To sc je v resnici tudi zgodilo in isk> nekatera podjetju plače, svojemu delavstvu že zvišala za 10%. Kakor je iz plačilu ih listov razvidno, pa smatrajo delodajalci to le za nekak draginjski prispevek, oziroma dodatek, ki ne prihaja v poštev pri zaslužkih in talko ne za nadure, kakor tudi § 219. o. z. Poleg tega je videti, da se bo to lahko v primeru, če se meko'iko razmere izboljšajo, zopet vzelo. Iz poročil, ki jih imamo, pa nam je znano, da je tekstilna industrija že pred časom zvišala cene svojim proizvodom za 20 do 3<)%, kar sc tudi oči-tuje v cenah mainufakturnega blaga. Gotovo je, da imajo podjet ja nekoliko večje izdatke pri surovinah, toda 10% zvišanje .plač gotovo ne odgovarja se- danjemu zvišanju cen življenjskih potrebščin. Tozadevna akcija kaže samo to, da delavstvo od takih ukrepov ne more pričakovati mnogo, in da ti ukrepi nikdar ne bodo talki, ki ibi v resnici .mogli zadovoljiti delavstvo. Le tisto delavstvo, katero je strokovno organizirano in so bori za svoje pravice, more priboriti zase in s tem za vse delavstvo bo'jiše uspeli. Vise drugo je tako. kakor sedaj to zvišanje, ki je sicer hvalevredno, vendar pa hoče tudi nekoliko uspavati delavstvo, da bi ne postavljalo svojih zahtev za izlboljšainje položaju preko svojih strokovnih organizacij, marveč samo čaka, češ, saj nam bodo delodajalci sami izboljšali položaj. To zvišanje je tedaj samo dokaiz, da more delavstvo svoj položaj v resnici izboljšati le ,potom svojih svobodnih delavskih strokovnih organizacij. Sporočila Vrhovno sodišče del. zavarovanja v Ljubljani Vse zavarovane člane opozarjamo, da posluje vrhovno sodišče deluvskega zavarovanja od novembra 193*) dalje v Ljubljani, Prešernova ul., palača Mestne hranilnice, II. nadstropje, soba št. 14. Vse pritožbe proti razsodbam sodišča delavskega zavarovanja je tudi za naprej vlagati potom sodišča delavskega zavarovanja v Ljubljani. Socialno zavarovanje (Po statistiki OUZD-a v Ljubljani z« september 1939.) V septembru 1939 je imel ljubljanski OUZD .zavarovanih povprečno 101.687 delavcev. Letni padec je znašal — 2.285 delavcev. Nazadovale so zlasti sledeče industrije: gradnje nad zemljo (stavbarstvo) — 1,506 delavcev, ža-gartska-gozdna industrija — 979 delav- cev, hišna služinčad — 4.34 delavk, industrija kože in gume — 44X2 delavca itd. itd. Večje komjukturno napredovanje zaposlenosti sta zabeležili v tean mesecu le industriji: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) + 1194 dellavcev in j a vrni promet + 4f*8 delavcev itd. Kamniško okrožje Na podlagi sklepa okrožne seje skupin kamniškega okrožja JSZ, se bo v ncdeljo,_dne 26. t. m. ob 11. uri dopoldne vršil strokovni shod, in sicer v prostorih Društ. doma v Domžalah. članstvo, pa tudi ostalo delavstvo kamniškega okraja vabimo, da se tega zborovanja v čim večjem številu udeleži. Na zborovanju bo govor o položaju delavstva in potrebnih ukrepih z ozirom na naraščajočo draginjo. Ker je to vprašanje, ki se tiče nas vseli, je prav, da sc ta dan vsi zberemo v Domžalah. Okrožni odbor. DELAVSKA PRAVICA Št. 48 1959 — 3 (J)6 nmik kra jih Trbovlje Skupina obvešča vsi; članstvo, da so prišli žepni koledarčki za leto 1939/40 z bogato vsebino za slehernega delavca. .Skoraj bi rekli, da je ta koledarček pravi dei'avisiki katekizem. Cena koledarčku je osem dinarjev. Odbor prosi vse članstvo, da si (koledarčke čimiprej nabavi, iker bodo pozneje pošli, zlasti se zato, ker se za nje zanimajo tudi nečlani, ,ki se jim iseveda zdi praktičen in poučen. Vsem, ki imajo zaostanke na članarini. Odbor je na svoji seji sklenil opozoriti vse, ki dolgujejo prispevke onganizaciji iza dva meseca. Ako ti ne poravnajo do 15. decembra zaostankov, jih bo odbor brezpogojno izključil. Pri pregledu smo ugotovili, da so na zaostanku večinoma samo tisti, ki nilso talko slabo situirani in (katerim je organizacija mnogo okoristila, zato je še celo večja dolžnost takega člana, da prispevke v redu poravnava. Najboljši plačniki so bili vedno siromalki, kar se je pokazalo tudi pri naši organizaciji. Vlasti so v poravnavanju prispevkov pridni delavci Dukičevega podjetja. Smatrajte to za reisen opomin in poravnajte prispevke sproti vsak mesec svoji organizaciji. Sestanek skupine bo v ponedeljek 27. tega meseca ob 5 popoi’dne v tajniškem prostoru. Podano bo poročilo o mezdnem gibanju z ozirom na porast draginje življenjskih potrebščin. Pridite vsi! Huda jama Tukajšn ji rudnik je že zelo star. Nosil je ime Brazno-iHuda jama. že v preteklem stoiletju so .nalši dedje kopali tu premog. Po letu 189«. pa so prenehali z izkopavanjem, ker je rove zalila vo-da. Takoj po vojni se je začelo zopet s pripravami. TPD je investirala milijone, delali so jarke iin proge in kimaki smo začeli izkopavati premog. Ijeta 1934. se je začela graditi moderna reparaci ja, de’av»tva so okrog polovico odpustili ali ga premestili v ostale rudnike TPD. Takrat je pod okriljem Orjiune delovala tu »Samostojna stro-ktmia delavska unija«. Vodje iste so terorizirali delavce is tem, da so jim grozili- čeiš: »Kdor se vpiše k nam, ne bo odpulščen.« Precej so jih nalbrali. Minogi pa so raje odšli, kakor da bi hlapčevali. To stanje je trajalo eno letto. Nato je bila separacija .dograjena, delavstvo se je vračalo iz sosedin jih rudnikov. Prej navedena organizacija je začela kopneti, kmalu je izginila. Svobodnejši dih v javnosti jo je zamotil. Takrat se je lepo začela razvijati JSZ. število delavstva je rasrlos tako da je prekoračijo število 600. V letu 19312. iso se pričele zopet redukcije, ki so leta 1933. doisegle višek. Neki ljudje so zopet z istimi sredstvi začeli ustanavljati naslednico gori navedene Pogledi SSDU. Stvar pa se ni obnesla, ker delavstvo ni zaupalo ljudem, ki iso jo priporočali. Delavstvo se je pred redukcijami branilo, delavski zastopniki so delali vloge na oblaisti, razprava je bila razpisana, zastopniki so podali svoje mnenje. Nek gospod iz Laškega je bil tedaj mnenja, da je popolnoma prav, da delavci, ki niso vsestransko'pokorni, to se pravi, ne samo da dajejo na razpolago svoje roke, ampak morajo kloniti tudi duha, naj kar gredo po svetu. Pred nekaj meseci so se spet pričele redukcije. Delavski zastopniki so delali vloge in posrečilo se je, da so se redukcije preklicale, delavci pa kolikor so odvisni, so bili premeščeni v Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Rajlien-bung. Sedaj pa se je pojavil v Laškem kot delavski prijatelj gospod D., češ da bo on za člane JSZ interveniral. Ta gospod je lani pri podjetju, kjer je imel odločilen vpliv, delavcem, ki mu niso bili hlapčevsko pokorni, grozil in jim tudi odpovedoval službo. Že v letošnjem letu so hodili delavci prosit vsaj za skromen zaslužek, a ta gospod je najprej pogledal seznam, če morda niso na indeksu kot nezanesljivi in se šele potem razgovarjal. Mi smo bili vedno mnenja, da je največja grdobija jemati skromen košček kruha človeku, ki daje podjetju na razpolago svoje fizične sile, zaradi samozavesti pa ne more kloniti svojega duha. Zato odklanjamo talke prijatelje, kakor je g. D., ki se hoče ponujati koit zaščitnik tam, kjer nima nobenega vpliva, ker je v praksi pokaizal, kaj je zmožen narediti tam, kjer je imel absoluten vpliv. Taki gospodje naj se zavedajo, da tse nam gnusijo ljudje, ki hočejo iz nesireče ubogega delavca s hlinjenjem kovati .zase, kakor pravimo, političen kapital. Kranj Tečaj za obratne zaupnike in funkcionarje skupin se vriši v nedeljo 3. decembra v društvenih prostorih pri Lu-kežu. Že danels1 opozarjamo vse zaupniki' in odbornike, da bodo točno ob 9. uri v dvorani. Program predavanj objavimo v drugi številki »Delavske pravice«. Zaenkrat: visi točno! Pripeljite tudi druge mlade člane in članice. Sorica Vse člane krajevne skupine ldsmega delavstva Sorica in tudi ostale vabimo na članski sestanek naše skupine, ki se bo vrlši'1 v nedeljo, dne 3. decembra ob 11. uri dopoldne v prostorih gostilne Fajsar v Sorici. — Od centrale bosta prišla na sestanek tov. predsednik Žumer in dr. Jože Pokorn iz Škofje Loke. Ker so ipri nas sestanki zelo redki zaradi preoddaljenosti, je še posebno važno, da se ta dan vsi zberemo v Sorici. Ljubno Kakor simo se dogovorili na okrožni seji, se bo vršil dne 3. decembra 1939 sestanek lesnega oziroma žagarskega delavstva v Grušovljah v gostilni Žlebnik, po domače pri Martinu, in sicer ob 0. uri popoldne. Sestanek je predvsem namenjen za neonganizirane žagarje v Rečici, Pobrežju, Homcu ter Št. Janžu. Ako bo mogoče pridobiti še te k nalši skupini oziroma za Jugoslovansko strokovno zivezo, bo sčasoma zavladala od Mozirja do Solčave ena sama misel in boirba za naše pravice ter za Jugoslovansko strokovno zvezo, da borno potem skupno v eni celoti in eni organizaciji reševali svoj položaj po načrtu dr. Janeza Ev. Kreka. Obžalujem tudi našega člana Goričarja Jožefa iz Mozirja, ker je izstopil iz naše organizacije zaradi tega, ker smo preveč krščanskega duha in nazora. Ako je on drugačnih misli, naj se združi s podobnimi. Vsi člani Jugoslovanske strokovne zveze pa smo krščanski socialisti. Tudi obžalujemo ter obenem pozdravljamo odpoved službe pri Delavski zbornici v Celju tov. Grošlju Jožefu, Ker ni delal saroo za zeleno organizacijo, ampak za vse enatko, je s tem pokazal, da je pošteno delal v Delavski zbornici. Saj 'zbornica je za vse enaka, podpiramo jo mi beli ravno tako kot zeleni. Jesenice Strokovna skupina kovinarjev Jesenice opozarja vse iskupine JSZ, da smo preselili .svojo pisarno iz Krekovega doma v prostore nekdanjega Katoliškega delavskega doma. Vsi dopisi in ostalo naj se naslavljajo na naslov: Delavska uilica št. 12, p. Jesenice-Fu-žine. Opozarjamo na to ponovno tudi svojo članstvo. Slabi preroki Bilo bi napačno, če ne bi hoteli dejstvom pogledati v obraz in si jih ogledati taka, kakršna .so. Bili bi podobni otrokom, ki si pokrijejo oči z rokami, pa menijo, da jih nihče no vidi. Dejstva govore o tem, da bo moralo delavstvo misliti na do, da se njegovi dohodki zvišajo. Življenjske potrebščine so z vsakim dnem dražje. Če bo šlo talko naprej, bo prišlo delavstvo v najkrajšem časni v zelo težak položaj. Kdor ima kake prihranke, ima vsaj v teh zadnjo rezervo. Toda delavstvo je brez prihrankov im s tem brez rezerv. Vsak dvig cen življenjskih potrebščin zareže pri delavcu v živo meso. Kaj naj stori? Ali naj se omeji? Vprašanje je, pri čem. Delavčevo gospodinjstvo in gospodarstvo je tako » zr acion al iz ir ano «, da ni v tem pogledu nobena racionalizacija več mogoča. Za delavca je edina rešitev: ali zvišanje dohodkov ali pa beda. Pri zvišanju plač pride v poštev še en faktor: podjetje. Podjetja že računajo z zahtevkom po zvišanja plač. Zaradi tega tarnajo, da prehajajo v krizo. Take tožbe so pa neutemeljene. Res je, da je nastala zaradi svetovnih dogodkov trenutna zmeda. Toda ta zmeda se že odpravlja. Sedaj gredo tovori že v Angilijo in druge prekomorske dežele. V kolikor še mi v.se v redu, se Ibo v tern pogledu v doglednem času ,pra vsiljujejo, kakšni tokovi sousmerjajo politično življenje, pa četudi ima zmagoval'na, vladajoča stranka točno zarisan načrt in čeprav je imela trdno voljo, da se izogne vsem kompromisom. Zato je »naša Rusija« le predstava, »Stalinova Rusija« pa je resničnost, namreč »spojitev« predstav rut-kih revolucionarjev z zahtevami^ ki jih .postavljajo prevzete razmere v Rusiji. Kdor to pre udu ri, nebo presenečen spričo čisto novega obraza, ki ga začenja kazati Rusija. Čisto drugačen je namreč le v primeri z našimi predstavami’, ne pa, če ga razumemo iz danega položaja. Prvo, kar moramo vedeti, je sledeče: od revolucije dalje je bila »rdeča vojska« v središču vseh gospodarskih im političnih prizadevanj. Njeni izgraditvi so služile petletke, industrializacija, kolhozacije. Država pa si vojske ne ustvarja za šalo in kdor misli, da služi samo za Obramlbo in ne tudi za napad, je velik idealist. Kdor pa se vpraša, kaj pomeni beseda »svetovna revolucija« v možganih ljudi, ki si ustvar jajo vojsko, kmalu .spozna, da bo ta vojska služila v ol svoje vatne namene »za revolucijo«. Jasno je, da to miroljubnemu svetu ni pogodu. Z našega stališča je tudi razumljivo, da mi »zahodni socialisti« mislimo: boljša bi bila zveza z britanskim in francoskim meščanstvom za ohranitev miru, kot pa paik-tiraaije s Hitlerjem. Čisto drugače pa se postavlja to vprašanje za ruskega diktatorja, ki je prav za prav ustvaril »komunizem za rdečo vojsko«, ali bolje »državni kapitalizem v službi tej vojski«. Za tiste, ki stoje na čellu vojske, so stvari spet zelo drugačne. Predstavljati si moramo, da sta .se čisto pri-rodno združila dva predstavna načina. Kakor se je v francolsiki revoluciji obraz armade in njene miselnosti vse bolj kazal iz podobe ljudskega upora, tako je ideja svetovne revolucije za »osvoboditev vseli narodov sveta izpod jarma kapitalizma« v možganih vojske neopazno dobila obliko zmagovite zavojevalne vojne. To je čisto naravno. Še nikdar v zgodovini ni »vojaška revolucija« hodila drugačnih potov. Stalin pač nima ničesar opraviti z mirom. Toda ali spada zveza z nemškim nacizmom tudi k delu za revolucijo? Nič nas ni tako zelo odbijalo, kot ta zveza in n jene posledice: da so si nacisti upali napasti Poljsko. Soudeležbo Rusije pri napadu na Poljsko smatramo po tem glavnem dejanju le še za preprosto posledico. »Stalin se ne more več prekositi,« višek hudob no«.ti je dokazal že s tem paktom. Treba pa je upoštevata da visoka politika obstoji v nepoštenostih. Doslej so prišli vselej pod kolesa voza časa tisti, ki so hoteli kar se da pošteno politiko, da na primer rešijo revolucijo. Le prepogosto so te. poštene ljudi pozneje pobesili tisti, ki takih pomislekov niso poznali. Spomnimo se Korenskega, Černova in nemških socialnih demokratov. Očitno jim je iz-podletelo zato, iker niso nosili v 'sebi tudi iskrice »vražjega«. Stalinu tega gotovo ne manjka. Meriti ga moramo z izrednimi merili in priznati, da kot »mojster velike politike« deluje z vražjimi sredstvi. Kaj je dosegel Stalin z napadom na Poljsko? Nepregledno mnogo. Ne samo uvedbo sovjetskega sestava v zahodni Beli Rusiji in Ukrajini. Ne samo Osvojitev ožemi! j a, ki je večje kot nemške osvojitve v letih 1938. in 1939. Ros je še vse drugo, kar so govorili in pisali: Rusi stojijo ob Karpatih, odrezali so Nemcem pot v Romunijo in Ukrajino, ogrožajo Madžarsko, čez noč so postali odločujoča sila na Balkanu. Pri Čehih in Slovakih se vzbujajo panslavistična upanja. Bolgarija, ki se je pred tedni še igrala z mislijo, da bi ji Nemci pokConili romunsko Dobrudžo, je naenkrat razumela, da ne sme računati na Hitlerja, temveč na Stalina. Cel jugovzhod računa v svojih upih ali bojaznih na Moskvo in ne več na Berlin. Zakaj? Berlin vodi na zapadu vojno, ki jo moro dobiti edinole, če mu Rusija in jugovzhod dajeta potrebna sredstva za dolgo vojno. Toda vojno vodi sam in dokler bo trajala, .so miu roke na VzIkv du zvezane. Š svojo vojaško silo v Podonavju ne more nastopiti, razen če bi to ždleli Rmsi. Ali to Rusi želijo, je zelo dvomljivo. Nedvomno pa si želijo, da bi trajala vojna na za.padu kolikor mogoče dolgo. Stalin je namreč dosegel tole: Hitler se je zagnal na zapad in na vzhodu ne prido v poštev. Rusija postaja odločujoči čini tel j in to toliko bolj, kolikor bolj se nemška vojska (in gospodarstvo) zagrizuje in izčrpava na zapadu. Stalim je postavil Hitlerjev režim v vratolomno stanje nihanja in mirno čaka razvoja. Ne samto to; v istem stanju «o tudi zapadne kapitalistične sile. V napetosti njihovega gospodarstva rastejo družbene posledice, ki zelo odgovarjajo »teoriji katastrof«. Evolucija postaja nemogoča, revollucija grozi vedno bolj. (Dalje prihodnjič.') Št. 48 — 1*39 DELAVSKA PRAVICA 111 m || | uk Okrožna seja skupin JZS kamniškega okraja V nedeljo, dno 19. novembra 1939 »c je popoldne ob 16. uri v prostorih gostilne Bmnkeiž v Janšah vrši'a okrožna s ® j a odbornikov skupin kamniškemu okrožja JSZ. Razen one sik up in e so se vsi odborniki odzvali vabilu. Centralo je zastopal tov. tajnik Rozman. lo poročilih zastopnikov skupim, katera so bila izredno zanimiva, se je razpravljalo o akcijah, ki se naj bi pod vzele slede zivišanja plač z ozirom, na naraščajočo draginjo. Sklep seje je bil, da ise za nede'jo, dme 26. novembra 1939 organizira v Domžalah strokovni shod, na katerem bi se o draginji in ukrepih, ki bi se naj v zaščito delavskih interesov podvzeli, informiralo delavstvo kamniškega okraja. Kam plovemo Nikdar več vojske, to je bil klic tiso-čev in tisočev, ki so se leta 1918. vračali iz fronte domov. V Budimpešti in po drugih velikih mestih po svetu so žene in matere, ki sta jih lakota in gorje spravila v obup, revolucionarno demonstrirale po ulicah in vpile: Nikdar več vojne! To je bilo tisto revolucionarno leto po svetovni vojni. Polagoma se je začelo življenje urejevati in mi mladi smo mislili, da bomo srečnejši od naših očetov. Prišla je doba demokracije in države so se notranje normalizirale. Ljudstvo je svobodno izbiralo in svobodno odločevalo in zato tudi nobenemu narodu ni prišla na misel nobena vojna. Toda prišli so avtoritarni režimi s svojimi osebnimi programi. Programi ljudstva in volja na-rodov je morala v zatišje. In v takem položaju nas je našla svetovna kriza leta 1932. Zopet so se dvigale množice po svetu ter klicale: Kruha, kruha! Njihov glas je postajal iz dneva v dan silnejši, zato je bilo treba hitre rešitve. Učenjaki, strokovnjaki in gospodarstveniki so razglabljali to vprašanje in končno rešili krizo na račun oboroževanja. Da, narodi so se začeli oboroževati, težka industrija je začela delati s polno paro, delavstvo je bilo s tem rešeno brezposelnosti. To so grobi obrisi dogodkov zadnjih dvajsetih let in proces svetovnega gospodarstva, ki ima velik uspeh v sedanjem položaju. Danes so države do zob oborožene, ves svet je zajela neka panika, da drvi naprej in pozablja na klice: Nikdar več vojske! Da, tak je v dvajsetem stoletju človek — podoba božja. Glej človek... Bolj kot kdaj koli smemo zaklicati: Evropa, kam ploveš? Upravičen je ta klic, ker Evropa je v svojih temeljih gnila in brez dvoma je sedanje zmede tudi mnogo krivo tako malo rešeno socialno vprašanje. Zato je prav gotovo, da se bo moralo to vprašanje temeljito slej ali prej rešiti in postaviti družabni red na bolj zdrave in pravičnejše temelje, da ne bo živelo človeštvo vedno v taki negotovosti kot doslej. Posledice vojske so krize in naš pogled je zato vnaprej kaj teman. Tudi pri nas bo treba malo bolj resno naprej misliti. Tudi mi bomo morali socialno vprašanje globlje zagrabiti in začeti bolj praktično reševati vprašanje slovenskega malega človeka, še prav posebno se vprašajmo mi Slovenci, ki nas je malo nad milijon in v tem svetovnem trenju skoraj nič ne pomenimo, kuko bomo zagrabili ves problem, da bomo reševali slovensko narodno vprašanje vzporedno s socialnim vprašanjem. Prisluhniti bo treba delu našega delavca in malega človeka, poskusiti ga razumeti in z njim ustvarjati. Zbuditi je treba v narodu vse zdrave in konstruktivne sile in graditi nekaj trajnejšega in pravičnejšega. Dogodki okrog nas se vrstijo s filmsko brzino, zato glejmo, da ne bo šla zgodovina mimo nas. Top. V prerivanjih med posameznimi strankami, ki so se jim lahko katoličani svobodno priključili, je treba skrbno obvarovati bratsko ljubezen. Obžalovanja vredno je, če je zaradi prepirov med strankami razdvojenost med katoličani segla tudi na druga polja in jih razdelila na nasprotne si tabore ter vnesla zmedo celo v verske ustanove. Izogibati se. je torej treba mnenja tistih ljudi, ki mešajo in tako rekoč zamenjavajo vero z eno ali drugo politično stranko, tako da tistim, ki so druge stranke, skoraj odrekajo katoliško ime. To se pravi razbijati bratsko slogo in odpirati vrata mnoštvu pogubnih nevšečnosti. (Leon XIIT.)