1283-1883 jSMervt t-r mM /' » SPOMENIK O SESTSTOLETNICI ZAČETKA HABSBURŠKE VLADE NA SLOVENSKEM ZALOŽILA IN NA SVETLO DALA MATICA SLOVENSKA V LJUBLJANI NATISNILA IG. V. KLEINM AYR & F K D. BAMBERG 1883 NATISNILA €10. V. KI.KIN.MAYK & FEIJ. BAMBERGi RISAL IVAN DUFFIŽ, MESTNI IN*/EXIR IN ARHITEKT. PAPIR DELNIŠKE DRUŽBE • LEVKAM-JOSEFSTHAL: I<£.32,/63 i- OTOVO radost in hvaležnost navdaja srce vsakemu Slovencu, ako se spomina, da je šest dolgih stoletij že preteklo, odkar je habsburški orel razpel svoje peroti tudi črez naše slovenske pokrajine in je našo osodo priklenil na osodo presvide vladarske rodovine, ki je znala po modrem vladanji si srca Slovencev tako pridobiti, da so se ves čas zvesto držali prestola, s katerega je močna roka jih vzdržavala, da vsled svojega majhnega števila niso izginili o burnih časih, ampak so okrepčavši se naposled po blagi besedi, z istega prestola izrečeni, povzdignili se do zavednega narodnega življenja in začeli si zidati hramič slovenske izobraženosti. O tem njih težavnem prizadevanji, o katerem se jim je na vse strani bojevati z mnogoterimi zaprekami, jih navdaja trdna vera, da jim bode kakor do sedaj tako tudi od seh dob sijala ■ pospešujoča milost z visokega prestola, da jim bode mogoče, razvijati se po onih načelih, katera je Bog v srca zapisal narodom. Zato je o tej priliki, ko naše pokrajine slovesno obhajajo ta šeststoletni spomin, tudi .Matica Slovenska, štejoč si v dolžnost, po svoje izraziti svojo radost in hvaležnost, na svetlo dala ta »Spomenik* ter ga sklenila preponižno izročiti presvitlemu našemu vladarju Francu Jožefu I., ki je blagovolil o tej slovesnosti priti med svoj narod, da znova sprejme od njega zagotovilo neomahljive udanosti in zvestobe. Naj bode tedaj ta «Spomcnik» vidno in trajno znamenje odkritosrčne ljubezni, katero goji slovenski narod do Njegovega Veličanstva, čegar ime je neizbrisno zapisano v hvaležna srca kakor vseh avstrijskih A.apustil zlati si prestol In svetlo stolno mesto, Na Savski svet si stopil dol, Med ljudstvo svoje zvčsto. Pozdravljen sredi naših trdt, Oj svetli car, oj mili cdr, Pozdravljen nam stotisočkrdt, Nas oče in vladdr! Pozdravlja stari Te Triglav, Pozdravlja bistra Sava, On ded pravečen, čvrst in zdrav In ona živa, zdrava! Pozdravlja Te, Proslavlja Te Triglava siva glava In hči-mu: bistra Sava. Pozdravljen sredi naših trat, Pozdravljen, car, stotisočkrdt! Tvoj ded od nas zdaj šeststo let Prejel je v last ta krasni svet; In te mogočne, svete zveze Razdrle niso viher jeze, Razrahljal nf je časov tek, Le krepčal jo je vek na vek! Pač mnog je Ijut vihdr divjil Po poljih naše domovine; A ndrod naš ni trciietal, Ni v vernosti omahoval Do carske rodovine. l.e prašaj gore, dole, griče, Zvestobe naše vsi so priče; (ilej mesto, grad in trg in vds, -1'ovsOdi vdanosti dokaz! I \ ! h __..— » " s.ZH _ iL AVSTRIJSKO MEDVLADJE USTANOVITEV HABSBURŠKE VLADI AVSTRIJSKEM UVOD yAv DOR površno preiskuje srednjeveško povest- I 'rt ML&A nico, zdelo se mu bode morda, da v oni dobi, f9 Ž^v^aS , ko je bilo prebivalstvo krščanskih držav tako Ui^J j j}. mnogovrstno razdeljeno po strogo ločenih sta-^^IL^—^ novih, tako nejednako v socijalnem svojem položaji, sploh ni bilo one notranje zveze, brez , '■■'tfffi' katere je povestnica le neurejena zmes posa- f meznih zgodovinskih dogodek Utvrdilo se mu 4. \ , bode to mnenje, ako pomisli, da takrat še ni jah »'X "najdena umetnost knjigotiska, po kateri dan- r, "^llfflrvž • danes duševni proizvodi raznih narodov takoj po-stajajo lastnina vsega izobraženega sveta, da je bila /S^-iJIlSP^V ^žavna komunikacija, da velikih daljav še ni bila ^"■^PF^JbIl skrajšala nobena železnica, niti preskočila električna iskra, in bržkone bode dospel do končnega rezultata, ^^'^Jtr v srct'njem veku sploh pogrešamo onih skupnih 'dej, katere so notranja vez človeških dogodeb ter sPpBljg po svojem vekovitem nasprotji stoprav narejajo to, 4 * kar navadno imenujemo vesoljno povestnico. / 1 Kako po vsem različno pa se kaže duševnemu očesu resnega preiskovalca srednji vek, kako mu impo-nuje po svoji logični dovršenosti, po svojem prostem in vendar tako čudovito doslednem ustroji! Vsa svetovna sistema srednjeveške dobe od Karla Velikega do 14. stoletja stoji na dveh stebrih, na nemškem cesarstvu in na rimskem papeštvu; prvo zastopa državljanski red, zemljo z njenimi napori in težnjami, drugo se ozira na transcendentalni svet, na nebesa ter skrbi za duševne potrebe krščanskega ljudstva. Soglasje teh svetovnih oblastij, cesarja in papeža, katerih je bil eden poklican, da brani državo in cerkev, drugi pa, da vodi človeštvo do duševne sreče, je v istini tako velikanska in poetična misel, da so se za njo lehko navduševali najgloboko-miselnejši možje srednjega veka in da se še dandanes kljubu po vsem spremenjenim razmeram marsikateremu zgodovinsko izobraženemu toži po minuli krasoti srednjega veka! Prav lepo sodi o temeljnih napravah te dobe protestantovsk pisatelj našega časa, rekoč: Pm p'/ vri v jmm^ boj pod novim papežem. Inocencij zapusti Rim, uide cesarju ter se črez morje prepelje v svoje rodno mesto Genovo, kjer guelfsko meščanstvo navdušeno sprejme svojega rojaka, potem pa jo krene črez Alpe, zbere v Lyonu občen koncil ter tam slovesno izobči in odstavi cesarskega svojega protivnika.' Zastonj se za Friderika II. poteguje njegov zastopnik, odličen govornik in pravnik Tadej Sueški; v pomenljivo znamenje ugasnili so cerkveni očetje lyonskega zbora goreče sveče, katere so imeli v rokah, ugovor cesarskega poslanca pa je zadušil krepek *Tc dcum», s katerim je papež takoj po objavljenji odstave cerkveni zbor zaključil (17. jul. 1245). Ali zgodovinski ta sklep lyonskega cerkvenega zbora ni vplival samo na Italijo, kjer se je nadaljevala strastna borba, dokler ni bila razbita cesarska oblast in uničena vsa rodbina staufovskega Friderika, temveč imel je prevažne nasledke tudi za Nemčijo in njej sosedne dežele. Na Nemškem je postavila cerkvena stranka zaporedoma dva protikralja proti staufovskemu vladarju in njegovemu sinu, namreč turinškega deželnega grofa Henrika Raspeja in po njegovi zgodnji smrti Vilhelma grofa Holand-skega; v jugovzhodnih deželah nemške države pa, v denašnji zapadni Avstriji je vplivalo nasprotje Guelfov in Gibelinov tako silno na vse razmere na vse javno življenje, da njegovega razvoja niti razumeti ne moremo, ako se ne oziramo na omenjene dogodbe vesoljne povestnice ter na pomenljivi razvoj cerkvene politike. Še le sedaj, ko smo si nekoliko ogledali protivje med cesarstvom in papeštvom, hočemo se seznaniti z zgodovinskimi pre-membami, ki so se takrat vršile v avstrijskih pokrajinah, polagoma pripravljajoče osnovo habsburškega vladarstva, najprej na avstrijsko med-vladje in na ustanovitev Otakarjeve velike države. 1 O ljonskem cerkvenem zboru ter o sklepih 17. jul. glej RaynaUti Annales Eccle-siastici, XIII. 54«—543. S 33—45. in 1'otthast, Regesta 1'ontificum Romanorum, 997 (11 733)- Konec se glasi: Fredericum principem . . I. POGLAVJE (1246—1273). OTAKARJEVA VLADA NA AVSTRIJSKEM. Med tem, ko je po Italiji in po Nemškem razsajal ljuti boj Friderika II. s cerkvijo, vladal je v združenih avstrijskih deželah vojvoda Friderik II., s priimkom »Bojeviti*, katerega si je po svojih večnih prepirih s svojimi sosedi in podložniki v istini bil zaslužil. Od svojega očeta je podedoval vojvodini Avstrijo in Štajersko, potem one fevde na Kranjskem (okolo Škocijana na Dolenjskem), katere je bil Leopold VI. 5. aprila 1229 po dunajski pogodbi kupil od brižinskega škofa Gerolda;1 v svojih listinah imenuje se uže gospodarja na Kranjskem, tdominus Carniolc». l'o hudem boji s cesarjem sta se oba Friderika sprijaznila, in bojevitega avstrijskega vojvodo smemo zadnji čas njegovega vladanja prištevati cesarski stranki. Še se hrani med pismi nesrečnega cesarskega kancelarja Petra de Vineis zanimiv načrt, da bode cesar avstrijskemu vojvodi podelil kraljevo krono, kranjski deželi pa vojvodinski naslov* ali bržkone se je tudi Friderikova zvestoba omajala; vsaj če se smemo zanašati na listino 14. jun. 1246, na oporoko avstrijskega vojvode, pripadal je pred svojo smrtjo uže privržencem papeževe stranke.' Takoj potem pa, 15. jun., bil je v boji z Madjari na Lita vi smrtno ranjen, in britko so njegove dežele čutile izgubo svojega vladarja v tako osodnih časih, še britkeje pa, kakor to dobro poudarja Joh. Victoriensis, ker Friderik II. ni zapustil potomcev ter je ž njim izumrla slavna rodbina Habenberžanov v moškem kolenu.4 1 '/.enl>erger, 144 (240). a Meiller, 1. c. 181 (148). * MtiUcr, 1. c. 183 (154): « Quoddam tesfamentum tonfttimus. sed guasi oeeu/tum .. sieut aposto/ieo prr inttgrt seripto expressimus .. /tem srias, quod »os »astram anhnam, Ttrram rt h ornim-s tunc ttmporis apostoli«- suhjecimus dir ion i ad hot, ut tu rt a/ii. . . possint intrrra a d i psu m papam appr/lart.t 4 Joh. Mctoriensis ap. Botkmer, Fontes Rer. (Jerm. I. 282: * Hit sint htrrdt disrrssit. quod ter ram p/us i/i/a»i tjus inftritus ptrturharit. * Od vse te imenitne rodovine ste tedaj le še dve ženski živeli, Friderikova sestra Marjeta, vdova Staufovca Henrika (f 1242), in njegova nečakinja Gertruda, katero je pred svojo smrtjo bil v zakon dal starejšemu sinu češkega kralja, mejnemu grofu moravskemu Vladislavu. Palackjr1 sicer trdi, da so Avstrijci mladega Vladislava bili sprejeli za svojega vojvodo, vendar ni videti, da bi bil češki kraljevič, slabo podpiran od skopega svojega očeta Vaclava L, kaj vplival na naše dežele. Sicer je pa Vladislav, kateri je bil po sodbi avstrijskega zgodovinarja *cin personlich unbedeu-tender Mensch, dcr hohe Anspriiche und Plane mit dnem schioachen IVillen und zuenig Encrgic verband*? uže 3. jan. 1247 umrl in s tem so bile vsaj začasno uničene nade čeških Premyslidov glede babenberške zapuščine. In vendar je postala ta zapuščinska zadeva posebno važna baš sedaj, kajti ozirala sta se na izpraznjene državne fevde ob enem cesar Friderik II. in njegov protivnik na prestolu sv. Petra. Ne da se tajiti, da je imel Friderik II. kot nemški cesar nedvomno pravico, razpolagati z izpraznjenimi državnimi fevdi. Tej pravici ne nasprotuje sumljiva oporoka zadnjega Babenberžana niti svoboščinsko pismo avstrijskih vojvodov, tako zvani Privilegium Fridericianum minus, kajti v njem se govori le o hčerah zadnjega vojvode in njih nasledstvu in, kakor je znano, Friderik Bojeviti sploh ni bil zapustil zakonskih otrok. O tej pravici sicer tudi papež nikakor ni dvomil, ali cerkvena stranka je bila sedaj uže v tem položaji, da Friderika II. sploh ni več priznavala za cesarja in Inocencij IV. je moral s svojega stališča vsakakor zabraniti, da se moč njegovega protivnika ne pomnoži po neposredni pridobitvi teh dežel. Med tem tedaj, ko cesar avstrijskim deželam postavi Otona grofa Eber-steinskega za državnega namestnika8 ter potrdi Dunajčanom in Dunajskemu Novemu Mestu svoboščine 1.1237,4 pokliče papež Marjeto in Gertrudo pred svoje sodišče ter hoče rešiti zapuščinsko pravdo med njima. Pri papeževi razsodbi so bili merodajni pač le politični oziri: ker se je poštama Marjeta branila omožiti se s Hermanom grofom Henneberškim, katerega je za ženina predlagal papež/' razsodi Inocencij IV. za bolj pokorno Gertrudo ter pre- 1 Patacky, Gesch. Uohmens, II. 1., 190; primeri sicer tudi, kar k letu 1246 mnenja istodobni vir, Contin. praedicatorum Vindobon.: «/pso anno rex liohemiae Batzta mis.it ji/ium suum in Austriam, t/ni duxit Gertrudem . . et dux efficitur. > Mon. Cierm. SS. IX. 728. ,J Besede Ot. Lorensa, deutsche (Jeschichte im 13. und 14. Jahrh., I. 60. * Oton Kliersteinski imel je naslov: * Satri imperii pcr Austriam et Styriam capitaneus etproeurator*; glej J. F. Koehmer, Kegesta imperii, edid. Jut. Ficker, V. 636 (3559, a). 4 Hoehmer-Ficker, 1. c. 647 (3620, 3621). * Krhen, Regesta diplom. Bohemiae et Moraviae, I. 545 (1167). skrbi mladi vdovi drugega, cerkveni stranki udanega moža, mejnega grofa Hermana Badenskega.1 Trudi se tudi, da pridobi Gertrudi zaveznikov in podpornikov, ter se v ta namen obrne do Filipa, izvoljenega nadškofa solnogradskega, do ogerskega kralja Bele IV. in češkega Vaclava I. 14. septembra 1248 potrdi papež Hermanu Badenskemu, da mu je njegova soproga Gertruda kot zakonita posestnica avstrijske vojvodine izročila to deželo «rite ct liberaliter inter vivos*,* kmalu potem pa, bržkone ker je vendar sam dvomil o svoji pravici, tako oblastno deliti posestva nemške države, pozove (31. jan. 1249) svojega varovanca, nemškega kralja Vilhelma, naj izroči Avstrijo pravnemu dediču, Gertrudi.8 Iz vsega se tedaj vidi, da se je papež po svoji moči trudil, Gertrudi varovati nasledno pravo ter njej in njenemu soprogu ohraniti mirno posest vsaj avstrijske vojvodine. Ali papeževa podpora v tem slučaji vendar ni bila dovolj krepka in izdatna! Celo duhovenski letopisi se nič kaj častitljivo ne izražajo o papeževem varovanci/ kako so še le ž njim postopali posvetni, večjidel gibelinski plemenitaši! Pa tudi cesarski namestnik ni imel dovolj vpliva, in ne smemo se čuditi, da se je kmalu naveličal sitne svoje odgovornosti ter resno mislil na to, kako bi se je odkrižal. Vsaj avstrijski letopisi pripovedujejo, da so 1. 1248 plemenitaši avstrijski in štajerski z Otonom Eber-steinskim se podali v gorenjo Italijo, novega vojvodo si izprosit od cesarja, da so dolgo Friderika II. čakali v Veroni, da pa cesarja niso mogli videti." 1 O papeževem posredovanji glede Oertrudinega zakona Potthast, 1. c. 1078 (12816), kjer jo hvali kot *se/o Jidei et da-otionis accensa et femineae cogitationi mascu/inum murnu m interen s >. a Erben, I. 560 (iaio), Potthast, 1095 ('3 022). 3 J'ott/utst, 1108 (13 190); isto pismo, pa k 13. febr. ima Erben, I. 570 (1228): *hos serenitiitem /nam rogamus, i/aatenns . . . uxori sune, nepti ejusdem ducis iiberaliter conferre ac ipsani investire procures. > 4 Continuatio (Jarstensis ad a. 1248 pravi o Hermanu liadenskem: *Qualia obstacula Aabiiit undeciiniifiie, ipsum e.vperientia docuit satis bene.t SS. IX. 598. Cont. Sancrucensis H.: tHermannus marchio de Paden voluit esse dux Austrie, sed nun valuit.> SS. IX. 642. * Cont. Garsten. SS. IX. 598. • Afinisteriates et omnes majores Austrie et Styrie ab imperatort ust/ne Veronam inritautur, sed t/nidam a PkyUipo Sa/spurgensi arehie/eeto spoliantur, captirantur in itinere constituti, t/uidam autem procedentes nec imperatoris faciem per7>iderunt nec a/ii/neni dominam receperunt sed apud Veronam nuncios so/umniodo et capitaneos acceperunt. > Cont. Sancrnc. SS. IX. 642 pa pravi o Otonu Kberstcinskem: *cum i/uibiisdam ministeria/ibus et civibus utrinsi/ue terre ad imperatorem repedavit Veronam, sperans ab ipso suscipere nepotem s i/um. ji/in m Margarete regine, nomine Fridericum, in principem terre Austrie, sed cum sociis suis frastra tns est et in Austriam non est rtversiis.» Primeri o tem Iioehmtr- Ficterja, 1. c. 666 (3707), kateri misli, da avstrijski poslanci zarad sovražnega postopanja lomhardskih mest. zlasti 1'rescie in Mantove niso do cesarja mogli priti. 'iPJ sv Friderik njih želji tudi sicer ni ustregel, temveč je mesto ebersteinskega grofa Avstriji postavil bavarskega vojvodo Otona za državnega oskrbnika, Štajersko pa je izročil v varstvo Majnhardu, grofu goriškemu. Pa tudi ta dva nista ničesar opravila in tedaj ste bili lepi deželi nekaj let brez pravega vladarja, izročeni vsem strastim strankarskega boja, brez krepke roke, katera bi branila javnemu neredu in hudobnemu poželenju. Splošni ta nered pa je postal še mnogo silnejši, ko 4. okt. 1250 nagla smrt pobere Hermana Badenskega; sedaj se nikdo ni več oziral na njegovo vdovo in njena otročiča.1 13. dec. 1250 pa je po burnem življenji, sredi razsajajoče borbe večni pokoj našel eden najsilnejših cesarjev, Friderik II., neomahljiv do zadnjega dihljaja, neporažen kljubu osodnim udarcem, zvest svoji ideji, oni genialni pomoti, katera je uničila toliko odličnih zmožnostij! V svoji oporoki, datovani od 17. dec. (tedaj štiri dni po smrti), ozira se cesar tudi na avstrijske dežele ter imenuje vojvodom Avstrije in Štajerske svojega vnuka Friderika.8 Ko bi pred leti, takoj po smrti bojevitega Friderika, se za to bil odločil, ne bilo bi nemogoče, da bi bil ohranil lepe te pokrajine staufovski rodbini. Sedaj pa je uže razsajal velik nered po naših deželah, in mladoletni Staufovec je imel kaj malo nade, polastiti se namenjene mu časti. Vrh tega izgine mladenič uže 1.1251,— zgodnja smrt je bila tudi njemu odločena! A kako je takrat bilo vse zmeteno po Avstriji in sosedni Štajerski, kako je pretilo občno barbarstvo! Ne poznamo bolj odurne slike nego jo nam kaže tedanje štajersko plemstvo, ta sebična in brutalna svojat, lakomna in ropaželjna, brez prepričanja in značajnosti, semtertja tirana od divjih svojih nagibov. Med štajerskim plemstvom3 nahajamo tudi Ulrika Lichten-steinskega, malovrednega pesnika, kateri o vedenji svojih drugov toži: Man roubt din lant naht undt tac, da voh vicl dorfer K>ueste lat; dir reichcti vmrdt,n so grm not, da s si dr n ar me h mhncn ir guot.* 1 Herman liadenski je zapustil dvoje otrok, Agnezo, katera se je potem omožila z Ulrikom Koroškim, in Friderika, zvestega tovariša nesrečnega Konradina, kateri je s prijateljem vred smrt storil na neapolitanskem moriiči 1268. 1 Friderikovo oporoko glej pri liochmcr- Fickcrji, 1. c. 690—691, zlasti odstavek 3. in 16. Tudi ta veljavna avtoriteta se je odločila za pristnost listine ter proti temu, da bi bila ponarejena po Manfredu. <.Dit annahmr einer cigcnmiichtigcn unterschubung nur durch Manfred ist xwei/ellos ausgescMossen.» * ' Untrr dir sem rittrrlirhen Kauhgesindeh glasi se energični izraz Ot. Lorensa, I. 76. 4 Ulrich von hichtenstein, Frauendienst, citira Krones, Die Herrschaft Konig Otto- kars in Steiermark (1252 —1276) v: Mitth. des histor. Vereins fitr Steiermark, XXII. 46. ' 1 Vsaj je iz lastne skušnje znal marsikatero bridko povedati v tem oziru: tudi njega so bili ujeli na njegovem gradu Frauenburgu ob Muri ter ga potem eno leto in tri tedne držali v ostrem zaporu, katerega se je le rešil s hudimi žrtvami.1 Enako toži o tedanjih razmerah Otakarjev štajerski pesenski letopis, rekoč: Nu pegund ituch peinen Die Herren umb ir hercz Der Jiimer und der Smercz Den man tegleichen sach Ah den Strassseu man abpradi Pilgreimen und Chaufleivten, Ich khan Ev/ nicht beden>tten JVas dem Lande gesc/iadi Ze Lnid vnd se VkgemacA.* Da je obupni ta položaj posebno mučil nižje stanove, kmete in meščanstvo, ne treba nam posebno poudarjati; pa tudi drug faktor je silno trpel o tedanjih razmerah — in ta je bil mnogo vplivnejši v politiki — namreč duhovni mogotci, kateri so imeli na Avstrijskem, Štajerskem ter po vseh alpinskih pokrajinah našega cesarstva zelo obširna in prebogata posestva. Baš v onem trenotku, ko si je cerkev priborila najslavnejšo zmago ter porazila svojega protivnika na cesarskem prestolu, bila je v Avstriji brez orožja, brez izdatne pomoči proti mnogoštevilnim tlačiteljem, ki so drzno si prisvojili cerkvene dohodke ter brezobzirno plenili du-hovsko premoženje. Natančnega v tem oziru vemo sicer le o solnogradski nadškofiji, ali sklepati smemo, da tudi druge škofije niso bile na boljem, temveč da je vsled lakomnosti in ropaželjnosti plemenitašev vsem cerkvenim veleposestnikom pretilo uničenje, — sekularizacija!3 Ni čuda, da je o prežalostnih teh razmerah, ko je na Avstrijskem kruto gospodovala surova sila, cerkvena stranka in ž njo vred ogromna večina mirnega prebivalstva željno se ozirala po energičnem vladarji. In tega vladarja je pričakovala baš iz sosedne Češke, kjer je mladi kraljevič Pfemysl Otakar v sebi združeval vse lastnosti, potrebne za ta težavni posel. 1 Mudiar. C»eseh. der Steiermark, V. 220—223. " Steierische Reimchronik (najia<"no imenovana po Otakaru Hnrneškcm) pri Hiervnym, Pesu, Scriptorcs Kerum Austriacarum, III. Cap. XIV. 26. 3 Primeri zanimivo razpravo O/, forensa, Ottokar von Hohmen unil (las Enbisthum Salzlturg, v: I)rei ISttcher (»eschichtc umi Politik, 411—4G0, preje natisneno v: Sitzungs-berichte 3 uda se potem vsa dežela. — Ta pripovedka štajerskega Otakarja je našla kmalu svojo pot najprej v poznejše zgodovinske vire in iz teh se je prikradla potem skoro v vsa zgodovinska dela, ki se pečajo s povestnico te dobe.' Ker pa po našem prepričanji pesenski letopis nikakor ne zasluži onega zaupanja, s kojim ga odlikujejo zlasti nemški zgodopisci, potem pa, ker o tem shodu trdovratno molče vsi istočasni avstrijski in češki letopisi, katerim bi sicer moral vendar dobro znan biti, smo prisiljeni, triebenseeski deželni zbor zanikati ter v celi tej zadevi pomanjkljivost svojega znanja odkritosrčno poudarjati. Gotovo je tedaj le, da se je v Avstriji ustanovila Otakarju prijazna stranka, katera ga je vabila, da prevzame vlado v vojvodini." Tako si je bil v svesti povoljnega uspeha, da je uže med potom, še prej nego je prekoračil avstrijsko mejo, v Netolicah v neki listini se imenoval cPremysl, marchio Moraviac et dux Austriac»." Nikjer ni našel upora, povsod so ga radostno sprejemali; mnogo je k temu pripomagalo spretno in previdno postopanje novega vladarja.4 7. dec. 1251 nahajamo Otakarja uže v Kloster-neuburgu, 12. dec. datuje uže listino z Dunaja ter potrdi ob istem času 1 Glej: Lambacher, Oesterr. Interregnum, 42; Kur z, Oesterreich unter K. Ottokar und Albrecht, 9; Luhnowsky, Gesch. des Hauses Habsburg, 1.176 — 178; Muchar, V. 233; A'*//, Gesch. der eidgenossischen Blinde, I. 137; Palacky (v nemški izdaji), II. 1.136—139, kateri vsi ved ali manj naglašajo stanovsko zborovanje v Triebenseeu in mišenjsko poslanstvo. Krones, v svojih preiskavah precej konservativen učenjak, pravi v: Handbuch der Gesch. Oesterreichs, I. 638: < Wir mochten i/m (den Triebenseer Landtag) jedoch als Parteitag der babenbergisch gainnten Stdmieschaft festhalten und auch die Sendung desse/ben an den Meissner Hof und IVense/s /. erfolgreiche Zimsehenadion .. nieht ab/eugnen..» Še bolj previdno se izraža v najnovejšem delu: Grundriss der osterr. Geschichte, 293, kjer pravi: oveduje v listini 29. apr. 1253: «Cum post obitum nobUium prin-tipum Austrie et Sfyrie . . .per nobiles dueatuum eorundem comites ei baronesprovide imiitati. Men, I. 612 (1326). O Otakaijevi stranki glej Contin. Sanerueensis: « Otacarus subjugavit sibi Mam Austriam auxUio patris sui et ami/io ,/uorundam nobilium de AustriaSS. IX. 643; enako Annates S. Rudberti Saiisburg., SS. IX. 792. Hermannus AUahensis, SS. XVII. 396.' t Pas tremo misericordia Dei et de coelo prospieiente /atigatis et depauperatis jam nimium opti-matibus terre dominus Premisei.. consilio patris et voeatione magnatum et chntatum Austrie et Styne utrum * Krben, I. 592 (1279). 4 Prim. Contin. Garstensis, SS. IX. 599. iR 24 Su Dunajskemu Novemu Mestu svoboščino cesarja Friderika II., dasiravno se to mesto takrat navadno ni prištevalo Avstriji, temveč sosedni Štajerski. Vlado na Avstrijskem si je pridobil Otakar zlasti vsled podpore duhovščine in cerkvene stranke; ni čuda tedaj, da se je ravnal po Sal-lustovih besedah: «Omiic imperium iisdcm artibus tenctur, quilms partum est», ter je svojo radodarnost v obilni meri izkazal raznim cerkvam in samostanom. Ker so pa nekateri vedno še mislili, da imajo ženski potomci babenberške rodbine neko nasledno pravico, uda se češki kraljevič prigovarjanju pasovskega škofa Berhtolda ter sklene v zakon stopiti s po-starno Marjeto. V istini se vrši 11. febr. 1252 v Hamburgu na ogerski meji poroka med tako različnima zaročencema; Marjeta je bila 46letna vdova, Otakar pa je kot 2 2leten mladenič bil v cvetu svoje mladosti. Baš iz žalostne te zveze smemo sklepati na izredno važnost, katero je Otakar sam pripisoval pridobitvi avstrijskih pokrajin. Sicer so pa nejednakost tega zakona dobro čutili istodobni pisatelji, in pri štajerskem letopisci govori kralj Vaclav te-le tolažilne besede: Ist tiber sy in der Gesta/t, Dass sy eueh leieht dunkeht se al/t, Des ergecset Etuem Leib, Ir riti de t se IVien n se/ume IVeib Der Mynne so suesset Das Ir F.ueh so sanffte puesset I Ves //■ hab/ gepressten dori.1 Otakarjeva žrtva je bila tem večja, ker je bil zadnji moški potomec pre-myslidskega rodu in ker od priletne svoje soproge ni bilo več pričakovati zaroda. Ali odločili so politični oziri in v istini je bila sedaj njegova vlada tem bolj utemeljena, ker mu je nevesta pri poroki izročila svoboščinsko pismo, na katero se je naslanjalo njeno dozdevno nasledno pravo, znani Privilegium Fridcricianum minus. Ali če je bila zdaj Otakarjeva vlada priznana po vsej Avstriji," bile so mu razmere na Štajerskem vendar mnogo bolj neugodne. Tudi tu se je sicer ustanovila neka njemu prijazna stranka, kateri na čelu si moramo misliti solnogradskega nadškofa Filipa in Ulrika Lichtensteinskega, ali večina Štajerskih plemičev je mislila na lastnega, samostojnega kneza ter se ozirala na bavarskega vojvodo Henrika. Ta je iskal podpore pri svo- 1 Reimehronik, Cap. XIX. 30. * <-ut non esset nngu/us, t/ui ejus domini um a/iqualiter reeusare/*, pravi Garstenski letopis. SS. IX. 599. SLI V".' jem tastu, Beli IV., ogerskem kralji, in Bela je bil pripravljen, boriti se proti Otakarju, a ne svojemu zetu na ljubo, temveč samemu sebi na korist. Uže davno je namreč prežal ogerski kralj na lepo štajersko voj-vodino; babenberška Gertruda mu je odstopila svoje pravice in tudi papež Inocencij IV. je bil naklonjen tako udanemu privržencu, kakor je bil Bela. Tedaj se vname uže 1.1252 divji boj med Ogersko in Otakarjem, in z živimi bojami nam opisujejo avstrijski letopisi, kako kruto da so razsajale ogerske čete po avstrijski zemlji. Vendar niso Madjari na Štajerskem ničesar opravili; komaj osvojeno deželo morajo zapustiti, in 17. maja 1253 nahajamo Otakarja v Ljubnem na Gorenještajerskem, obdanega od štajerskih mogotcev, Wulfinga Stubenberškega, Dietmarja Weisseneškega, Ulrika Lichtensteinskega in drugih plemenitašev.1 Še 17. dec. 1253 se vede Otakar v svoji listini, dani v Pragi, kot deželni vladar štajerski,2 in ker iz vse dobe do 3. aprila 1254 nimamo nobene ogerske listine za Štajersko, moramo sklepati, da ogerski napad ni razrušil Otakarjeve vlade v tem vojvodstvu, temveč da je Otakar še 1. 1254 užival knezovske pravice v tej deželi.8 S tem se zlagajo razni avstrijski letopisci, n. pr. Contin. Sancrucensis II., katera pravi: cEodcm anno Ottakarus dux Austrie assignavit Beli regi Ungarie Styriam Ali vendar je silil dvojen pomislek Otakarja, da se odpovd vojvo-dini štajerski. Mogočni papež Inocencij je podpiral Belo, hotel je varovati politično ravnotežje udanih mu vlastij tudi v alpinskih pokrajinah in zato je posredoval mecl prepirajočima se knezoma/' Sicer, je njegov poslanec, minorit Velascus, še 17. sept. 1253 v Kremsu prejel Otakarjevo prisego, s katero se je ta zavezal, pokoren biti rimski cerkvi in kralju Vilhelmu, dokler bode ta vztrajal v milosti in pokornosti proti cerkvi. Uže iz naslova Otakarjevega tdiix Austriae et Styriac et marchio Moraviae> je razvidno, da je Otakar takrat še upal, ohraniti obe deželi. Ali ko papež drugega legata odpošlje, izvoljenega škofa neapolitanskega Bernarda, in ko Otakar po smrti svojega očeta 22. sept. 1253 prevzame češko kraljestvo ter ž njim vred celo kopo težavnih opravkov in nadlog, mora se udati ter mir 1 Erben, I.; Muchar, V. 253. " Emler, Reg. dipl. nec non epistol. lJohemiae et Moraviae, II. 4 (6). 1 S Kronesom, Die Herrschaft Konig Ottokars in Steierm., 1. c. 54. 4 Cont. Sanemcensis II., SS. IX. 643. sUle 1. jul. 1253 naznanja papež pismeno kraljema Beli in Vaclavu ter Otakarju, da je odi>oslal Velasca, mir napravljat: tdantes d cogendi contradictores et rcbellcs per excom- munieationis in personns et terras ipsorum interdicti sententias. plenariam potestatm.» Erben, !• 6"4 (IJ34>- r skleniti z Belo. Budimski mir (3. apr. 1254), mojstersko delo papeževe politike, podari ogerskemu kralju oblast na Štajerskem. Vendar ni prišla vsa dežela Madjarom v roke, temveč trditi smemo, da se je razkosala na tri deleže. Severni del, županija Trunska in grofija Pittenska z Dunajskim Novim Mestom je ostala pri Otakarji, Aniško dolino je prejel Otakarjev zaveznik, solnogradski Filip in le ostala dežela je prišla pod madjarsko oblast. Kakor dandanes, bila je tudi tedaj meja med Štajersko in Avstrijo Semerniško sleme in razvodje alpinskega gorstva.1 Tako je bil sklenen mir z vnanjim sovražnikom; sedaj je še trebalo tudi znotraj pomiriti avstrijsko vojvodino. Otakar razglasi tedaj deželni mir po vsej svoji državi ter ga brani s krepko roko. Več nemirnih ple-menitašev, kateri se deželnemu miru niso hoteli pokoriti, bilo je zasačenih in na Otakarjevo povelje ob glavo dejanih. Koristna in potrebna ta strogost je vplivala kaj dobro: kmalu so se polegli razburjeni valovi in splošen mir je zavladal po Avstriji." Koncem 1. 1254 stopi Otakar zopet za odločen korak naprej; prične namreč prvo križarsko vojsko zoper poganske Pruse. Odkar je poljski vojvoda Kunrat Mazovski 1. 1226 v deželo bil privabil nemški viteški red, niso več prenehali ljuti boji s pruskimi malikovalci. Vendar ni zadostovala moč nemških vitezov, da bi ukrotili litvanske Pruse in še 1. 1253 jih je zadela občutna izguba. Inocencij IV., od nekdaj velik podpornik nemškim vitezom, poganjal se je sedaj za nemški red, in veliki mojster njegov, Popo iz Osterne, pribiti sam na Češko, kralja Otakarja pomoči prosit. Češkemu vladarju je prišlo to povabilo baš o pravem času: viteška bojevita narav, njegova želja, udanega se izkazati rimski kuriji, ob enem pa lepa prilika, združiti pod zastavo verskega boja vse sile mlade svoje države, vse to 1 Budimski mir pri EmUrji, II. 2 (3). Primeri izmed avstrijskih letopisov Annales Melliceiises, SS. IX. 509: »Inter ipsttm regem et Otakarum post multas tt grma bellorum tempestafes amicabilis compositio intercessit, tali pacto quod partem Styrie vide/itd a motile, i/iti dieitur Semtirich. donee per motitana in Agmund (i. e. Admont) vcniatur, t e/i,/uit regis dominio et hoc secunditm quod aquae p/uria/es distinguunt deeurrentes.» O Dunajskem Novem Mestu pravi Anoti. Leobiensis: « Vnde exortum esl, nt isti in nova ciritate et circum quaque dicuntur Austra/es, ciim (amen eadem civitas sita sit in terra Styrie. > * «Otakerus .. in tribus suis principatibus, /'Miemia. Morama et Austria, lati,/nam priticeps omtii probitate praee/arus, inopinatam et optimam ptičem feeitt, pravi bavarski vir, Hcrm. A/ta A., SS. XVII. 397. Da se to ni godilo brez strogosti, razvidno je iz avstrijskih letopisov: »Otakarus dux captivavit quosdam nobiles ob corum moliti,tm. ex quibus duos jussit decoUari, scil. illum de Ekkartsme et quendam nomine FJberanum. • Cont. Sancrueensis //.. SS. IX. 643. je moralo napotiti Otakarja, da se je podal v boj v oddaljeno Prusijo z veliko vojno, dobro oskrbljeno z mnogovrstnimi potrebščinami za tako nevarno potovanje. 0 Otakarjevi križarski vojski poročajo nam obširno trije med seboj po polnem neodvisni viri: letopis pruskega samostana Olive,. Peter iz Dusburga in češki cAnnalcs Otakariani». Njih poročila se vjemajo; vsi pripovedujejo, da je Otakar 25. dec. prišel v Vratislav, tam se združil s svojim svakom Otonom Braniborskim ter potem krenil proti Elbingu, kjer se mu je pridružil drugi svak, mejni grof Henrik Mišenjski. Če smemo verovati izvrstnemu zgodopiscu, kateri nam je popisal zgodovino Prusije,1 udeležil se je vojske v Otakarjevem spremstvu tedaj še malo poznani ._rrof, — Rudolf Habsburški! Ostra zima, katera je z debelim ledom pokrila vse vodovje, je bila Otakarju kaj ugodna. Njegovi vojski, broječi kakih 50—60000 mož, pruski Samlandci niso mogli se ustaviti, temveč po kratkem boji so se podvrgli ter se dali krstiti. Potem ko je Otakar nemškim redovnikom še nasvetoval, naj sezidajo na ustji reke Pregla močan grad (sedaj tako imenitno mesto Konigsberg), vrnil se je češki kralj nazaj v svojo domovino. Itinerar njegov nam je precej znan; nahajamo ga 6. febr. v Opavi, iS. febr. v Brnu, kjer potrdi olomuškim dominikancem neko kapelo Sv. Mihaela tcum arcis adjaccntibus>,a 23. marca je v avstrijskem Seitenstettenu, 10. maja pa zopet v svoji stolici, v zlati Pragi. Strinjajočim se poročilom vseh istodobnih virov so verovali dosedaj tudi zgodovinarji naše dobe, zlasti Voigt in Palacky, in poročali so nam o tej križarski vojski, kakor smo gori na kratko povedali. Stoprav Ot. Lorenz se spotika nad prekratkim časom, poudarjaje, da je po vsem nemogoče, da bi Otakar toliko bil dosegel v kratki dobi od 25. decembra 1254 do 6. febr. 1255. Ta pisatelj pride tedaj do končnega rezultata, da je Otakar sicer v istini sam popotoval v te kraje, da je nemške viteze podpiral z vsemi silami svojih dežel, da se pa boja samega vsaj osobno ni udeležil.3 V istini se ne da zanikati, da so kronologični oziri, na katere Lorenz opira svojo trditev, velike važnosti, in nekoliko ga podpira tudi to, da 1 Voigt, Gesch. Preiusens, III. 77, citira Palaeky, Džjiny ndrotla českčho, II. 1. 25. * /Mer, II. 21 (48). 3 Lorenz, I. 134: < ILilt man alte diete Umstiinde zutammen, to ergibt tie/i alt gnviss, datt Otfokar an dem Fe/dzuge pertonlich to gut wie nieht theilgenommen hat, dati er su-ar die Eroberung voh Sam/and dnreh den Deutschen Orden mit a/len Krii/ten teiner Liinder unterstatzt haben mag und wokl aue/i te/btf rine Mehe naeh dem Norden gemaeht hat, aber dass das, kw iicc drs/ rvietelnosti neili uuiint <1 solidne kri-tice.» (I>ejiny, II. 1. 27, opomUO ,J Papeževo pismo pri Ktivnu/du, Ann. Kcclesiastici, XIV. 17—18, S 3 — 7; /'ottkast, 1353 (16506): «/// hoc pravo genere pa t rum in Jifios cum sanguine derivata malitia. . .» 3 O potovanji kolifiKkega nadškofa v Prago pripoveduje Cont. Cosmae, SS. IX. 176: - Etnični anno XV/. cal. Aug. Co uradu s archicp. Coloniensis /žagani veni t.. et a principe terre : vy. / 'V Otakar za nemško krono takrat ni poganjal in da se tudi iz začetka ni odločil za enega ali drugega kandidata za nemški prestol. Trditi moramo, da je bila njegova politika v tej zadevi kaj malo odkrita. Ko so namreč 13. jan. 1257 nekateri volilni knezi, kolinski nadškof, kateri je ob enem glasoval za ujetega moguntinskega izbomika, in brata Ludevik Palatinski in Henrik Bavarski, podkupljeni po velikih svotah, katere je po Nemčiji trosil grof Rihard Cornvvaleski, brat angleškega kralja, tega grofa si izbrali za nemškega kralja, pritrdili so tej volitvi tudi Otakarjevi poslanci. To je razvidno iz pisma od 22. jan. 1257, v katerem novoizvoljeni Rihard papeževemu legatu Ivanu Mesinskemu javi, da so mu Otakarjevi zastopniki v Kolinu poročili, da je češki kralj privolil v njegovo izvolitev ter da se mu bode poklonil, kakor hitro na Nemško pride, in mu s 16000 moži služil. Ali ko nasprotna stranka 1. aprila drugega tujca, Alfonza X., kralja kastilskega, za nemškega vladarja proglasi, sklicuje se tudi nadškof tre-virski na pooblastilo češkega kralja. Morda bi se z Boehmerjem1 dalo dvomiti o pristnosti te izjave trevirskega nadškofa, ali prejasno govori pismo papeža Klementa IV. od 7. nov. 1268, v katerem naglaša, da je Otakar zaporedoma svoj glas dal obema kraljema.' Nehotd se nam vsiljuje misel, da je notranji razpor in prepir na Nemškem posebno ugajal decenter receptus et in expensis procvratus est, ut credimus, rum principe Bohcmiae de imperio t rac ta t itrus.» Več pripoveduje o tem štajerski pesenski letopis; ta vir pravi, da je kesneje purgraf Henrik (sic!) Norimberški Otakarja opominjal: Herre, /ch ioas da s Pot Das Euch sunder spot Das Reich 7itthast. 1389 (16998). Jim W'J LVM Madjari so spoznali, da si Štajerske ne morejo drugače zopet podvreči, ako ne premagajo prej Otakarja samega. Zbero tedaj v poletji 1260 ogromno vojno silo, kateri se pridružijo njih tedanji slovanski zavezniki na jugu in vzhodu, Srbi, Bošnjaki, Bolgari, precej ruskih in poljskih knezov, vsega skupaj kakih 140000 mož. Otakar sam zbere veliko vojsko, da se reši tako nevarnega napada in iz kontingentov svojih lastnih dežel, potem iz Avstrijskega, in Štajerskega ter od svojih sileških in nemških zaveznikov sestavi armado 100 000 mož, med katerimi je bilo 7000 čeških oklopnikov, z železom oboroženih od nog do glave. Ker ste obe vojski večjidel obstajali iz konjiče, trebalo jima je velike in prostrane ravnine in tako je bilo naravno bojišče široka ravan na severnem obrežji veletoka Donave, tako zvano c Moravsko polje*. Otakarjeva vojna se zbira na avstrijsko-moravski meji, kjer nahajamo 24. jun. v mestici Lavi češkega kralja s sijajnim spremstvom plemenitašev. Pri njem sta bila tudi koroška brata, nadškof Filip in vojvoda Ulrik, in kaj verjetno je, da je koroški vojvoda iz obširnih svojih kranjskih posestev tudi marsikaterega kranjskega viteza s seboj pripeljal v odločilni boj zoper Madjare. Boj sam se je pričel dokaj neugodno za Otakarja. Predrzna hrabrost avstrijskih grofov Hardeških, katera sta z malim spremstvom neprevidno zasledovala močan ogersk oddelek, učinila je, da so bili grofa in njiju spremljevalci, med temi Ulrik Kraft in Kadolt Sirotek, 26. jun. 1260 v Mravljinčji dolini (Ameisthal) od sovražnikov zasačeni in ubiti. Prekasno je prišel Otakar, da bi rešil svoje junake; žalosten in potrt je zrl na trupla ubitih borilcev, katere maščevati mu je branila široka struga reke Morave. Tako ste si stali obe vojski, ločeni po Moravi, nasproti, ne da bi ena mogla priti do druge. Ker je bilo silno težavno, dovolj krme pripravljati za toliko konjico, bili so Čehi kmalu v zadregi in Otakar pošlje tedaj svojega zastopnika, avstrijskega plemcnitaša Otona Meissauskega k ogerskemu kralju s predlogom, naj dovoli Otakarju prekoračiti Moravo ali naj pride sam na češko stran tako, da tudi Otakar ne bode motil njegovega prehoda. Bela izvoli si poslednje, dokaz, da je bil madjarski kralj čisto gotov svoje zmage. Ker je bil 12. jul. odmenjen za prehod Madjarov, imela se je borba vršiti stoprav 13. jul., in Otakar dovoli tedaj mnogim oddelkom svoje vojske, da se razkropi in živeža poiščejo; ostala vojska njegova pa je mislila mirovati isti dan ter se pripravljati na odločilno bitko. Ali Madjari nisc. nameravali ravnati se po sklcneni pogodbi. Uže po noči 11. jul. prebrodijo Moravo in drugi dan o poludne je bila vsa Igli23 Jgš&sl v----;—IfcJ madjarska vojska na desnem bregu Morave, pri Kressenbrunnu ter je začela pritiskati na prevarane Čehe. Iz silne zadrege reši Otakarjevo vojsko le njegova težka konjiča; brez vitezov oklopnikov bil bi Otakar gotovo uničen. Ker pa madjarska lehkooborožena konjiča ničesar ni mogla opraviti proti težki kavaleriji češki, bili so Ogri kmalu nazaj potisneni proti MoravL Mladi kralj Štepan sam je bil ranjen ter je moral zapustiti bojišče, vojska njegova pa se je valila v divjem begu nazaj, v valove reke Morave. 18 ooo mož je bilo Madjarom ubitih v bitki, nič manj nego 14000 jih je utonilo na begu, tako da vsa izguba madjarska iznaša 32000 mož. Otakar sam se je odlikoval v borbi z možato hrabrostjo pred drugimi in tako je poravnal, kar je zakrivilo nespretno njegovo strategično vodstvo, katero pač ne kaže posebne nadarjenosti za velike vojske.1 " Madjarska vojska je bila popolnoma potolčena in ogerska država ni imela nikake armade več, da bi branila zmagujočemu sovražniku prehod preko ogerskih mej. Ali kljubu temu Otakar vendar ni mogel ali ni hotel misliti na stalno osvojenje posameznih madjarskih pokrajin ter je poročal papežu, da «hoče rajše v miru živeti s svojim sosedom nego pustošiti in rušiti veliko ogersko državo ter tako Tatarom pot odpirati v svoje lastne deželo." V mirovni pogodbi, katera je bila potem sklenena v Požunu, odpovedala sta se kralja Bela IV. in Štepan vsej Štajerski, in tudi iz Ptuja se je morala umakniti ogerska posadka. Da se utrdi mir, bilo je dogovorjeno, da naj drugorojeni sin Belin v zakon vzame Otakarjevo nečakinjo, Kunhuto Braniborsko, vsa pogodba pa naj se postavi pod poroštvo papeževo, kateri bi naj vsak prelom kaznoval z globo 10000 mark. 1 Najoliširnejse poroča o kressenbrunnski bitki pismo Otakarjevo do papeža Aleksandra IV. od 4. okt., natisneno v Cont. Cosuiae, potem pri Emterji, II. 103 (271). Obširno pripoveduje o njej tudi Štajerski pesenski letopis, na katerega se naslanja tudi Ot. Lorens. V istini obžalujemo, da duhoviti ta zgodovinar tolikokrat Čehom nasproti v strastno stran-karstvo zabrede; tako n. pr. tudi tu, ako I. 201.1. na ravnost pravi: < IVas die Annal. Otak. betrifft, so sind sie stvar nicht tpoitischi, wohl aber bohmisch, stvar nicht geschrieben, aber gedacht: mr benUtsen sie da/ter nur oberfldchlich und ilbera/l dort nicht, wo sie von bdhmi-schcn Heldenthaten sprechen.> Naravno tedaj, da je tudi ob Moravi po Lorensu le zmagala «deutsche Tapferkeit>! " Emler> 1- c. 104: ' Quamris igitur . . regnum Ungariae nostre dicioni potuerimus sub-jugare et Um in perpetuam premere senitutem, a,hcrtentes tamen ,/uod melius sit bonum habcre vicinum coneordem ,/uam superare et exterminare rebe/lem ... maluimus pačit federa reformarc. quam vastando et debilitando magnum regnum Ungariae ad idem et nostri terras dominii Tataris aditum aperire.> Uže v bitki pri Kressenbrunnu so se bojevali Štajerci v Otakarjevih krdelih, pod svojo staročastno zastavo, katero opisuje štajerski pesenski letopis: Ain Panyr grmu a/s t in graz Darinne ein Pande/ snvbt Jlauc/i a/s ob er Ubt.1 Kmalu potem najdemo Otakarja na Štajerskem.2 Najkesneje koncem maja, tedaj še pred odločilno bitvijo, podelil je deželno glavarstvo v tej deželi svojemu avstrijskemu privržencu, Henriku Lichtensteinskemu, ki je pa le nekaj mesecev obdržal to dostojanstvo. Potem se pa češki kralj osobno poda v Gradec, kjer ostane črez božič 1260, spremljan od zvestega svojega služabnika, škofa olomuškega Bruna, od Voka Rosenberškega in mnogih drugih čeških plemenitašev. Nič manj nego sedem listin nam je ohranjenih iz te dobe in v vseh deli Otakar razne milosti štajerskim cerkvam in samostanom, jasen dokaz, da je tudi na Štajerskem si prizadeval, pridobiti svoji vladi veljavno podporo redovništva in posvetne duhovščine." V eni teh listin1 nahajamo kot štajerskega deželnega glavarja zaslužnega češkega mogotca, Voka Rosenberškega, kateremu je Otakar izročil upravo novopridobljene dežele. Ko je pa Vok Rosenberški uže črez eno leto umrl, postavi Otakar za njegovega naslednika najodličnejšega svojih državnikov, olomuškega škofa; baš iz te naredbe smemo sklepati, kako izredno važnost je češki kralj pripisoval novi svoji pridobitvi. Srečni izid Otakarjevega boja proti Madjarom je tako silno pomnožil njegovo slavo, da so ga daleč okolo le nazivali »železnega* ali tudi »zlatega* kralja. Vendar tudi njegova sreča ni bila popolna v vsakem oziru: rodbinsko življenje mu ni bilo veselo! Od svoje priletne soproge ni imel nobenega zaroda ter ga od 5 5 letne žene tudi ni mogel več pričakovati. To pa je bila silna nevarnost za obstanek velike njegove države, kajti on je bil zadnji moški potomec svojega rodu in ž njim in njegovo smrtjo je moralo razpasti tudi njegovo kraljestvo. Ker je imel Otakar oil neke dame svojega dvora nezakonskega sina in dve hčeri, poskušal je najprej, da temu sinu pridobi nasledno pravo. V istini legitimuje 6. oktobra 1260 papež tega sina, Nikolaja, ter mu dovoli, da sme sprejeti vsa 1 Steir. Keimchroni/t, Cap. I.XII., 74. - Muchar, V. 282, sicer trdi, da je Otakar u/.e koncem 1. 1259, dasi lire/, vojne, na Štajersko prišel. I "roti temu Krones, Mitih., XXII. 67: \tine Thatsacht, die da um/ dort unkritischtr IVeise bereits En de 1259 angesetst erschtint.» * Em/er. II. 108—109 (280—286). 4 Em/er, II. 108 (284). 25 SV s PrSVž dostojanstva in časti, brez obzira na njegovo nezakonsko rojstvo.1 Ali uže 21. okt. 1261 omeji Aleksander IV. svoje dovoljenje ter Otakarju izrečno poudarja, da s tem njegovemu sinu nikakor ni dal nobene pravice do nasledništva in do vladarstva, od katerega mora za zmeraj biti izključen/ Trditi smemo, da je Otakar s svojo prošnjo do papeža nameraval, skrbeti za svojo državo, ob enem pa ne žaliti svoje soproge; sedaj mu je bila ta nada uničena in prisiljen je bil, ločiti se od Marjete. Znano je vsakemu, kateri pozna novejše nemško slovstvo, kako sodi o Otakarji in njegovi razmeri do Marjete veliki pesnik, s katerim se avstrijski Nemci po vsej pravici najbolj ponašajo, Fr. Grillparzer. Odlični dramatik, kateri v svojem igrokazu «Ottokars Gliick und Ende» nam precej odurno, zgodovinsko neopravičeno podobo češkega kralja podaja, zajemal je iz kalnega vira štajerskega pesenskega letopisa, kateri dotično poglavje pričenja s besedami: Der Tiefel rut dem Kunig das, Das er in Neyd urni Haz Gevie die Kunigin Margreth Die man ym empfollen ■ het Auf sein Sel und auf sein Trejo.3 Ne le da trdi pesenski letopis, da je Otakar proti papeževi volji odstranil svojo soprogo ter jo poslal v Krems, kjer jo je pustil živeti v revščini, temveč on beseduje celo, da je češki kralj zastrupil prvo svojo ženo. Zastonj iščemo po drugih istodobnih virih enakih bedarij, le mimo grede omenjajo to dogodbo, kateri ne pripisujejo nikake važnosti. Pač pa je našel Palackjr 1.1237 v vatikanskem arhivu regest, iz katerega je razvidno, da je blaga Marjeta sama pri apostolski stolici podpirala želje svojega soproga ter se sklicavala na to, da je po smrti prvega svojega moža v samostan vstopila in obljubo čistosti storila; bržkone stvar niti istinita ni bila!4 Opiraje se na njeno izjavo, ločili so uže deželni škofje m 1 Emler, II. 102 (260). 1 Ender, II. 106 (275): «Verumtamen scire te volumus, quod nequaqaam nostre in-tencionis extitit vel e.\istit. quod idem Nicolaus vel dictae filiae vel aliqua ex eis per hujumodi !i teras seu earum pretextu obtinere vel habere possint regnum Hoemiae vel ejusdem regni regiani dignitatem auf succedere in eisdem.» * Reimchronik, Cap. LXXVII. 4 Tako sodi Diidit, V. 464: < Dass dies ersonnen war, sehen 1vir aus der Dispens des Papstes vom J. /2jj, tuo voh Venoandtschaftsgraden, aber nicht voh I/indernissen, icelehe das feierliehe Ge/Ubde der Keuschheit hervorruft, die Rede is t.» njiju zakon, kateri je bil neveljaven vsled limpcdimcntitm volit, papež pa je s pismom 20. apr. 1262 njih razsodbo potrdil in novi zakon Otakarjev z ogersko Kunhuto odobril.1 18. okt. 1261 zapusti Marjeta kraljevi grad v Pragi ter se preseli v svojo dedno lastnino, krumavski grad." Tu je živela še nekaj let v miru ter je umrla 29. okt. 1267, zelo pogrešana od ubogih, katerim je bila velika podpornica. Le en istočasen vir omenja njeno smrt s pomenljivim dostavkom: c1266 (sic!) obiit domina Margareta, verus heres terrc et sic tcrra vero herede orbata est.»3 Uže 25. okt. 1261 pa se je z vsem sijajem v Požunu praznovala Otakarjeva poroka z lepo kraljičino Kunhuto, vnukinjo ogerskega kralja Bele IV. Še o drugi potomki babenberške rodbine govoriči štajerski letopis, o Gertrudi namreč, ter pripoveduje, da jo je Otakar grdo in neusmiljeno iz dežele iz tiral.' Ne bi omenjali prazne te pripovedke, ako ne bi neki novodoben zgodovinar5 skušal tudi v tej zadevi braniti veljavo zgovornega vira. Naj zadostuje, da se sklicujemo na avtoriteto vestnega preiskovalca Kronesa," na listine,7 v katerih nahajamo Gertrudo še 1. 1261 in 1263 omenjeno, zlasti pa na tako zvano štajersko , in tedaj hočemo vsaj poskusiti, v velikih potezah narisati podobo levo-srčnega Otakarja. 1 M,mer. Addit II. 438; Lorenz, I. 217: < /m Si,me einer wahre» umi rcchtsvcrbind-W»»»'g kom,te man aber umsomeniger die Urkunde Riehards auffassen, a/s Ottokar gar meh, persSnlieh bei dem hmige h, Aachen erschien um/ a/so aue/i de,, Eid nieht /eis/ete, 'Mer be, der Lehe,,si'er/eihung immer noeh a/s ein entseheidendes Moment vorgesehrieben ,oar Die Beleht/ungsurkunde Riehards ist eine fonnel/e A„erkc„„u„g des faetisehen liesitzstaudes des Aon,gs Ottokar, ohne dass der /ie/ehnnngsaet se/bst ror sieh gegangen mire., Primeri o tem lioehmer-F/eker, V. 1008 (5388), in Dudik, VI. 6—7. !Pa/aeky v nemSki izdaji II. 273-289, in v prilogi: Zeugenverhor Uber Konig Otakar, 375—392, fc bolj ol»Širno v ceski izdaji II. 158 — 20!. w Vnanjost češkega kralja nam popisuje Habsburžanom udani vir, letopis kolinarski.1 Slika ga kot lepega mladega moža, temne barve, srednje velikosti, širokih prs in velikih ust; kar se tiče duševnih lastnostij, imenuje ga pogumnega, modrega ter tako zgovornega, da je v tem oziru prekosil modrijane in filozofe. Gotovo laskava sodba iz ust odločnega pro-tivnika! Kritična zgodovina ji tudi ne more lahko ugovarjati. Daje bil Otakar izredne osobne hrabrosti, v tem se vjemajo vsi viri; pač pa moramo izreči, da onih zmožnostij, katerih pričakujemo od velikega vojskovodje, zlasti od odličnega stratega, in katere nahajamo v tako obilni meri pri Otakar-jevem nasprotniku Rudolfu Habsburškem, pri češkem kralji pogrešamo. Da Otakar ni bil izboren poveljnik, se da dokazati iz njegove vojne zgodovine, posebno iz povestnice bavarskih, deloma tudi ogerskih bojev, potem pa zlasti po boji 1. 1278. Nikakor se pa ne da dvomiti o njegovem odličnem državniškem razumu; jasno pričuje o njegovi izredni nadarjenosti v političnih zadevah veliki njegov poskus, združiti alpinske pokrajine avstrijske s češkimi deželami ter iz velike te skupine ustanoviti neodvisno velevlast, kakor so jo kesneje v istini ustanovili Habsburžani, katere smemo v tem oziru nazivati naslednike in posnemovalce Otakarjeve politike. Zgovornost njegovo hvalijo vsi istodobni viri,4 isto tako njegovo radodarnost. Mnogo se nam tudi pripoveduje o njegovi milosrčnosti, njegovem usmiljenji nasproti ubogim, vdovam in sirotam;3 posebno se poudarja tudi po-božnost češkega kralja in njegova udanost do matere cerkve.4 Poslednja lastnost se da lehko dokazati, ako tudi preziramo češke in sploh Otakarju prijazne vire; smelo trdimo, da v veliki državi Otakarjevi ni bilo cerkve ali samostana, kateri ga ne bi bil moral prištevati svojim dobrotnikom; ogromno mnoštvo njegovih listin nam dokazuje, kako zelo je cenil preveliko važnost cerkvenih zavodov za omiko svojih narodov in kako skrbno je podpiral koristne cerkvene naprave in blagodejni njih vpliv. 1 Chron. Co/mar, SS. XVII. 245: ifflc erat jurenis pu/cher, fusco co/ort, statura mediocriter /onga. pectort mag no, ore amp/o, forli s, sapiens. e/01/uentia sapientes et philosophos praeeellens. > Drugi vir, Cont. C/austroneoburg. IV., pravi: ' Otakarus, rex Bokemiae, sapi t m et diseiplinatus et /loutstissimis moribus ornatus>, SS. IX. 648. Dunajski letopis: Ifist. annorum, ga hvali: «hiudabilis et famosus prineeps, pruJens, diseiplinatus, auetor Jivini eu/tus. nimium-. 1 Krones n. pr. poudarja: «Streuge der Recktsffiege und die genaue IVahrung des landes-fUrstliehen Vortheiles, ; erbunden mit einer eutse/iiedenen BegUnstigung der Kirehe. des JiUrger-und /tauernstandes.» Handliuch, 1.647. Otakarjeve dobe. Pri vseh važnejših činih češkega kralja nahajamo previdnega škofa Bruna poleg njega, in gotovo ni nikdo toliko vplival na Otakarja kakor izobraženi in izkušeni državnik v škofovskem talaru. Na duhovenske koristi in na posvetna opravila, na vse je obračal Bruno svojo pozornost in previdno delavnost. Svoji olomuški cerkvi ustanovil je velik krog udanih vazalov/ na štajerskem pa, kjer je bil osem let deželni glavar, zapustil je v dolgotrajen spomin umnega svojega gospodarstva takrat ustanovljeno mesto Bruck ob Muri in uže navedeno računsko knjigo, irationarium Styriae», katero je dal sestaviti 1265 po svojem beležniku Helviku Turinškem. Koncem 1.1267 loti se Otakar druge križarske vojske proti poganskim Prusom, toda z nepovoljnim uspehom. Uže 1.1264 mu je ponujal papež Aleksander IV. v jako laskavem pismu vladarsko oblast po vseh deželah, katere bi odvzel poganskim Litvancem in razkolniškim Malo-rusom;* ali Otakar je imel še druge namene. Politična samostalnost in nezavisnost njegove države se mu je zdela nepopolna in neutrjena, dokler je bila v cerkvenih zadevah podrejena tujim nadškofijam, moguntinski in solnogradski. Otakar tedaj naprosi papeža, da ustanovi iz Češke in Moravske ter iz onih dežel, katere je mislil priboriti si v poganskem severo-vzhodu, novo nadškofijo v Olomucu. Ali sreča mu ni bila mila: zima je bila pre-mehka, reke in močvirja niso hotela zmrzniti in ni bilo mogoče prodreti v vlažne pokrajine. Otakar je sicer prodrl do Chlma na Visli (Culm), potem ga pa je prisililo vreme, da se je vrnil v svojo domovino. Njegov itinerar ga nam kaže 11. dec. 1267 še v Pragi, 3. jan. 1268 v Chlmu, 16. febr. zopet v Pragi. Tu je baje prejel odgovor papeža Klementa IV. (od 20.jan.) na svojo prošnjo zarad olomuške nadškofije; papež seje branil, izpolniti Otakarjevo željo, oziraje se na pravice moguntinske cerkve.-1 Ne da se tajiti, da se je odsihmal Otakarjevo navdušenje za tako draga in neplodna podjetja kakor križarske vojske izdatno ohladilo, ter da ga ni več mikalo, ustreči papeževi želji in v odljudnih teh pokrajinah priboriti si nadškofijo c in partilms i nji del in m». 1 Med temi vazali olomuške cerkve nahaja se tudi plemenita, pozneje grofovska rodi lina Chorinskih, katerim je Umno 29. marca 1263 v fevd podelil vas Chorin. F.m/er, II. 161 (417). " Potthast, 4. jun. 1264, 1533 (18937); EmJtr, II. 176 (453). Urban hvali Otakarja: itjuod . . ut re/ut fidf/is athUta Christi soltrler intendis ml ampliandum inter barbara s nationts cultum nominis rhristiani*; ponuja mu: tut terrae Rutcnorum rt Litivanorum ... in tuo 1t heredum t nor um dominio perpftuo dtbtant ptrmantrc. i ' Potthast. 1629 (20230), F.mler. II. 229(594). y Baš v tej dobi, ko se je Otakar vračal s svojega potovanja na Prusko, se je vršila neka dogodba, katera se čestokrat navaja kot dokaz Otakar-jeve krivičnosti in njegovega nasilstva. Obširno namreč pripoveduje štajerski pesenski letopis,1 da je kralj prišedši v Vratislav, dal pred se pozvati šest najodličnejših štajerskih plemenitašev; tam baje eden izmed njih, Friderik Ptujski, nastopi kot tožnik svojih drugo v ter svoje prijatelje obdolži neke zarote. Otakar zaukaže potem štajerske gospode, neizimši izdajalca Friderika Ptujskega, zapreti ter jih v zaporu drži in muči tako dolgo, da mu izroči svoje gradove, katere potem ukaže razdreti. Izrečno poudarja naš vir, tla so gospodje sedeli celih 26 tednov: Sun s t Min die Herren Pein, IVo/ sec/is und sivaincskch IVochen ter da so bili izpuščeni iz zapora stoprav na cvetno nedeljo: Es geschach an dem Palm-Tag, Das die Herren ledig murden Von ir Venknussch purden; omenja potem še, da je Otakar, pustivši jih iz ječe, bogato jih obdaroval s srebrom in dragoceno obleko. Nekateri zgodopisci so kar na ravnost vse iz štajerskega letopisa prepisali ter so s tem hoteli rešiti svojo nalogo;2 drugi so se trudili, da odstranijo kronologične in stvarne težave njegovega poročila in ob enem razloži vzroke Otakarjevega postopanja. Zmetena kronologija štajerskega pesnika je prisilila uže Boehmerja,3 da je postavil zapor štajerskih plemenitašev v dobo od 17. sept. 1268 do 17. marca 1269, tedaj za celo leto kesneje, kar se pa zopet ne strinja z drugimi podrobnostmi štajerskega vira. Ot. Lorenzu, kateri sicer jako trezno sodi o tej zadevi, pripetila se je vendar nezgoda, da na več mestih govori o 26mesečnem zaporu,4 in še le Krones5 dokazuje, da je morala vsa pravda, pričenši od prvega pozvanja plemenitašev do njih oproščenja, vršiti se v primerno kratki dobi od 3. jan. do 1. aprila, tedaj komaj v dvanajstih tednih. 1 Reimchronik. Cap. LXXXVI. 95—98. 2 Tako n. pr. Muehar, V. 320—325. ' Beekmer, Reg. Otakars, 443. 4 Lorens, I. 271—273, toda vendar pristavlja: tdass der Aonig Ottokar mit diesen Elemente*t, die er vermSge seiner Emporkun/t tange gedu/det oder doc), nur sanft an/assen koHHte, endlich in seinen Landern entschieden gebroehen ha t, darUber haben wir heutigen Menschen geiviss keine Ursache. ihm einen Vorvmrf sn mathen.t s Krones, Mittfc XXII. 79—83. m Če smo tedaj v nasprotji s pesenskim letopisom gledd časa onega zapora, se pa tudi ž njim ne moremo strinjati glede tega, kar pripoveduje o njegovih vzrokih. Sumljivo je vendar v vsej pripovedki, da izdajico Friderika Ptujskega doleti ista osoda kakor njegove žrtve, dalje, da ne čujemo ničesar o kaki drugi kazni, kakor je bila navadna v slučajih nezvestobe ali felonije, temveč da se je poravnala stvar s tem, da so zaprti plemiči kralju izročili nekaj nepostavno sezidanih gradov, katere je potem dal razrušiti. Zarad tega se nam nehote vsiljuje misel, da je bil kratki zapor le upravno sredstvo, s katerim je Otakar hotel plemiče prisiliti, da mu izroče svoje javnemu miru nevarne utrjene stavbe.1 Da je pa v ta namen rabil tako drastično in po naših nazorih nezakonito sredstvo, nad tem se bode čudil le oni, kateri srednjeveške običaje meri z merilom naših pravnih načel. Kmalu potem, 29. okt. 1268, sta bila usmrtena na neapolitanskem morišči nesrečni Staufovec Konradin in njegov zvesti prijatelj Friderik, sin avstrijske Gertrude. Dober teden po tej krvavi dogodbi pa je Kle-ment IV. češkemu kralju pisal pismo, v katerem ga kara zarad tega, ker zopet misli na novo volitev. Posebno važen je sklep tega pisma," kajti papeževe besede nam pojasnjujejo tudi dvoumno politiko Otakarjevo o priliki nemške volitve 1. 1257. Še tekom 1.1268 sklene Otakar v Podebradu važno dedinsko pogodbo, vsled katere je prišla kmalu Koroška s Kranjsko in Slovensko Krajino v njegovo oblast. Takrat je gospodoval v teh deželah vojvoda Ulrik, kateri je, ne oziraje se na svojega brata Filipa in na njegovo dedinsko pravo," v podebradski pogodbi 4. dec. 12684 vsa svoja posestva, dežele in fevde bil zapustil Otakarju zarad sorodstva in ker je bil od njega prejel * mu/ta amicicic bcncficia et inde/essc dilcctionis argumenta*. 1 Da Otakarjevo ravnanje ni bilo po vsem protiustavno, je razvidno iz določbe deželnega mira: •Man so/ aueh u//e sehede/ieh restt breehen, narejena; njeno pristnost zastopa tudi proti lioehmerjcvi avtoriteti Fieker, le da sodi: < Wie die Vrkunde vorliegt, k>ird sie erst 1251 uusgefertigt sein unter \\'iederho!ung voh /.eugen umi /.eit uus einer/ruberen Ausfertigung oder Aufseie/wung.\ lioehmer-Fieker, V. 935 (4972). 4 Dedinska pogodba |>odebradska pri Flm/erji, II. 248. I rr K? wrn u J \'zrokov temu ravnanju pač ne smemo iskati drugod nego v tem, da je L irik dobro poznal silovitost, zapravljivost in lehkomiselnost svojega brata ter bil prepričan, da bode pridružitev k Otakarjevi veliki državi njegovim deželam mnogo bolj ugajala nego nezavisnost pod tako slabim vladarjem kakor je bil Filip. Stvar se je obravnavala jasno, brez vsake skrivnosti in med pričami pogodbe nahajamo Albrehta Goriškega, Ulrika Heunburškega in mnogo drugih plemenitih gospodov. Tako znana je bila imenitna ta listina, da jo omenjajo skoraj vsi letopisi iste dobe.1 Tem bolj se moramo čuditi, ako koroški povestničar Tangi8 še dandanes trdi, da edini Filip ničesar ni znal o listini, katera je vendar znana bila vsemu svetu. Mnogo verjetneje je, da sta se bila Otakar in Ulrik prej dogovorila s Filipom, da mu bodeta v odškodbo preskrbela kako bogato cerkveno dostojanstvo, kar je Filipu tudi ugajalo. V istini doseže kralj Otakar z velikim svojim vplivom, da oglejski kapitelj po smrti oglejskega patriarha Gregorja iz Montelonga (8. sept. 1269) uže 23. sept. izvoli Filipa za naslednika. Bila je to gotovo dogovorjena stvar, če prav ne gremo tako daleč kakor slavni češki zgodovinar, kateri izrečno govori o formalni Filipovi odpovedi glede koroškega vojvodstva.3 Ne da se tudi dvomiti, da je bil novi patriarh kaj zadovoljen s to zameno; veselje njegovo nad izvolitvijo je le kalila bojazen, da ga papež po svojih solnogradskih skušnjah ne bode hotel potrditi na njegovem vzvišenem mestu. Kmalu potem, 27. okt. 1269, umre vojvoda Ulrik in kralj Otakar pošlje takoj svojega zastopnika, prošta Konrada Brnskega, da v njegovem imenu prevzame vlado na Koroškem in Kranjskem. Ali stvar se vendar ni izpeljala tako gladko. Prvi upor proti Ota-karju se vzdigne baš v naši Kranjski, kjer se je 2. nov. 1269 v Ljubljani v poslopji nemškega reda zavezalo pet odličnih ministerijalov: ljubljanski kastelan Rudelin, Herman Rabensteinski, Gerold in Oton Turjaška in 1 Lorens, I. 293: < /ferren aus Oesterreich, Jiohmen und MU hren u>erden unter den Zeugen dieser wichtigen Urkunde aufgefilhrt, die kein geringes Aufsehen erregt haben mag, da sieh nur nvnig JahrbHcher jener Zeit tiber die merhwiirdige VerfUgung des ITersogs nicht unter-richtet zeigeii.t " Tangi, IV. 5: Diete Urkunde icar vielmehr ein tmrisehen Konig Otakar und Htrtog Ulrieh rerabredetes Machiverk und heimlieh vor Philipp zu Sta ude gebracht.» Njega se drži tudi Dimitz, kateri pogodi«) celd v 1. 1269 stavi. * Palacky, II. 1. 205, Anm. 372: t Ah daher Philipp auf die Erbfolge in Karaten venichtete , in I)ejiny, II. 61. — Vojvoda Ulrik se zahvaljuje tudi Otakarju /.a enoglasno volitev oglejskega kapitelja, katera se je posrečila le « median tibus restris apicibus et pre-eibus . Emler, II. 257 (663). 1 c S9»r m T I Jas % Gerloch Hartemberški, da bodo zvesto služili Filipu ter ga branili z vsemi svojimi silami.1 Med pričami važne te listine nahajamo brata Dietricha, predstojnika nemških vitezov v Ljubljani, tri brate istega reda, potem pa ljubljanskega sodnika Urbana Pucla. Sedaj se tudi Filip na enkrat domisli, da bi bilo morda vendar mogoče, poleg duhovske svoje časti ohraniti si tudi posvetno gospodarstvo; ker najde obilo zaslombe po deželi, polasti se takoj vsega Koroškega in Kranjskega, zlasti potem, ko se mu pridruži celo Otakarjev pooblaščenec, prošt Konrad. Še važneje pa je bilo, da si je Filip kot zaveznika pridobil ogerskega kralja Štepana V. Vendar pa Otakarjeva reč s tem še ni bila izgubljena. Izdatno ga podpirajo škofje, najbogatejši in najvplivnejši posestniki po deželi, in tudi med visokim plemstvom je imel mnogo pristašev. To nam kaže listina2 od 2. febr. 1270, s katero mu je podelil Konrad, škof brizinski, vse fevde svoje cerkve, kateri so bili vsled Ulrikove smrti izpraznjeni v omenjenih deželah; potrdili so jo med drugimi pričami tudi vplivni plemenitaši kranjski: cGebhardus de Lilienberg, Ortolfus de Gurchueld, Chunradus de Lok, Chunradus dictus Galle> in drugi. Da si utrdi gospodarstvo na Koroškem ter se izogne drugi preteči nevarnosti, izroči mlado vdovo vojvode Ulrika, 1 gletno Agnezo, hčerko babenberške Gertrude, v zakon svojemu pristašu, bogatemu grofu Ulriku Heunburškemu.3 Filipu samemu pa v pismu 1. apr. bridko očita, da se je 1 Listino ima Hianehi, Archiv Tur osterr. (iesch., XXII. 3X6, liolj obtirno v nemški prestavi Tangi, IV. 4. ■ Glej /.a/m, Cod. diplom., 309 (284, 285), in Eniler, II. 266 (688, 689). 3 Nekateri zgodopisci (Itakarju v zelo štejejo to ženitev ter se sklicujejo zlasti na Anonjm. Leob. in Chron. Austral. Sicer poroča tudi Cont. Hudob., tedaj istodoben vir, SS. IX. 704: t Eodem anno illusfrissima domina Agnes, pronepos inc/iti /.eupo/di ducis Austrine. reliefa U/rici ducis Karinthie ad generis depressionem ab Otacaro rege Bohemie cuidam comiti Ulrico dieto de Heunhurch tradita est in umnem.* Nečeino tajiti, da je Otakar nameraval in dosegel dvojen političen namen, hvaležnega se izkazati svojemu pristašu in preprečiti vse terjatve, katere l>i Agneza mogla staviti, kakor hitro l>i se poročila /. možem knežje rodbine — vendar pa ne smemo prezreti, da cel6 Otakarju sovražen vir, pesenski letopis, le o mejsehojni ljuliezni zaročencev pri|ioveduje: Die Uerczogin Gedraio/en Sy gab ym die Tnnvtcn Ir Tochter se ll'eib Das nym jch auf die Treu Aueh die Hitov J/erzogs Clriehs sioang der habsiichtige Konig, auf die derse/ben angefallenen lferrschaften in Krain su vcrsichten, als cr sie tu der Ileirat mit dem Graf en Ulrich voh llcunburg nothigte.» 1.184. 1 Otakarjevo pismo od 1. aprila iz Hudina (?) pri Em/erji, II. 268 (965). • Dotične pogodlie pri Panterji, II. 279 — 282 (722—726). -1 Izvirna listina iz Zatičine, bržkone edina Otakarjcva, katera se hrani na Kranjskem, je v ljubljanskem muzeji. Regest njen pri Emlerji, II. 282 (718). iWr dlSL "S? D/tai ne n JI on noe/t Trost Das sru> Htrr Philipph erlost Da umesten sis Jem Kunig gebett Man lie Jauon mit Jem Leben Alle Jie Jarauf xttrn.1 Mesta tedaj se polasti češki kralj z naskokom, potem se mu uda tudi posadka na ljubljanskem gradu. Se nekaj drugih gradov se polasti Otakar na Kranjskem, med njimi Kamnika in Kostanjevice, potem izroči deželno upravo novemu deželnemu glavarju Ulriku točaju Habspaškemu ter jo udari preko Gorenjskega, baje mimo Radovljice črez Trebiž na Koroško. Tu ne najde nikakega upora; brez boja se mu udajo Filipovi privrženci. Štajerski letopis cel6 pripoveduje, da se je tudi Filip uže takrat udal svojemu sorodniku, mu odstopil obe deželi ter za to prejel sodnijo in mitnico v Kremsu in grad Posenbeug; ali ker nahajamo Filipa še leto kesneje na Furlanskem kot Otakarjevega protivnika, ne pa na Avstrijskem, moramo soditi, da tudi v tem slučaji štajerski pesnik ni govoril gole istine. Pač pa se da po listinah dokazati, da je Otakar 12. dec. 1270 v Judenburgu imel shod z novoizvoljenim nadškofom solnogradskim, Friderikom \Valchenskim, kateri mu tam v fevd podeli vsa posestva solnogradske cerkve, katera so imeli prejšnji avstrijski in štajerski vojvode; ob enem se določi mirovno sodišče, katero naj bi do 1. maja 1271 rešilo vse stare prepire med Otakarjem in solnogradsko nadškofijo.* C rez greben alpinskega pogorja jo krene Otakar na Štajersko v Mursko dolino ter se hoče od tam preko Semernika podati v Avstrijo. Ali kakor strela iz jasnega zadene ga vest, ki mu je došla o pravem času, da Madjari v Schott\vienu, na sememiškem znožji nanj prežtf, da bi ga zavratno ujeli. Zima je bila, debel sneg je pokrival gorske vrhove, a vendar se razkačeni Otakar ne prestraši vremenskih nezgod, temveč jo na ravnost po drugem potu udari črez planine ter pri Lilienfeldu srečno na Avstrijsko pride. In takoj se vname nov boj med Otakarjem in Madjari. Glavna težava gledč vojske 1. 12 71 je pač, da nam o njej govorijo dvojna, po vsem nasprotna poročila, namreč češko uradno poročilo8 in iz njega zajemajoči avstrijski letopisi, na drugi strani pa madjarski viri, Simon 1 Reimehronik. Cap. CX. 102. Primeri tudi Cont. Vimiob., SS. IX. 704, katera Ljubljano in Kostanjevico na Koroškem išče. ® Dotične jiogodlie s Solnogradoin pri F.m/erji, II. 282— 284 (730, 731, 732). 1 V preimenitni zbirki Otakarjcvih pisem, katera je prijavil 1.1803 slavni naš rojak Tomaž Do/inar (Dolliner) •■pod naslovom: Cn/ex epistolaris Primis/ai Otfaeari //. nahajamo na prvem mestu pismo češkega kralja, o katerem misli učeni izdajatelj, da ga je pisal de Kezai in Ivan Tliurocz,1 katerima moramo pridejati nekaj listin Štepan-ovega sina, kralja Ladislava. Otakarjevo poročilo in njemu prijazni viri poročajo o sijajni zmagi češke vojske, madjarski viri pa pripisujejo zmago Madjarom. Jasno je toliko, da se o po polnem uspehu češkega kralja ne da govoriti. Istina je sicer, da se je iz prvega prav srečno boril; vojska njegova polasti se Požuna, osvoji celo severno-zahodno Ogersko do reke Vage, prestopi potem na desno obrežje Donave ter si prisvoji več imenitnih gradov in tvrdnjav, med njimi Altenburg in Wieselburg. Tako je bil Otakar preplašil Madjare, da so se uže začeli pogajati zarad miru; ali ko je Otakar zahteval, naj se mu izroči vsa osvojena dežela do Vage, raz-bijejo se obravnave, in 21. maja bije se odločilna bitka ob Rabnici, po kateri si zmago pripisujete obe stranki. Ali vendar razpusti Otakar tri dni kesneje svojo vojsko in takoj po njegovi zmagi udero ogerska krdela na Nižeavstrijsko in Moravsko ter pustošijo nesrečne te pokrajine po stari madjarski navadi. Ene tedne kesneje dogovore škofje mir, katerega sprejme Stepan 3. jul., Otakar deset dnij pozneje; v tem miru pa se ne govori več o čeških pridobitvah na Ogerskem.2 Če sodimo po mirovni pogodbi, potem pač nobena stranka ni priborila onih uspehov, s katerimi se ponaša. Kajti če je Otakar svojemu protivniku vrnil vse osvojene kraje, ni se to gotovo zgodilo, kakor pripoveduje avstrijski vir,3 zarad tega, ker je bil ogerski kralj z zvijačo ujel Otakarjeve poslance ter na ta način njega prisilil, da jih reši z omenjenimi trdnjavami. Gotovo si pa tudi Madjari niso mogli pripisovati istinite zmage, sicer ne bi bil Štepan privolil v mir, kateri je bil vendar njegovemu protivniku zelo ugoden, ter mu je izročil pravi objekt vsega prepira, mirno oblast v novih njegovih pridobitvah na Koroškem in Kranjskem.4 Otakar svoji soprogi Kunhuti cm/ alteri euidamt, 1 — 5. Lorenz sumi (I. 326, op. 2.), da je bilo to uradno poročilo, katero se je razposlalo mnogim osobam, tudi samostanom in letopiscem; mi mu pritrjujemo. 1 Simon de Ktsai pri End/icherji, Monum. Arpad., I. 120: u/ui Boemie regent nomine Otaearum ante fluuium Rebeha contra eum uenientem . . expulii uirtuose», — in Thuroesy pri J. G. Sc/iwandtnerji, SS.R.Hung., I. 188: %ante fluviam Rape/ia devicit viriKter ac /ugavit.t " Em/er. II. 295—302 (753). 3 C""''"- La*b*ee*sis, SS. IX. 560: *Sed Štefan,/s rex Ungariae eum eo fraudu-/enter treugas faeiens nuneios honestot ipsius regis capth Njemu pritrjuje Krones, Mitth. XXII. 90: « Ottokar aber gieng aus dem Kampfe mit eufsehiedenem Frfolge hervor, den der /'ressburger und Prager Friede vom j.—tj. Ju/i darlegt.» 1 F.m/er, II. 300: < /nsuper d. Stephanus rex Ungariae renuntiarit oni ni juri et aetioni. i/uod et i/uae scr Pfem. Otakar II. — Kaj nerodno zagovarja Tangi 1'alackemu nasproti izmišljotino pesenskega letopisa, češ, da je štajerski (»takar mislil na domače slovenske župane, tedaj na navadne selske sodnike (IV. 90: «Der Reimckronist Ottokar voh Horneek war ein Steiermiirker umi gebrauehte ilaher jenes Wort /Župani nur in der Bedeutung, in welcher es in ser nem laterlande aUgemein gang mul ga he war»). Ali pri iskrenem tem zagovarjanji je pregledal koroški zgodopisec patetične verze Otakarjeve: So/t Je h ju nennen, Jeh geb jn wol se ehennen, IVie er geheisszen icer Der den Mernberiger. Krtot mit den Cholbenslag Doeh ist gut. daz ieh's rerdag IVami er lebt noeh /aider Freud um/ F.ren paider IVtrd j m sekire mat. To se pa gotovo ne nanaša na navadnega vaškega župana, temveč le na odličnega veljaka. 4 Precej enako kcmIi Lorenz, I. 306: * llas Seifrid voh Merenberg anbelangt, so ist die Saehe fol/kommen dunkel umi aus unseren vorliegemlen Quellen nieht zu entrathseln.* Tudi Dudik. VI. 100—103, ne pripisuje romantično-tragični povesti nikake istinitosti. -1 Hoehmer-Fieker, I. c 1023. Hi ejfi. državo, smrt njegova pa je bila jako važna za njen razvoj. Dokler je Rihard živel, bilo je le težko mogoče, zanemarjeno državo izročiti drugim, krepkejšim rokam, sedaj pa se je moralo pokazati, ali je nekdaj tako slavna država se v istini že po polnem preživela, ali je v istini po polnem zgrešila zgodovinski svoj poklic in ali se bode našel še kdo, ki bi z novim duhom skušal navdihniti onemoglo truplo nemškega cesarstva! Pred vsem treba poudarjati, da ni Rihardova smrt čisto nič koristila njegovemu nekdanjemu tekmecu Alfonzu Kastilskemu. Na Nemškem nikdo nanj niti mislil ni, v Rimu pa mu je bil odločen protivnik papež Gregor X., kateri se je krepko potegoval za to, da se nemško cesarstvo zopet prerodi in ukrepi. Kajti če so baš papeži nekdaj, v borbi z Hohenstaufi, uničili državno oblast, morali so sedaj misliti na to, da se zapuščena in zanemarjena država izroči krepkemu vladarju. Imenitna izprememba rimske politike pa se naslanja na sledeče vzroke: Potem ko je bila dolgo izpraznjena papeževa stolica — kajti 29. nov. 1268 umrl je Klement IV. in stoprav 1. sept. 1271 so se odločili kardinali, na katere je z gorečo zgovornostjo vplival slavni frančiškan Bonaventura, dati mu naslednika — bil je izvoljen Tedald Placentinski, kateri si je pri-dejal ime Gregor X. Novega papeža imenuje sovrstnik moža c mirac expericntiac in sccularilnis, 1 i t iker.% Glej razpravo: Die Idee des deutschen Erbreiches und die Habsburger v: Sitzungsberichte der k. k. Akademie der Wissen-schaften, LXXXVIII. 639— 640. mk- obraz neapolitanskega kralja, Karla Angiovinskega. Tako nevarnemu zavezniku nasproti — bil je uže kralj v obeh Sicilijah, senator rimski, gospodar skoraj po vsej Italiji, — trebalo je o pravem času dobiti kako trdno zaslombo. Kje bi se pa potrebna podpora drugje dala dobiti, nego baš pri nemškem cesarji: Ves politični položaj je tedaj silil Gregorja, da je pomagal razpadajoči nemški državi. To pa je moralo silno vplivati tudi na razmere rimske kurije do Otakarjevega kraljestva; ako so dosihmal papeži, dokler jih je strašila staufovska sila, krepko podpirali in negovali češkega kralja, odtegnili so mu svojo podporo, kakor hitro so potrebovali nemškega cesarja kot zaveznika proti Angiovincu in francoski politiki. Uže I.1272 začno se na Nemškem priprave za novo volitev. Vsaj nam pripovedujejo Annales Otakariani,1 da je kolinski nadškof uže avg. meseca prišel v Prago, ponujat Otakarju nemško krono, da je pa češki kralj sklical shod svojih čeških veljakov, na katerem je kraljevi komornik v (Andrej Ričansky) tako odločno govoril proti ponudbi, da Otakar na zadnje ponujene krone sprejeti ni hotel. Opiraje se na ta češki vir, s katerim se strinjata vsaj deloma tudi štajerski pesenski letopis in njegov izpisovalec Johan. Viktrinški, trdili so potem tudi nekateri novejši zgodovinarji,8 tla se je 1. 1272 Otakarju v istini ponujalo nemško kraljestvo, da pa on ponudbe ni sprejel. Vendar govori marsikaj proti tej hipotezi. Če se prav ne 1 AnnaL Otakariani, SS. IX. 189—19«, polni snu-šnih deklamacij: Sede in so/io put rum tuorum; tuum regnum et potestas per e!ima tu mu udi /amosius di/atatur et ad mare nomeu tuum intonuit. jam et nutibus tuis euneti terrarum prineipes /amu/antur. /pse enim, si neeesse fuerit, imperator tuis parebit mandatis seuto et etypeo in au.vi/ium tuae neeessitatis.» Primeri Retmekronik, Cap. CXV. 125. 1 Mnenja v tej zadevi so jako različna. Tako navaja Tangi, IV. 75 — 76, te obravnave že k letu 1271 ter misli, da bi nemška država bila dobila vse drugačno obliko, ko bi bil Otakar imel dovolj poguma, sprejeti ponujeno vladarstvo. Dudik, VI. 97, odločno trdi, da so I. 1272 Otakarju nemško krono ]>onujali, da je pa sprejeti ni maral. Kopp, I. 147, izraža se I »olj dvomljivo, odločno pa zanika to trditev Lorenz. I. 420. Tudi /ioehmer Reg. Otakars, 449, pravi: < /fier niithigen einma/ die umstdude zum jciderspruek gegen eine bes/immte uber/ieferung. Die bespreehung der kouigsicak/ rersteht siek ron se/bst, aber das anerbieten des reiehs uud dessen ab/ehnung ist wohl nur eine aus der amoesenkeit des erz-bise/10/s entstam/ene uud dann ifi/lkiirlick ausgesekmiiekte rermutung. t Isto tako dvomi Krones, Crundriss 323, Anm. 86., o celi dogodbi ter meni: Jeden/alls sind die Zeugnisse wenig beiveiskrdftig. Najkom|>etentncjši preiskovalec češke povestnice, Fr. Fa/aekv, kateri v nemški izdaji še veruje v istinitost teh poročil (II. 1. 222 — 223), v češki novejši izdaji odločno zanika vse, kar se pripoveduje o tej zadevi ter trdi: *Doffemf pak zprmva nttleii mezi poKoehyby nejasnem «• Udu roipominanim se na skutelnau udd/ost r. 1256.% II. t. 89. m /irv oziramo na kronologiČno težavo, da namreč Cont. Cosmae popotovanje kolinskega nadškofa v 1.1256 stavi, Ann. Otakar. pa v 1.1271, tedaj gotovo v napačno leto, mora nas vendar osupniti, da v vseh kesnejših pismih in aktih ničesar o tem pogajanji ne najdemo in da se niti Otakar, niti njegovi nasprotniki na to stvar ne sklicujejo. Zlasti poslednji bi takrat, ko se je Rudolfova izvolitev obravnavala pred papežem, proti češkemu kralju gotovo bili navajali isti argument, katerega je porabil, kakor štajerski Ietopisec pravi, norimberški purgraf. Še bolj pa nego sumnjivo to molčanje govori proti tej pripovedki ves politični položaj v tedanji Nemčiji; baš takrat je šlo volilnim knezom za to, da prisilijo novega vladarja, naj svojo vrhovno oblast deli s kolegijem knezov izbornikov. V ta namen so potrebovali kakega bolj odvisnega, manj imovitega in manj silnega vladarja. Kako bi tedaj bili mogli misliti na Otakarja, kateri bi bil, za nemškega kralja izbran, s svojimi silami takoj lehko ukrotil vse centrifugalne oblasti! Preje bi se dalo misliti na to, da je Otakar sam kaj enakega si želel; vsaj se strinja s tem pismo kardinala Simona,1 v katerem kralju priporoča spretnega beležnika Henrika Isernskega ter pri tej priliki upanje izražuje, da bode Otakar sam kmalu dospel do vrhunca cesarske visokosti. Tudi poročilo škofa olomuškega Bruna" do papeža Gregorja X., v katerem naglaša, da se mora na Nemškem izvoliti krepek vladar, kar gotovo na Otakarja meri, ni v nikakem nasprotji z našo trditvijo. Ali med tem, ko se je na Nemškem pričelo in vršilo ono pogajanje, katero je končno Rudolfa Habsburškega, ustanovitelja preslavne naše cesarske dinastije, privedlo na kraljevi prestol, moral je Otakar vso svojo pozornost obračati proti vzhodu, kjer se je iz novega pričela vojska proti Madjarom. Sicer se je bil njih dosedanji zaveznik, bavarski Henrik, vendar enkrat naveličal, tlako delati svojim madjarskim sorodnikom ter je meseca jan. 1273 mir sklenil z Otakarjem;3 ali razmere v poldivji ogerski državi, kjer je po smrti kralja Stepana gospodovala njegova vdova, mati desetletnega Ladislava, Kumanica Elizabeta, in njen ljubimec, preširni ban Joakim Pektari, bile so tako čudne, nered tako grozen, tla trajnega miru ni bilo pričakovati od takega soseda. Sicer pa tudi Otakar sam ni vestno izvrševal mirovnih pogojev od 13. jul. 1271, kajti na svojem dvoru je 1 Dol/iner, Cod. epist 10—11: c Quia speramus nos ad imperialis fasces culminis ascen-surum, t/uin pocius ardentibus d,-si deri i s prestolamur.» 8 Imenitno to poročilo pri EmUrji, II. 342—348 (845). 3 Mirovna pogodba med Henrikom Bavarskim in kraljem Otakarjem pri Emlerji, II. 326 —328 (812). sprejemal ogerske izseljence, proti oni določbi, katera je zabranjevala tako postopanje. Ko je grof Egid Budamirski k njemu pribežal ter mu izročil požunsko trdnjavo, odkaže mu Otakar takoj 2000 mark letnih dohodkov. Ali to odlikovanje razsrdi drugega madjarskega prognanca, Henrika Ku-seškega, kateri se sedaj na Ogersko vrne ter tam, laskavo sprejet od kraljice in bana Joakima, Otakarjevega svaka Belo, kolovodjo češke stranke na madjarskem dvoru, usmrti in na grozovit način razmesari. Jeza češkega kralja je bila tem silnejša, ker je sedaj tudi grof Egid pobegnil in Ogrom zopet mejno trdnjavo požunsko izročil; vojska je bila tedaj neizogibna. Uže marca meseca 1273 se grozi Otakar v pismu do zvestega svojega Bruna,1 da bode z božjo pomočjo Ogre zopet k miru prisilil, in še tisti mesec prihrujejo divje madjarske čete na Moravsko, Avstrijsko in Štajersko, priderejo celo po Dravski dolini na Koroško ter povsod plenijo, požigajo in prebivalstvo v sužnost odganjajo. Ko potem zopet pridero s 30000 konjiki do moravske meje, se jim v bran postavi hrabri deželni glavar na Koroškem in Kranjskem, Ulrik Drnholcki, iz rodbine čeških Kavnicev, ali prevelika sovražna sila ga premaga in po junaškem boji ga ubijejo Madjari pri Lavi na avstrijsko-moravski meji. Med tem pa zbira Otakar svoje čete v dobro utrjenem taboru ob reki Taji; on plane na Madjare ter jih v beg zapodi. Potem jo udari za njimi na Ogersko in oblega ter si osvoji celo vrsto raznih tvrdnjav in mest, med njimi tudi Požun in Sopronj. Tudi mesta Raba se polasti avstrijski plemenitaši ter tam ujamejo pečuškega škofa Hioba in več drugih ogerskih velikašev. V Rabu podeli Otakar z vso slovesnostjo 50 vojakom viteštvo, med njimi tudi svojemu nezakonskemu sinu Nikolaju. Potem se vrne domov;1' 3. okt. biva še v Šopronji, 14. okt. ga nahajamo uže sredi njegovih dežel, v Kremsu.3 Ali med tem se je pričel uže preobrat njegove sreče, kajti nemška država je dobila novega vladarja, in 29. sept. 1273 je bil izvoljen: preslavni Rudolf, iz rodbine habsburških grofov! 1 Pismo ima DoUkur, Cod. epist. 8, in Emltr, 330 (818). - Stvar ni jasna, ali se je takrat mir sklenil meil ogerskim in češkim kraljem, vemlar bi se z ozirom na načrt mirovne pogodite pri Emlerji, II. 339 (836), in na pismo < »takar-jevo do srbske kraljice Katarine {Dol/mer. Cod. epist. 35) odločili za to, da je bil mir tudi formalno sklenen. -1 Primeri listini pri Em/rrji, II. 339 (837) in 340 (839). II. POGLAVJE. RUDOLF IN OTAKAR (1273—1277). Rudolf, novoizvoljeni kralj rimski, bil je iz imenitne in premožne rodbine alemanske, katera je imela svoja posestva v Švici ob Aari in Reussi, ob Vienvaldstattskem jezeru, potem ob Renu v Kletgauu in Sund-gauu ter v Alzaciji. Izvir te rodbine so genealogi in zgodopisci uže davno skušali pojasniti ter so se lotili tega dela z vso temeljitostjo, ob enem pa s smešno lehkovernostjo, kakor jo navadno nahajamo pri starih pisateljih v enakem slučaji. Naj omenimo tu le Štajerca Jan. Stabija, kateri je v svojih genealogičnih preiskavah naravnost segal gor do očaka Noeta ter vrsto njegovih potomcev neposredno izpeljal do merovinškega kralja Si-kambra, katerega je srečno proglasil kot pradeda Habsburžanov. Manj drzen je bil njegov vrstnik Jak. Manlij, kateri je rodovnik Habsburžanov pričel z onimi Trojanci, ki so baje svoje dni pribežali v Galijo in tam postali predniki zgodovinskim Frankom. Naravno je, da enakim sanjarijam in domišljijam ne pripisujemo nikake vrednosti; njim nasproti je poskušal po listinah določiti zgodovinski izvir Habsburžanov najprej učeni benediktinec od Sv. Blaža, Moric Herrgott, kateri je kot ustanovitelja habsburške rodovine imenoval alemanskega Etika, živečega okolo 660—690 po Kr., ter od njega izvel Guntrama, kojega nahajamo v 10. stoletji med usta-novniki švicarskega samostana Muri. Herrgotta so se držali tudi drugi pisatelji, med njimi alzaški zgodopisec Schoptlin, vendar treba tu poudarjati, da je vsa genealogična vrsta pred Guntramom, tedaj pred 10. stoletjem, nejasna in hipotetična in da nahajamo habsburško rodovino stoprav v listinah 11. stoletja. Tako znamo, da je bil njih rodbinski grad Habsburg, t. j. Habichtsburg, pri \Yindischu ob Aari, sezidan 1028. 1. po grofu Radbotu in njegovem svaku VVernerji, strassburškem škofu. Uže Radbotov sin, grof Werner I. fll.), se imenuje potem v listinah po tem rodbinskem gradu.1 1 IV> KronaM, (iruiulriss, 301—306. V 13. stoletji se je slavna habsburška rodovina, sorodna drugim imenitnim alemanskim dinastijam, kakor Zahrinžanom, Kyburžanom in drugim, razcepila v dve vrsti. Takrat je namreč Rudolfov ded, Rudolf s priimkom «Stari», uže priznan veljak med svojimi vrstniki,1 1.1232 umrl in njegova sina Albreht in Rudolf sta si razdelila rodbinsko premoženje ter ustanovila dve rodovinski veji, starejšo glavno in mlajšo ali laufen-burško. Ustanovitelj starejše veje, Albreht s priimkom «Modri*, poda se 1. 1238 na božjo pet v sveto deželo ter tam umre ttransmarinis partibus*, grofovsko oblast in posestva svoja pa zapusti svojim sinom, izmed katerih je bil najstarejši, rojen 1. maja 1218 od Heilvige, hčere grofa Ulriha Kyburškega, naš Rudolf, s katerim je habsburški rod vstopil v svetovno zgodovino. Te dve vrsti Habsburžanov ste si kmalu bili nasprotni po svojih političnih nazorih; mlajša poprime se cerkvene stranke, starejšo *pa in Rudolfa nahajamo med privrženci Staufov, katerim je tudi zvest ostal, dokler je njih stranka sploh obstajala. Mladega grofa srečamo uže maja 1241 s cesarjem Friderikom II. v Italiji; tam ga nahajamo v cesarskem spremstvu tudi 1. 1242 in pri tej priliki se tudi on mudi na obalih Celan-skega jezera, kjer je 26 let kesneje za zmeraj bila uničena moč stau-fovskega rodu. L. 1245 čitamo njegovo ime med pričami one listine,4 v kateri Friderik II. iz novega potrjuje tako zvani cprknlcgium Fridericianutn minus*. Zarad zvestobe do cesarja, po kateri se je Rudolf odlikoval v dolgotrajni borbi, zadene tudi njega in njegova posestva papežev inter-dikt,3 vendar se ne da omajati, in še febr. 1253 mu podeli kralj Konrad IV. desetino v Muhlhausenu, dokaza dovolj, da je Rudolf do zadnjega vztrajal pri svoji stranki. Po padu Staufov napravi inir s cerkvijo; le enkrat še se razdere to prijateljstvo za nekaj časa, ko je namreč Rudolf z nekaterimi tovariši bil napal in sežgal baselski samostan pokorjenic (monastcrium poenitcntialium), ali izobčenje,* katero ga zadene zarad tega nasilstva, ni dolgo trajalo ali se pa morda celo ni izvršilo. Sploh se je grof Rudolf duhovščini nasproti vedno tako spodobno obnašal, tla se mu proticerkveno mišljenje nikoli ni moglo očitati. Odkritosrčno spoštovanje cerkvenih služabnikov je pokazal zlasti 1.1260, ko je moguntinskega nadškofa Wernerja Eppsteinskega na njegovem popotovanji v Rim spremil od Strassburga 1 Razvidno iz Bothmerjerih regestov ad a. 1210 (predictus princepa!) in 1214, 458. 1 Glej Afeiller, Regesten der ltalrcnlieiger, 181 (147). 3 Bothmtr, Reg. Rudolfs, 1. febr. 1249, 463. 4 Pottkast, 1273(154*9). 18. avg. 1254. do Alp, pomenljiva uljudnost, kajti ravno moguntinski vladika je kesneje največ pripomogel k temu, da je bil Rudolf povzdignen na prestol nemških vladarjev.1 L. 1243 je stopil Rudolf v zakon z Gertrudo (od 1.1273 Ano imenovano) grofico Hohenberško, in srečni zakon ni ostal brez obilega potomstva. Imel je tri sinove, Albrehta, Hartmana in Rudolfa, in sedem hčerk. Ni čuda tedaj, da se je trudil, širiti svojo rodbinsko vlast in množiti svoje premoženje. Kmalu je postal nemirni švicarski grof po svojih bojevitih činih eden najbolj priznanih dinastov jugozahodne Nemčije in rastli ste mu moč in bojna slava po srečnih njegovih borbah s Kyburžani, s strassburškim škofom Walterjem, s Regensberžani in drugimi plemenitaši. V dobo raznih bojev, katere nimajo toliko važnosti, da bi jih razpravljali bolj obširno, spada kot zanimiva epizoda Rudolfova udeležitev pri Kon-raclinovem popotovanji v Italijo; spremil ga je clo Verone, kjer ga nahajamo še jan. 1268. Vrnivši se v svojo domovino, se zamota kmalu v srdit in dolgotrajen boj s Tockenburžani in njih stricem Henrikom, škofom baselskim. Tudi v tej borbi se izkazuje s svojo izredno vojniško nadarjenostjo; uže je oblegal svojega protivnika v Baselu (jul. do sept. 1273), ko mu dojde vesela vest, da ga nemški izborniki mislijo izbrati za nemškega kralja. A kako je prišlo do tega, da se je baš Rudolfu namenilo najsijajnejše posvetno dostojanstvo: Ne smemo tu pozabiti, da se je tekom 13. stoletja v nemški ustavi vršila silno važna, dasi tiha in nehrupna prememba, namreč ustanovljenje nove oligarhije.4 Izprva je bila volitev rimskega kralja priznana pravica vsega naroda; potem so se važnega tega prava polastili posvetni in duhovni velikaši kot zastopniki posameznih plemen in rodov; od 1. 1202 pa, od kar je Inocencij III. proglasil imenitni capitulare c Venerabilem*,* se je začela razvijati ustanova volilnih knezov. O sedmerih izbornikih govori uže, dasi le teoretično, ona zbirka pravnih nazorov in zakonov, katero po svojem izviru imenujemo «Sachsenspiegel>. Vendar ti nazori še do 1. 1257 niso po polnem prodrli, kajti še pri volitvi Riharda Cormvaleskega nahajamo med njegovimi volilci nekaj knezov, kateri ne pripadajo skupini knezov izbornikov. Ali uže 1263 je teorija, kakor jo proglaša «Sachsenspiegel», 1 1'rimeri Kopp, I. 17, Anm. 4. 8 C) tem važnem vprašanji govori najbolje PhiHpps v svoji razpravi: Die deutscke Knnigsvvahl bis zur goldenen Hulle, v: Sitzungsberichte iler k.k. Akademie der \Vissenschaften, XXIV. 365—403, in XXVI. 41—186. * Glej Potthast, 142 (1653). m&L is mm 1 84 M\ priznana tudi od rimske kurije in v pismu «Qui coclum terramque> od 31. okt t. 1. govori papež Urban IV. uže odločno o * princi pes vocem in hujusmodi clcctionc habentes, qui sunt scptcm numero*} Pravo tedaj, katero je nekdaj pripadalo vsemu narodu, kesneje njegovim knezom, postalo je sedaj predpravica malega števila knezov, katero je na ta način seveda veliko prednost dobilo pred svojimi vrstniki. Tako se je tedaj na Nemškem razvila oligarhija knezov izbornikov. Ni čuda, da so ti privilegovani volilni knezi sedaj, ko je splošna želja po novem vladarji prešinila tudi njih srca, vendar na to se ozirali, tla si utrcte ugodni položaj ter si zavarujejo svoj delež pri vladanji. Pričenjajo se torej napori, državne razmere prenarediti v istem zmislu, kakor jih nahajamo 220 let kesneje v dobi cesarja Maksimilijana I.; vodi jih moguntinski vladika, nadškof VVerner. Da se delež volilnih knezov pri nemški vladi zakonito in ustavno zagotovi, zastopa nadškof to misel, da bodoči nemški vladar ne sme storiti ničesar, da se ne sme izvrševati noben važnejši čin v notranji ali vnanji politiki brez privolilnih pisem (Willebriefe) nemških izbornikov. Važna ta naredba, katera je vlado de-janjsko izročila sedmerim volilnim knezom, nahaja se takoj v polni veljavi pod Rudolfom I., in mi se tedaj po polnem strinjamo z novejšim preiskovalcem, kateri pravi: abit Rudolfus tuum.»' Enako pripoveduje strassburški vir, Ellenhardov letopis, da je škof Henrik od same žalosti zarad Rudolfovega odlikovanja smrtno zbolel ter še na smrtni postelji tožil: c Si hotni ni in Ime vita patere posset meatus a d Deum et in locnm ipsius succedendi, quod iste dominus Rnodolphus suceederet in lomni ejus.»* Rudolf, povsod zlasti pa v porenskih mestih sprejet z nepopisnim veseljem, dospe srečno v Frankobrod ter se tam lehko sporazume s svojimi volilci. Najprej mora ustreči njih sebičnosti, katera se pokaže tudi pri tej priliki: prisiljen je bil denarja si izposoditi, da je knezom izbornikom vrnil njih stroške pri volitvi in pri kronanji, katere so si bržkone dvojno zara-čunili. Ko je bil ta posel odpravljen, odpravi se sprevod iz Frankobroda v Moguncijo, kjer so se novemu vladarju izročile državne dragocenosti, in potem v Achen, v staroslavno mesto, kjer so se po starem običaji kronali nemški kralji. Tu prejme Rudolf in njegova soproga 24. okt. 1273 kraljevo 1 Mathias Neuenburg. (Albertu« Argent) |»ri Boehmtrji, Font. Rer. <;erm. IV. - FJUnhardi Chronicon, Mod. (Jerm. SS. XVII. 123. krono iz rok kolinskega nadškofa in potem se mu poklonijo vsi knezi. Istodoben vir1 pripoveduje pri tej priliki, da so se knezi, ker slučajno ni bilo žesla, izprva branili klanjati se, da si pa je Rudolf urno pomagal iz zadrege, zagrabivši križec in glasno rekoč: « Glej te znamenje, v katerem smo odrešeni mi in ves svet, to znamenje služilo bode tudi meni kot žeslo!» Na to so se vsi mu poklonili brez ugovora. Lepa pripovedka! Le žal, da morda ni resnična in izvirna, kajti podoben slučaj se je pripetil uže 1.1235, ko je Oton Ltineburški cesarju Frideriku zvestobo prisegal tconnezis palmi s super suneta crnce imperii, ijuac ibidem tenebatur»,* Še v Achenu izpolni Rudolf one obljube, katere je bil Friderik Norimberški storil v njegovem imenu: s palatinskim Ludevikom poroči svojo najstarejšo hčer Matildo, drugo pa, Agnezo, da saksonskemu vojvodi Albrehtu II. v zakon. Zapustivši potem Achen, popotuje po Nemčiji, povsod vestno izpolnjujoč svoje vladarske dolžnosti. Oglejmo si sedaj nekoliko natančneje novoizvoljenega rimskega kralja, pradeda svetlih naših vladarjev! Pač je moral biti Rudolf v vsakem oziru, tudi po svoji vnanjosti, izredna prikazen! Najboljša podoba njegova je bil njegov kip na grobnem spomeniku v spirski stolni cerkvi; po tem sedaj zel6 poškodovanem kipu je posneta kopija, katera se nahaja na Dunaji v tako zvani ambraški zbirki. Ta nam kaže Rudolfa visoke postave v kraljevi opravi, obraz je bled, podolgast in nebradat, nos krepak in dolg, obrvi tenke in visokoobočene, energične in vendar dobrohotne poteze, obdane od rujavih, deloma osivelih las:1 S tem se strinja kolmarski letopis, tako rekoč rodbinska kronika Habsburžanov, kateri ga nam tako-le popisuje: »Bil je mož dolgega telesa (v dolgost meril je sedem črevljev), vitke rasti, majhne glave, bledega obličja in dolgega nosa; imel je malo las, njegovi udi so bili drobni in dolgi, bil je zmeren v jedi in pijači ter v drugih rečeh, moder in pameten.** Oziraje se na njegove duševne lastnosti moramo mu v prvi vrsti priznati izredno vojniško nadarjenost; 1 FMerhardus A!ta hat si s, Mon. Gertn. SS. XVII. 408. Kopp, I. 27, Anin. 3 Primeri zanimivo razpravo tir. Jut. barona Saekena: Ueber die authentischen PortrKtS Konig Rudolfi! und dessen Grabsteine, v spomeniku, katerega so o šeststoletnici izdala zgodovinska društva na Dunaji, 117—129. 1'ridejana je tudi podoba. 4 Chron. Čolnar., Mon. Germ. SS. XVII. 240. Gotovo se pa tu ne sme misliti na našo mero, kajti enemu kodeksu je pristavljena opazka: t minus duobus digitis . . . dominus dt Jia/deek 7 ptdes et 7 partes, ,/uarum decem faciunt pedem. /lomines eommunes fhabent) sex ptdes eum latitudine duorum digitorum.* Toliko se pa sme vendar sklepati, da je bil Rudolf izredno visoke rasti. zlasti če si ogledamo njegove boje z Otakarjem, prištevali ga bodemo prvim nemškim vojskovodjam ne le njegovega veka, temveč nemške po-vestnice sploh.1 Zgodaj so skusili njegovo bojevitost sosedje in v oni nemirni dobi, ko je Nemčija pogrešala pravega vladarja, bali so se ga tako, da o njem pripoveduje Ellenhardi chronicon: * Kljubu temu je bil v svojem vedenji prijazen, priprost in ves šaliv in dovtipen. Ne treba poudarjati, da se je s tem vedenjem močno prikupil zlasti nižjim stanovom, kmetom in meščanom, tudi svojim vojakom, in baš zarad tega se je ohranil njegov spomin tako živo v narodni fantaziji, da o nobenem nemškem vladarji, izvzemši Friderika I., nimamo toliko narodnih pravljic kakor o Rudolfu. Eno najveselejših narodnih pripovedek nam hrani istodobnik v kolmarskem letopisu.3 Nekega mrzlega zimskega jutra — tako pripoveduje, — ko je bil Rudolf v Mogunciji, zapazi v neki pekariji obilo žarja-vice ter vstopi, da bi ogrel otrple ude. Lastnica pekarica vpraša priprosto oblečenega moža, kedo da je, in ko se ta odreže, da je Rudolfov vojak, začenja klepetava ženska takoj na vse pretege psovati in preklinjati tega kralja, češ da je on kriv, da meščani obožavajo. Na zadnje začne poditi svojega gosta iz pekarije in ker le ni hotel z lepo iti, prime za korec vode ter ga pošteno polije. Ves premočen a vendar dobre volje se vrne kralj na svoj dom ter ukaže potem pri pojedini, katero so mu priredili z vsem sijajem, vina in jedil oni pekarici poslati, češ da ji to pošlje vojak, kateri se je bil na jutro tako dobro ogrel pri njenem ognji. Pozneje jo reče pred-se pripeljati, a kako se prestraši ženska, ko v pso-vanem svojem gostu spozna — presvetlega kralja samega! Vrže se na kolena, prosi odpuščanja — ali smeji* odgovori Rudolf, da ji ne prizanese, ako ne ponovi svojih psovk ter ga sedaj vpričo zbrane gospode ne ošteje tako izdatno, kakor je to bila storila zjutraj. In zares, na veliko radost vse družbe mora se žena udati ter iz novega pričeti dolgo vrsto svojih psovk. Da je bil kralj Rudolf pobožen po strogocerkvemh nazorih iste dobe, kljubu temu da je dolgo pripadal gibelinski proticerkveni stranki, ' Tako o njem sodi strokovnjak, pruski general G. Kohler v: Forschungen /.ur deutschen Geschichte, XIX. 309 — 310. a Ellenhardi Chron.. SS. XVII. 123. •■> Chron. Colmar. v: M. (i. SS. XVII. 251— Knako vescla i"-- pripovedka, katero nam (po Chron. Erford.) pripovedujeta Lichnomk,, Gesch. des Hauses Habsburg, I. 365, in Kopp. I. 462. Ali še drugega protivnika se je moral bati kralj Rudolf! Še se je ponašal z naslovom rimskega kralja Alfonz X. Kastilski, katerega so bili 1. 1257 nekateri od njega podkupljeni volilni knezi izvolili za nemškega vladarja. Smrt njegovega tekmeca Riharda mu je bila ugodna in celo to ga m strašilo, da mu je papež Gregor X. odločno odbil prošnjo glede cesarske krone.' V gorenji Italiji so se zbirali ostanki gibelinske stranke pod Alfonzovim praporom in uže se je pripravljal, osobno podati se v Italijo ter si tam prisvojiti cesarsko dostojanstvo. Vse je bilo tedaj odvisno od tega, ali se bode Gregor X. odločil za Rudolfa ter kot naprošen sodnik v prestolni pravdi Habsburžanu priznal nemško krono. Dobro ste to razumeli obe stranki. Otakarju priskoči njegov zvesti prijatelj in služabnik, olomuški škof Bruno, ter obširno poroča papežu o teh zadevah. Še nam je ohranjeno izvirno poročilo,4 v katerem modri škof z državniško bistroumnostjo a vendar z očitno pristranostjo in tenden-cijoznostjo slika tedanje razmere na Nemškem in po sosednih deželah. Kdor pazljivo prečita zanimivo spomenico, našel bode kmalu, da je njeno jedro oni del, v katerem Bruno razlaga tužni položaj nemške države, češ da tam duhovni in posvetni knezi, le na lastno korist se oziraje, ali take vladarje izbirajo, kateri bi vsled svoje slabosti morali drugim pokorni biti ali pa cepijo svoje glasove.' Med volitvama 1. 1257 in 1.1273 ne vidi nobenega razločka; če sta bila prej izvoljena — pravi — španski kralj in grof Rihard, izvoljena sta sedaj zopet dva vladarja, španski kralj in grof Rudolf.4 Z živimi bojami slika nevarni in žalostni položaj krščanstva v omenjenih deželah: nevarnost pretečo od poganskih Tatarov, nered na Ogerskem, kjer se prebivalstvo zopet pogrezuje v nekdanje malikovalstvo, cerkveni razkol med Ruteni, neslogo med Nemci — in le od ene države pričakuje rešitve in izdatnega varstva, od države češkega kralja Otakarja II.5 Pa tudi novoizvoljeni kralj Rudolf med tem ni rok križem držal. Uže koncem 1. 1273 naznanja po lastnem pismu in po pismu kolinskega 1 Papežev odgovor Alfonzu pn Ravna/du. Ann. Kccl. XIV. 197 —»99» S .L? — 38- 5 Brunova spomenica od 16. dec. 1273 pri Em/erji, II. 342—34« (#45)- * t. . . horrentts juga sitperiornin in regum e/eetionibus tt etiam frae/atorum uut taks eligunt, quos tis subesse potim oporft.it quam praeesse ant in i/irtrsos dir i,iu nt rota sit*.* Ibid. 343. 4 ' Ettt puttr tt domine revereude. evemp/iim hujusmodi eoram restris oeuhs et nostris. jam praeteritum et jam instans: praeteritum in e/eetione regis Hispaniat et eomitis Riehardi. et nune regis Hispaniae et eomitis Rudo/p/ti.» Ibid. 1 «So/i regno /tohemiae imminete videtur in p,trtibus nostris defensio Jidei ehristianae.» Ibid. 344. nadškofa papežu svojo izvolitev; spomladi 1274 pa pošlje v Lyon, kjer se je baš takrat zbiral cerkveni zbor, svoje poslance, kancelarja Otona, prošta spirskega, noriinberškega purgrafa Friderika in Gotfrida grofa Sayn-skega. Imeli so nalog, v Rudolfovem imenu potrditi cerkvi vse obljube njegovih prednikov, sploh pa obljubiti in izvršiti vse, kar bi papež zahteval, brez razkosanja države: *st*e demembratione imperii.*1 Spremimo tedaj Rudolfove poslance na poti v cerkveni koncil, kateri se je spomladanske dni 1.1274 zbiral na rhodanskih bregovih, v onem Lyonu, kjer je bil pred 29 leti papež Inocencij IV. uničil moč in sijaj nemškega cesarstva. Iz vseh poročil vidimo, da je bilo v Lyonu okolo Gregorja X. zbranih silo veliko cerkvenih dostojanstvenikov, nadškofov, škofov in opatov. Prav za prav se je imel mnogobrojni shod pečati le bolj s cerkvenimi zadevami ter z drugimi jednakimi predmeti. Zjediniti se z grškimi razkolniki, preskrbeti potrebne sile, da se prihod zabrani Tatarom, pomagati sveti deželi, naposled urediti način papeževe volitve: to so bile imenitne naloge, čakajoče rešitve od duhovnih očetov drugega lyonskega koncila. Od javnih sej so bile tedaj politične zadeve skoraj po polnem izključene, obravnavale so se pa v kardinalskih konzistorijih, kjer se je tedaj vršila glavna akcija vsega koncila in kjer se je tudi reševalo nemško vprašanje. Obravnave so kmalu dospele do zaželenega uspeha. Praktičnotrezni Rudolf, dobro spoznavši ničevost sanjarske italijanske politike svojih prednikov, bil je takoj pripravljen, v vsakem oziru ustreči terjatvam rimskega papeža. V konzistorijalni seji 6. jun. zavežejo se v tem zmislu Rudolfovi zastopniki; pred 14 kardinali in 13 nemškimi nadškofi in škofi8 prijavijo slovesno v Rudolfovem imenu, da novoizvoljeni kralj cerkvi s svojo prisego potrjuje vse svoboščine cesarjev Otona IV. in Friderika II.; to izjavo potrde pismeno tudi navzočni nemški škofje in prevzamejo poroštvo za Rudolfove obljube in prisege.3 S tem je bila stvar prav za prav uže dognana; jasno je bilo, da bode papež priznal Rudolfa. Če se je pa javno priznanje vendar še zavleklo do 26. sept., moramo temu zadržavanju vzrokov iskati v papeževem pogajanji z Rudolfovima protivnikoma, z Otakarjem in Alfonzom. Takoj po tej odločilni konzistorijalni seji odpošlje namreč Gregor X. (Hakarjevega zastopnika, škofa Bruna, in Wernharda, škofa sekovskega, 1 Ruilolfovo pismo, datovano iz Rotenlmrga 9. aprila 1274, se nahaja pri Raynnldu, XIV. 221, potem pri Emlerji, II. 358 (867). Zanimiv je uže uvod: 'SanctUsimo in Christo filtri et domino suo, Gregorh . . . Rndolp/ius rex semper Augustiis, pedum osa,hi beatorum. » " Njih imena pri Koppu, I. 80—81. 3 Potihne tri listine pri /'ertsu, Mon. lierm. Legg. II. 395—398. M Km-A Miši \m m M ffe k češkemu kralju ter jima izroči pismo, v kojem se naglasa potreba, državi preskrbeti novega vladarja.1 Ustno sta sprejela nalog, posredovati med Otakarjem in Rudolfom. Vestno se loti Bruno svojega posla, in uže od 12. jul. je datovan njegov odgovor papežu.* Previdni državnik je takoj spoznal, da se priznanje Rudolfa ne da več zaprečiti; rimska kurija je sicer priznavala volilno pravo češko, ali ob enem je zastopala po polnem pravilno mnenje, da je osamljeni češki glas nasproti šesteriin ostalim glasovom vendar le v kaj neznatni manjšini. Bruno se tedaj tudi ne upira več zakonitosti in veljavnosti Rudolfove izvolitve ter se trudi le za to, tla svojemu kralju, kateri bi pod tem pogojem se udal nemškemu vladarju, reši in ohrani njegove novopridobljene dežele. Papež je sicer zahteval, da se to zgodi brezpogojno. Ali Brunov odgovor nam kaže, da češki kralj nikakor ne namerava, brezpogojno se podvreči svojemu protivniku. Pripravljen je sicer, da ustreže papeževi želji, s križarsko vojsko na štiri leta odpotovati v sveto deželo, in vrnivši se od tod se hoče mlati papeževi razsodbi, kateri naj preišče njegove pravice do omenjenih dežel ter naj potem ravna ž njim, kakor cje Bogu in poštenju drago*.8 Otakar je tedaj stavil svoje pogoje in ker je Gregor X., dasi sicer pripravljen podpirati njegove terjatve, vendar le zahteval brezpogojno priznanje Rudolfa, moralo je nastati neko nasprotje med češkim dvorom in papežem in tako je Otakar izgubil prevažno cerkveno podporo, katera mu je bila preje največ koristila pri vseh njegovih pridobitvah. Gregor X. se tedaj ni oziral na odgovor Otakarjev, še manj pa na terjatve Alfonza Kastilskega. Poslednjega pozove u.jun., naj se odpovč naslovu rimskega kralja ter mu v tem slučaji obljubi desetino cerkvenih dohodkov njegove države na šest let. Otakarju se zahvali na prav laskav način za ponujeno sodelovanje pri križarski vojski, ali stvarnega mu nič ne odgovori na njegove predloge,4 Rudolfovima poslancema pa, Henriku, lektorju minoritov, in Henriku, učitelju nemškega reda, izroči 26. sept. 1274 pismo, v katerem slovesno prizna Rudolfa kot nemškega kralja. Se tisti ilan poroča to potrditev duhovskim in posvetnim knezom in mestom nemške države ter jih opominja, naj krepko podpirajo novega vladarja. Isto daje ' Emler, II. 363 (890); Potthast, 1678 (20838). 1 Em/er, II. 364 — 366 (892). 3 ,Mhifomimtt in instanti vestrae gratiae se submitttns, nt post peregrinationis suat reditum et tunc eognoscendis jurium suornm meritis seeundum deum et honestatem in negotio proeedatis eodem.t Ibid. 364. 4 Papeževega pisma regent pri Potthastu. 1685 (20906), ima datum 15.— 21». avg.; Em/er, II. 363 (891), je stavi pred pismo od 12. jul. na znanje Otakarju; v jako previdnih izrazih ga opozoruje na negotovi izid vojsk in odločno mu svetuje, naj se po polnem sporazume z vladarjem one države, kateri tudi 011 pripada kot njen odličen knez.1 Tako je Rudolf dosegel, kar je potreboval v prvi vrsti, priznanje papeževo in sankcijo rimske kurije. Ne da se tajiti, da je papež vendar še nameraval, potegovati se za celokupnost Otakarjeve države, ako se češki kralj brezpogojno uda izpremenjenemu položaju; vsaj je neko ravnotežje med Rudolfom in Ota-karjem najbolj ugajalo previdni papeževi politiki. Sedaj pa je nastalo važno vprašanje, ali je bil Rudolf sam pripravljen, privoliti v to celokupnost, ali ga niso marveč razmere silile, da se je oziral na alpinske pokrajine Otakarjeve velike države: Razni zgodovinarji, razpravljajoči boj Rudolfov s češkim kraljem in Otakarjevo tragično osodo, grešili so navadno v tem, da so se pri tem vprašanji na pravno stališče postavili ter z njega hoteli soditi značaje in dogodbe. Tu kakor v premnogih enakih slučajih ugaja po našem mnenji veliko bolj politično stališče in le s tega moremo ob enem pravični biti Rudolfu in njegovemu nesrečnemu protivniku. Dokazati se da s tega stališča, da je Rudolf moral tako ravnati, ako se ni dejanjsko hotel odpovedati svoji' vladi, pa tudi upor Otakarjev se bode mogel umeti in zadostovalo se bode lehko prvi dolžnosti zgodovinarski, mirni nepristranosti. Ako se namreč oziramo na obseg kraljeve oblasti, kakor so jo zapustili staufovski cesarji svojim naslednikom in kakor se je rešila iz dolgega medvladja, vidimo takoj, da je bilo to dostojanstvo brez dejanj-skih pripomočkov. Kar je bilo državnih posestev in pravic, vse skoraj so Staufi razdelili ali pa je bilo prisvojeno od raznih plemenitih mogotcev. Nikdo ni povpraševal za vladarske pravice, nikdo ni branil državnih dohodkov, kateri so bili toliko časa ccin herrenloses (hit». To velja posebno za severno Nemčijo, kjer se nikdo ni več brigal za osrednjo oblast, pa tud. na nemškem jugu ni bilo mnogo bolje, in zlasti v švabski domovini Rudolfovi so se bogatili mali in veliki gospodje brez pomisleka z državnim plenom in nikdo ni mislil odpovedati se lehko pridobljenemu posestvu novemu kralju na ljubo. Rudolf je tedaj prevzel krono in oblast brez d. Emier, II. 383 (918); primeri Poltkast, 1691 (20964). * Papeževo pismo pri Emlerji, II. 384 (919): • prudenter attendens. F.mler, II. 407—408 (974). -1 Licknawsky, I., Rep. XXXV. (257); Boehmer, 157; glej tudi Tangi, IV. 167—168. m mm rm m Mi rm- m t w VrV še ni bil obsojen Otakar, še ni bilo nobeno sodišče neveljavne proglasilo prejšnje pogodbe Filipove s češkim kraljem, jasen dokaz za to, kar smo preje povedali o Rudolfovih namerah! 15. maja snide se potem v Augs-burgu državni zbor, kamor sta bila tudi Otakar in njegov bavarski zaveznik tretjič in zadnjič poklicana. Tudi ta zbor ni bil mnogo obiskan; od vseh volilnih knezov je prišel le Ludevik Palatinski,1 potem trije škofje in nekaj gospodov in plemenitašev iz južne Nemčije; ali na tem zboru nahajamo tudi poslance Otakarjeve in Henrika Bavarskega. Kaj nespretno se je obnašal Otakarjev zastopnik, sekovski škof VVernhard;* ne spuščaje se v jedro celega vprašanja, katero se je vendar najbolj sukalo okolo Otakarjevih pridobitev, pobijal je Rudolfovo volitev ter ugovarjal volilnemu pravu lastnega zaveznika, bavarskega vojvode. S tem je učinil, da je takoj nastal prepir z bavarskimi zastopniki in da je Rudolf imel priliko, bližati se Henriku s tem, da je državni zbor, dasi nepostavno, bavarski vojvodini priznal volilni glas pri izbiranji nemških vladarjev.3 Gotovo je Otakarjev položaj sedaj bolj opasen bil nego preje. 1 « Ubi coKvenerunt /nagni viri, sed de e/eetoribus non nisi dux Ludorieus.» Ann. S. Rudb. Salisburg., SS. XVII. 801. 8 ObSirno pripoveduje o poslanstvu sekovskega Škofa štajerski pesenski letopis. Ca]). CXII. 123; popisuje, kako je Skof raztogotil posvetne kneze in pleinenitaše s svojim latinskim govorom, katerega niso razumeli, ter pristavi: Latein manig Red ergie I/et er sne Deivtseh getan Im nvr sers/agen der Pan (tonsura) ll'ie Aoe/i ym vas gesekorn. Le Rudolf ga je varoval pred razjarjenimi knezi in le z veliko silo jo je odnesel nepre- vidnež srečno domu: , Mamgen ust »en>n Bischof \Vernhart ervaud Damit er chom voh dem Lannd. Joannes Iietoriensis pristavlja o poslancih: <> f v* Vendar še ni rešeno vprašanje, kake pravne nasledke da je imelo aiigsburško zborovanje za kralja Otakarja. Sklepi tega zbora niso nikjer ohranjeni, in če Joh. Viktrinški prav trdi, da sta bila Otakar in Henrik oba enoglasno obsojena,1 treba le pomisliti, tla ta pisatelj ni istodoben vir, da je njegov izraz premalo jasen in določen, potem pa, da se gotovo moti gledč Henrika. Kajti ako bi bil tudi bavarski vojvoda takrat izobčen, kako se to strinja z onim njemu ugodnim sklepom istega augsburškega zbora, kateri mu varuje njegovo volilno pravo? Bržkone takrat niti Otakarja izobčili niso, temveč so mu le odrekli njegove «nemške» dežele, in norimberški purgraf dobil je nalog, ta sklep naznaniti Otakarju. Več se o tej zadevi v Augsburgu baje ni sklenilo.4 Vedno nujnejše je vabil Gregor X. kralja Rudolfa, naj pride v Rim, da ga bode tam venčal s cesarsko krono, z vidnim znamenjem svetovnega vladarstva. Ker pa Rudolf vsled nemških homatij le ni mogel zapustiti Nemčije, odloči se papež, sniti se ž njim na posebnem shodu. Kraj se je določil ne predaleč od Lyona, v mestu Lausanne, na severnih obalah (ženevskega jezera. Gregor pride tja uže 6. okt., 12. okt. se bliža tudi Rudolf, spremljan od svoje soproge in svojih otrok, s sijajnim spremstvom, ne v svoji navadni sivi obleki, temveč v dragoceni krasni opravi. V Lau-sanne-u izpolni Rudolf papežu srčno željo ter se z 500 vitezi zaveže na križarsko vojsko;3 tudi o cesarski kroni se je sukal razgovor in Rudolf je obljubil, da bode pripravljen sprejeti jo do binkoštij prihodnjega leta. Nikakor ne smemo misliti, da te obljube niso bile po polnem odkritosrčne, ali gotovo je vendar, da se niso nikoli uresničile,* kajti Gregor X. je uže io.jan. 1276 umrl in ž njim je zginil zadnji mož, kateri bi bil morda še preprečil odločilni boj med Rudolfom in Otakarjem. 1 Joh. Vktor. pri Boehnurji, Font. Rer. Germ. I. 304: « Otakerus autem et Henricus iux in suh juribus, ofjuih et feodh ab mfierio defendentibus communi omnium sententia suni dampnati., " Falacky, v nemški izdaji, II. 1. 239, trdi: ^Emstmmig murden Otakar und Heinrich m die Reichsaeht erktiirt und zu deren VoU«ekung die Kriifte des ga,,sen Reiehes au/geboteu >,; isto tako v: Dčji..y, II. 121-122. Proti njemu uže Kopp, I. ,„8, Anm. 3; Lorenz, II. 88, Anm. Dudik. VI. 169. Le Krones, Grundriss 3 to, še pravi o puigrafu Frideriku, da je l)il odposlan >ah VerkUndiger der Reichsaeht ' Ann. Basiliens., SS. XVII. 198: .Rer accepit crucen, et regina et eo,nes Phiretensh et comitissa et pene nobites qui ad curiam papae venerant, unirersi. Re v p/us qnan, 900 marcas e.vpenderat in vestes preeiosas.t 4 Rudolf, kateri si je prizadeval, da ohrani krono svojim potomcem, moral se je uže u tega vzroka resno ,k,prijeti ponujenega cesarskega naslova. Primeri razpravo Russonmo-I)ie Idee des deutochen Krbreiches und die ersten Hakslmrger, l. c 88, 635—725 Ali še predno se prične velika borba med tema vladarjema, začne se Otakarjeva vlada v alpinskih deželah, zlasti na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem, silno rušiti. Dokazali smo sicer, da se je meščanom in kmetom dobro godilo pod njegovo krepko in pravično vlado, ali kakega pomena je to bilo v naših pokrajinah, kjer razvitega mestnega življa deloma še dandanes pogrešamo in kjer je takrat politično življenje določeval poleg cerkve edini zgodovinski faktor: nemirno in bojevito plemstvo 1 Naravno je, da plemeniti gospodje niso marali za vlado, katera jim je z železno roko branila, motiti javni mir. zidati roparske gradove, napadati krotke popotnike, pustošiti mirna sela in mesta. Nemško plemstvo teh dežel je komaj čakalo trenotka, da otrese neznosni jarem; da je bil vladar po svoji narodnosti tuje krvi, Slovan, to jih ni motilo, kajti kmalu vidimo, da se isto nepokojno plemstvo iz istih vzrokov upira novemu, po vsem nemškemu vladarju, Habsburžanu Albrehtu I., le zarad tega, ker je tudi on po Otakar-jevem zgledu strogo izvrševal svoje vladarske dolžnosti.1 A tudi duhovski knezi, najbogatejši posestniki v naših deželah, dasi tako razvajeni, z raznimi milostimi obsipani od češkega kralja, začno se mu upirati ter, oziraje se na svoje imunitete, se zarotijo proti njegovi vladi. Poleg tega povsod okoli mali dinasti, nevoščljivo gledajoči sijajne uspehe češkega kralja ter zmeraj pripravljeni, ukoristiti se z njegovim plenom, na vzhodu pa — Madjari, večkrat v krvavih bitkah premagani od Otakarja, željno pričakujoči ugodne prilike za maščevanje: gradiva dovolj, da se napravi proti Otakarju silna zaveza, proti kateri je bila zaman vsa njegova hrabrost in vse bogastvo njegove države. Baš na to pa, da se proti Otakarju ustanovi taka mogočna koalicija, merila je čudovito premišljena politika kralja Rudolfa. Najmanj trdna je bila Otakarjeva vlada v njegovi zadnji pridobitvi, na Koroškem. Ne da se sicer tajiti, da se je Otakar trudil, ustreči željam koroškega plemstva; ne le, da je po smrti l'lrika Drnholcskega Korošcem za deželnega glavarja bil postavil tirolskega plemenitaša Ulrika Taufersa, Kranjsko pa izročil Ulriku točaju Habspaškemu,* temveč tudi koroškega 1 Nasproti hiperholam in jalovim deklamacijam na.ših lokalnih zgodovinarjev, kakor Tangla, Dimitza in drugih, o češkem nasilstvu opozorujemo tu na zmerno razsodim Ot. Lorenza, kateri o Otakarji pravi: t So sehr dieser in seinem Itrha/ttn gegen den Adel sieh auf die Ausiibuug seiner landesfiirstlichen Vorrechte besehrankte, so uvnig ivar rorauszusttztn, dass sich der Ade/ nun in a/len seinen OViedern beugen fverde.. . Freilich akuten sie nichf. dass vou Ottokars Nathfolgtr (Albrecht) die /andes/iirst/iche Getualt in nicht geringerer Ausdehnung gehandkabt wtrden leiirdc.* II.-I22. e Kar je razvidno iz listine 25. okt. 1273 pri Zahnu, 1. c. 320 (397). Filipa nahajamo od 1.1272 —1274 na Koroškem, najpreje kot ivicarius perpctuus Carinthie», potem pa kot icapitaneus* iste dežele.1 Tega si ne moremo drugače tolmačiti, nego da je Otakar, zanašaje se na utrjeni politični položaj, sprijaznil se s svojim protivnikom ter mu vsaj nekatere dohodke na Koroškem in častno dostojanstvo prepustil. Prave oblasti Filip bajd tudi sedaj ni imel in gotovo so pripadala vsa važnejša opravila deželne vlade na Koroškem Ulriku Tauferskemu. 27. dec. 1274 nahajamo Ulrika Taufersa še v službi, ali uže 30. marca 1275 vidimo ha njegovem mestu Henrika Pfannberškega. Ker je med tem Filip iz dežele bil pobegnil in 27. febr. t. 1. od Rudolfa v fevd bil prejel vojvodstvo Koroško in vlado na Kranjskem in v Slovenski Krajini, moramo sklepati, da je bil odpust Ulrika Tauferskega kazen za njegovo nemarnost, da ni Filipa bolj strogo nadzoroval in njegov beg zaprečil. Ali imenovanje novega deželnega glavarja je bila vsakako politična zmota, kajti Henrik Pfannberški je pripadal onemu koroško-štajerskemu plemstvu, katero sploh o Otakarjevi vladi ničesar ni hotelo vedeti ter se je uže takrat pripravljalo na javen upor.8 S tem, da je Otakar takega moža Korošcem postavil za deželnega glavarja, organizoval je sam vstajo proti sebi, tem bolj, ker je bil Henrik Pfannberški v sorodstvu in ozki zvezi s sorodnima crrofoma tirolsko-goriškima in z drugimi privrženci kralja Rudolfa. Pa tudi na južnih mejah Otakarjeve države mu nastanejo novi nasprotniki, tudi tu se zbirajo črni oblaki proti češki vladi. Odkar sta 1. 1272 oglejski kapitelj in čedadsko mesto Otakarju bila podelila dostojanstvo «generalnega glavarja furlanskega*, bil je on tudi gospodar na Furlanskem ter opravljal vlado po svojem namestniku Henriku proštu Werdskem. Ali avg. 1274 pride na dolgo izpraznjeni stol oglejskih patriarhov zopet nov patriarh, Raimund della Torre, in takoj se je pokazalo, da se on Otakarju nasproti ne bode tako uljudno obnašal kakor njegov prednik Gregor. 7. in 8. avg. obravnava z Otakarjevimi poslanci v Vidmu; le-ti zahtevajo v imenu svojega gospodarja vse fevde oglejske cerkve, katere so prej uživali vojvode avstrijski, štajerski in koroški. Odgovor patriarhov, po svoji ■To dokazuje Tangi, IV. 120, na neovrfen način s tremi, deloma Se v izvirni obliki ohranjenimi listinami; popravi naj se tedaj, kar omenja O/. Lorent, II. 79, Anm, proti Puhu kt mu: < Diese Nachricht klingt fast unglaubluh; mami mag das gtschehen sein?* " Mečemo sicer ugovarjati Tanglu, kateri temu plemenitaiu pripisuje vse viteške čednosti ter ga imenuje 'das Musterbild eines voUendeten Ede/mannes, ein wahrer RUter ohne Furcht und Tadel,. IV. 164. Vendar se s to pretirano hvalo kaj slabo vjema, kar Tangi, IV. 233, in drugod o istem Henriku Pfannberikem ih njegovi silovitosti proti Senpavlskemu samostanu in drugim cerkvam piSe. m m* obliki še dosti uljuden, bil je vendar stvarno Otakarju po vsem neugoden in iz vsega se je videlo, da se novi oglejski vladar zanaša na mogočne zaveznike in podpornike proti češkemu kralju.1 V istini stopi Raimund kmalu v zvezo s kraljem Rudolfom; ta posreduje med oglejsko cerkvijo in nje starim tlačiteljem, goriškim grofom, in kmalu potem zatrjuje patriarh pismeno1 Rudolfu svojo neomejeno udanost ter mu obeta dejanjsko podporo v borbi zoper Otakarja. Da se je Otakarjeva vlada tudi na Štajerskem le s silo obdrževala nasproti nezadovoljnemu plemstvu, je itak gotovo. Sicer dokler je deželni glavar Čeh Milota z Dedič gospodaril po deželi, opiraje se na češke posadke v važnejših mestih in gradovih, ni prišlo nikjer do uspešnega upora8 Vendar je bil Otakar prisiljen, od plemenitih rodbin zahtevati tale za to, da ne bodejo motili javnega miru; če pa je kdo mejo prekoračil ter pisma prinašal Rudolfu ali od njega, bil je neusmiljeno s smrtjo kaznovan, kakor hitro je prišel Otakarju v roke. Nekateri plemenitaši so jo vendar srečno odnesli na Rudolfov dvor ter tam vedno priganjali nemškega vladarja, naj kmalu prične vojsko s svojim nasprotnikom; celo v Alzacijo so prišli, z enakimi prošnjami nadlegovat kralja Rudolfa.1 Najvažnejšo zaslombo pa je imel Habsburžan v prebrisanem solno-gradskem nadškofu Frideriku Walchenskem, kateri je med vsemi knezi Rudolfove stranke gotovo največ pripomogel k njegovi zmagi. Uže 1. 1274 se je kazal odločnega nasprotnika češkemu kralju in takoj si je Otakar prizadeval, na raznoter način, s silo in z dobrikanjem ga pripraviti na svojo stran. Ali vse zastonj! Otakarjev namestnik Milota napade solno-gradska posestva, upepeli mesto Friesach na Koroškem ter napravi solno- 1 Glej listino pri Emlerji, II. 37* — 377 (9oa)- a Dotično pismo pri Gerbertu, 128—130, in Emlerji, II. 431 (io35): *AfagmfotnHam vestnim seire tupio, quod viris et viribus eongeram posse menm, nt guam rito de proeessu vestro feliei eontra regem Hohemiae . .. mihi eonstitnit, me reddam pro riribus ad exee/lentiae vestrae servitia praeparatum.» * Cont. Vimlob., SS. IX. 706, pripoveduje o uporu Hertnida Wildonskega na Štajerskem, VVernharda Wolkersdorfeija in Vihofarja na Avstrijskem ter popisuje krutost Otakarjevo: «nam heredes ipsorum.....jubet maehinis parentibus jaeere ante ora.> Prestrašeni stariši prepusti mu potem svoje gradove ter se podajo «reeeptis suis heredibus re/ietisfue hereditatibus > na Rudolfov dvor. — Dandanes sicer nikdo več ne veruje tako pretiranim poročilom. 4 Chron. Cobnar., SS. XVII. 245, pravi o Otakarjevih liaronih: *Ex tunc litteras et nuncios miserunt regi Romanorum, rogantes supplieiter, ut ad partes ipsorum reniat, Man kanu ihn der Sonnenblume vergleichen, toelche ikre Scheibe immer der Sonue zincendef. IIas diese der B/umc, das mar dem Hersog der Kaiser.» IV. 178. — O Rudolfovi razsodbi glej Em/er, 11.419(1000), in I.ichmit>sky. I., Reg. XI,I. (316). 5 Odločilno se mi vidi, kar piše o Frideriku Norimberškem praški vir, Contin. Cosmae: > Anno quinto electionis suae (računjeno od 1. 1272) Rudolfns misit nuneios ad Otakarum, regent liohemiae. peteiis sibi restitui terras'.» SS. IX. 190. Na pesenski letopis in na kompi-latorja Anonym. IajoIi. se ne moremo ozirati; čuditi se moramo le tako vestnim in izvedenim preiskovalcem kakor n. pr. Hoehinerju, kateri trdno verujejo v zanesljivost tega poetičnega vira. Natančno razlaga )iogajanje z norimberškim purgrafom, kakor da bi sam bil med pričami Pragi ničesar ne opravi, izobči Rudolf 24. jun. slovesno Otakarja, duhovski knezi pa še pridenejo cerkveno izobčenje. Dovolj je bilo odlašanja in diplomatičnega pogajanja in — meč je moral rešiti dolgotrajne prepire! Počasi zbira Rudolf svojo vojsko, dvignivši se iz svojih dednih dežel pomika se najprej ob Renu doli do Moguncije, od tam se obrne na vzhod ter prodere do Norimberga na frankovski zemlji. Morda ga je zaviralo nekoliko tudi slabo stanje njegove blagajnice, o katerem nam pripoveduje kolmarski letopis naslednjo mikavno povestico. Ko je namreč Rudolf do Moguncije prišel, vpraša ga plemeniti gospod Klingenski: oslanccm stavi. 1 Chron. Colmar., SS. XVII. 246. 5 Bodmann, 15; Emler, II. 417 (o94>- 69 v " <4 ' Si' -"Vi Habspaški, kateri je baje smrt storil v možatem boji za Otakarjevo vlado.1 Sedaj vzplamti tudi na Štajerskem vstaja nezadovoljnega plemstva; najodličnejši ministerijali Štajerski in koroški z nekaterimi kranjskimi se zbero 19. sept. 1276 v samostanu Reunu nad Gradcem ter se tam slovesno zavežejo, z vsemi silami podpirati kralja Rudolfa ter se v tem boji nikakor ne ločiti drug od drugega. Konec dotičnega sklepa se glasi posebno energično; vsak, kateri prelomi to zvezo, izgubi naj svoje državne fevde in naj bode poleg tega ipcrinrus, cxlcx ncc non a dco maledictus et homini-/>us>.* Zastonj se upira Milota s češkimi posadkami rastočemu uporu; z naskokom se polaste vstaši važnega Judenburga, kmalu se jim mora tudi Gradec udati in — konec je Otakarjeve vlade na Štajerskem! Pa tudi na severnem bojišči se mu razmere kmalu kaj neugodno pre-menijo. Preje smo poudarjali, kolike važnosti da je bila za češkega kralja njegova zveza z bavarskim vojvodom, kateri mu je varoval donavsko cesto in vhod v Avstrijo. Dobro je to razumel rimski kralj in njegova stranka, in na vso moč so si prizadevali, da pridobi Henrika Bavarskega. Jasno govori v tem oziru pismo solnogradskega nadškofa, v katerem svetuje, naj se na vsak način mir napravi med bavarskima vojvodoma ter naj se Henrik pridobi za Rudolfa.3 In v istini se posreči rezenskemu škofu Leonu 29. maja 1276, pomiriti nasprotna si bavarska brata. Ker je pa vse nasprotje Henrika proti Rudolfu izviralo iz osobne rnržnje do Ludevika, kateri je bil toliko pripomogel k Rudolfovi izvolitvi, bilo je s tem mirom uže mnogo pridobljeno tudi za rimskega kralja. Le-ta, kateri se vendar ni upal, z maloštevilno vojsko napasti sovražno češko deželo, obrne se, toliko da je prejel te vesele novice, proti jugu, spremeni takoj vojni svoj načrt, ufevdi Henrika Bavarskega v Reznu, zaroči njegovemu sinu Otonu svojo hčerko Katarino ter mu 24. sept. v Pasovu kot doto obljubi Gornje-avstrijsko, kakor hitro da se bode ta dežela odvzela češkemu kralju. Sedaj 1 Ot. Lorenz, II. 138: •uuihrend Graf Albert von Gors, nunmehr ron Jem ratriarehen ron At/uHcja unters/iitzt, in Krain und der Mark einjiel und den Kampf gegen den Sehenken ron Hahspaeh bega mi, der siek indessen mannhaft fiir Ottokars Herrschaft geselila gen zu haben scheint und vermuthlick in den Kiimpfen, die nun folgten, sein Leben verlor. > 4 I)otic'na listina je uže večkrat tiskana, tako pri Gerbertu, 199, Emlerji, II. 432 (1040), in drugod. — Izmed kranjskih ministerijalov se nahajata IVi/felialmus et Hainricus Sekarfenberki. ® Bodmann, 13: t An te omnia unum robi s eousulimus, nt dd. duees Bova riae reducatis ad eoneordiae unionem et dueem H(tnricum), eum t/uo mu/ta de ista materia eontulim us, a praedieti regis obsequiis subdueatis. Ista sola eoneordia, sieut Jirmiter c redi'mu s, totam ex-pediet ca m, quae in ter rvs et regent rertitur quaestionem. > m mu je bila pot v srce avstrijskih dežel na stežaj odprta, kajti Henrik ni več branil Donave temveč se celo pridružil s svojimi vojaki Rudolfovi vojski. Ko je tedaj Otakar čul o predrugačenem bojnem črteži svojega protiv-nika, moral je takoj zapustiti Češko; v silnih marših jo udari skozi gozdnate in malo obljudene pokrajine jugovzhodne Češke ter po mnogih izgubah vsled lakote in boleznij pride na Avstrijsko, da tam reši borne ostanke svojega gospodarstva.1 6. okt. pride Otakar do Freistadta na Gornjeavstrijskem, ali široka Donava, črez katero takrat daleč okolo ni bilo mostov, zabrani mu na desno obrežje prestopiti, kjer se je med tem Rudolf urno in brez upora naprej pomikal. 10. okt. nahajamo kralja Rudolfa v Lincu, 15. okt. v Ennsu, katero mesto mu izroči Konrad Sumeravski, 18. okt. pa stoji uže pred Dunajem, češki vladi zvesto udanim mestom, kjer je župan Paltram, eden najbogatejših meščanov, energično podpiral vlado meščanom prijaznega Otakarja. Celih pet tednov oblega Rudolf dunajsko mesto ter med tem pomnoži svojo vojsko z onimi četami, katere so mu dohajale iz Avstrijskega ali katere sta mu pripeljala grofa Majnhard in Albreht. Posreči se mu tudi, da v svojo oblast dobi važni prehod črez Donavo, mesto Klosterneuburg, dobro preskrbljeno z živežem in drugimi potrebščinami.1 Bridko je čutil češki kralj hudi udarec, ali nikakor še ni nameraval ponosni Otakar udati se svojemu protivniku. Sedaj pa se mu vzdigne v lastni deželi nov sovražnik, kateremu vsa njegova hrabrost ni bila kos: upor namreč čeških plemenitašev.3 Tudi na Češkem je sovražilo plemstvo kralja Otakarja, ker se je premalo oziral na njegove težnje, ker je absolutno vladal, kmeta in meščana varoval in branil ter strogo izterjeval zastavljena državna posestva; sedaj, v odločilnem trenotku, ko je trebalo 1 Lorens, II. 140, popisuje odpad Henrikov tako, kakor da ne bi liil mnogo vplival na bojne dogodbe; ali Otakarjeva pisma do svojih mišenjskih in hranihorskih sorodnikov, v katerih se bridko pritožuje zarad nepoštenosti odpadnika, kažejo jasno, koliko daje Otakar pričakoval od te strani in kako hudo ga je zadela ta izgulia. (Glej DoUincr, 44 — 55, Rmler, II. 434—436-) 4 Zvijačo, s katero je Ludevik Palatinski osvojil imenitno mesto, popisuje obširno Chron. Co/mar., SS. XVII. 247—248. 3 O tem uporu govori češki in nemški viri tako odločno, da se nikakor ne da dvomiti o njem. Tak«) pravijo Anmilrs Utinrici Heimburgensis: < Ipso anno (12J6) i/uaedam eognaeio in /ioheinia, eognomine IVitigenses opposuerunt se regi Otakaro, quorum praeripui erant Zatviss et umiri ejus et Borso de Bisemburg.t SS. XVII. 715. Knako toži Cm/. Cosmae, SS. IX. 181: «Eodem anno Vitkonides cum ingenti mi/itia seeessernn/ a rege et mu/ta ma/a per regnum Memiae pauperibus et elaustra/ibus intu/erunt et eo tempore rex nimium eorum auxi/io indigebat. 14* varovati češke zastave čast, dvignejo se nekateri plemenitaši proti lastnemu kralju in najvplivnejše plemenite rodbine Riesenburgov in Vitkovih zagrabijo orožje proti Otakarju. Na čelu vstašem stojita dva odlična plemenitaša, Boreš Riesenburški in Zaviš Falkensteinski, katerih prvi je bil uže dolgo časa v tajni zvezi z Rudolfom.1 Zavratni napad lastnih podložnikov je bil najsilnejši udarec za Otakarja; od vseh stranij obdan od izdaje, z vojsko broječo komaj 20000 mož proti mnogo močnejšemu nasprotniku ni mogel drugega nego udati se in desnico ponuditi — v mir. Ako si pogledamo ohranjeno korespondencijo Rudolfa Habsburškega z nadškofom Friderikom, videli bodemo, da je iz prvega nameraval, Otakarja do dobrega pobiti in njegovo oblast po polnem uničiti. In po starem pravnem običaji moralo se je tako ravnati z izobčenim upornikom, vsaj se je mir ž njim skleniti smel stoprav v njegovi deželi. Ali Rudolfova praktična politika se ni ozirala na enake zastarele nazore in bolje se mu je zdelo, zadovoljiti se z uže pridobljenim nego od negotovega boja pričakovati ugodnejše uspehe. Razni škofje, zlasti moguntinski nadškof z ene, Bruno Olomuški z druge strani, posredovali so v istem zmislu, in tako se zbere četvorica, katera je imela sestaviti mirovno pogodbo. Da se je mir napravil v obliki sodnijske razsodbe, to je bila formalna koncesija Otakarju, kateri se je s tem kot enakopravna oblast priznal rimskemu kralju nasproti. V mirovno sodišče so bili izbrani od Rudolfa Ludevik Palatinski in vvtirzburški škof Berhtold, Otakarja pa sta zastopala mejni grof Oton Braniborski in zvesti škof Bruno. Iz tega, da je tudi deželni grof hesenski, Henrik, svoj pečat pridejal listini, sme se morda sklepati, da je bil on načelnik vsemu sodišču." Prvič so se zbrali izvoljeni sodniki na nekem donavskem otoku, katerega kolmarski letopis «Camberg» imenuje; obravnave so tekle gladko ter kmalu dospele do zaželenega uspeha: 21. nov. 1276 je bila mirovna pogodba gotova. ' Gledč njegove sveže z Rudolfom primeri posebno Bodmam, 12: < Confortare et esto robustus in fide, in derotionc stabilis, in spe finnus, Jidelis noster Karissimel nam per sceptrum juramus regium et in snmma veritate, quae est Christus, tibi dicimus, ,/nod nun,/nam te majestas regia deseret sed tibi tam/nam carnali nostro filio aspiralut..* Kako zelo je cenil Rudolf lKHljH.ro Horeševo, je razvidno iz drugega pisma, v katerem hvali nekega privrženca, da podpira *dilectum fitium nostrum Bar se,nem, nostrum et imperii propugnatorem egregium* ter Se pristavlja: t nos enim dietam Borsonem, ,/nam din regni habenas moderabimus, nunquam a nostrae proteetionis et defensionis auxitio exe/ndemns.> Bodmam, 34. — O Zavisi pravi nemški vir, liberh. Attah.: *qui sepe fati regis Bokemiae validus fuerat perseeutor..» SS. XVII. 411. " Tako l'ataeky, II. 1. 249; proti njemu Kopp, 1.162, Anm. 2. Listina sama pri Gerbertu, 200- 201, in Emlerji, 11.437 — 439. ima le dostavek: *Et quia Henricus, landgravius de Ifassia premissis in ter/nit sigillum suum presentibus est adjeetnm.% Imenitna pogodba ima jednajst oddelkov ter vsaki stranki prisoja to, kar je tedaj imela v svoji oblasti, ko se je mir sklepal. Najprej se Otakar oproščuje državnega in cerkvenega izobčenja, potem se določuje, da se ima odpovedati vsem pravicam do Avstrije, Štajerske, Koroške in Kranjske, do Heba in Pordenona, da mora izpustiti vse ujetnike in tale in od Rudolfa po zgledu svojih prednikov v fevd prejeti svoje dedne dežele, Češko in Moravsko. Prevažna baš zarad svoje nejasnosti je določba, vsled katere se mir razteguje na vse služabnike obeh kraljev, katerim se imajo vrniti vsi gradovi in vsa posestva, ki so jim bila v vojski šiloma odvzeta. Imenitna je dalje določba zarad rodbinske zveze med obema kraljema: Rudolf zaroči češkemu prestolonasledniku svojo hčer ter ji zastavi v doto severni del Nižje Avstrije onstran Donave, izvzemši mesti Krems in Stein, za 40000 mark, Otakar pa stori isto s svojo hčerko, katero zaroči Rudolfovemu sinu ter ji v doto zapiše vse svoje fevde in alode v Avstriji, tudi za 40000 mark. Poleg nekaterih določeb, katere se ozirajo na posamezne privržence Otakarjeve in Dunaju varujejo njegove pravice, nahaja se v mirovni listini še poseben stavek, v katerem se mir razteguje na ogerskega kralja Ladislava, določujoč, da morata oba kralja, češki in ogerski, eden drugemu vrniti vse, kar sta si osvojila «gradov, mest, tvrdnjav, posestev in duš». To so najvažnejše določbe novemberske pogodbe 1. 1276. Ali pa je bila ta mirovna pogodba po svoji vsebini taka, da je zamogla v istini biti trdna podlaga trajnemu in stanovitnemu miru: Mislimo, da nikakor ne, p'reveč je ostalo nerešenega in nejasnega;1 zlasti v dveh določbah je tičala kal novega razpora. Določba glede kraljevih služabnikov se glasi: tseruitores utriusque rcgttm — hujusmodi pači, concordic ct reconciliacioni eum sinceritatc firmissima includantur, castris eorum . . . eum integritate debita restitutis.»* V tem stavku je nejasno, kdo tla so ti tseruitores» in ali ima ta izraz veljavo tudi za uporne podložnike Otakarjeve, kateri so toliko bili pripomogli k Rudolfovi zmagi; baš pri tem odstavku prične se kmalu nov prepir, iz katerega se zopet rodi krvava vojska. Pa tudi v drugem ozira je bila pogodba nedostatna; teritorijalna 1 To [»udarja tudi Lorenz, II. 150, rekoč: «dass der ganze Vtrtrag in den meisten Pnnkten auf Schrauben gestelit mir. und dass dem aufmerksamen lieobachter der ganze Aus-g/eieh mehr als eine \Yaffenruhe zur Sammlung neuer Kriifte, denn als ein beiderseitig ernst gemeinter Friede erseheinen musste. > 2 Gerbert. 200: F.mler. 437. določba o severni Avstriji je izročila Otakarju vlast onstran Donave, s tem pa je bila raztrgana staroslavna vojvodina na dva kosa in tudi to ni moglo ugodno vplivati na ohranitev miru. Vendar se takrat nobena stranka ni izpotikala nad nejasnostjo in neizpeljivostjo teh toček, temveč ker ste obe miru potrebovali, bil je takoj sklenen brez dolgega premišljevanja. 25. nov.1 pokloni se ponosni Otakar po navadnem običaji rimskemu kralju in Rudolf mu v fevd podeli Češko in Moravsko. En dan kesneje, 26. nov., podpišeta oba kralja mirovno pogodbo ter nanjo prisežeta. Takoj potem odide Otakar v Ivorneuburg, Rudolf pa obhaja ene dni kesneje slovesen vhod v dunajsko mesto, katero mu je stoprav po sklenenem miru odprlo svoja vrata8 Nekrvava zmaga skromnega Habsburžana in ponižanje oblastnega češkega kralja osupnilo je uže vrstnike tako, da so kmalu z več ali manj srečno izbranimi podrobnostimi okinčali zanimivo dogodbo. Naravno, da se tu ne oziramo na ono pravljico, katera govori o prerezanih vrveh kraljevega šotora: vsaj je to prazna izmišljotina kesnejših stoletij. Bolj nam ugaja kolmarski letopis, kateri tudi pri tej priliki poudarja pohlevnost kralja Rudolfa ter ga nam kaže nasproti krasno napravljenemu Otakarju — v navadni sivi suknjiči! Zdravi humor Rudolfov se izraža v kavstični opombi: »Dostikrat seje češki kralj posmehoval moji sivi obleki, danes se 1 Gledč dneva se zgodovinarji ne vjemajo. Kronologije, katero imamo v tekstu, se drži Lorens. II. 151. Boehmer, Reg. Otakars, 454 — 455. ima le en datum, 26. nov., njega se drži Dudik, VI. 207, Anm. 2. Tudi Palaeky je za 26. nov., II. 1. 250, in Dčjiny, II. 132. Kopp, I.163, kronologične določbe sploh nima. 1 Dobro mi je znano, da trdita Boehmer in Lorens, da se je Dunaj uže uclal preje in da je zlasti izguba prevažnega tega mesta Otakarja k miru napotila. V najnovejši dobi se jima je pridružil Zeissberg, kateri v svoji slavnostni razpravi poudarja: «Rndlich entsehied die /unna/tme IViens, d,is sieh Rudolf untenoarf, den Krieg» (Festschrift zur sechs-hundertjahrigen Feier der Helehnung des Hauses Habsburg mit Oesterreich, 11). To se opira na pesenski letopis, Cap. CXXVI. 133, s katerim se strinjata Chron. Co/mar., SS. XVII. 248, in deloma tudi Chron. S. Pttr. — Odločno pa temu ugovarja Cont.Vindob., SS. IX. 709: t Time primo Vienna et aliae rivitates ad resignaeionem ipsius regis Otaeari regi Roma nor um sunt aperte.» Odločilen se mi pa vidi drug moment. Če je namreč Dunaj s tem, da se je udal Rudolfu, češkega kralja k miru prisilil, — kako se tolmači potem, da si je baš Otakar toliko prizadeval za ohranitev pravic in svoboščin Dunajčanov ter jim tudi v mirovni pogodbi prilioril sledečo jako ugodno določbo: «hiter eetera speeialiter arbitramur, quod dom. noster rex Roiiiauoriiui reeipiat speeialiter in suam gratiam et fai a Gerbert, 134, Emler, II. 440—441 (1054). 3 Emler. II. 433 (1041). 4 Deželni mir Rudolfov, veljaven /.a i*t let pri Pertzu, Legg. II. 410—411; v prestavi pri Koppu. I. 164 — 168, Taagiu, IV. 226 — 230, Muc barji. V. 382—385. Rudolf skrbno varuje, da se nebi zameril odločujočima stanovoma, plemstvu in duhovščini. Plemenitašem dovoljuje, da si smejo gradove zidati, le ne v okrožji ene milje od bližnjega gradu; v tem oziru se loči njegova uprava kaj zel6 od stroge administrativne politike, katera je Otakarju med plemstvom toliko protivnikov provzročila. Tudi 8., 9. in 10. odstavek pospešuje koristi višjih stanov ter se obrača proti kmetom in meščanom. S kmeti smejo gospodarji ravnati po načelu: deželnih stanov. Vrh tega jim ni trebalo zvestobe prisegati deželnemu knezu, dokler jim ni s prisego potrdil Rudolfovega pisma.2 Tudi na Koroško in Kranjsko se je morala ozirati Rudolfova politika. Da z nezmožnim in strastnim Filipom ne bode mogoče mirno vladati po teh deželah, spoznal je bistroumni vladar kmalu; zato se na njegove pravice tudi ni več oziral. Skoraj gotovo se je moral zadnji Sponheimec zadovoljiti z vojvodskim naslovom ter z nekaterimi dohodki in posestvi na Avstrijskem, Koroškem in Kranjskem, upravo njegovih dežel pa izroči Rudolf tudi za naprej svojemu zavezniku Majnhardu, kateri se nahaja od 1.1276—1286 po listinah z raznimi naslovi, sedaj kot Kcapitaneus Ca-rinthic», sedaj zopet kot cgospodar» (dominus) na Koroškem in Kranjskem. Kedaj je ta pogodba bila sklenena, ne da se določiti; da pa Filip ž njo ni bil zadovoljen, smemo sklepati iz tega, da ga nič več ne nahajamo na Rudolfovem dvoru in da se tudi njegovo ime ne prikazuje več med pričami in svedoki Rudolfovih listin. Pozabljen od sveta, životari nemirni mož še nekaj let v Kremsu; 22. jul. 1279 sklene svoje življenje, od nikogar pogrešan, prav svarilen zgled, kam slabotnega človeka pritira neukročena lakomnost in nebrzdana strast. Njegova smrt je rešila Rudolfa iz zadrege glede dežel, katerim je bil Filip vendar le titularni vojvoda in lastnik. Trebalo je tudi skrbeti za kraljevo blagajnico, katera je bila vslecl prevelikih vojnih stroškov večjidel prazna. Dasi nerad, vendar si Rudolf 1 Ot. Lomu, II. 164: < Durch diese Coneession solite der Adel tundchst fiir Rudolf s /laus geuHimen iverden, indem man v/oM nieht a/mte, dass gleieh Rudolf s Sohn su den Mass-regeln der gestUrsten Regierung surUekgreifen iverde.» * Kopp, I.168—170, Muehar, V. 393 — 396; oba stavita listino na 20. febr.; /foelimcr in I.iehnoivsky (I.I. 397) jo datujeta od 28. febr. ni mogel pomagati drugače nego s tem, da je priborjenim deželam nalagal občutne davke. V tem oziru je bil neugoden razloček med njegovo vlado in Otakarjevo, katera davkov nikdar ni povišala. Ne da se tajiti, da so se vsled tega po Avstrijskem zopet začele oživljati stare simpatije za Otakarja. Kako zel6 se je tu čutilo povišanje davkov, lahko sklepamo iz tega, da nam skoraj vsi istočasni letopisi poročajo o novih denarnih terjatvah Rudolfa I.1 Če mu pa v tem oziru ni šlo vse po volji, posrečila se mu je kmalu druga važna reč, katera je bila baš odločilna za ustanovitev habsburške vlade na Avstrijskem. Večkrat smo uže poudarjali, kako mnogobrojna in prostrana posestva so imeli cerkveni mogotci po vseh alpinskih pokrajinah našega cesarstva. Po Otakarjevi odpovedi so bili premnogi cerkveni fevdi, katere so bili do tistih mal uživali vladarji teh dežel, prosti. Rudolf, posnemaje zgled svojega protivnika, si je tedaj pridobil duhovske velikaše, da so njegovim sinovom izročili omenjene fevde. Naravno, da se to ni moglo goditi brez marsikatere koncesije od njegove strani, in tako vidimo n. pr., da je le brizinski škof Konrad, kateri je kraljeve sinove ufevdil 15. maja 1277, tekom štirih dnij (od 18. do 22. maja) za to prejel celih devet svoboščinskih pisem.2 Nič manj hvaležnega se Rudolf ni izkazal solnogradskemu nadškofu in rezenskemu in pa pasovskemu škofu, katera sta tudi izpraznjena posestva njegovim sinovom v fevd podelila." S tem je bil storjen najvažnejši korak za ustanovitev habsburške vlade: Rudol-fovi sinovi so postali na enkrat najbolj imoviti posestniki v naših deželah in vlada je morala naravno preje ali kesneje jim pripasti.4 Baš v isti dobi pokliče Rudolf tudi svojo soprogo in ostalo rodbino k sebi, in jun. 1277 pride kraljica Ana s svojimi otroki in z velikim spremstvom srečno na Dunaj. 1 Tako n. pr. Cont. Claustroneoburg. IV., SS. IX. 648: t Ifoc anno imposuit Rudo/pnus rtx Romanom m exactiones gravissimas toti Austriae, e.vigens de euria 60 denarios, de area 12 den., de jugere vinearum 30 den., de manso jo den., de rota mo/endini jo den.t Isto ]m> roča IJistoria annorum: « Eodem auuo Rudolfus Romanorum rex extorsionem e.vaeforiam toti ferre Austrie t/uasi lat/ueum graridissimum superfudit, de euria exigens 60 denarios ete. ete.* SS. IX. 653. Chron. Cohnar.: er g/oriosissimum dom. Rudolphum Romanorum regem intoterabiliter pergrararemur. > a Zahn, 1. c. 349—36». listine 3*8—33*, 334. 337. 33» in 34<>. 3 Dotiene listine pri Koppu, 1.186—187, Licknoteskem, 1., Reg. LIII.—LVII., Boeh-merji, i. t. d. 4 *Er /latfe es doeh durehgesetzt— pravi Lorenz, II. 169, — ' dass seine So/me die mat/ifigsfen Le/iensfriiger in Oesterreieh tcurden, der /iesitz des Fiirsfent/iumes komite dar-naeh nur eine Frage der Zeit sein. > ■CM" I32P, srv Ali med tem so postale razmere zopet tako napete, da je bila nova vojska s češkim kraljem po vsem neizogibna. Kdo je to pač zakrivil? Vsi istočasni pisatelji pripisujejo bolj ali manj odločno vso krivdo Otakarju ter dolže zlasti njegovo ošabno soprogo Kunhuto, da ga je ona na boj hujskala. Najbolj gostobeseden je tu zopet štajerski pesenski letopis, kateri pripoveduje: Umi do der Kunig von Peham Chom hinez Prag hin haim Umi dacs sei/i IVeib die Kunigiu Der Suen umi der Mynn Geivar umi inne 7oart Die er het an der Vari Mit Kunig Rvedolfen getan, Sy vart jn vbeleiehen an. Potem popisuje natančno po svoji navadi prepir v Otakarjevi hiši, kako strastno da ga ošteva kraljica ter ga malo delikatno mezgu primerja: Evo ist rec/it gesehehen. A/s ich han ge/iiiret je/ien A/s das Mu/ Rosel tu/. Iz prvega se ji Otakar ustavlja, na zadnje se pa razsrdi tudi on: Do wart dem Kunig so Zom, Daz von jim gie eiu tunst A/s aus einer Chol-Prunst ter proti nasvetu svojih svetovalcev kralju Rudolfu zopet vojsko napove, dasi dobro zna, da bode to storil sebi v sramoto ter v lastno škodo in nevarnost. To očita tudi svoji soprogi: Seit aber jr so ser ringt Dama c h, daz Ir mit h p ringt In Mue umi in Aribait, So icird dem Kunig icidersait Paide Prid vnd Suen Daz will ich (jm) ze Laid tvn Umi mir se/ben ze schamt.1 Sicer to poročilo nikakor ni osamljeno. Enako vedenje poroča o češki kraljici tudi bavarski vir Monachus Eurstenfeldensis,2 in tudi Joh. 1 Reimehronik. 137—138. 4 Pri Boehmerji, Font. Rer. Germ. I. 4: «Haetenus thorum regium frci/ucutavi, nune vix habitura sum eomitem pro marito. > Viktrinški obdolžuje Kunhuto, da je ona svojega moža ščuvala proti Rudolfu;1 tako bi lahko navajali še mnogo drugih letopisov, kateri vso krivdo pripisujejo ošabnosti češkega kralja in njegove soproge. Nenavadno to soglasje istočasnih zgodopiscev je vplivalo na novodobne pisatelje in tudi ti trdč skoraj brez izjeme, da je Otakar sam zakrivil drugo vojsko. Vsaj se sklicuje taka trditev lahko na važen psihologičen moment, da je namreč Otakarja gotovo zelo bolelo, da je brez pravega boja, brez odločilne bitke moral žrtvovati bogati sad 26letne trudapolne in srečne politike. Lahko nam je umeti ponosnega češkega kralja, ako sodimo po človeški naravi sploh; in gotovo je bil Otakar zadnji, od katerega bi mogli pričakovati ono krščansko potrpežljivost in mirno uda-nost, katera se brez upora uklanja najbridkejšim nezgodam. Tedaj je od vseh zgodovinarjev, ki so opisali to dobo, edini Palacky odločno zanikal Otakarjevo krivdo ter trdil, da je bil češki kralj k boju prisiljen. Ali predno preiščemo zgodovino diplomatičnih obravnav 1.1276 do 1277 po listinah in pismih, naj nam bode dovoljeno, omeniti neki predsodek, ki je močno vplival na vse nazore o razvoji teh dogodeb. Vsi pisatelji namreč so tega mnenja, da Rudolf 1.1278 na boj niti pripravljen ni bil ter da ga zato nikaka krivda ne zadeva. Kajti če moramo uže imeti zlokobnika, ki je ves ta boj iz trte izvil, in če je eden nasprotnikov čisto nepripravljen nanj ter sam vsled tega v največjo nevarnost zabrede, potem je tudi jasno, da mora vsa krivda zadeti drugega nasprotnika, v tem slučaji Otakarja. Ta argumentacija, tako logična na prvi pogled, omamila in pre-varila je celo Boehmerja3 in Lorenza.3 Oba trdita, da je bil Rudolf kar iznenadjen po novi in nepričakovani bojni nevihti in se niti ne ozirata na to, da s tem jako slabo sodbo izrekata o državniški zmožnosti kralja Rudolfa, kateri je bil vendar eden najmodrejših in najprevidnejših diplomatov svojega veka. Skrajni čas je tedaj bil, da je vesten strokovnjak, prof. Arnold Busson v Innsbrucku, vojsko 1.1278 natančno preiskal1 ter celo dosedanje 1 Joh. Victoriensis pri Boehmerji, Font. Rer. (ierm. I. 309. s Boehmer, Reg. Otakars, 456: t Um diese Zeit braeh der Krieg mit Otakar von ne nem aus. unem-artet jUr Rudolf, rorbereitet frir Otakar»; in na drugem mestu govori o Otakarjevein odhodu na l)oj: t sum Kam/fe mit Konig Rudolf, der sic h im tiefsten Frieden g/aubte. 9 Lorens, II. 202: «Der Krieg des Jahres 127S brach flots/ich, unvorbereitet far den romisehen Konig und unerivartet 1vie aus heiterm I/imme/ hervor. > 4 Busson: Der Krieg von 1278 und die Schlacht bei Diimkrut, Archiv fiir osterr. Geschichte, Bd. 62, 1 —145. 79 P tf mnenje o Rudolfovi nepripravljenosti do dobrega ovrgel. V svoji obširni in jako temeljiti razpravi dokazuje takoj v uvodu, da je bil Rudolf I. dobro pripravljen na boj, da ga Otakarjev napad čisto nič ni iznenadil, da je svojega protivnika mirno pričakoval, in s tem dokazom je vzel napadovalcem češkega kralja najostrejše orožje. Komu moramo tedaj pripisovati boj 1.1278, Otakarju ali Rudolfu: Na ravnost poudarjamo, da se niti odgovoriti ne da na vprašanje, ako se nam stavi na enak način. Po našem trdnem prepričanji druga Otakarjeva vojska sploh ne izvira iz nasprotja osob, ni bila provzročena po osobnih strastih in slabostih; rodila se je marveč iz globočine zgodovinskih idej, napravilo jo je dolgotrajno nasprotje razmer, katere so bile silnejše od nagibov in poželenja posameznih vladarjev. Izvir te vojske mora se iskati v nasprotji nemške države in avtonomnega češkega kraljestva. Bil je konllikt stvarnih razmer in iz njega se je morala roditi skrajna borba njenih zastopnikov! Poudarjali smo uže, da dunajski mir od 21. (oziroma 26.) nov.1 nikakor ni bil tako jasen niti brez mnogovrstnih protislovij, da bi mogel služiti kot trdna podlaga pravemu stalnemu miru. Zlasti določba, vsled katere se je morala severna Avstrija odcepiti ter izročiti Otakarjevemu sinu, provzročila je kmalu obilo prepirov. Rudolf se je sklicaval na ono določbo novemberskega miru, da se je Otakar odpovedal «prccisc et sim-plicitcr» vsem svojim pravicam do omenjenih dežel ter je hotel preko-donavsko pokrajino odstopiti stoprav takrat, kadar se bode poroka v istini zvršila. Če se je Otakar temu tolmačenju ustavljal, pač ne smemo prezirati, da je ista interpretacija tudi njemu varovala vso njegovo alo-dialno vlast na Avstrijskem, katero je podedoval, nakupil ali na drug način si pridobil. Poleg tega ste se pritoževali obe stranki, da mirovna pogodba tudi v nekaterih manj važnih določbah ni bila izvršena." Vendar se sme sklepati iz Otakarjevih pisem, da je tedaj češki kralj še resno mislil na ohranitev miru. Tako piše dec. 1276 svoji soprogi ter ji v lepem pismu priporoča, naj bode krepka v nezgodi ter naj ne jadikuje zarad 1 Potrjen od rezenskega škofa Leona, od Ludevika Palatinskega in Henrika deželnega grofa hesenskega na Dunaji 30. dec. 1276. Glej listino pri Gerbertu, 201, F.mlcrji, II. 444 (1059). " Lorent, II. 171: n/ictntchM man indess die Besckwerden und c rt vit g t die Anklagcn, jvf/tbe beide Tbei/e iiber Nichlcinhalluiig des Vertrages cr boben, so muss man zugestekeH, dass von einer crnsthaften Ausfiikrung des Novcmberverirages auf keiner Seite die Rede ivar, umi dass da ker die Gegtur Ottokars kautn ein Rcckt hatien, i hm allcin VertragsbrUehigkeit vor-suiverfen. > N CMl S gm izgubljenih dežel.1 Ista spravljivost se kaže v drugem pismu, v katerem se Otakar sicer pri Rudolfu pritožuje, da se mir njemu nasproti ne izvršuje, da sta mu bila po sklenenem miru vzeta dva gradova Peraek in \Yeik-hartschlag in da se je plenilo po Moravskem, vendar pa pristavlja, da hoče sam rajši krivico trpeti nego mir kaliti." Tedaj bodemo lahko rekli, da Otakar do 1. 12 77 ničesar ni storil, iz česar bi sklepati smeli, da namerava iz novega pričeti vojsko zoper rimskega kralja. Druge pritožbe, o katerih govori Otakarjevo pismo do Rudolfa od marca 1277,* dokazale so potrebo, da se pojasni in predrugači novemberska pogodba. To se je tudi zgodilo 6. maja 1277 na Dunaji, kamor je bil Otakar poslal svoje zastopnike, olomuškega škofa Bruna, purgrafa bitovskega Smila z Bilkova in svojega beležnika mojstra Ulrika. Ali če pregledamo novo pogodbo, videli bodemo takoj, da v dveh prevažnih določbah vendar nekaj čisto novega določuje. Gledd kraljevih otrok govori se namreč le še o enem zakonu, o poroki Otakarjevega sina z Rudolfovo hčerko, kateri se v doto zapisuje le mesto Heb za 10000 mark; o zastavljeni severni polovici Avstrije ter o drugem nameravanem zakonu niti govora več ni. Potem pa — in to je bilo silne važnosti — določuje se nejasni stavek novemberskega miru glede privržencev in podpornikov obeh kraljev. Sedaj se ne govori več nedoločeno in nejasno o tseruitores utriusgue regum* temveč na ravnost o Rudolfovih tadiutorcs ct seruitorcs per Boemiam ct Moraviam» in o Otakarjevih prijateljih v avstrijskih vojvotlinah; vsi ti se sprejemajo v sedanji mir, vsem tem se obljubuje povrnitev njihovih gradov in posestev, vsem se zagotavlja odpuščenje in milost. Ako se kateri si bodi kraljev ne bi držal te določbe ter bi nadlegoval upornega podložnika, potem je drugi zavezan, podpirati svojega pristaša, tudi dejanjsko, ako s posredovanjem ničesar ne opravi4 1 1'ismo kraljici Kunhuti pri DoUinerji, 61—62; o njem ne l>i hotel soditi tako zaničljivo kakor Lortns, II. 152, Anm. 2, ki v njem le šolsko pnskušnjo vidi ter je stavi t alt eine S/i/probe in diejenige Kategorie voh Forme!n, on denen da s Forme/bučk des Hcnricus ab /sem i a gerade so reieh ist t. ,J «Sed nos eorreetioni restre ee/situdinis reseruantes, pocius ro/umns fam/uam impotentes uio/eneiam perpeti i/nam potentes injuriam propu/sare, ne /ortasse ex parte nostra pacis ordi-nacio corrnpta videretur,.* Dolliner, 57; Emler, II. 412. Knako se ()takar izraža v pismu do nekega nemškega kneza, baj«5 Henrika Bavarskega, katerega za posredovanje prosi, poudarjaje: • Cum jirmiter habeat intencionis nosfrepropositum, vniuersa et singula, que domino nostro regi permisimus, inuio/abi/iter obseruare. • 1lolliner, 60—6i, F.mter, II. 443 (1058). Pri Dol/inerji, 63—65. 4 Mirovna pogodba pri /'erfsn. I.egg. II. 415; Cerbert, 204; Fjn/er, II. 400(1075). 81 Na videz tedaj nalaga nova pogodba obema kraljema iste dolžnosti in bremena, na videz, pravimo, kajti v istini je bil razloček velikansk. Spomnimo se, kako grdo in izdajalsko so ravnali nekateri češki pleme-nitaši z Otakarjem, — sedaj jih ni več smel kaznovati; varno so živeli lahko v njegovih deželah in pri vsakem razporu ž njimi se je moral bati Rudolfovega vmešavanja. Kje pa je imel Rudolf kaj enakih izdajalcev? Kje se je Otakar mogel mešati v notranje razmere avstrijske? Uže iz tega je razvidno, da je bila pogodba 6. maja obrnena le proti Otakarju, da je zel6 omejila njegovo avtonomno vladarsko oblast in ni čuda tedaj, da nikakor ni bil zadovoljen s svojimi zastopniki. Kajti po vsem jasno je, da je mirovna pogodba od 6. maja 1277 v vsakem oziru za Otakarja neugodnejša od one, katera je bila sklenena 25. nov. 1276.1 Otakar 6. maja na Dunaji ni bil osobno navzoč, v njegovem imenu so sklenili njegovi poslanci pogodbo ter jo potrdili z Otakarjeviin pečatom.3 Kesneje, ko so se določbe imele dejanjsko izpeljati, ugovarjal je pač, da so njegovi zastopniki brez njegovega vedenja se preveč udali — ali takoj po skleneni pogodbi o takih pomiselkih ni bilo govora in še iz meseca junija se nam hrani ponižno pismo Otakarjevo do kraljice Ane, v katerem jo prosi, da naj s sladkimi besedami svojega soproga pripravi do tega, da mu podari svojo naklonjenost, kajti 011 hoče vse storiti, kar utegne ugajati t domino nostro, serenissimo regi Romanom»1». 1 Vendar jo napačno sodi Ot. Lorens, II. 175, če o njej pravi: c Die oberherrliche Stellung i/es deutschen Kouigs (ist) genugsam gemahrt, denn čine gieiehe Hilfeleistung dar/ der bohmisehe Konig seinen dsterreiehisehen Helftrn in dem Vertrage keinesioegs susagen, obgleieh aueh i/men von Seite Rudolf s Friede sugestanden ivird.t Pogodba marveč navidezno povsod varuje ravnopravnost, kakor je razvidno iz stavkov: < Preterea si quod absit, nostrorum alii/uis seruitorum /er ipsum dom. regem vel adjutores ipsius grauabitur, ipsum dom. nostrum .. . inter-pellare tenebimur, t/ui dom. noster rex, si interpellatus grauamen hujusmodi notorium et per rei euideneiam manifestum non reuoeaverit uee feeerit retraetari, uos adiutores nostros. . . possumus et tenebimur iuvare.% Pravilno sodi tedaj Kopp, I. 191, Anm. 1: « Vorerst ist fiir beide Konige durehaus dasse/be Ree/it und gans diese/be Pfiicht vorgesehrieben.t Bai na to se opira Tangi, IV. 272 — 274, v svoji polemiki proti Palaekemu. ali prav po nepotrebnem, kakor smo dokazali v tekstu. Dobro razpravlja ta imenitni odstavek D udi k, VI. 222 — 224. ■ Uže Dolliner trdi (Cod. epist. 82, opomba 4. in 5.), da je bil 6. maja < Jtakar osobno na Dunaji (< Die 6.maji .. .Viennae fueratt). Njemu pritrjuje Boehmer, Reg. Rudolfs, 358, ali uže v Otakarjevih regestih dvomi o tem ter sam pravi: t Aber solite ivirklieh Otakar damals nach Wiem gekommen sein, uvvon doeh kein Sehri/tsteller ehoas sagt, vat seiuer Stimmung se/mvrlieh entsprach? teh ha/te den Ausstel/ungsort fiir einen Sehreibfehler...» Lorens mu sicer pritrjuje, II. 176: t Dieser Vertrag nmrde von Rudolf und Ottokar person/ieh am 6. Mai su IVien unterseiehnet. » Odločno proti tej hipotezi Kopp. I. 193, Anm. 3; sicer se tudi kaj slalio vjema z Otakarjeviin pismom pri Dollinerji, 80. 82 Rudolf je bil češki državi nasproti v jako težavnem položaji. Formalno in državopravno je pripadala sicer še k nemškemu cesarstvu, ali dejanjsko je bila od 26. sept. 1212 vsled prevažne svoboščine Friderika II. skoraj po polnem neodvisna in njeni vladarji niso imeli proti nemški državi drugih dolžnostij, nego udeleževati se državnih zborov v Norimbergu, Bam-bergu in Meziboru ter cesarje na njih potovanji v Rim podpirati s 300 vojaki ali pa se odkupovati s 300 markami. Dejanjska ta nezavisnost se je neizmerno utrdila pod sijajno vlado Pfemysla Otakarja II., silno se je povzdignilo blagostanje in moč češke države v tej dobi, češki vladar v istini ni bil več podložen nemškemu cesarstvu, temveč ravnopraven političen faktor poleg nemškega kralja. Nasproti tako mogočnemu, poleg tega še hudo razžaljenemu sosedu je bilo skoraj nemogoče, urediti propadlo nemško državo ter habsburški rodovini pridobiti tako potrebno rodbinsko vlast v alpinskih pokrajinah. Ni čuda tedaj, da je Rudolf moral misliti na to, da poniža preoblastnega češkega vazala še bolj nego v novemberskem miru I.1276. Za to je pa trebalo vzdržavati zvezo z onimi upornimi češkimi plemenitaši, kateri so bili toliko pripomogli k sijajni zmagi nemškega kralja. Ozir na dejanjske politične razmere, potem pa tudi možata poštenost do njegovih zaveznikov so tedaj Rudolfa silile v trajno nasprotje proti Otakarju. V svesti si težavnega svojega položaja priskrbi si tedaj Rudolf zgodaj močno zaslombo pri madjarskem sosedu. Uže 1. 1276 so se pripravljali Madjari na boj z Otakarjem, ali takrat se je Rudolf premislil, da ni sklenil zveze ž njimi, katero bi bil moral drago plačati z eno ali drugo svojih južnih dežel, s Štajersko ali s Kranjsko.1 Sedaj pa je bila ta zveza mnogo boljši kup, in v istini rimski kralj * 12. jul. z mladim ogerskim kraljem Ladislavom pogodbo in prijateljstvo sklene, katero bi imel potrditi zakon med ogerskim kraljičem Andrejem in Kudolfovo hčerko Klementino.® Tako srečno je bil dognal važno to diplomatično opravilo, da je svoji 1 Glej Dollintr. 37, kjer Otakar pravi: «Nam eum scirrt t/uod Cmes RnJo/pkus . . . nostre magnijitencie fsset immicus capitalis, Dom. A Juniorcm Rtgtm Vngarit. . . voltbat ipsius R. Comifis ji/it matrimouia/is iiiiiaili ffdtre copulart, petem urnim nos/ram provineiam ab eodem Comite R. ribi dar i.* Primeri 41, opornim 13. Gotovo je bil Otakar dobro poučen v tej zadevi. " Kateri se je uže v mirovnih pogodbah od 21. nov. 1276 in 6. maja 1277 bil oziral na Madjare. -1 Pogodba z Ladislavom pri Pertsu, Legg.II. 417—418, ne|K>|»olna pri Em/erji, 11.454 (1083, 1084). Glej tudi Kopp. I. 193—197, in Sxalay, Geschichte Ungarns II. 113—116. Ne razumem, zakaj Dudik, VI. 124, Anm. 3, trdi. da je tu Slo le za one dragocenosti ogerske krone, katerih Otakar se ni bil vrnil. Listina pravi vendar odločno, da liode Rudolf ^Tr fcJS Y*T CJ državi celo v gospodarstvenem oziru priboril imenitne koncesije glede nemških trgovcev, kateri so imeli za naprej na Ogerskem prosto trgovino proti temu, da so plačevali le navadno carino. Kljubu pogodbi 6. maja 1277 še niso bile razmere z Otakarjem do dobrega uravnane, temveč pogajanje se je nadaljevalo, in zopet nahajamo purgrafa Friderika kot Rudolfovega poslanca v Opavi (jun. ali jul.), meseca septembra pa v Pragi, kjer se 12. sept. napravi načrt nove pogodbe. Malo dnij preje, 8. sept., vstopi Otakarjeva hči Kunhuta, nekdaj zaročena Rudol-fovemu sinu Hartmanu, v frančiškanski samostan. Uže 6. maja o tem zakonu ni bilo več govora, in to pobija vse sumnje in kombinacije, katere je gledč tega dogodka, opiraje se na istočasen češki vir, izrazil pisatelj naše dobe proti češkemu kralju in njegovi politiki.1 Gledd nove pogodbe od 12. sept. so novodobni zgodovinarji do sedaj jako različnega mnenja. Uže Lichnowsky* in Palackys trdita, da sta bila to pogodbo sprejela oba kralja, Otakar in Rudolf; to misel razvija potem na drobno Lorenz* ter jo brani energično in duhovito. Sklicujoč se na to, da je bila septemberska mirovna pogodba najugodnejša za Rudolfa, da jo je sklenil lastni prvorojeni sin rimskega kralja, Albreht, in najodličnejši privrženci Rudolfovi, poudarja, da so v vseh določbah pravice in koristi nemške države povsod naglašane in varovane, tla tedaj ni mogoče, da bi se bil Rudolf sam branil, sprejeti sebi tako ugodno pogodbo. Lorenzu se pridružuje Krones;5 tudi on vidi v septemberskih določbah od obeh stranij sprejeto in tedaj po polnem veljavno mirovno pogodbo. Ogerskemu kralju zopet pridobil ejiny, II. 142 —143, opomba 162., in prav dobro D udi k, VI. 230. ■ Lieknowsky, I. 233, in Reg. I.VII. (454). Pataeky, II. 1. 256 — 257 in II. 138—139, kjer dostavlja: *Nepochopitelnt jest, pri wyckmedtwaHi rnrmvnl povrne krdte Rudolfa, kterak stati se molilo, Se i trto ustupky, sioldlici jii temer o slabosti a malomyslnosti saupefowi, jeitl mu nepostaiily.t 4 Lorenz, II. 178—180. * Krones. Handbuch, I. 668. V svojem: Grundriss der osterreichischen Geschichte, J". P*»v> isti pisatelj: 'Rudolf sendet seinen Soku Albreeht nach Prag zu neiien, kdrteren Abmaehungen mit Otfokar.t ■ ' > 3F Prvi, ki je v tem oziru bil nasprotnega mnenja, bil je Kopp, kateri prav bistroumno utemeljuje svojo misel, da je vsa ta pogodba le proti-predlog Otakarjev, v katerega pa Rudolf nikdar ni privolil. Za duhovito svojo kombinacijo se je mogel sklicavati tudi na to, da nam je ohranjena le ratifikacijska listina Otakarjeva, ne pa tudi Rudolfova.1 Temu preiskovalcu pritrjuje Boehmer,4 v novejšem času tudi Dudik9 in Busson,4 in tudi mi se v tem slučaji proti avtoriteti Palackega in Lorenza prav radi pridružujemo Koppu in njegovim tovarišem. Priznavamo sicer, da je na prvi pogled septemberska pogodba5 kaj ugodna terjatvam rimskega kralja. Tako nahajamo med določbami, kakor so jih sprejeli Rudolfov sin Albreht, purgraf Friderik in grof Fiirsten-berški, važni stavek, da bode češki kralj Rudolfu po svoji moči pomagal vselej, kadar bodejo to zahtevale potrebe nemškega cesarstva, po zgledu vseh drugih državnih knezov. S tem se je Otakar odpovedal najvažnejši dobroti svoboščine od 1. 1212. Omenjeno svoboščinsko pismo se razveljavlja tudi gledd udeležbe pri državnih zborih, le toliko odnehuje Rudolf, da ne bode Otakarja na svoj dvor silil c infra tcrminum, quem prciiicti Olo-tnucensis cpiscopus ct Fridcricns purchrauius /uerint moderati», obrok, kateri je bil kesneje odločen na eno leto! Ali v vse te izdatne koncesije je privolil Otakar le zaradi tega, da si ohrani popolno in samostalno oblast v lastni deželi. Sicer odpušča upornim češkim plemenitašem vse, kar so bili med vojsko storili proti njemu in njegovi vladi, ali za naprej si vendar pridržuje pravico, ž njimi postopati kakor proti vsem drugim prebivalcem svojih dežel po deželnih zakonih «jure previo jnxta jura ct con-stictudincm regni nos tri*. Potem se pa še poudarja na konci pogodbe, da ne bode kralj Rudolf sprejemal in podpiral Otakarjevih poddanikov brez privoljenja češkega vladarja, c sine nostro bcncplacito ct conscitsii*. Na ta način si je tedaj Otakar prizadeval, akoravno z velikimi žrtvami, ohraniti od svojih prednikov podedovano samoupravo češkega kraljestva. 1 Kopp, I. 197 — 203. O listini sami pravi: < Diese ist nath meintm /hifurlmlten kfin neuer Vertrag zieisekeu den beiden Konigen, sondern entkiiit Vorsekioge zu rinem solektn von Seiten Otakars», 198, Anm. * /Mimer, Reg. Otakars, 455. 3 Dudik, VI. 234 — 241. 4 Busson, 1. c. 6, kjer pravi: t Mir ersekeint die /efstere (Kopps) Ansieht bei weitem besser begriindet.» 5 Pogodba od 12. sept. natisnena pri Pertzu. I.egg. II. 419, Gerbertu, 209 — 212, Kmterji, II. 457—459 (1059), mnogokrat prestavljena, n. pr. pri Koppu in Dudiku. Izvirno listino, shranjeno v dunajskem listohramu, popisuje Dudik, VI. 241, Anm. 1. m? kP Tu treba naglašati posebno važni izraz tjurc prcvio procedemussicer je nemogoče, razumeti septembersko pogodbo v svoji pomenljivosti in bistvenosti. Ali nad vse koncesije češkega kralja in nad začasni dobiček, kateri je izviral iz njih, stavil je Rudolf svoj vpliv na notranje zadeve češkega kraljestva. Njega je vodilo politično načelo, porabljati svojo zmago, upirati se centrifugalnim težnjam češke države in tirati jo nazaj, v nekdanjo odvisnost, v razmere, kakor so bile pred 1.1212. Otakarjevih predlogov tedaj neče sprejeti, drži se temveč prejšnje pogodbe od 6. maja ter se poteguje zlasti za uporne Vitkovce, kateri so se še vedno ustavljali češkemu kralju. Rudolfov odgovor nam sicer ni ohranjen, ali kaj je imel v sebi, jasno kaže ostro pismo Otakarjevo, poslano 31. okt. Rudolfu Habsburškemu. Pomenljivo to pismo,1 datovano iz Podebrada, sprejel je Rudolf v Hamburgu, kjer je imel ravno važen shod z ogerskim kraljem Ladislavom. Diplomatično uljudne oblike tega pisma vendar le slabo zakrivajo njegov resni značaj. Otakar najprej odločno ugovarja, da bi bil katerikrat v novem-berski mir sprejel Vitkovce; z isto odločnostjo zagotavlja, da mu ni nikoli na misel prišlo, nekatere svojih podložnikov sprejeti v Rudolfov mir. Če so njegovi zastopniki kedaj v kaj enakega privolili, storili so to brez njegovega dovoljenja in proti njegovi volji, vendar se nadeja, da se rimski kralj ne bode udal zlobnemu narekovanju njegovih sovražnikov, temveč da mu bode ohranil in varoval pravice njegovih dežel, kajti tudi on, Otakar, je član nemške države in njegovo oškodovanje bi oslabljalo tudi državo samo. — Tako je zavrgel Otakar pogodbo meseca maja; ker se je pa tudi Rudolf branil, sprejeti septemberske določbe, bilo je razmerje med njima zopet tako napeto in sovražno kakor pred enim letom. Rudolf je tudi takoj razumel, kaj pomeni Otakarjevo pismo; tedaj si je dal potrditi sprejem velevažnega lista od škofov, kateri so se baš takrat mudili na njegovem dvoru, od Berhtolda Bamberškega, Petra Pasovskega, Janeza Chiemseeskega in Bernarda Sekovskega. To se ne da tolmačiti drugače, nego da je Rudolf v tem pismu videl sovražen 1 Otakarjevo pismo oil 31. okt. pri Dol/inerji, 79—83, bolje pri Koppu, I. 891—893, tudi pri Em/erji, II. 461—462 (1093 —1094). O pogodbi meseca maja trdi Otakar: *nu//tr-/enus ascendera/ in cor nos/rum, quod debuissen/ a/iqui de nos/ris terrigenis e/ Ms maxime, qui nobis jide/i/a/is homagio sunt as/ricti, quorum eeiiriu prosapia per nuUum modum excep-eionis a nostrorum progenitorum obsequiis piiri/er atque nos/ris exeipi po/uit vel aliqinili/cr segregtiri. ptici ves/re uit/ ordimicioni sub aliqiw pre/ex/u concordie in/ere/udi. > Končno utemeljuje Otakar svojo prošnjo z l>escdami: preser/im eum simus vnum de membris imperij, in cuius debi/i/a/e nun accrescere, immo decrescere imperium magis potest.t K"; čin Otakarjev ter mu pripisoval izredno važnost.1 Sedaj preneha po polnem vsako obravnavanje in pogajanje med obema kraljema; vojska je bila odsihmal gotova in neizogibna, to sta vedela oba protivnika ter oba sta se skrbno pripravljala na odločilno borbo, katera se je imela pričeti prihodnje leto. Pretečemu boju nasproti se pa vede Rudolf mirno in hladnokrvno, kakor je bila njegova navada; previdno si priskrbuje vse, kar je potrebno, da se odbije sovražni napad, brez hruma in hrupa, ne da bi kazal strahu ali strasti. O tem pričajo jasno vsa njegova pisma in zlasti ta izredna mirnost je motila marsikaterega preiskovalca. Tedaj se ne bodemo ozirali na listine njegove pisarne in ne bodemo pripisovali izrazom, kakor jih nahajamo n. pr. v njegovem pismu od 20. febr. 1278 \vetterauskim mestom: olj odločno Busson: «Diese feind/iche Behand/ung der bohmisehen Urkunde kann ich nur so deu/en, dass Rudo/f dabei die Absicht gehabt habe, constatieren su lasseu, dass durch diese/be der Friede gebrocken, ein Krieg unrermeid/ich, er aber ohue Se/m/d daran sei», 1. c. 9. 4 Primeri Boehmer, Reg. Rudolfs, 429. III. POGLAVJE. BITKA PRI SUHIH KRUTIH (26. AVG. 1278). 1 Poudarjali smo uže, da je od nov. 1277 nova vojska bila neizogibna ter da sta oba kralja dobro bila na njo pripravljena. O Rudolfovih pripravah sicer nismo tako natančno poučeni kakor o Otakarjevih, kajti večina njegovih pisem, ohranjenih v Gerbertovi in Bodmannovi zbirki, je nedatovanih in skoraj nemogoče je, uvrstiti jih v kronologičnem redu. Vendar se da dokazati, da se je Rudolf uže nov. 1277 bil do dobrega dogovoril z ogerskim kraljem, s katerim je obravnaval v Hainburgu in kesneje v Brucku, kamor ga je bil na pojedino povabil.1 O svoji zvezi z Ladislavom poroča Rudolf neimenovanemu prijatelju, poudarjaje da se ne bode nobeden s češkim kraljem pogajal, ako drugi v to ne privoli.2 Ogerskim plemenitašem se zahvaljuje v posebnem pismu ter jim zatrjuje, da ga ne bode strašila nobena nevarnost, da užuga prevzetnega napadalca pod svojimi zmagovitimi zastavami* Isto soglasje je razvidno iz treh drugih pisem do ogerskega kralja. V prvem opominja Rudolf svojega zaveznika, naj se dvigne na boj, kajti bliža se čas maščevanja;4 v drugem 1 Cont. Vin M., SS. IX. 708. e t Quod in /itibus et guaestioiiibiis,.. . i/ttas habemiis adversus illustrem regeiu Bohemiae uri tis alterum tam /ideiiter quatn viri/itcr adjuvabit nec uniis sine alterius beneplacito et con-sensu cum pracdicto rcge treugas, pacem vet concordiam celebrabit.» Gerbert, 149, Euder, II. 454 (1084). V prvi opombi razlaga Gerbert obširno, zakaj je moralo to pismo namenjeno biti Majnharilu (Ionskemu. * «Sicut enim procul dubio uobis est cordi ct curae it/ud magnijicttm et famoium Hungariac reg,mm in antiguae gtoriae fascibtts rediviva reformatione dirigere sict/ue ipso iUacso persecutoris Mi dere fcritatem, quod niMa prorsus personarum a nt rerttm dispendia evitare proponinuts, ,/uin ad edomandam ejusdem /ast nosi stipcrbiam suh victricibus a/is .. . intendamus. > Gerbert, 155. 4 ■ /nditc mente virum, /i/i ac socie praedilectc! eccc jam acceptabi/c tempus instat, in Bodmann, 40, Emicr, II. 481 (1127). pismu poudarja svoj sklep, z božjo pomočjo premagati svojega nasprotnika ter vabi Ladislava, pridobiti si nekdanje meje ogerske ali celo razširiti jih,1 v tretjem pa se iskreno zahvaljuje svojemu zavezniku, da se je dvignil proti skupnemu sovražniku ter ga vabi v jako laskavih izrazih, naj pošlje svoje zastopnike, s katerimi se bode bolj natančno pogovarjal o pretečem boji.2 Poleg teh pisem imamo pa vendar še vsaj en zanesljiv letopisen vir, kateri dokazuje, da Rudolf nikakor ni bil iznenadjen vsled Otakarjevega napada. Nadaljevalec reichersberškega letopisa namreč pripoveduje, da so potem, ko so nemški škofje bili zapustili kraljevi dvor, Rudolfovi poslanci vsi preplašeni prihiteli mu poročat, da je češki kralj pridrl s svojo vojsko, da ga uniči in njegove pristaše iz dežele zapodi. Ali on je v svoji previdnosti skrivaj vse bil pripravil, ter zbral čete barbarskih narodov, Madjarov, Kumanov, Rutenov, kralja Ladislava in svoje viteze iz Avstrije in Štajerskega, iz Švabskega in od Rena.8 To poročilo se po polnem vjema z vsem, kar vemo o državniški razumnosti kralja Rudolfa, tako da se lahko opiramo na besede tega istodobnega zgodopisca. Podpore iz Nemčije Rudolf pač ni mnogo pričakoval niti posebno iskreno zahteval.4 V Bodmannovi zbirki nahajamo sicer nekaj Rudolfovih pisem do svojih prijateljev in sorodnikov, do svojega svaka Albrehta Hohenberškega, do palatinskega Ludevika, katerega prosi za stoštirideset konj oklopnikov, — vendar je pomoči zahteval le od sorodnih knezov ali pa od takih, s katerimi so ga vezale skupne koristi, kakor od solnograd-skega nadškofa, od Majnharda Goriškega itd. Računal je pa na izdatno pomoč iz avstrijskih pokrajin in v tem oziru se nikakor ni prevaril. 1 «Sic autem non so/um ademtos vabiš avitos recuperare poteritis tcrminos, sol mi amp/iora funiculos ex/endetis.> Gerbert, 157, Emler, II. 483(1127). "tO i/mim ee/ebre, quam insigne praesagium futurae /netiti, te. . . . quod a,t ulciscemlas nos/ras et vestras injurias contra communem kostem imperii Romani et regni Hungariae vestram potentiam tam potenter, maguanimiter excitastis.» Gerbert, 158, lim/er, II. 484 (1130). 3 Ckron. A/agni /'resb. Contin., SS. XVII. 553. 4 Knako sodi /tusson, 1. c. 24: tleh vermuthe, i/ass Rm/o/f sich nicht sonder/ich viti um deutsche IHi/fc bemiiht ha/. Ks Jim/et sich nicht die /eiseste Spur, dass der Rrieg von t2fS a/s Reichstricg betrachtet rvorden ist trie der von 1276. Umi das dUr/te wohl in Rudo/fs Absicht ge/egen habeu. Rudo/f ha t seine Massrege/n fiir den Krieg so getroffen, dass er die HU/fe des Reiches entbehren zu konnen g/aubte. Wenn tr ditst/bt nicht in Anspruth mi hm, behie/t er natUr/ieh vit/ frtitrt //and, um dit FrUchte des erhojfften Sieges einheimsen zu konnen.t Tudi na to se |k> vsej pravici sklicuje Russon, da niti kraljevega sina Albrehta ni liilo k 1 Kiju. dasi so nekateri drugi knezi, n. pr. škof baselski. iz istih krajev jugozahodne Nemčije še lahko o pravem času prišli. A tudi Otakar ni rok križem držal. Da bi pa bil tako za gotovo se nadejal zmage ter po polnem brez skrbi bil zarad srečnega izida vojske, kakor navadno trde stari in novodobni pisatelji, se pač ne da dokazati in skoraj bi rekli, da priča o njegovi udanosti v osodo ono pismo do nekega pristaša, v katerem se mu zahvaljuje za njegovo zvestobo ter mu obljubuje, da bode ž njim delil vse svoje imetje do zadnjega beliča.1 Toda storil je proti Rudolfu vse, kar so zahtevale politične razmere. In te mu baš niso bile neugodne! Zavistno so gledali nemški knezi, kako mogočno se je razvila oblast neznatnega grofa in nič jim ni ugajalo, da se je rimski kralj kmalu odtegnil vplivu svojih volilcev in da mu ni prijala ona uloga, katero so mu bili namenili knezi izborniki. Tu se Otakarju ni trebalo veliko truditi; če se tudi ne oziramo na kolmarski letopis2 in če Otakarjevemu pismu do kolinskega nadškofa Sigfrida ne pripisujemo posebne važnosti,3 — toliko je vendar gotovo, da se od nemških knezov viteškemu Habsburžanu ni bilo nadejati posebne podpore. Nekateri knezi, zlasti v severni Nemčiji, bili so kralju Rudolfu celo sovražni. Mišenjski mejni grofi in turinški deželni grofi so bili zavezniki Otakarjevi, in tudi v bitki pri Suhih Krutih nahajamo nekaj turinških vitezov med četami češkega kralja. Tudi Otakarjevi sorodniki, mejni grofi braniborski, so bili na njegovi strani ter so sklenili posebno pogodbo ž njim, v kateri se uže izrečno govori o boji proti Rudolfu.* Sileški vojvodi so bili od nekdaj češkemu kralju udani, in zastonj si je prizadeval Rudolf, po svojem poslancu Henriku Brene razdreti naravno zvezo. Celo bavarski Henrik, razkačen, ker Gornjeavstrijskega ni mogel dobiti, se začenja zopet približevati svojemu prejšnjemu zavezniku ter se nič ne brani težkih tovorov srebra, katere bogati Otakar pošilja svojemu bavarskemu sosedu.8 1 c... tecum cuncta, que habemus sortiri volumus, eciam si nonnisi ad imuni denarium veniremus.» Dolliner, 89, Emler, 11.465(1102). 4 Chron. Co/mar., SS. XVII. 249: tfOtacarus) misit et promisit etiam dominis epi-scopis, comitibus, baronibus prope Rhenum eonstitutis, ut in adjutorium regis Rudolphi minime perreuirent vel ipsum pro suis riribus impedirent. Quod ,/uidem pro si/is riribus feeerunt et amp/ius /eeisseut, si rex in a/it/uo defeeisset.t Enako tožijo Ann. Salisburg., SS. IX. 804; omenjaje nezvestobo nemških knezov, pravijo: < Et proh pudor! tam principa quam consan-gutnet et afjines regis exceptis paueis sua et regni pericu/a improvide contempserunt aut improvide detraetarerunt.» -1 Kakor nas rojak Dolliner, zlasti v opombi na 88. str. Previdni Kopp se pa o kolinskem nadškofu tako-le izraža: • Encicscu, seheint es, liegt nichts vor.» I. 243, Anm. 1. * Ot. Lorens, II. 215. • Mon. Fiirstenfeldensis pri Boehmerji, Font. Rer. Germ. I. 6: «. Vidi enim quod misit onustum plaustrum cum argento in rase, continente mensuram septem urna rum, de Bohtmia 90 Tudi njegov brat Ludevik Palatinski ne kaže več nekdanje gorečnosti za Rudolfove koristi in hladnokrvno prezira opomine in prošnje svojega habsburškega tasta. Otakar pa je podporo iskal tudi pri svojih slovanskih sosedih, pri sorodnih Poljakih. Zanimivo je, kako se obrača do njih ter kako jim govori na srce. Preznamenito pismo1 se nam zdi kakor nekak anahronizem srednjega veka; pisano je po mišljenji 19. stoletja in ideje se razkladajo v njem, katerih sicer zastonj iščemo v srednjeveških listinah. Tu se posebno naglaša sorodstvo Čehov in Poljakov, skupni izvir in sorodni jezik obeh narodov; obširno se razlaga, da so Čehi svojim poljskim sosedom prava trdnjava in da, če Čehi propadejo, tudi Poljaki ne bodejo več mogli se obraniti požrešnih protivnikov in nemška lakomnost bode stegala tudi po poljskih pokrajinah svoje poželjive roke. Naj tedaj poljski knezi pomagajo češkemu kralju proti skupnemu nasprotniku, potem bodejo tudi Čehi jih podpirali v slehernem boji, bodisi proti kristijanom ali proti malikovalcem.2 Ne sme se prezirati, da je Otakar s tem pismom sam pobijal svojo dosedanjo Nemcem in nemškim naseljencem naklonjeno politiko. Očitno to nasprotje je vplivalo tako na zgodovinarje, da različno razlagajo Otakarjevo izjavo. Nekateri jo imajo le za stilistično vajo," drugi vidijo v njem dokaz, da je na Otakarjevem dvoru uže prevladovala Nemcem nepri- in civitate Strubiug et nisi ta n ta m pecuniam vidissem, procul dubio alti referenti nullafeuus credidissem. > Vendar omenja dejanjsko udeležitev Bavarcev v odločilni bitki le Štajerski pesenski letopis, rekoč: Auch umrden darinn genomen Der /'ayr sumlcick Den //ercsog llainrcich Den Zugel ket gcmorffen ab IVo sy mochtcn jre //ab Mit jrm Dienst gemeren Ob sy dakin toollten ckern Das rerpot er jn nicht. (145.) 1 Pismo Otakarjevo do poljskih knezov se nahaja pri Dol/inerji. 93—95, in Em/erji. II. 466 — 468 (1106). » t... quia si quod absil. nos contingeret praefati regis oppressione pessundari, insacia-bi/es Theutonicorum hiatus se /iberius e.\panderent et mama improbas facilius nsque in ipsam prouinciam e.vtendereut ipsorum noxij appetitns; sumus enim nobis et lerris uestris quasi firmam sccure tuicioms preurbium.» ■i Tako Griinhagen. Schlesische Regesten (1566), kateremu pritrjuje Dndik. VIII. 22, kjer imenuje pismo «eine meisterhafte Schu/Ubung>. M® jazna češko-narodna stranka1 pod vodstvom kancelarja Petra, kateremu pripisujejo imenitno listino. Po našem mnenji je bilo slovansko navdušenje Otakarjevo sploh le politično sredstvo, vplivati na sorodne slovanske sosede, brez posebnega pomena za notranjo vlado Otakarjevih dežel. Podpora, katera je v istini Otakarju došla iz Poljske, pokazala je kmalu dejanjsko, da je imel njegov poziv praktične nasledke.2 Ali tudi na drug način je skušal prebrisani Otakar kralju Rudolfu priti do živega ter omajati podlago njegove oblasti, zvestobo novopridobljenih dežel. Zlasti na Nižjeavstrijskem je imela Otakarjeva vlada vendar še dokaj privržencev in finančna politika Rudolfova morala mu je škodovati pri pod-ložnikih, visokih davkov nikakor ne vajenih. Med plemenitaši je stal na Otakarjevi strani mogočni Henrik Kuenrinški, katerega je zlasti njegova soproga, nezakonska hči češkega kralja, k temu izpodbujala; tudi drugi plemenitaši so se dali zapeljati ter so skrivaj stopili na Otakarjevo stran.3 Največ udanosti in simpatij pa je Otakar imel na Dunaji, kjer je bil župan sam, vplivni Riidiger Paltram, z vso svojo mnogoštevilno rodbino duša vseh naporov proti habsburški vladi. Tako se začenja na Avstrijskem nevarna zarota proti rimskemu kralju in ne da se tajiti, da se je imel Rudolf te zarote, katera ga je prijemala v varnem njegovem zavetji, na Dunaji, mnogo več bati nego odkritega napada na bojišči. Važnost te zarote je izprevidel Otakar sam, kajti v posebnem pismu* svetuje svojemu zetu previdnost in pazljivost ter ga svari pred preveliko naglostjo, katera bi mogla preprečiti vse njih napore. Ali njegovo svarilo je prišlo prekasno! Meseca maja, kakor je skoraj gotovo, pride zarota na dan, Paltram pobegne z Dunaja in ž njim njegovi 1 Lorenz, II. 417—418: «Man erkennt dcut/ick, dass jetzt eine Jtegierung an der Spitze Bohmens stand, die mit dem Hasse gegen das deutsche Reich die iinsserste Riicksickts-tosigkeit in der WaM der Mittet x Em/er, II. 486 (1135). S tem se dobro vjema, če Heinr. Haimburgensis o Otakarji pravi: « Cirea festum ta neti Jaeobi ipse rex Otaearus eongregato otnni exereitu suo intravit Anstriam.» SS. XVII. 716. ganjem nevažnih gradov in mestec, ne da bi urno udaril proti Dunaju ter se polastil vsaj severnega obrežja donavskega. Posebnih strategičnih zmož-nostij pri Otakarji nepristransk zgodovinar sploh ne more zapaziti, ali njegovo vojevanje 1.1278 je bilo vendar tako mlačno in nespretno, tako slabo preračunjeno, da se nam nehote vsiljuje misel, da je Otakar sam slutil tragično svojo osodo ter da je nevidno se bližeča katastrofa njegovemu duhu potrla perute in uničila vso gibčnost njegove duše. O vojnem načrtu Otakarjevem so novodobni pisatelji sploh nekoliko različnega mnenja, zlasti odkar je Ot. Lorenz objavil svojo hipotezo, da je češki kralj z dvema oddelkoma prestopil avstrijsko mejo ter zahodni oddelek proti Kremsu poslal.1 Vendar govore zoper Lorenza odločno vsi viri in ves položaj, in ker se tudi Busson v svoji temeljiti razpravi obrača proti Lorenzu in njegovi trditvi, smemo se nadejati, da ne bode več o bojnem načrtu češkega kralja neplodnega prepira med zgodovinarji in preiskovalci. Viri poročajo, da je Otakar s svojo vojsko in s stroji za obleganje najprej napadel grad Drozdovice (Drosenclorf), kjer se mu je moško v bran postavil avstrijski plemenitaš Štepan Meissauerski. 16 dnij brani hrabri vitez8 trdnjavo ter jo izroči oblegovalcu stoprav potem, ko je zidovje uže bilo razrušeno. Toda dasi je bil Otakar preje nameraval kreniti bolj na jugozahod, spremenil je sedaj vojni načrt ter se obrnil na vzhod proti mestecu Lavi, katero tudi skozi dvanajst dnij, dasi brezuspešno, oblega. Pri nepotrebnem obleganji tega mesteca ga pa uže napada ogerska lahka konjiča, prva predstraža bližajočega se Rudolfa, kateri je zapustivši dosedanjo defenzivo sedaj sam se pomikal proti svojemu napadniku. Kak velikansk razloček je pač v vojaškem oziru med Otakarjem in Rudolfom! Kako previdno in razumno, ob enem pa kako energično postopa Habsburžan! Vso vojsko 1.12 78 prav mojstersko izpeljuje Rudolf, preudarjeno in dosledno, brez pomote ali slabosti, združujoč osobno hrabrost z odlično strategično nadarjenostjo.3 Komaj je čul Rudolf, da se približuje 1 Lorenz, II. 226 in drugod, njemu se pridružuje v glavnih rečeh tudi moravski zgodopisec Dudik, VI. 271 in drugod. a Tudi Ann. Otakar., SS. IX. 192, ga imenujejo nniies strenuus». 1 1'ruski general Kohter pravi v tem oziru: t In dem Feldsuge vo* 1278 enthiillt sich in Rudolf von Habsburg einer der bedeutendsten Fe/dkerren, die Deutschland aufzieuvisen ha t. Ausgezeichnete Figenschaften miisscn dem .Man ne innegeicohnt kaben, der sich vom Graf en von Habsburg zum deutschen Konig emf>orarbeitete, in dieser IViirde sich gegen alte Anfeehtungen iu erha/fen ivusste und Sc/nvierigkciten aberniind. die man sich nieht gross genug vorstetien kann. > Forschungen zur deutschen Geschichte, XIX. 309—310. m ili H m 1 ogerska vojska, uže je zapustil Dunaj, urno udaril mimo Donave dol do Hamburga, Madjarom nasproti, prekoračil veletok pri Hamburgu ter se ustavil pri Marchecku, kamor je bilo avstrijskim in nemškim četam zapovedano priti. Tu zbira Rudolf svojo vojsko sedem dnij, od 14.—2i.avg. Koliko je nabral vojakov iz avstrijskih dežel in koliko mu jih je iz Nemčije prihitelo na pomoč, se ne da več natančno določiti. Le to vemo, da jih je iz nemške države bilo kaj malo; od državnih knezov sta mu na pomoč prišla le Henrik, škof baselski, in norimberški purgraf, potem še trije nemški grofi, ki jih imenuje štajerski letopis,1 in nekaj stotin težko oboroženih vitezov, — to je bilo vse, kar je nemška država na pomoč poslala svojemu vladarju in kralju. Iz avstrijskih dežel jih je bilo seveda mnogo več: Štajerski plemiči Otto Lichtensteinski, Kolo iz Seldenhofena in Friderik Ptujski mu pripeljejo 1000 mož, nadškof solnogradski, dasi ga osobno ni bilo pri boji, pošlje 300 mož. Tudi Korošcev je bilo veliko in pripeljali so jih grofi Henrik Pfannberški, Ulrik Heunburški, Friderik Orten-burški in drugi. Ne da se določiti, koliko je bilo borilcev iz Kranjskega, zlasti v krdelih Majnharda in Albrehta Goriškega in Ulrika Heunburškega. Starina kranjskih zgodopiscev, Valvasor, pač pripoveduje po nekem zatiškem rokopisu, da jih je bilo 300 mož pod poveljem. Ulrika Heunburškega in da je bila tudi Majnhardova četa večjidel sestavljena iz kranjskih vitezov." Gotovega tedaj ne moremo povedati, ali da je bilo precejšnje število kranjskih bojevalcev, smemo sklepati iz pesenskega letopisa, kateri pravi: a, '/.u dem nu utrni 7vo/ geesogt Die jm volhuffen teiner Krn Die Steyrer und die Oster-Herren l'nd a!te, die ie/i edess na nt ron Krain und Kernden Lant Mit man iger 7verleieher ha nt.3 1 Reimehronik. Cap. 139, 141: Doeh aus Stvebisehen Chraisssen Tet ander Niempt mer Her se Oesterreieh die C/ter Dami dre i Grafe n hoeh: Der ain 1vas der ron Hoehen/oeh Vnd ron Kurstenberig der ehekeh Vhd der vou Hohenekeh Die eherten m>/ berait Jhtreb den Kunig und dureh jre frumehait Her se Oesterreieh den reehten Steig. 1 Valrasor, Khre »les HeAogthums Krain, XV. 307. * Reimehronik. 142. 95 Še ni bil Rudolf dogotovil nabiranja svoje vojske, pa se uže zedini z ogersko predstražo, Sooo mož, katerim je bil poveljnik mojster Jurij, eden najhrabrejših madjarskih plemenitašev.1 Brez odlašanja jim pridene takoj nekoliko Avstrijcev pod vodstvom avstrijskega plemenitaša Emer-bergerja ter jih pošlje Otakarju nasproti, kateri je še vedno oblegal trdnjavico Lavo. Dva dni vznemirja madjarska lahka konjiča (ali vsaj oddelek njen) češko vojsko, in stoprav tretji dan odloči se Otakar, da pusti neplodno obleganje ter jo udari Rudolfu naproti. Ali mesto da bi takoj se vrgel na Rudolfa, kateri se še ni bil združil z ostalo ogersko vojsko, ki je bila še zmeraj na levem bregu Morave, mesto da bi ga skušal pobiti pred tem zedinjenjem, — se Otakar zopet ustavi ter celih šest dnij mirno čaka, dokler ga Rudolf sam ne prisili k odločilnemu boju. Tedaj pa je bila češka vojska uže izgubljena, kajti Rudolfova armada je bila potem, ko so se ji pridružila ogerska krdela, mnogo večja nego Otakarjeva. Češki kralj je zamudil pravi trenotek in njegov položaj je postal na enkrat silo neugoden. l'že 22. avg. namreč dospe kralj Ladislav z madjarsko vojno na levo obrežje Morave, en dan kesneje prekorači to reko in sedaj se pomikate združeni vojski od Marchecka proti severju, še naprej od Stillfrida, dokler se ne ustavite med Stillfridom in Suhimi Kruti (Diirnkrut). Od 22. do 25. avg. je bil počitek, katerega je Rudolf dobro porabil, zlasti za to, da je natančno preiskal kraj, kar je bilo zanj silo važno. 25. avg. ukaže potem svoji vojski, še nekoliko proti severju se pomakniti, tako da med sovražnimi četami ni bilo več prostora nego komaj za eno milijo. Drugi dan, 26. avg, odloči rimski kralj za bitko. Bil je petek in nekateri viri naglašajo, da je imel Rudolf navado, da je najrajše na ta dan se bojeval. Tako pravi pesenski letopis: Chunig Rudolf die gavonheit het Das er dhcins s/reites phlag Dana a/i dem Frcitag, Da ran Got leit sein not." 1 (J mojstru Juriji glej v Fejer, Cod. diplom. Hungariae, dve listini, v katerih kralj Ladislav njegovo hrabrost povzdiguje, V. 3. 275 in 393 — 394. — O tej ekspediciji pripoveduje Cont. Claustroneoburg., VI.: Qaosdam pugnaciores Ungaros et Cnmanos circiter oeto mi/ia cum guibusdam Austra/ibus sub capitanco Embcrbcrgacr mittens, numerum c.\pcdiforum e.vercitus regis Bohemiae adhuc propc La c.vistcntis jussit e.vp/orari.t SS. IX. 745. 8 Reimchronik, Cap. CXLII. 142. Tudi Chron. Claustroneoburg., SS. IX. 745, pravi: *Rex vero Rudol/us habens in consuetudine pugnas in sextis feriis exercere.t Primeri Kop p, I. 266. 106 Ako smo preje poudarjali, da je bila Otakarjeva vojska po svojem številu mnogo slabejša od Rudolfove, vemo pač dobro, da smo tu v nasprotji z veliko večino zgodovinskih virov ter se tudi ne vjemamo z novejšimi zgodopisci, na katere so vplivala poročila istodobnih virov. Skoraj vsi nemški viri trde, da je imel Otakar vsaj štirikrat toliko vojsko nego Rudolf; tako poudarja pesenski letopis: Got sol des Siges phlegen, Der streit ivaz ung/eich gewegen • Die der Pehaim Kunig vberal Mit jim praeht auf s w/ Der 7vnz ivol vir an dises ai/i.1 Podobne izjave nahajamo tudi v avstrijskih in bavarskih virih,4 in opiraje se na te soglasne izjave poudarja tudi Lorenz t das gcivaltige beiiveitem iibcrlcgenc Kriegsheer des Bohmenkonigs » Drugače se pa pokaže razmerje, ako kritično presodimo ohranjene vire. Tu se nam bode takoj čudno zdelo, da nemški pisatelji po polnem prezirajo ali pa zaničljivo omenjajo glavni del Rudolfove vojske, Madjare namreč. Strassburški letopis imenuje jih »slabotne in nikakor ne bojevite* borilce;1 nič manj porogljivo govore o njih solnogradski letopisi, ako pravijo, da se »Nemci v borbi odlikujejo, Madjari pa pri plenu*.5 Kolmarska kronika pa celo sumniči njih zvestobo; poudarja, da jim je Otakar veliko denarja poslal, da jih podkupi, ter potem oblastno pristavlja, da je to kesneje tudi izid pokazal." Ako bi se tedaj zanašali na nemške vire, morali bi misliti, da se je delovanje madjarske vojne pričelo stoprav tedaj, ko so bili Čehi premagani in njih vojska uže na divjem begu. 1 Reimehronik, Cap. CLII. 148. Še bolj natančno določuje Število Joh. Victor. pri Roehmerji, Font. Rer. (>erm. I. 309: < Fstimatus est anteni habuisse triginta milia puguaforum, Rudolfus vero vix kujus nameri i/uartam partem. > 9 Cont. Vtndob., SS. IX. 709, pravi, daje Rudolfova vojska znašala le ]>olovico češke in da je češki kralj imel 1100 konj oklopnikov, Rudolf pa le 250: '• Cum famen rise uuum pugnantem contra duos adversarios et nonnisi dueentos et quinquaginfa desetrarios /a/eratos eontra mille et eentum parte ex adrersa haberet.» Bavarski Mon. Fiirsteiife/Jensis pa pripoveduje, da se je Rudolf bal svojega protivnika, ker je imel Otakar štirikrat toliko vojakov kakor on. Boehmer, Font. Rer. (ierm. I. 6. -1 Ot. Lorenz, II. 233. 4 FJUnhardi Chronieon, SS. XVII. 123: */ieet essent gentes inermes et minus belticose.» •"' Ann. S. Rudb. Salishurg., SS. IX. 802: «/// hoc (v plenu stil.) Ungari et Cumani plus i/uam Teutoniei e.vereent; isti quidem prae/ia sustinehant, illi vero spolia ponderabant.» " Chron. Co/mar., SS. XVII. 249—25«»: * Mi sit (Otakar) et Ungariae mi/itibus peeu-niam, ne ipsum impugnarent a nt debi/iter infestarent. Ifoe et rei postmodum probavit erentus. > rog h? F^'" „__ Jasno je pa, da se ne smemo dati motiti po enostranosti nespretnih srednjeveških pisateljev. Da je bilo Madjarov veliko število, da so bili v boj pripeljali vse svoje sile, vidimo iz mnogih ogerskih listin, v katerih kralj Ladislav izrečno govori o »splošni vojski (cxcrcitus gcncralis)■>. V teh listinah poudarja, da se je proti Otakarju dvignila vsa ogerska vojna, clevatis totis viribusCelo kolmarski letopis ceni število ogerskih boje-valcev na 14000, potem na 15000 mož; drugi viri omenjajo 30000, cel6 40000 mož, neko pismo pa, pisano malo dnij pred bitko v Rudolfovem taborji, ceni ogersko moč na 40000, kumansko na 16000, tedaj vseh-vkup na 56000 mož.* Po polnem tedaj pritrjujemo Bussonu, ako glede števila pravi: ay scharn. -1 Nabral jih je Busson v ekskur/.u, VI. 90—92. * Madjarski šovinisti niso zaostajali za nemškimi; uže istodobni pisatelj Simon de Kezai poudarja v svojem zgodovinskem delu: (Jesta Ungarorum (pri End/ieherji: Monumenta Arpadiana, I. 120—122), da se je Rudolfova vojna bila ustrašila nasprotnikov: 'gens nujejo, ko namreč pripovedujejo, da mu je kralj Ladislav izročil tri češke jetnike. Enake izjave so seveda enostranske in smešno pretirane, ali toliko je vendar gotovo, da je kralj Rudolf sam dobro ocenjal izdatnost ogerske pomoči ter o njej sodil po vsem drugače, nego domišljavi nemški letopisci. Dokazano je tedaj vsaj toliko, da je bila Rudolfova vojska, ako ji prištevamo madjarska krdela, mnogoštevilnejša od vojske češkega kralja. Tedaj se ozirajo nekateri novodobni pisatelji le bolj na kakovost vojske ter poudarjajo, da je Otakar imel štirikrat toliko težke konjiče ali konj oklopnikov (*equi falcrati, dextrarii*)1 kakor Rudolf. Ali tudi tega ne moremo verjeti, da bi bil Rudolf imel v istini le 250 oklopnikov. Kajti Če nam v tem oziru gotovo dobro poučeni kolmarski letopis pripoveduje, da je Rudolfu le iz Svabskega došlo 200 dobro oboroženih vojakov uum dcxtrariis*, — ali je potem verjetno, da v vseh avstrijskih deželah ni bilo mogoče več jih skupaj spraviti nego bornih petdeset?! Zraven tega pa moramo pomisliti, da se tudi Madjari niso borili le kot lahka konjiča, temveč da pesenski letopis odločno trdi, da so se deloma tudi udeležili boja s težkim orožjem. Ta vir, ki je tedaj vsaj Ogrom pravičen, jih hvali, da so uničili mnogo sovražnikov ter da so se borili: A/s sy dacz Erankehreich liicten rechtcn gelernt, potem pa pravi: Wer gicht, daz s v nicht wcrut Noch tawrn vndcrn /le/men fn hicz umi in Me/men (= v prahu) Hirt sne des Tages der gesehen Der muest jn des funoar jeheu Sy kun den Suvbiscken fechten, ll'enn sv sich darezu gereehten Mit Rosszen umi mit Harnasck Rudo/phi . . nirnis timarata ad resistemium tam va/ide mu/titudini . . pro eo evntraire et moueri dubitabat. - Madjari stoprav premagajo Otakarja ter rimskemu kralju izrore osvojene dežele: < Et sic Ltuiisiaus rex Hungariae rediit eum vieteria, rege A/emannico in Austria renta nente.» In se dandanes trdi eden najodličnejših madjarskih zgodopiscev, Sza!ay: Rudolf hatte seinen Sieg den Ungarn zu danken umi erkannte simvkl dessen Nutzen als aueh dessen Rti hm. > 1 () konjih oklopnikih pravi Koh/er, 1. c. 312: Man bezeichnete in der suviten Ho I j te des IJ. Jahrh. mit «de vtrarius coopertus > oder Ja/cratus > nicht bloss das mil Panzer von Leder oder Kettengefleekt bek/eidete Seklacktross, so n deru den sekan geriis leten adelicken Reiter mit ein bis zicei baoa ffneten Kneckten zu IJerde umi bereeknete dama, h die Starke des Heeres. 4 Reimckronik. Cap. CLV. 150. To se pa vendar ne da tolmačiti drugače, nego da je tudi veliko Madjarov bilo na enak način oboroženih in na viteški boj pripravljenih kakor Otakarjeva težka konjiča. Poleg tega pa našo trditev podpira gori navedeno in avtentično pismo iz Rudolfovega taborja, v katerem neimenovani pisatelj trdi, da je Otakar mejo prestopil z maloštevilno vojsko ter se v boj postavil Rudolfu, dasi je le ogerska vojska sama za se imela 56000 mož.1 Ako temu še dostavimo, da važni istočasni vir, letopis Henrika Heimburškega, naglaša, da je Otakar od drugod dobil malo podpore, razun od Poljakov3 in ako pomislimo, da mu je gotovo tudi škodoval odpor čeških plemenitašev, katerim po določbah zemskega prava sploh ni bilo treba udeležiti se boja izven deželnih mej, potem smemo trditi na ravnost, da je bilo številno razmerje po vsem ugodno za Rudolfa. Bojišče določuje avstrijski vir Historia annorum:8 , da je pismo tedaj moralo pisano biti okolo 20. avg. 1 Heinr. Heimburgensis, SS. XVII. 716: ' Rac autem in cxercitu smo duxit paucos hospites, preter Po/onos.» ' Primeri Ot. Lorcnsa v njegovem odgovoru G. Kohleiju oj, marljivo porabljajoč njemu znane vire, ali brez kritike in * kdor nepristransko in kritično presoja ohranjena istočasna poročila, prepričanje vsiliti, da je s takim gradivom po vsem nemogoče o bojnem načrtu in o bitki sami sestaviti popis, kateri bi bil istinita in nepokvarjena podoba orjaškega boja. Da nemški viri, izvzemši štajerskega pesenskega letopisca, molčijo o uspešnem sodelovanji Madjarov in da je njih poročilo nezanesljivo in nedostatno uže zarad tega, smo uže omenili. Ali tudi v drugem oziru so pomanjkljivi vsi viri. Češki vir Annalcs Otakariani o tej bitki ničesar ne poroča, temveč le ponavlja svoje poročilo o kressen-brunnski bitki, ogerski Simon de Kezai pa molči o vseh podrobnostih ter vso zmago pripisuje madjarski hrabrosti, tako da je Rudolf, ako bi verovali madjarskemu pisatelju, le miren gledalec bil ter se je po pridobljeni zmagi le zahvalil Ladislavu za priborjene dežele.1 Naravno tedaj, da se na ta vira ne bodemo mogli opirati. Nemški viri pa so spisani od pisateljev, katerih nobeden ni bil svedok tega boja, — večjidel so jih sestavljale osobe duhovskega stanu, brez razuma za vojaške reči, slabo poučene, suhoparne ali pa klepetave. To velja v prvi vrsti o kolmarskem letopisu, ki posebno povzdiguje svoje švabske rojake, to velja tudi o Chron. Sanpetrinum in o solnogradskih analih. Isto skoraj se sme trditi o pesenskem letopisu in njegovem jako obširnem poročilu; dokazano je vsaj, da štajerskega Otakarja pri bitki ni bilo, temveč da je več let kesneje napisal in pripovedal le to, kar je dmgod slišal ali čital. Njegov popis mrgoli od mnogovrstnih pomot in protislovij in kjer ga lahko primerjamo z listinami, ga nahajamo večjidel nezanesljivega in površnega. Avtentična poročila pa, katera je Rudolf sam po svoji zmagi poslal papežu in bene-čanskcmu dožu, so vendar le prekratka in presplošna, da bi se iz njih dal napraviti podroben popis celega boja. Naloga preiskovalčeva bode tedaj, iz neurejene zmesi izvirnih poročil odstraniti vse, kar je nezanesljivega in sumnjivega ter se ozirati le na nekaterimi pomotami in stvarnimi pogreški. Obširen in pedantično natančen je v svojem (>opisu J. E. Kopp, I. 262 — 273; vestno porablja vsako bodi si tudi neverjetno ali sum-njivo vest, neoziraje se na to, če je z drugimi poročili v soglasji ali v nas]mitji. Ta sicer tako bistroumni preiskovalec je l>aš v tej zadevi nespreten in nekritičen, njegovo razkladanje brez notranje zveze in pravega reda. Pa!acky v obeh izdajah prav na kratko razlaga te dogodite, skoraj gotovo zarad tega, ker se mu je ohranjeno gradivo zdelo prenedostatno in pomanjkljivo. Ot. Lorens, II. 230—241, in Kohler popisujeta na drobno ves boj, ali olia se zanašata preveč na štajerski pesenski letopis, prvi pisatelj poleg tega še na svojo bujno domišljijo; Dudik, VI. 286 in dalje, se v glavnih potezih drži Loren/a. Najboljša razprava o bitki pri Suhih Krutih je vsakako Hussonova. 1. c. 1—145, vendar je rezultat njegovega preiskovanja večjidel negativen, zanikujoč. 1 Simon de Kezai, 1. c.: Rudolfus . . . cum suis sltrhil inspieiendo. quue fiehunt.» cir one podrobnosti, katere izvirajo od zanesljive strani. Kot take zgodovinsko utemeljene vesti imamo najprej poročilo, da je Rudolfovo desno krilo iz prvega bilo nazaj potisneno, med tem ko je levo, iz Madjarov sestavljeno krilo takoj začetkom zmagovalo, dalje, da je Rudolfu samemu pretila smrtna nevarnost, katere ga je rešila lastna srčnost in pa energija, s kojo se je njegova rezerva v pravem trenotku spustila v boj, slednjič pa izdaja češkega pleinenitaša Milote z Dedič, vsled katere je bila Rudolfova zmaga tako sijajna in katere Otakar sam ni maral preživeti. Ako se omejimo na te vesti, dobili bodemo blizu tako podobo o osodni bitki: Boj se je pričel okolo devete ure zjutraj. Rudolf sam napravi iz svoje vojske štiri oddelke, dva madjarska pod poveljem Matije grofa Trenčinskega, tretjega iz Avstrijcev, katerim je zastavo nosil več kot stoletni starina Haselavski, četrtega pa iz svojih švabskih rojakov, potem iz solnogradskih in goriških vojakov ter iz štajerskih, koroških in kranjskih čet. Pri tem mešanem oddelku je bil Rudolf sam. Vojni red mislimo si tako, da so bili Madjari na levem, Rudolf pa z ostalima oddelkoma na desnem krilu, bolj proti vzhodu, tja do Morave.1 Na holmu, kateri zložno proti zahodu zagraja ravnino, postavi Rudolf svojo rezervo, nekaj težke konjiče pod vodstvom Ulrika Kapellerja. O Otakarjevem vojnem redu ne vemo nič gotovega, le to se nam poroča, da je bil povelje rezerve izročil nekdanjemu deželnemu glavarju na Štajerskem, Miloti z Dedič. Boj prično Kumani, kateri s puščicami obsipajo vrste čeških borilcev. Kmalu potisne madjarsko presilje sovražnika nazaj ter ga zasleduje proti Lavi, na desnem krilu pa je bitka mnogo bolj neodločena, in vztrajno se upirajo Rudolfu češki konjiki, njim na čelu Otakar sam, kateri se bojuje z veliko hrabrostjo. Tako se suče boj več ur sem ter tja, ne da bi ena ali druga stranka mogla prodreti. Krepko udarijo tudi naši kranjski predniki in pohvalno jih omenja pesenski letopis: Herctog Mainhurt mit sivern stegen, IVar i/,/mit nicht sain (= nemaren, tartlus) Die tfires Chrain Sy teten. mu sy moehten.'1 1 Pa ne, kakor Lorens trdi, vsi štiri oddelki v eni vrsti eden poleg drugega, niti po Kohterji, oddelek za oddelkom, temveč vzporedno dva madjarska in dva avstrijsko-nemšk« oddelka skupaj. — Kar se o pričetku l>oja pripoveduje, da se je pričel na levem krilu, kjer je neokretni žrel>ec nekega baselskega ministerijala, Henrika Schorlina, svojega gospodarja med sovražne čete zanesel, se opira na osamljeno poročilo za celih 70 let kes-nejšega Matije Neuenlmrškega i'i je v protislovji z drugimi razmerami. • Reimehronik, Cap. CLVII. 151. m*? Ali končno se vendar posreči Čehom, da nazaj potisnejo umikajočega se Rudolfa ter malo da ne prodero njegovo vrsto. Junaški Habs-buržan je sam v smrtni nevarnosti; po visoki rasti ga spozna neki vitez iz Otakarjeve vojske, drzno ga napade in ker ga raniti ne more, mu prebode konja, tako da se zgrudi na tla. Rudolf se zvrne v strugo plitvega potočiča, težki konj se zavali nanj ter ga hoče zadušiti, smrt mu preti od sovražnega meča ali pod podkvami konj; en trenotek še — in drugačen zgodovinsk razvoj bi bil namenjen našim deželam! Ali božja previdnost je varovala ustanovitelja naše cesarske rodbine in odstranila smrtno nevarnost. Xeki alemanski vitez mu priskoči, ga izvleče izpod konja ter ga posadi na drugega. Ime tega vrlega možaka vemo iz listine, v kateri ga imenuje Rudolf sam, hvaležno priznavši veliko njegovo zaslugo. Bii je Henrik \Yalther iz Ramswaga, doma v švicarskem Thurgauu, in Rudolf sam popisuje njegov čin in svojo zadrego, rekoč: t da cr vns v/ hob usz dem bacht, da uir niedcrgeschlagen lagent, dami/ er vns des lebens gehalf und den val, der vns mit geding vf was gesetst, den in'aut cr uns.*1 In komaj je to nevarnost srečno prestal, uže se izpre-meni bitka, Čehom v pogubo, Rudolfu v slavno zmago! Z višave namreč, na katero je bil postavljen, zagleda Ulrik Kapeller zmešnjavo in nered v vojni svojega gospoda in takoj misli, da je sedaj pravi čas, udeležiti se silnega boja s svojimi neutrujenimi vitezi. Njegova četa, morda le kakih 50—60 težko oboroženih konjikov, vrže se kakor vihar napredujočim Čehom v stran ter s silnim napadom razcepi njih krdela. Sedaj se ohrabrijo Rudolfovi vojaki, z novo srditostjo se vname bitka in postane kmalu nevarna za češkega kralja. Desno njegovo krilo so uže premagali Madjari, sedaj preti enaka osoda tudi njemu, kajti njegovi vitezi, utrujeni od boja in vročine, se le težko branijo proti Rudolfu, katerega nahajamo zopet v najgostejšem kupu sovražnikov in proti obstranskemu napadu Kapellerjevemu. V tem osodnem trenotku ukaže češki kralj poveljniku rezerve, Miloti, naj prihiti na pomoč s svojimi čilimi četami. Ali zaman so njegovi ukazi, — izdajalski Milota, ki je bil uže 1265 zapleten v zaroto, v kateri mu je poginil rodni brat, je s svojimi krdeli bojišče zapustil* ne da bi se bil lotil boja; sedaj ni bilo več rešitve za češko vojsko, in Otakarjeva osoda bila je odločena! 1 Kopp, I. 264, Anm. 4. Latinski izvirnik te listine ni ohranjen, nemška prestava ima za 120 let kesnejši datum od 2. okt. 1401. - Dobro mi je znano, da se nekateri novejši zgodovinarji trudijo opravičiti Miloto ter ga rešiti olidolžitve izdajalstva. Ti pisatelji, Lorenz, Kohler in Husson, se opirajo zlasti na to, da Ann. Otakar. |k> polnem molče o Milotovi izdaji in da madjarski Ktsai poudarja, I m Groza in strah prešine sicer tako hrabre češke čete, spuste se v divji beg ter se neredno vale proti severju ali proti vzhodu, kjer jim široka Morava brani uteči, njim za petami pa je zmagujoči protivnik. tla so ga Madjari v lieg pognali, rekoč: Cont. C/aus/roneoburg., IV., pravi: • /'u gnan te rege /iohemie plures de exereitu ejus nt referebant reeesserunt ab eo», in v lersus /tabenbergenses, SS. XVII. 369, nahajamo naslednji odstavek: «Otaearus ... non vi multorum eeeidit. sed fraude suorum.» Kohler in liusson se tudi sklicujeta na to, da jiesenski letopis sam si veliko veljave jemlje z dostavkom: Ob da s a/so gesehaeh, Das tcais ich die loahrheit nicht. Keimchronik, Cap. CLII. 148, ali vendar je |>o vsem jasno, da ta opazka le na to ineri, ali je bil Milota poveljnik Otakarjeve rezerve, nikakor pa ne na njegovo izdajo, glede katere letopis odločno trdi: Er (Milota) pegam/ danne ifem/en, Und geehert bey der A/arich se ta/ Er enrueeht, wer das loal Da behabt oder ver/os Gemeeh/eich flucht er erchos Itann jm jait Xiemen muh. Ibid. CI.X. 153. Oziraje se na vse to, radi pritrjujemo Maekemm, kateri o Miloti pravi: *jeho pak wudce A/ilota s Dldic hanebni da! se na autfk, kdyi pnht'f 100/dn by/. aby majskem swym sa/oinim roshodnu/ osud bitwy > (I)ejiny, II. 153), v ojiombi 180. pa poudarja: 'juiuhe sdpory a nepfimi dihoodv nepostačuji k wywracenl positnvnjch a sauh/asnfeh nvtdechvi s oba* stranv podanjVh.. Tudi Dudik, VI. 276, veruje v Milotovo sramotno izdajstvo. Otakar vidi, da je vse izgubljeno, ali strahopetnost se ne loti hrabrega njegovega srca. Z malim spremstvom se zakadi v najgostejše sovražno krdelo, dolgo se bojuje in tako srčno, da se skoraj nikdo ne upa v njegovo smrtonosno bližino. Na zadnje se pa konj zgrudi pod njim in do smrti utrujen od dolgega, neenakega boja, skoraj brez zavesti, se mora kot ujetnik udati svojim nasprotnikom. Po mednarodnem pravu in po viteški šegi je bilo Otakarjevo življenje sedaj varno in sveto, ali drugače misli tolpa morilcev, katerim je nesrečnež v roke prišel. Razorožijo ga, razbijejo mu svitlo čelado na glavi, potem pa, da ukrotd svojo nizko maščevalnost, prebodo s sulicami in meči plemenito truplo češkega kralja. Tako je bil Otakar ubit, ne v viteški borbi, temveč na zavraten način in od morilske roke. Ne da se več natančno določiti, na koga pada sramota tega umora, le toliko je gotovo, da so umor dovršili avstrijski in štajerski plemenitaši, kateri so nekdaj čutili njegovo strogo pravicoljubje.1 Štajerski letopis, kateri po svoji navadi jako obširno razpravlja Otakarjevo smrt, sicer morilcev ne imenuje: Nieman mic/i darumb frag, Wann icks doc h niemp/ sag JVer die selbing ivern Vvh der haz und gevern A/so verderbt ward Der Kunig von ho/ter a rt, potem pa vendar toliko pristavlja, da je bil eden morilcev točaj po svojem dostojanstvu, o drugem pa, kateri je na Otakarja zakričal: Ir gel/ mir den Oe/iaiui Herrn Seifried von Mernberig, pravi: Den mugt jr hie zu stet Bei der Sipp 700/ erchennen. in iz tega bi smeli sklepati, da je to bil sorodnik onega štajerskega ple-menitaša, o čegar smrti smo preje obširneje govorili." 1 Cont. Vindob., SS. IX. 708: »« liertha/do dapifero de Ernbenoech ac a/iis mu/tis nobi/ibus nimium fessus ad terram dejicitur et per cervica/ lancea perfora/ur. ♦ Ani/. Sa/isburg. obdoliujejo umora nekatere Avstrijce, *qwdam cx Austra/ibus*} Chron. Co/mar. pa pripisuje ta zločin vitezu, kateremu je liil Otakar brata usmrtiti dal. " Phlacky, 11.154, dolii Hertholda točaja KmerberSkega tega umora: «IV tom okornim/ pfihnenv se Hertho/d Schenk z Hmerberka, jeden z naMnikihc nlmecktho vojsko, pozna/ O/akara, jehoi UoTva obnazena by/a i jeni poddwa/ se mu do zaje//. A/e nei/eektnik /en . . . a j i ni drukoivf jeho raka uit i. . .» OM^T m< Ko je bil Otakar svojo dušo izdihnil, zapuste ga morilci, sramujoč se svojega čina in njegovega trupla se polasti tolpa fantalinov, ga oropa, mu sleče dragoceno obleko ter uganja surove svoje šale z mrličem; naposled ga pusti čisto nazega v krvi ležati. Štajerski letopis to popisuje: Do loart der ElUnhaft Der im mcndleicher Chraft Nie het gi-itntiiiten Mail (madež) Den Pueben se tail Die machten jn /los und gar. V tem položaji ga najde Rudolf, kateri je bil takoj, ko mu je došla vest, da je njegov protivnik ujet, ukazal, naj se skrbi za njegovo varnost. Hiti k njemu ali najde ga ubitega in oropanega. Žalost prešine plemenitega zmagovalca, ginen gleda nemo truplo onega, kateri je bil svoje dni najodličnejši vladar evropejski, nestalnost človeškega sijaja in bleska prevzame njegovo blago dušo in s pomenljivimi besedami razodeva svoje čute vitezom svojega spremstva. Mrliča ukaže oprati, potem pa črez Marcheck na Dunaj ga peljati, kjer so ga pomazilili in več tednov na ogled postavili, da se je vsakdo lahko prepričal o istinitosti Otakarjeve smrti. Takoj potem pa jo udari Rudolf za bežečim sovražnikom, zasleduje ga energično in brez usmiljenja ter še tisti dan brez vsake zamude pro-dere tri milje proti severju, kjer ga nahajamo v Feldbergu. Baš to krepko zasledovanje premaganega protivnika dovrši Rudolfovo zmago: češka vojska je bila čisto pobita in razkropljena, najmanj 12000 vojakov je bilo ubitih v boji in na begu ali je utonilo v valovih Morave, in po vsej pravici je mogel Rudolf sijajno zmago naznaniti papežu z besedami: cNaša vojska ... je potisnila bojnike češkega kralja v bližnjo reko, tako da so bili skoraj vsi z mečem usmrteni ali utopljeni ali ujeti; le malokaterim je bilo mogoče rešiti se, skoraj vsi so bili ujeti ali mrtvi.*1 Tako je bila končana bitka 26. avg. 1278 s popolno zmago Rudolfovo ter s popolnim uničenjem češke vojske! Otakarjeva tragična osoda je silno pretresla ves tedanji svet; vsaj se to vidi iz nasprotnih virov, kateri popisujoč njegovo smrt vendar glasno hvalijo njegovo možato hrabrost in njegove viteške čednosti. Da je na Češkem ves narod, izvzemši nekoliko plemstva, plakal po svojem kralji, ne treba nam posebno poudarjati; živo nam popisuje splošno žalovanje Mon. Fiirstenfeldensis, kateri je takrat ali kmalu potem v Pragi bival, pripovedujoč, da so v Pragi v stoterih cerkvah z zvonovi zvonili 1 Rudolfovo pismo do pajieža pri Bodmannn, 91, Emlerji. II. 4X8(1138). s? ter da je vse molilo in prosilo: cAnima rcgis nostri mercatur intrarc coeli gandia ct in sinu Abrahac collocari.»' Dunajski vir Historia annortim slavi Otakarjev spomin z naslednjimi stihi: lile vir occubuit, qui turris, qui leo, qui dux, Qui flos, qui gemma quique columpna /uit* Henrik Heimburški dostavlja neokretnim verzom, v katerih hvali ubitega kralja, pomenljive besede: «Za njegovih dnij, da istino govorim, bil je mir po celi njegovi državi*,3 in tudi njemu sicer sovražni solnogradski letopisi4 kaj lepo popisujejo Otakarjevo smrt. Po njem pa niso žalovali samo Čehi, temveč tudi nemški naseljenci na Nemškem, katere je radodarno podpiral, in v nemški prestavi Dalimilove kronike se nahaja zanimiv dostavek : Do verschied er leidir! Die Tutschin ir cleidir vor /eid mtigin rissin v ml ir scunge biszin, oueh von den oiigin eser deissin vrni obir dy ivang tuassir gissin wann er waz der Tutschin ere! Danim im got sin /ebin mere oben hoch in den landenl5 Čudno nas pa pretrese, ako celo v kolmarskein letopisu, kateri je bil vedno v intimni zvezi z Habsburžani, nahajamo lepo pesen o Otakarjevi smrti. To je znamenita c Cantilcna de rege Bohcmiac>, katera zasluži, da jo v izvirniku podamo čitateljem. Glasi se: WAfeu iemer mire! es iceinet Milt und Are den kune iis Beheimlant! Dem tode wil ich fluoehen, sol man den Kitne nichf suochen und sine gebende ha nt? A Alan sol den kiiuc Ofacker clagen ja, herre got er ist erslagen! 1 Mon. Fiirstcnfclilcnsis pri Boehmerji, Font. Rer. Germ. I. 8. 1 Historia aniioruni, SS. IX. 654. 3 I/einr. /feimburgeiisis, SS. XVII. 716. 4 Ann. S. Kudb. Salisburg.: < Adhuc fortissimus rex Bohemiae cum modica eomitiva resistit vietorie et. . . preeligens cum occisis g/adio mortuus inveniri quam in turba diseedere profugorum modiei estimans pitam sine vietoria retinere,.» s Navedeno pri Pa/ackem. II. 161. sin Mi/te sadi man nie versagen er uas ein letne an gcmiiete ein adelar an giiete. der werde kiinc ist tat. Der Beheimkunc ist un gelegen des loeinent ougcn jamers regen, iver sat der witwen Mi sen ph/egenr Der Kiinc ist tot, rcht afs ein degen der nach ercn strti/.1 In s temi ginljivimi stihi se po vsem vjemajo lepe besede, v katerih Rudolf Habsburški papežu poroča svojo zmago in Otakarjev pogin, prelep spomin postavljaje ubitemu nasprotniku, ob enem pa tudi lastnemu plemenitemu srcu, rekoč: cDasi je omenjeni kralj razgnana videl svoja krdela, sebe pa skoraj od vseh zapuščenega, vendar se ni hotel umakniti našim zmagovitim zastavam, temveč z orjaškim duhom in čudovito hrabrostjo se je branil, dokler ga nekateri naših vojakov niso smrtno ranili in s konjem vred na tla podrli. Stoprav sedaj je zgubil ta sijajni kralj z zmago tudi življenje, kajti ne naše sile hrabrost, temveč desnica Boga v višavi, milo sodeča našo pravdo, ga je uničila.*2 Knako častno se glasi Rudolfovo poročilo benečanskeinu dožu; tudi v njem poudarja, da je češki kralj v bitki smrt storil, premagan sicer, ali ckot vrl borilec moško se braneč*.1 Tako se je Rudolf v boji pri Suhih Krutih odlikoval s premišljenim vodstvom in z izredno hrabrostjo, po priborjeni zmagi pa je dal lepe dokaze svojega plemenitega sočutja in blagega srca. Tudi njegova posebna zmožnost, nadvladovati ljudi, kaže se pri tej priliki. Madjari, kateri so bili toliko pripomogli k Rudolfovi zmagi, bili so uže prvi dan prodrli do 1 Chron. Co/mar., SS. XVII. 251 — 252. - Bodmann, 91, Etnler, II. 488: ' Licct anteni rex pracdictu s mi/itum suarum agmina dissipata videret seqne fere ab omnibus deretietum, adhnc ta men victricibus signis nostris ccdere notint sed more et animo gyganteo rirtutc mirabi/i se defendit, doneč t/uidam ex nostris mi/i-tibus ipsum mortaliter rulneratum una cum dextrario dejcccrnnt; tunc dcmnm i//e rex magni-ficus cum victoria vitam perdidit. i/uem non nostrae potentiae fortitndo, sed dci e vce/si dcvtcra cansam nos t ram misericorditcr judicans interemit. ■ 3 Gerbert. 159. Lave ter so uže začeli iti črez moravsko mejo, težko pričakujoč, da bi po rodovitni moravski deželi plenili in pustošili po stari navadi. Ali Rudolf iz usmiljenja do premagancev tega ni maral, temveč se je z lepo iznebil svojih madjarskih zaveznikov. Da pa Madjari po tolikem trudu ničesar si niso priborili razun tega, kar so bili pograbili v češkem taboru, pričuje ne toliko o njih slabem vodstvu kakor pred vsem o Rudolfovi duševni sili, pred katero so se dasi neradi uklanjali tudi Madjari. Ali predno se ločimo od krvavega bojišča, na katerem je Rudolf tako sijajno dokazal zgodovinski poklic svoje dinastije in izredno zmožnost za veliko ulogo, katero so Habsburžani odsihmal vedno imeli v svetovni povestnici, oglejmo si še enkrat duševno nasprotje, katero je provzročilo osodno bitko pri Suhih Krutih. Ali je v istini o dveh po vsem različnih načelih odločevala ta borba? Ali je v istini nemški orel v tem boji zmagovito razpenjal svoje peruti, kakor to opeva istodobni pesnik Konrad Wiirz-burški Rudolfa in njegovo zmago slaveč z navdušenimi besedami:1 Kem Vogel kanu aus allen Lamten ivider ihn nun kriegen Sic/i musst' ein Lino aus Behaim unter seine Klauen schmiegen. O tem bodemo pač smeli dvomiti! Uže pogled na Rudolfovo vojsko, na pičlo podporo, katero je dobil iz nemške države, med tem ko so se boja udeležile vse dežele in narodnosti, katere nahajamo dandanes v mnogojezičnem in prostranem našem cesarstvu, nas uči, da se tu ni reševalo strogo-nemško vprašanje, da je tu Šlo za eminentno avstrijsko zadevo. Stvarnega razločka med tem, kar je Otakar nameraval in kar je Rudolf hotel doseči, skoraj ne najdemo. Otakarjev ideal je bila mogočna država, segajoča od Krkonošev do Jadranskega morja in do rodovitne lombardske ravnine, sestavljena iz slovanskih in nemških pokrajin, in tako državo nameraval in ustanovil je tudi Rudolf in nameravali in dovršili so jo njegovi slavni potomci. Razloček tiči vendar le v sredstvih, v raznem načinu, po katerem sta Rudolf in Otakar skušala uresničiti svoje namene. Češki kralj je hotel sezidati svojo državo v nasprotji z Nemčijo, in prezgodna ta misel je bila ona zgodovinska pomota, katero je plačal s tragično smrtjo na širokem polji ob Moravi; Rudolf pa, trezneje sodeč zgodovinski razvoj in njegove vekovite zakone, skušal je isto doseči v soglasji z nemško državo, porabljajoč njene državnopravne oblike, boreč se pod znamenjem nemškega orla. Le v tem je razloček med njima, in le oziraje se na to dejanjsko razmerje bodemo mogli pravični biti obema, češkemu Otakarju in junaškemu zmagovalcu Rudolfu Habsburškemu I 1 Citira Liehno7csky, I. 253 — 254. IV. POGLAVJE. MIR IN UFEVDENJE (1278—1283). Po bitki pri Suhih Krutih se vrnejo Madjari z bogatim plenom nazaj v svojo domovino, Rudolf pa jo udari črez avstrijsko mejo na Moravsko. Nihče se mu ne ustavlja, od vseh stranij prihitč zastopniki moravskih mest poklanjat se zmagovalcu. Rudolf jih prijazno sprejme in jim potrdi njih mestne pravice.1 Svoje človekoljubje pokaže s tem, da kolikor mogoče poravna silovitosti svoje vojske, katere se seveda niso dale po polnem zaprečiti; poškodovanim mestom in samostanom odloči primerno odškodnino, tako da niso preveč škode trpeli.8 Tudi škof Hrimo pride v kraljevi tabor in njegov zgled posnema mnogo moravskih plemenitašev, in vsi so milostno sprejeti. Potem se pa obrne Rudolf proti zahodu ter začetkom oktobra prestopi češko mejo. Na Češkem ste med tem nastali dve stranki, in različno je bilo mnenje, kako postopati proti rimskemu kralju. Spravljivo stranko je zastopala Otakarjeva vdova Kunhuta in večina mest je spadala k njej; ta stranka je hotela mir skleniti z Rudolfom ter njemu izročiti varstvo kraljevih sirot in začasno vlado do polnoletnosti kraljeviča Vaclava. Njenega poslanca Jaroslava Kravafskega nahajamo uže koncem septembra pri Rudolfu, in nekoliko dnij kesneje prisega Kunhuta baselskemu škofu Henriku, da bode vestno izpolnovala z Rudolfom skleneno pogodbo. Iz listine rimskega kralja je razvidno, da je prevzel začasno vlado na Češkem, v svojo milost sprejel Otakarjeve sirote ter jim odprl t grada« suac gremiutn plcnique favoris sccurum rcfugium».* 1 Rudolfove listine za Znojim, Brno, I glavo, Olomuc, 1'rerov in Hlubčič pri Emlerji, II. 489 — 494. Najvažnejšo svoboščino je prejelo Brno, kajti Rudolf je je sprejel med neodvisna državna mesta; kaj enacega se dosedaj v deželah češke krone ni bilo /.godilo. s Glej njegove listine za Oslavan in Fohoriice pri Emlerji, II. 494(1149 in 1150). * Dotični listini: prisega Kunhute in Kudolfova ]x>godl>a, pri Emlerji, II. 495 — 496 (1153 — 1155). Ne da se tajiti, da je korist Otakarjeve rodbine in češke države enakomerno zahtevala, da se konec stori neplodni vojski, da se prizna pogodba in začasna vlada prepusti pravičnemu in zmernemu Habsburžanu. Ali češki baroni, morda celo razžaljeni po Rudolfovem oklicu,1 nečejo ničesar vedeti o pogodbi, zbirajo se okolo Otona, mejnega grofa brani-borskega, kateri je s 400 jezdeci prihrul v deželo, ter čakajo pod njegovim poveljem na boj pripravljeni kralja Rudolfa, kateri se je počasi preko Časlave do Kutne Gore in Sedleca pomikal. Ali pred bitko zbojite se vendar obe stranki te skrajnosti in zopet se napravi nova mirovna pogodba. Glavne določbe te pogodbe, katera nam v izvirni obliki ni ohranjena,2 določujejo, da se varstvo kraljevih otrok in začasna vlada na Češkem prepusti na pet let Otonu Braniborskemu, da se Moravska za isto dobo zastavi Rudolfu kot odškodnina za njegove vojne stroške in da se znova določita zakona kraljevih otrok, in sicer da se poroči kraljevič Vaclav z Jitko (Guto), najmlajši sin Rudolfov pa z Agnezo. Gotovo je bila nova pogodba v marsičem pomanjkljiva ter Rudolfu mnogo manj ugodna nego prejšnja, ali rimski kralj se je naveličal dolge vojske, in začasna pridobitev Moravske ter rodbinska zveza z češkimi Pfemyslidi bili ste vendar dostojen sad njegovih naporov. Koncem novembra ali začetkom decembra nahajamo tedaj kralja Rudolfa z obiteljo in odličnim spremstvom v Iglavi, kamor se je podala tudi Kunhuta s svojo deco. Dasi sta imela Vaclav in Jitka stoprav po osem, Rudolf in Agneza pa po deset let, vršila se je vendar njih poroka z vso sijajnostjo. Pesenski letopisec, kateri je bil sam navzoč v Iglavi, popisuje nam živo vse slav-nosti, in eden najbolj kratkočasnih oddelkov v njegovem obširnem delu so pač oni stihi, v katerih nam popisuje otročje pogovore mladoletne neveste Jitke o njenih punicah: A}' rcdten Chind/cich . . . Ir wirte. do dem Mnid Voh jr Tokcken stri/ IVie die wem gesta/t; Do cnkegen er jr vorznlt II'ns sein S/>rinez /tet gevangen* 1 ' Aon enim pius rtit ion is habundnt in vobis i/i/mn in čete ris, t/it i sc nos tre clementic submiserunt. > liodmann, 103, Emler, 11.494(1152). " Določile o zakonu kraljevih rodbin jioznamo iz Rudolfovega nedatovanega pisma pri Hodmiinnu. 53, Emlerji, 11.499(1164). -1 Reimchronik, Cap. CLXXIV. 166. Pa tudi o Rudolfu zvemo, da ga njegova starost — imel je uže nad 60 let — ni nič zavirala, prelepi vdovi Kunhuti izkazovati galantno dvor-ljivost one dobe. Potem se je vrnil Rudolf na Avstrijsko, prepustivši češko kraljestvo nemili osodi, razporu samopašnih plemenitašev in sebični politiki tujega klativiteza. Škofu olomuškemu in baselskemu prepusti upravo mejne grofije moravske, sam se pa poda na Dunaj, kjer je jan. 1279 vse prebivalstvo z navdušenjem pozdravilo zmagovitega vladarja. Se le sedaj, ko je bilo premagano protivno češko kraljestvo, mogel je Rudolf resno misliti na to, da priborjene avstrijske dežele izroči lastnim sinom. Tudi v tej zadevi se je obnašal z ono mirno eneržijo, z ono vztrajnostjo in potrpežljivo doslednostjo, katera mu je bila sploh lastna. Tako previdno je postopal, da je trpelo še štiri leta, predno je svoja sinova ufevdil z omenjenimi deželami. Najprej je skušal, vedno bolj si pridobiti cerkvene dostojanstvenike in ohraniti prijateljsko zvezo s škofijami in samostani na Avstrijskem. Cela vrsta listin nam pričuje o tej premišljeni politiki. Poudarjati hočemo tu le dve listini, kateri ste za našo ožjo domovino Kranjsko posebnega pomena. Rudolfov zaveznik grof Majn-hard, deželni glavar na Koroškem, Kranjskem in v Slovenski Krajini, se je bil polastil sodnije v Škofji Loki, katera je bila nekdaj lastnina koroških vojvodov, potem jo je pa Rudolf (bajd 1. 1277) izročil Konradu Brizinskemu. Na pritožbo brizinskega škofa ukaže tedaj Rudolf 20. maja 1280, da mora Majnhard omenjeno sodnijo izročiti brizinski cerkvi, tla mora preklicati vse, kar je storil proti pravicam škofije ter škofa in njegove podložnike braniti zoper vsakega napadovalca.1 Baš tako milostnega se izkaže Rudolf krški cerkvi; z listino 23. marca 1280 podeli krškemu škofu Janezu 100 mark letnih dohodkov ter mu od te svote odmeri 54 mark na Dolenjskem, namreč trg in sodnijo v Mokronogu z ondotno advokacijo, potem sodnijo in advokacijo v Višnjah in v Falkenburgu za 25 mark, 54 kmetij s sodnijo v Višnji Gori pa za 29 mark letnih dohodkov.2 Naravno je, da je kraljeva radodarnost zopet vplivala na cerkvene velikaše. Večina škofov je izročila svoje fevtle uže 1. 1277 Rutlolfovim sinovom; sedaj jih je posnemal tudi bamberški škof Berhtold 1 Zakn, 391 (366): ' f na/emu . . . omnia reuoees redieti episeopi juris prejudieium fuerit attemptatum, ipsum episeopum et homines et possessiones smu Hudem miinutenemio et de/endendo eontra 9 O tej listini glej Tangta, IV. 352—354- ter je 17. sept. 1279 svoje obširne fevde podelil kraljevim sinom, v istem obsegu, kakor so jih nekdaj uživali babenberški in sponheimski vojvode.1 To je bilo tem večje važnosti, ker je bamberška cerkev zlasti na Koroškem imela jako bogata posestva in ker so Habsburžani na ta način mahoma postali prvi posestniki v Koroški. Pa tudi v drugem oziru se je trudil veliki Habsburžan, da bi uredil zamotane razmere alpinskih pokrajin in svojim potomcem izročil utrjeno vladarstvo. Sam je predsedoval stanovskim skupščinam, sam vodil sod-nijske obravnave. Da bi ustanovil javni mir, okliče deželni mir na novih 10 let ter strogo prepove vsako silovitost ali oboroženo zavezo. Od posameznih mest zahteva, da prisežejo udanost in zvestobo njemu in njegovemu prvorojencu Albrehtu, katerega je pred svojim odhodom Avstriji in Štajerski za svojega namestnika postavil; osobno so se najodličnejši dunajski meščani morali zavezati, da ne bodo nikdar podpirali znanega Paltrama, nekdanjega kolovodjo Otakarjeve stranke. Poleg tega je dal kraljeviču Albrehtu maršala Landenberškega, kateri mu je imel s sveto-valstvom 16 plemenitih Avstrijancev v vsaki zadevi pomagati vladati. Skrb za uravnavo svojih dežel je napotila tudi Rudolfa, da je popo-toval po teh pokrajinah. Najprej je obiskal Štajersko; tu ga nahajamo 2. okt. 1279 v Gradci, kjer se mudi pet dnij, potem se poda skozi Mursko dolino zopet proti severju in severo-zahodu ter v Judenburgu, obdan od nekaterih državnih knezov in od štajerskih plemenitašev, sprejema koroške in kranjske stanove, kateri so se mu tu klanjali. O njih pohodu pravi štajerski pesenski letopis: Do besa nt der Konig mer Die von Krain und die Kerner Die ehomen al/e zu jm dar Vnd nam Fleissichlcieh war Seins gepot u nd seins ivillen, Ir dhainer liez sieh pevitlen An wew und er rcest Dem Kunig vtol geval/en."1 V Judenburgu se Rudolf mudi deset dnij, sklene odškodninsko pogodbo z Ulrikoin Heunburškim in njegovo soprogo Agnezo, potem pa se poda črez Rottenmann in črez prelaz Pyrrhn na Gornjeavstrijsko, in 7. decembra ga nahajamo zopet na Dunaji. 1 Listina 17. sept. 1279 v liamljergu in Rudolfova protilistina 25. okt. 1279 v Rotten-mannu; primeri Kopp, I. 327—329. • Reimehronik, Cap. CLXXXIV. 172 — 173. Šest let je Rudolf Habsburški uže bival na Avstrijskem in vedno glasneje ga je vabila njegova vladarska dolžnost na Nemško, da bi varoval mir in kaznoval nepokojneže in zločince. Koncem maja 1281 zapusti Dunaj ter se poda črez Line in Osterhofen v Rezno, kjer ga sprejmeta bavarska vojvoda in ž njima mnogo plemenite gospode. V njegovem spremstvu nahajamo drugorojenega sina Hartmana, lepega in nadarjenega mladeniča, katerega je oče za naslednika na nemškem prestolu mislil odločiti in ki je bil zaročen z Ivano, hčerko angleškega kralja Eduarda I. Pogrešamo pa v Rudolfovi družbi plemenito njegovo soprogo, kraljico Ano. Ene mesece preje, 16. februvarja, kmalu potem, ko se je z bolestnim srcem poslovila od svoje hčerke Klementine, katero je hladno računajoča politika poslala doli v Neapolitansko, k neljubljenemu možu, zatisnila je kraljica Ana za vselej svoje oči na Dunaji, v glavnem mestu one države, katero odsihmal vladajo potomci presvetle te gospe. V dolgem sprevodu so peljali mrliča v švicarski Basel, kjer si je rajnka želela biti pokopana. Kmalu potem zadene kralja Rudolfa druga rodbinska nesreča: nagla smrt mu pobere ljubimca, kraljeviča Hartmana, v cvetu njegove mladosti. 21. dec. 1281 pelje se Hartman z nekaterimi spremljevalci po deročem Renu od Breisacha do Rheinaua očetu naprpti. Kar nastane silna tema, zbegani veslarji si ne vedo pomagati, ladija naleti nesrečno na neko drevo, ki je iz vode štrlelo, pogrezne se, in kraljevič z vsem spremstvom se utopi v mrzlih renskih valovih. Rudolfa hudo presune grozna nesreča; iz njegovih pisem do angleškega kralja lahko presojamo hudo bolest, katera je še dolgo potem pretresala skrbnega in ljubečega očeta.1 Ali nestanovitnost človeške sreče, na katero je Rudolfa opominjal tužni dogodek, napoti ga tudi, tla tem resneje misli na ostala svoja sinova. Avstrijske dežele so od njega pričakovale novega gospodarja in kneza, in čim jasneje se je pokazalo, da Rudolf z vso svojo delavnostjo in resno voljo vendar ne more nič doseči v nemški državi, kjer mu je sebičnost državnih knezov in razcepljenost posameznih stanov in rodov stavila nepremagljive zapreke, tem bolj je moral misliti na to, tla državo-pravno razmerje avstrijskih dežel dovede do zaželenega uspeha. In to se je zgodilo še tekom I. 1282. 1 «Quod anteni diiduiii suptr to rotiš non seripsimus. euuso fuit do/oris immeusitus, ,/ni ex liujiisinodi easu lugubri nosfri eordis intrinseca ingenti m/nere sauciavit. ■> V drugi listini: »Lieet neterni Imperator is imperium .... per mortem /ugubrem .... Hartmanni Jitii diri do/oris ru/neribus eordibus nostris dederit insiiimbi/em eieatrieem..... Kopp. I. 384, Anm. 1 in 3. • » V ta namen pa je potreboval pred vsem privolilnih pisem knezov izbornikov. Do 1. 1282 ni videti, da bi se mnogo bil potegoval za take izjave; izvolitev Hartmana za naslednika na nemškem prestolu mu je bila vendar prva in glavna skrb. Ali smrt tega sina je uničila te namere in ker starejši Albreht zarad svojega energičnega in odkritega značaja pri volilnih knezih ni bil priljubljen, bil je Rudolf prisiljen, za sedaj se odpovedati temu namenu, tem bolj pa delati na to, da se avstrijske dežele tudi formalno izroči njegovi rodbini. Julija 1282 se začne tedaj pogajanje z raznimi volilnimi knezi, izvzemši češkega kralja, na katerega ni trebalo ozirati se zarad njegove mlado-letnosti. Privolilna pisma (Willebriefe) ostalih volilnih knezov lahko razvrstimo na troje. Prvo je pismo kolinskega nadškofa Sigfrida Wester-burškega, kateri ga pač ni prostovoljno izročil rimskemu kralju, temveč stoprav potem, ko je Rudolf starega protivnika z vojaško silo bil ukrotil in k deželnemu miru prisilil. 27. jul. 1282 objavi kolinski nadškof v listini, datovani iz Oppenheima, da sme Rudolf z njegovim polnim in prostim privoljenjem zakonskima svojima sinoma izročiti katerokoli kneževino in kedar hoče.1 Da v listini dotične dežele niso imenoma navedene, to, kakor sploh čudna oblika te izjave, mora se razlagati iz tega, da je volilni knez kolinski le nerad in prisiljen v tem zmislu se izjavil. V drugo skupino spadajo volilna pisma mejnega grofa Otona Brani-borskega in saksonskih vojvodov Janeza in Albrehta, katera so bila izdana 22. avg. 1282. Ker so ta pisma, kljubu temu da niso objavljena na istem kraji, vendar med seboj po vsem enaka, je sklep opravičen, da je Rudolf tem izbornikom predložil poseben formular iz svoje pisarne ter jim 22. avg. postavil kot skrajnji obrok za njih izjave. Sicer se ločijo bistveno od prej navedenega, kajti naštevajo izrečno ctcrras vidclicct Austriam, Styriam, Carinthiam, Carniolam ct Marchiam Sclavicam* ter dostavljajo, da jih sme Rudolf podeliti svojima sinoma Albrehtu in Rudolfu «justo titulo fcudalh} 1 Listina ponatisnena pri Lichuotvskcm, I. Reg. CI.XVIII.: t U/ sereuissimo dom. nostro Rudolf o . . . p/uceumus, nos/rum consensum plen um et /iberum damus. quod ipse dominus Rex principa tu m i/uem vo/ueri/ eum suis pertinentiis umversis et singu/is, hnperio e/ Regno dum /oIj ali manj odločno StiigmaHH, Sitzungsl>erichtc der k. k. Akademic der \Vissenschaftcn, XIX. 187—261, in Chmel, ibidem, XX. 169—184. Ali ničevost te hipoteze se tla dokazati, kajti med pričami prve augsburške listine nahajamo tudi Majnharda, kar bi bilo po vsem nemogoče, ako bi se bila takrat Koroška proti njegovi volji izročila Habsburžanom. Poleg tega pa s popravljanjem te listine ni bilo nič doseženega in premeniti bi se bile morale vse kesnejše listine in pisma, v katerih se Koroška med halisburškiini deželami ne omenja. To pa je bilo nemogoče, zlasti ker so bile te listine deloma uže v drugih rokah. — Oziraje se na te razmere, misli I.orens, II. 275 — 277 in 671, da je prva listina pristna in nepokvarjena, druga pa od 1. 1286 kesneje interpolirana, in sicer 1.1335, ker so Haltsburžani svojo staro pravico do Koroške hoteli dokazati. Ali proti tej kombinaciji govori privolilno pismo Albrehta Saksonskega od 28. marca 1285, ki ima isti zadržaj kakor listina od 1. febr., jiotem pa vidimo, da se habsburški vojvodi I. 1335 čisto nič ne sklicujejo na svoje dozdevno pravo in da tedaj niso vznikov imeli, prenarejati listine. V novejši dobi je hotel Lnuseh (48—50) posredovati med različnimi nazori ter je trdil, da ste ol>e listini, ona od 27. dec. 1282 in ona od 1. febr. 1286, pristni in ne]>o-kvarjeni, da se augsburško ufevdenje ne razteguje na Koroško ter da je Rudolf le z oziram na svoje rodbinske koristi v drugi listini nekaj trdil, kar se ne vjema z resnico, namreč, da sta njegova sinova 1. 12S2-v istini prejela tudi Koroško. Ali možata |>oštenost in resnicoljubnost kralja Rudolfa je tako oliče priznana, da se tudi z Lauschevo hipotezo ne moremo 119 m m i. febr. 1286 potem je bila Koroška formalno izročena svojemu novemu vojvodi Majnhardu, pa tudi pri tej priliki se je zopet naglašalo lastninsko pravo Habsburžanov do Kranjske, in tako se je iz novega potrdila samostojnost te dežele. Uže dva dni po augsburški infevdaciji, 29. dec. 1282, naznanja Rudolf avstrijskim in štajerskim stanovom, da jim je postavil nova vojvoda ter jim ukazuje pokornim biti novima vladarjema. Brez ugovora so ju sprejeli : tolika je bila želja v obeh deželah, ohraniti teritorijalno celokupnost in deželno samoupravo.1 Pač pa je neka druga stvar močno vznemirjala stanove avstrijskih vojvodin, to namreč da jim je Rudolf postavil dva vladarja. Gotovo je odlični državnik sam dobro izprevitlel vse nevarnosti in neprilike, ki izvirajo iz skupnega ufevdenja. Ali merodajen mu je bil dobiček, katerega je njegova rodbina pridobila s tem, da je vsled skupne podelitve njeno nasledno in dedinsko pravo postalo mnogo bolj utrjeno in zavarovano, in da je skupno ufevdenje zagotovivši nasledno pravo vladujoči dinastiji, njo zdaj tudi bolj neodvisno od države storilo. Vendar je bil takoj pripravljen, ustreči željam deželnih stanov ter odpraviti upravne nezgode, da se le ohrani državopravno načelo, tako koristno habsburški rodbinski oblasti. Ko tedaj avstrijski in štajerski deželni stanovi koncem maja 1283 pošljejo svoje poslance Ulrika Taufersa, Otona Lichtensteinskega, Ulrika Kapellerja in Stepana Meissauskega, da bi kralja prosili, naj izroči upravo le enemu vojvodi, se Rudolf nikakor ne brani, ustreči njih iskrenim prošnjam. V ta namen proglasi uže 1. jun. 1283 v Rheinfeldenu prvi habsburški hišni red; v njem zapoveduje, da naj se izključljiva uprava Avstrije, Štajerske, Kranjske in Slovenske Krajine izroči Albrehtu in njegovim potomcem, mlajši sin Rudolf pa naj dobi od Albrehta odškodnino v gotovem denarji, ako mu rimski kralj tekom štirih let ne preskrbi kako primerno kraljestvo ali drugo kneževino. Kakor hitro ta obrok poteče, so stanovi in prebivalci omenjenih dežel po vsem prosti vsake dolžnosti do Rudolfa in njegovih dedičev. Prava njegovega pa mu nihče ne sme kratiti, strinjati. Ako tedaj nečemo cele kontroverze proglašati za tako, katera se z dosedanjim gradivom sploh ne da rešiti, se moramo pridružiti Ttutgiu, IV. 390—432, in Zeissbtrgu, 21 — 24, katera se vjemata v tem, da je Rudolf 1. 1282 Koroško sicer podelil svojima sinoma ali le formalno zarad tega, da se Majnhardu ohrani toliko časa, dokler ne izpolni vseh pogojev za svoje povišanje med državne kneze in da se zarail tega ta dežela ne omenja v listini 27. dec. 1282. 1 Listina pri Lambacherji, Oesterr. Interregnum, Anhang 198. ako bi se Albreht ne držal tega ukaza, kakor tudi vse te dežele s svojimi pravicami ipso facto pripadejo Rudolfu in njegovim naslednikom, ako Albrehtova vrsta prej izumre.1 S tem važnim hišnim redom je odstranil kralj Rudolf vse neprilike in nedostatke skupnega ufevtlenja, in je vendar na prav bistroumen način svoji rodbini vse očividne koristi ohranil, katere so izvirale iz augsburške podelitve. Ko se vrnejo poslanci avstrijskih stanov, spremljani od Rudolfovega najvišjega pisarja Gotfrida, škofa pasovskega, na Dunaj, zbero se okolo njih deželni dostojanstveniki in plemenitaši. n. jul. 1283 se poklonijo bratoma Habsburžanoma ter jim prisežejo zvestobo. O tej imenitni dogodbi poroča ohranjena listina,2 narejena vpričo škofa Gotfrida, avstrijskega deželnega pisarja, magistra Konrada in Albrehtovega beležnika, magistra Benzona. V imenu svojih drugov se zahvaljujejo najodličnejši avstrijski plemenitaši in dva zastopnika štajerskega plemstva, da je kralj Rudolf, ustrezaje iskrenim prošnjam, »deželam Avstriji, Štajerski, Kranjski in Slovenski Krajini le enega vladarja postavil, gospoda Albrehta, vojvodo in slavnega kneza*. Potem potrjujejo stanovi v imenu teh dežel rheinfeldski ukaz, obetaje, da bodejo po svoji moči za to skrbeli, tla se bode v vsakem oziru vestno izpolnoval. Prisegajo tedaj v svojem imenu in v imenu vsega prebivalstva omenjenih dežel3 najprej zvestobo in udanost obema bratoma Albrehtu in Rudolfu z dostavkom, da bodejo, kakor hitro poteče obrok, o katerem kralj govori v svojem hišnem redu, zavezani le Albrehtu in 1 Dotična listina pri Lambachcrji, 1. c. 199; regesti pri Uchmacskcm, I. (789). Naj- važnejši odstavek se glasi: «Ft quia postmodum Nobiles, mediocres et minira ac communitas ipsarum terrarum instancius ct dcivcius per so/enncs nuncios nostre Cc/situdini supp/icarunt, h t. .. cos ct tcrras prehabitas, i/uibus pericu/osum csset ct grave duplini domin ii juga eolta submittcrc, juxta testimonium veri ta tis, nemo potest dominis digne serrirc duobus .. .facere dignaremur, quod eodem terre .. . sepe dietum Atbcrtum respiciant et eidem so/i tam/uam vera Domino suo oboediant ct intendant. 1 4 Preimenitna ta listina pri Kurzu, (lesch. Oesterreichs unter Ottokar und Albrecht, II. aoo — 202. Podpisani so avstrijski plemenitaši: « Otto de Haslaut judex proTinciaiis per Austriam, Otto de licrchto/tsdorf Camcrarius, Stcphanus de Meittmt Marscha/cus, Liutho/dus de Chonringcn pinccrna Austrie, U/ricus de Capclla judex pror-incia/is super Anasum, Fridericus de Lcngenpach, Erckengerus de Landeser% in dva zastopnika štajerskega plemstva: « Otto de Lichtcnstein et Fridericus de Fcttoria ® < Vo/entes t/uoi/uc bencp/acito regio in omnibus satis/accre ctplaccre, ambobus fratribus, dominis nostris A/berto et Rudo/fo predi, tis tam nos ,/uam predi, tarum terrarum ineo/e, sub forma et tempore in ordinacione premissa contcntis, jidelitatis et bomagii presti t i mu s pub/ice juramentum. > njegovim potomcem in le tedaj, ako bi Albreht mlajšemu bratu nasproti ne izpolnil svojih dolžnostij ali ako bi njegov rod preje izumrl, bodo zopet Rudolfu pokorni ttanguam vero domino »ostro perpetuo». To je tedaj ono poklanjanje deželnih stanov, po katerem se je priznala habsburška vlada na Avstrijskem, to je pomenljiva zgodovinska dogodba, katere se hvaležno spominja narod slovenski, z navdušenjem obhajajoč šeststoletnico svojega združenja pod žeslom presvetlih habsburških vladarjev. Akoravno kranjskih zastopnikov med podpisi dotične listine od ii. jul. 1283 ne najdemo, in akoravno je bila naša dežela še do 1.1335 v faktičnem posestvu Majnharda in njegovega sina Henrika, je vendar prisega in poklanjanje avstrijskih stanov v državopravnem oziru tudi za Kranjsko veljavno, in ponosno se sme Kranjska prištevati deželam, katere so začetek in temeljni kamen habsburške države. FR. ŠUKLJE. -Kstf?) V JEDNAJSTI DAN JULIJA i883. Dviguje se radost v nebesa viharno Po naših deželah, po naših krajeh In vžiga se krasno, leskččc se žarno Po mestih, po trgih, po skritih vaseh! Glej I — Srca nešteta objemajo se In svetega ognja navzemajo se, — Saj krasno in jasno povsodi dviguje Le jedna se misel, le jedna se vest, Da danes, da danes stoletij je šest, Kar vzvišeni rod nam cesarski veluje! Le čujte, le čujte povsodi rodovi Te radostne glase, prisege zveste! Zastave vihrajo, v ozračje topovi Udanost naroda na glas govorč! Na davno preteklost ozira se on In v silnem številu nabira se on, — Saj danes, saj danes mej sebe vladarja Vzprijel je ]>onižen, ponižni in zvest, Ko večno minulo stoletij je šest, Da rodu poslušen je dičnega carja! um L_ HABSBURZANI USTANOVNIKI LJUBLJANSKI: ŠKOFIJI ZAŠČITNIKI KATOLIŠKE VERI NA KRANJSKEM RESVETLI žarki nebeških resnic so prisijali v sedanjo krono vino našo uže v prvem stoletji po Kristusu. Osoda jim je bila mila, širile so ''J IMMfflfSjž> se vedno bolj in bolj tako, daje moral oglejski ^M^^S^mm^ ,)atriJarh nastaviti v staroslavni Emoni Škofa, ^fSST^? Če ne prej' vsaj v četrtem veku. Toda kmalu potem, za preseljevanja narodov, prihrule so v pokrajine naše čete divjih ljudstev, pustošile so tležel°« a tudi pregnale verske učenike, ^mmBSm Kltira,e kršianstvo in skoro zatrle so je, da niso Pošiljali oglejski patrijarhi našim pradedom ^SjSfM^^t^'- vnovič svojih svečenikov. Krščanstvo je zopet oživelo, se širilo in krepilo v stoletjih poz-nejših pod gospodstvom Frankov, oglejskih Pat"jarhov' ^roških grofov in Otakarja II.; tudi je affijjjj^^ jelo cvcsti in cvetlo je potem, ko je izvolilo milo L fe ne,JO vnetega kristjana Rudolfa Habsburškega in njegov r°l1 v vladarstvo deželam avstrijskim, tedaj tudi -^jffigFp'' kronovini naši. Ta slavni vladar je hotel razširiti in utrditi svojo moč ter osrečiti svoje podložne; a njegovo versko prepričanje uverilo ga je takoj, da bode dosegel svoje namene le tedaj, ako bode delal za-nje na podlagi verski, na podlagi krščanski, — drugače pa, da bode zastonj njegov trud, prazno njegovo delo. Temu prepričanju je ostal zvest do smrti, ter je živel in delal za podslombo in izvor vse blagosti — za vero. V tem ga je pridno in vztrajno posnemal njegov rod. Bil je vedno zvest in udan Kristusovemu nauku, a bil 11111 je tudi dobrotnik in zaščitnik, prvi in največji v državi svoji; storil je veliko za njegov razvoj v obče in posebej samo v naši deželi do najnovejšega dne toliko, da, ako bi hoteli vse vestno in na drobno navesti, morali bi napisati le o tem debelo knjigo. A omejiti hočemo obširno nalogo ter izmed mnogobrojnih zaslug Habsburžanov za cerkev in vero katoliško v Kranjski spominjati se tu le dveh največjih, ki še posebno utrjujete in povišujete ljubezen katoliških Kranjcev do hiše habsburške; prva je ta, da so ustanovili ljubljansko škofijo in razširili njene meje tako, da so meje deželne in škofijske jedne in iste; druga pa, da so v šestnajstem stoletji v krono vini naši sijajno zmagali največjega sovražnika katoliške vere — protestantizem. I. Ko je sovražna roka divjih Obrov bila pregnala zadnjega emon-skega škofa Florija z njegovega sedeža (1. 599 ali 1. 600),1 oskrbovali so sv. cerkev v pokrajinah naših patrijarhi oglejski. Ker je pa bila njihova cerkvena posest jako obširna, — raztezala se je od Livence in Taljmenta na Beneškem do Kolpe in Sotle na hrvatski meji, od Jadranskega morja in Snežnika do Drave, po Furlanskem, Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, — pomagali so jim v cerkvenih škofovskih opravilih, kakor nam pripoveduje arhiv samostana zatiškega in kapitelja ljubljanskega, škofje poddružni: tržaški, konkordijski, čedadski, novogradski, pičenski, škaderski in placen-tinski. Posamezne cerkve in njihove svečenike pa so nadzorovali tako zvani naddijakoni, katere so nastavljali patrijarhi v imenitnejših krajih; tako so nastavili naddijakona v Ogleji za cerkve okolice oglejske, v Čedadu za cerkve po Furlaniji, v Belaku za cerkve v Koroški, v Ljubljani za Kranjsko in Slovensko Krajino ter v Celji za Spodnještajersko ali Savinjsko dolino. Kedo je bil prvi naddijakon za Kranjsko in Slovensko Krajino, nam ni znano; mogoče, da je bil Bertold L 1217 ali uže preje 1.1169 grof Herman Ortenburški;2 ustanovno pismo samostana velesovskega nam imenuje še le 1.1238 Henrika, župnika ljubljanskega. Njemu so nasledo-vali: magister Ljudevit 1.1262, Peregrin 1. 1281, župnika ljubljanska; Man-fred della Turre, župnik kamniški;3 Janez Ferentino 1.1300, Vitigo 1.1304, 1 Mittheilungen «lcs historischen Vereins fiir Krain 1. 1857, 121. " Dimits, (iesch. Krains, I. 163. 1 Nil. Naddijakonom niso imenovali patrijarhi vselej vsakokratnega župnika ljubljanskega, temveč čestokrat župnika kake druge imenitne župnije bodi si na Kranjskem ali v Slovenski Krajini. župnika ljubljanska; 1. 1323 Gregor, župnik vodiški, in 1. 1339 Otakar; potem I.1357 Janez, župnik mengiSki; 1.1361 Janez Scheier, župnik ljubljanski; 1. 1364 Henrik, župnik radovljiški, in 1. 1385 Ulrik Gutenauer, župnik moravški. V petnajstem stoletji so nastavljali patrijarhi dva naddijakona, tako da je imelo Kranjsko — Gorenjsko svojega in tudi Slovenska Krajina — Dolenjsko svojega; manuskripti samostana zatiškega in kapitelja ljubljanskega 1.1441 imenujejo Petra Polca, arhidijakona za Kranjsko — Gorenjsko, in 1.1471 Viljema Polca, oba župnika moravška; za Slovensko Krajino, to je Dolenjsko pa 1. 1414 Viljema Kozjaškega, župnika pri Beli Cerkvi; 1. 1439 Andreja Diiringa, župnika krškega, in 1.1452 zopet župnika pri Beli Cerkvi Andreja Gala.1 Cerkve v Vipavski dolini je nadzoroval arhidijakon oglejski, in sicer, kakor nam pripoveduje arhiv taniošnje cerkve, v pričetku 12. stoletja Volrik, 1. 1166 Ulrik, 1. 11S1 Peregrin, 1. 1208 Henrik, 1. 1283 Janez, I.1295 Gilo, I.1350 Nikolaj." Pivko pa, to je, župnijo oziroma dekanijo Slavino z njej poddruženimi duhovnijami, oskrbovali so škofje tržaški. Razvidno je, da je bila v krono vini naši cerkvena uprava še precej dobra, a vendar, kedo bi si ne bil želel še boljše, vzlasti potem, ko je svetna moč in veljava oglejskih patrijarhov začela vidoma pešati, dokler ni naposled po polnem opešala! Zatirala jo je namreč henečanska republika tako dolgo, da so se jej uklonili, njej služili, a zanemarjali prevzvišeni poklic v prvi vrsti v pokrajinah naših. To so zapazili Habsburžani ter jeli takoj resno premišljevati, kako bi bilo pomagati. Izmislili so si najboljši pripomoček. V cesarji Frideriku III. (IV.) namreč se je rodila blago-dušna misel: coživiti spomin na škofijsko stolico v starodavni Kmoni, to je ustanoviti v Ljubljani škofijo*; to je sklenil storiti sv. Nikolaju na čast zato, ker ga je skoro izvestno le on rešil 1. 1458 iz smrtne nevarnosti. Valvasor v svoji knjigi: Die Khre des Herzogthums Krain3 opisuje nam to blizu tako-le: «Ko je hotel Friderik III. 1. 1458 nastopiti dedščino zamrlih celjskih grofov, stregla mu je vdova zadnjega tamošnjega grofa Urha po življenji; v tej nevarnosti se mu prikaže v spanji neki svet škof v cerkveni svoji opravi, ki ga resno opominja, tla naj takoj hiti v celjski grad, ako hoče se umakniti zalezovanju. Cesar stori, kar mu prikazen veleva. A jedva je došel v grad, oblega ga uže Janez Vitovec, • Zlati Vek, 38. 8 Khins Archiv, II. 93. s Knjiga VIII., zvezek 4., 653. višji poveljnik vojski Urhove vdove, ter vjame več cesarskih služabnikov; cesarju pa ne more do živega. Zdaj pošlje vojvodina kranjska krdelo konjiče v Celje, ki sijajno premaga poveljnika Janeza in njegovo vojsko, a mesto Ljubljana 40 mož pešcev, da rešijo cesarja in ga v njo varno pripeljejo.* Frideriku se je videlo, da je bil oni svetnik, ki se mu je prikazal v spanji in rešil ga smrti, ali sv. Nikolaj, patron mesta ljubljanskega, ali pa sv. Maksimilijan, patron mesta celjskega; obema je za tega delj hvaležen ter imenuje na čast drugemu svojega kmalu potem rojenega sina — Maksimilijana, na čast sv. Nikolaju pa sklene ustanoviti škofijo ljubljansko. Ta svoj sklep izvrši 6. decembra 1.1461 v Gradci, kjer podpiše ustanovno pismo vpričo slavnega kardinala Nikolaja Kuzanskega, škofa briksenskega, in kardinala Petra, škofa augsburškega, ter blizu 60 druzih vplivnih, odličnih duhovnih in svetnih dostojanstvenikov. V tem pismu imenuje Friderik cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani prvostolnico in določuje, da naj je pri njej škofovski sedež s kapiteljem, to je: s proštijo, dekanijo, desetimi korarstvi in štirimi vikarijati; škofa in kapitelj hoče voliti on in za njim njegovi nasledniki; le jednega korarja, tako zvanega *ad baculum» sme voliti vsakokratni škof. Potem določuje v tem pismu dohodke škofu, kapitelju ter posebej proštu in kanoniku tad baculum», in sicer podeljuje škofu grajščino Goričane nad Ljubljano, župnijo Šmartno pri Kranji, predmestno cerkev sv. Petra v Ljubljani, benediktinski samostan v Gornjem Gradu na Štajerskem1 in duhovnijo sv. Mihaela pri Pliberku na Koroškem; kapitelju župnijo sv. Vida nad Ljubljano, sv. Petra v Naklem, sv. Križa v Svibnem, sv. Marjete v Vodicah, sv. Jerneja v Polji in na Koroškem župnijo sv. Nikolaja pri Belaku; proštu (ki naj bode vedno radovljiški župnik) tamošnjo duhovnijo sv. Petra ter kanoniku tad baculum» kapelo sv. Petra na Pešati.2 Te duhovnije so spadale doslej večjidel pod oglejski patrijarhat; le duhovnije sv. Nikolaja pri Belaku, sv. Petra v Ljubljani in sv. Jerneja v Polji so bile poddružene drugim duhovnim oblastnijam: prva nadškofu solnogradskemu, druga samostanu cistercijanskemu v Dunajskem Novem Mestu in tretja cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici. Vse te pa so bile patronata cesarskega; zato jih je odvzel Friderik lahko imenovanim oblastnijam ter podelil jih in pridružil novi ljubljanski škofiji. 1 Njemu je bilo tu poddruienih mnogo duhovnij in cerkva. - KIuhs Archiv, II. 273 — 281; Zlati Vek, 42. Z veseljem je potrdil to ustanovitev in ustanovno pismo bivši Friderikov tajnik Aeneas Sj lvius — tedanji papež Pij II. — 6. septembra 1.1462 ter počastil štiri dni pozneje mlado škofijo vzlasti s tem, da jo je zvezal neposrednje z Rimom; to zvezo je potrdil 1.1468 njega naslednik Pavel II. Sedaj jej je bilo treba voliti še vladiko, in sicer moža spretnega, previdnega in modrega. Tacega je imel Friderik na svojem dvoru — bil je njegov dvorni kapelan in milodarnik Žiga pl. LamberŠki, bivši župnik v Šmartnem pri Kranji; tega imenuje za prvega škofa ljubljanskega prav po volji papeževi, ki je to imenovanje potrdil v svojem apostolskem listu 8. junija 1. 1463. Tako je dal cesar Friderik škofiji naši vrlo dobrega vodnika, ki je vedel in znal jo spretno in previdno izgojevati in vladati v njenih mladostnih letih.1 Rila je tedaj zelo mala; vendar se je jela kmalu razvijati ter razširjati, tem laže, ker so jej bili zel6 prijazni in dobrohotni tudi nasledniki njenega ustanovitelja in očeta Friderika III. Uže njegov sin Maksimilijan jej je pridružil z dovoljenjem papeževim leta 1507 župnijo sv. Kancijana v Kranji in 1.15 18 duhovnijo sv. Martina v Dobu ter zboljšal s prvo dohodke škofu, z drugo pa kapitelju. In ni še bilo preteklo dobrih 15 let, ko jej je podelil njegov naslednik Ferdinand I. duhovnijo sv. Pan-kracija v Slovenjem Gradci na Štajerskem ter istega leta 1533 dne 26. maja počastil jo s tem, da je dal njenemu vrhovnemu vodniku Krištofu Ravbarju in vsem njegovim naslednikom častni naslov «knezi. Odvzel jim ga je sicer 1. 1807 cesar Franc I., a zopet podelil 12. januvarja 1826." Vzlasti dobrohoten pa je bil škofiji v pretečenem stoletji cesar Jožef II. Ta vladar jej je dal naravne meje in razširil jih izdatno v domači deželi. Razprostirala se je namreč doslej po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, kjer so jej bile pridružene le uže imenovane župnije s svojimi poddružni-cami; druge cerkve so oskrbovali vladike družili škofij, na Kranjskem še vedno patrijarhi oglejski, na Dolenjskem in Gorenjskem po svojih naddija-konih, v Metliki in Vipavi po svojih dekanih. Ko je pa papež Meneilikt XIV. na priprošnjo cesarice Marije Terezije oglejski patrijarhat L 1751 odpravil in namestil njega 1. 1752 goriško nadškofijo ustanovil, oskrbovali so jih nadškofje goriški. Pivka je tudi sedaj še bila pridružena škofiji tržaški. To seje videlo Jožefu II. jako nenaravno; zato sklene škofijam svojih dežel dati boljšo upravo, vzlasti škofiji ljubljanski. Takoj razodene svojo misel in željo tedanjemu papežu Piju VI.; in ko je ta ž njim jednakih misli j, 1 ISil je Žiga na glasu svetosti. - Mittheilungen 1852, 34. m %Ir^ ♦ ^ * * veli škofu Karolu grofu Herbersteinu, da naj odda vse svoje duhovnije na Koroškem in Štajerskem solnogradskemu nadškofu Jeronimu, metropolitu škofije lavantinske in krške; njega pa odškoduje vrlo dobro s tem, da odvzame nadškofiji goriški vse duhovnije na Dolenjskem in Gorenjskem ter mnogo jih tudi na Notranjskem in jih pridruži škofiji ljubljanski. To uredbo potrdi papež Pij VI. 8. marcija 1787 s pismom: «/« universa gregis dominicae cura» in povzdigne ravno v tem pismu na priprošnjo cesarjevo ljubljansko škofijo v nadškofijo; njej podclruži (škofijo) senjsko, modruško ter kmalu potem 1. 1788 gradiščansko1 in 1. 1791 tržaško. Žal, da je to čast uživala le do 1. 1807; tedaj namreč jej jo je odvzel papež in podelil gradiš-čanski, a vendar izkazal jej milost, da je ni postavil pod oblast gradiš-čanske, temveč, tla jo je združil neposrednje z Rimom; ta privilegij je uživala do 1. 1830, kjer jo papež poddruži nadškofiji goriški (gradiščanski). Dasi je pa le malo časa uživala nadškofijsko čast in privilegij neposrednje zveze z Rimom, ohranila je vendar veljavo svojo in zadobivala vedno večjo moč s tem, da jej je uže drugi naslednik Jožefa II., cesar Franc I., pridružil ostale duhovnije kronovine naše. On je namreč pregovoril papeža Pija VIII., da je od vzel 1. 1830 goriško - gradiščanski nadškofiji duhovnije in cerkve dekanije vipavske, tržaški duhovnije dekanije postojinske in bistriške ter tri leta pozneje lavantinski škofiji župnijo motniško v kamniški dekaniji ter vse te podelil škofiji ljubljanski." Postale so tako meje deželne tudi meje škofijske. Mala škofija, katero je bil ustanovil Friderik III., postala je tako velika, krepka, trdna in prvi steber sv. veri in cerkvi na Kranjskem. II. Imena Habsburžanov se še na drugem mestu prekrasno svetijo, tamkaj namreč, kjer našteva cerkvena povestnica one može, ki so bili sveti veri v kronovini, škofiji naši, navdušeni zaščitniki. Ono duhovsko vrenje šestnajstega stoletja namreč, ki je razburilo kmalu po rojstvu svojem naše pradede in jih vznemirjalo skoro nad sto let ne le v oziru verskem temveč tudi političnem in socijalnem in katero je pri nas posebno Primož Trubar netil, hoteli so Habsburžani zadušiti precej o njegovem začetku v naših krajih, a ker ga niso mogli, bojevali so se, dokler niso zmagali. 1 Ta je odstopila škofiji naši 1. 1792 mestno župnijske« cerkev v Idriji in duhovnijo v Spodnji Idriji z poddru/.nicama sv. Jožefa na Vojskem in sv. Magdalene na Gori; Zlati Vek, 47- '* Zlati Vek, 48; Mitthcilungcn 1852. 38. m mam Uže 12. marcija 1523 je zapovedal Ferdinand I.f da ne sme nihče razprodajati spisov Martina Lutra in njegovih privržencev v doslej še dobro katoliških pokrajinah avstrijskih, tedaj tudi v kronovini kranjski ne. Ali spisi so le na Kranjsko po skrivnem potu dohajali, vznemirjali so duhove in pridobivali novemu nauku v metropoli kranjski uže 1. 1527 vedno več prijateljev. Ko čuje to Ferdinand, veli še istega leta 20. avgusta strogo kaznovati vse ond,1 ki so se odpovedali stari veri; in sicer s smrtjo vse one, ki taj<: božanstvo Kristusovo, a tudi vse one, ki taje bodi si ustno ali pismeno, da se je sin božji učlovečil, rodil, trpel, umrl, od mrtvih vstal in šel v nebo; oni pa, ki zametujejo izpoved in post, da naj se zapro. Ta ukaz je razposlal Vid pL Thurn v 160 iztisih vsem mestom, trgom in večjim vasem vojvodine. A še ni bilo preteklo leto dnij, ko pošlje v Ljubljano tretji ukaz, v katerem vnovič prepoveduje razprodajo novoverskih knjig in spisov, ter dovoljuje, da se ustanovd tiskarne le v glavnih mestih dežel, tedaj za vojvodino Kranjsko le v Ljubljani; a tudi te smejo tiskati kako knjigo le tedaj, ako je manuskript deželni glavar pregledal in tiskanje dovolil; oni pa, ki prelomi ta ukaz ter tiskajo ali razprodajajo novoverske knjige, naj se kaznujejo s smrtjo, njihove knjige pa naj se sežg6.s Tako je hotel Ferdinand takoj v začetku zadušiti novo vero. A videč, da ne doseže tudi z najostrejšiini ukazi svojega namena in da se nauk očeta Martina vedno bolj in bolj širi, sestavi 24. marcija 1528 iz veljavnih, vplivnih mož duhovnih in svetnih komisijo, ki naj bi vestno preiskovala verske razmere, vzroke vedno večjega duhovnega vrenja, a tudi preiskovala, kje in kako so izvršili uradi kraljevi in deželni njegove ukaze.11 Komisija, kateri je bil na čelu škof ljubljanski Krištof baron Kavbar, se takoj loti dela, ter je vestno in hitro opravlja. Še istega leta poroča vladarju, da je položaj katoliške vere jako žalosten, tla ima nova vera mnogo prijateljev vzlasti mej boljšimi stanovi, mnogo skrivnih učenikov in da se njegovi ukazi le malo, malo kje izvršujejo. To iznenadi Ferdinanda; precej ponovi prejšnje svoje ukaze in veli, da naj se zapro vsi oni, ki zakotno govori zoper nauk Kristusov, osobito pa zoper zakrament sv. rešnjega Telesa in kraljico devic, Marijo.4 Ali tudi sedaj se ne izvršb povelja kraljeva, bajd zato ne, ker bi bila T-j _ ' - . ' Raupach, Evang. Oesterr., II., priloga 60; Valvasor, VII. 431. 4 Raupach, II. 49. -1 Klein, (iuschichte des Christcnthums in Oesterrcich umi Stcicrmark, IV. 55. 4 FJst, Supcrintemlcnten, 2. morala zadeti v prvi vrsti one, ki so ja imeli izvrševati; na drugi strani pa so to ovirale divje čete krvoločnih Turkov, ki so odslej skoro neprenehoma napadali pokrajine naše. Ta čas je bil ugoden novi veri. Ferdinand je moral sedaj v tem za domovino prevažnem času deliti svojo moč, miriti duhove domačega tabora in privoljevati jim marsikaj proti svoji volji, da so potem z združenimi močmi planili na sovražnika domovine in odbijali njegove napade. Ravno to je pripomoglo, da se je nova vera jela zelo hitro širiti. Skoro vsi oni, ki so doslej skrivno odobravali njen nauk, odobravali so ga odslej na glas, mej njimi vplivni možje: Primož Trubar, 1.1542 kanonik ljubljanski; stolni prošt in arhidijakon radovljiški, dr. Lenart Mertlitz; generalni vikarij Jurij Dragolitz; kanonik Pavel VViener in kaplan cerkvi sv. Elizabete v ljubljanski bolnici, Andrej Latomus. Navdušeno so ti oznanovali novo vero drugim in pridobili jej kmalu veliko število privržencev, tem laže, ker so jih v tem vztrajno in neutrudljivo podpirali kranjski stanovi in plemeni-taši. Varovali, branili, opravičevali so ti novoverske učenike pred oblastjo svetno in duhovno; na drugi strani pa so nastavljali pri cerkvah, v župnijah svojega patronata le duhovnike novi veri prijazne; če pa niso zamogli tacih dobiti, pustili so raji cerkev, župnijo brez duhovnika, nego da bi jej dali dobro katoliškega. Tedaj ljudstvo ni imelo v mnogih krajih dušnih pastirjev, če je pa dobilo novih, bili so ti večjidel prijatelji Lutrove vere. Tako se je širila nova vera tudi na deželi in še bolj v Ljubljani s tolikim uspehom, da so prosili zastopniki kranjskih luteranov uže 1. 1541 meseca februvarja v Reznu kralja Ferdinanda, da naj jim dovoli očitno in svobodno spoznavati novi nauk. A on ne usliši jim prošnje niti sedaj niti pozneje meseca decembra istega leta v Pragi niti meseca oktobra 1- *555 na Dunaji, kjer so ga vnovič prosili verske svobode, marveč pregovarja in prosi jih tu, da naj se vrnejo k stari katoliški veri, k nauku, katerega spoznava on, njihov gospod, za pravega; ako se pa kedo njegovih podložnikov v tem ne strinja ž njim, prosto mu je, da proda svojo hišo in posest in se preseli v tujo deželo. Ko ga pa kmalu potem turški sovrag še' posebno straši, odneha nekoliko in dovoli protestantom meseca januvarja 1556 sv. obhajilo cstifi utrague spccic», a le pod tem pogojem, tla ne spreminjajo druzih katoliških cerkvenih obredov.1 Ta privilegij je potrdil papež Pij IV. 1.1564 in leta 1565, a odvzel ga je Gregor XIII. L 1582." 1 Dimits, Gcsch. Krains, II. 221. - I )omcapitel-Archiv. S tem je sicer Ferdinand luterane nekoliko potolažil, a vendar zadovoljil jih ni. Se istega leta in leto pozneje ga zopet prosijo, da bi smeli njihovi učeniki prosto novi nauk oznanovati in oni svobodno in očitno ga spoznavati; ali tudi sedaj ne usliši jim prošnje, kakor tudi tedaj ne, ko je bil 1. 1558 imenovan nemško-rimskim cesarjem; on je namreč hotel, da so državljani njegovi one cerkve sinovi, katero je ustanovil sam sin božji in katero spoznava on, njihov gospod, za pravo in blagonosno; temu principu je ostal zvest do zadnjega svojega zdihljaja — 25.julija 1564. Isto pot je hodil tudi nadvojvoda Karol, ki je po smrti svojega očeta Ferdinanda vladal dežele slovenske: Kranjsko, Štajersko, Koroško s Primorjem. Uže v prvem letu svojega vladanja je prepovedal novo-verski obrednik, ki je prišel istega leta v Urachu na Nemškem na svetlo. Sestavil ga je naš prvi in glavni reformator Trubar in potem razdelil med kranjske stanove. Ko to nadvojvoda zve, zapove takoj 15. decembra 1564, da naj izroče vse iztise obrednika deželnemu glavarju Jakobu Lamberškemu, Trubarju pa, da mora zapustiti vnovič domovino v dveh mesecih; a ker stanovi zanj prosijo, dovoli mu, da ostane v Ljubljani do 18.junija 1565.1 Strogo je tudi z novoverskimi učeniki postopal; zapovedal je mnogim, da naj zapuste Kranjsko in dežele njegove; mej drugimi: 1. 1568 Weyxlerju in Vlahoviču v Novem Mestu in 1. 1570 Janezu Hočevarju v Višnji Gori.2 Toda kakor njegovega očeta, tako so tudi njega prisilili turški napadi, da je odnehal in mileje postopal s protestanti; privoliti jim je moral še celo v deželnem zboru v Hrucku 1. 1572 in ravno tam 1. 1578 versko svobodo — pa le stanovom, plemenitašem in mestom: Ljubljani, Gradcu, Judenburgu in Celovcu. Za tega delj se je širila nova vera odslej čudovito hitro ne le v Ljubljani, temveč tudi po deželi, tem bolj, ker je lutcransko cerkveno svetovalstvo za Kranjsko izredno skrbelo, da je vdobilo in imelo sleherno kranjsko mesto in skoro vsaka večja vas svojega pastorja. To je opazoval nadvojvoda Karol z žalostnim srcem ter komaj pričakal, da je prenehala turška sila. Izdajal je potem ukaz za ukazom in veleval pastorjem zapustiti deželo. Ko se pa stanovi in drugi luterani pritožb, da se ne drži bruckskega sporazumenja, odgovori jim 28. decembra 1582 blizu tako-le: cMoj oče cesar Ferdinand ni nikdar dovolil svojim avstrijskim podložnikom verske svobode; in tudi jaz vam bi je ne bil, tla me niste tako nadlegovali in da ni napadal mojih dežel stari sovražnik; 1 FJzf. Superintendenten, 25. 4 Pimits. (ieseh. Krains, III. 20, 25. zato tedaj sem dopustil v deželnem zboru v Brucku 1.1578 plemenitašem v in stanovom treh dežel: Štajerskega, Koroškega in Kranjskega versko svobodo, kakor tudi mestom: Gradcu, Judenburgu, Celovcu in Ljubljani; a le tem sem dovolil, drugim nikakor ne; še poudarjal sem, da ne podelim prebivalcem drugih mojih mest, trgov in vasij verske svobode ter da si ne smejo voliti duhovnikov katoliški veri nasprotnih.' Uverjen tedaj, da ne dela nikomur krivice, hodi previdno in energično svojo pot ter seka s svojimi ukazi novi veri tako občutne rane, da prične hirati na deželi uže za večera njegovega življenja (f 1590). Vzlasti pa peša nova vera po smrti Karola, ker se tudi njegova naslednika, nadvojvoda Ernst in Maks, srčno bojujeta za katolištvo; vladala sta slovenske pokrajine od leta 1590 —1596 namesto mladoletnega Ferdinanda II. V mnogih mestih in trgih vojvodine sta odstavila protestantske sodnike, ki so bili ob jednem občinski predstojniki, ter sta pregnala od onod novoverske učenike.2 Vrlo krepko sta se bojevala tudi v metropoli kronovine — v Ljubljani; ali tu nista zamogla priti novi veri do živega; ukoreninila se je bila namreč tu zel6 in razširila tako, da je imela še leta 1597 dvajsetkrat'1 več spoznavalcev, nego vera katoliška; to pripoveduje nam sam ljubljanski škof Tomaž Hren v listu, katerega je pisal 22. julija 1616 papežu Pavlu V. Jasno je tedaj, da je bil tu boj zelo težaven in tla je bilo treba v njem poveljnika še posebno hrabrega, pogumnega, vztrajnega, neustraš-Ijivega, previdnega. In tak poveljnik je bil sin Karolov, nadvojvoda Ferdinand II. (1596—1637), ki je takoj o nastopu svojem trdno sklenil, da se hoče tako dolgo bojevati za nauk Kristusov, dokler nove vere po polnem v deželah svojih ne zatre in katolištva povsod zopet ne uvede.4 Da bi tem laže izvršil svoj sklep, poklical je uže prej 1. 1596 jezuite v Ljubljano, da bi ti poučevali ljudstvo v katoliških resnicah; leto pozneje pa 18. oktobra imenoval je v to svrho iskrenega katoliškega duhovnika Tomaža Hrena za škofa ljubljanskega, uverjen, da mu bode ta pri svetem delu desna roka. In tako prične izvrševati svoj sklep kmalu potem, ko se je vrnil meseca aprila 1. 1598 z božjega pota v Rim. Dobro vedoč, da je v Ljubljani mestni odbor glavni steber novi veri, veli ga zameniti s katoliškim 1 Dimits, Gesch. Krains, III. 97. ,J Mittheilungen des histor. Vereins fiir Krain 1867 (80—93). * Dimits, Gesch. Krains, III. 368. * Dimits, (iesch. Krains, III. 282; Mittheilungen 1858, 15. in zapove deželnemu glavarju Žigi baronu Ecku in vicedomu Jožefu pl. Rabatti 18. julija ravno tistega leta, da naj se voli takoj in potem vselej za mestnega župana in mestnega sodnika le dober katoličan, in drugič, da naj se podele le onemu meščanu meščanske pravice, ki priseže, da je in da hoče ostati udan in zvest sin katoliški cerkvi.1 Jedva so došla ta povelja, vseka Ferdinand novi veri drugo, in sicer zelo globoko rano z ukazom od 22. oktobra 1598, v katerem veli vsem pastorjem in luteranskim učiteljem, da naj zapusti Ljubljano pred solnčniin zahodom istega dne, ko se jim to naznani, deželo pa vsaj v treh dneh potem;" in če tega ne storč, preti jim, da jih bode kaznoval s smrtjo. Skoro vsi se uklonijo strogemu povelju in le malo jih išče zavetja po deželi pri grajščakih; tu ga sicer dobd, a le za malo časa. Takoj namreč, ko čuje to Ferdinand, in tudi, da zakotno oznanjujejo tu novi nauk, ponovi svoj ukaz in zažuga strogo kazen vsem onim grajščakom, ki bi se drznili še v prihodnje vzprijemati novoverske duhovnike in učenike pod svojo streho. Ko se pa ti 22. januvarja 1599 v deželnem zboru graškem pritožijo, da mu ni sveta obljuba njegovega očeta Karola, katero je dal v deželnem zboru bruckskem, ter tudi, da ga ščuvajo proti novi veri jezuiti, odgovori jim 30. aprila istega leta mej drugimi tako-le: cMoj oče je podelil versko svobodo le za svojo osebo, ne pa tudi v imenu svojih dedičev, in tega ni storil radovoljno; primorale so ga k temu tedanje žalostne razmere; da pa jaz novo vero zatiram, pregovoril me ni nihče, temveč to delam jaz iz lastnega nagiba, iz ljubezni do katoliške vere, za katero sein vedno pripravljen kri svojo preliti.»M V svesti si tedaj, da hodi pravi pot, ne neha prej, dokler se ne ukloni vsi pastorji in luteranski učitelji njegovemu povelju. Uverjen pa tudi, da se je razširjal novi nauk in da se še sedaj razširja po novo-verskih knjigah, zapove 16. novembra 1599, da jih ne sme nihče razpro-dajati; oni pa, ki jih ima, da jih mora takoj izročiti preiskovalni komisiji.4 To je sestavil Ferdinand II. v to svrho, tla bi mu pomagala dovesti posamezne luterane v naročje katoliške cerkve, potem ko je pregnal uže prej njihove pastorje in učenike. Za načelnika jej je imenoval škofa Tomaža Hrena, ki je bil ž njim jednakega duha in ki je pazil strogo na to, da so se ukazi nadvojvode na tanko izvrševali, vzlasti oni ukazi iz leta 1601 1 Mitthcilungcn 1867, 96. • Mitthcilimgcn 1867, 97. -1 Dimitz. (Icsch. Krains, III. 293; Vahsisor. VII. 465. 4 Mitthcilungcn 1867, 108. k in 1602, v katerih je Ferdinand strogo zapovedal, da morajo vsi trdovratni spoznavalci novega nauka zapustiti domovino v šestih tednih in treh dneh. Tako je morala pešati nova vera in opešala je tudi do leta 1616 skoro po polnem po deželi in v Ljubljani; v tej je bil onega leta katoliški mestni odbor, katoliški mestni uradniki in skoro vsi mesčanje so bili katoličani; o tem nam priča uže imenovano pismo Tomaža Hrena, katero je pisal papežu Pavlu. Le plemenitaši in le malo, prav malo prostega ljudstva je še novo vero za pravo spoznavalo; plemstvo namreč se je še vedno sklicevalo na brucksko sporazumenje in prosilo nadvojvodo čestokrat leta 1603, 1604, 1609 in 1610, da bi podelil in potrdil mu versko svobodo. Ali prošnje ni mu hotel uslišati nikdar, temveč odgovoril mu je vsak pot, da je sicer pripravljen izpolniti 11111 vedno sleherno željo v pravičnih rečeh, a verske svobode mu ne more in ne sme dovoliti nikakor.1 Ker pa plemstvo vedno še novi nauk spoznava, in ker se noče ukloniti prejšnjim ukazom, vseka Ferdinand 1. avgusta 1. 1618 novi veri zadnjo, in sicer smrtno rano s poveljem, da naj vzprejmejo vsi luterani — bodi si, da so plemenitaši ali prosti ljudje — katoliško vero in če ne, da naj zapusti domovino v jednem letu.2 Večina njih se ukloni prvemu povelju, drugi pa se presele z družinami svojimi deloma na Nemško, deloma na Češko, v Avstrijo nad Anižo in na Ogersko. In tako se je vrnil verski mir v deželo. 1 Jlurters Ferdinand II., VI. 134—150; Mittheilungen 1S58, 18. - FJse, Truber, 378. ivan lavrenčič. ANTON JANŠA SLAVNI KRANJSKI ČEBELAR m l^r ( > i L H P fm t I Ivi / b&f si t Za uk si prebrisane glave.« Vodnik. ELIKO stoletij uže smo Slovenci nastanjeni po sedanjih svojih bivališčih in vendar preteklo je komaj nekoliko desetletij, da smo vsaj po imenu znani — ne vesoljni Evropi — ampak le učenemu svetu. Kriva tega je nekaj naša malobrojnost, nekaj neugodne politične razmere, ki nam do sedaj niso dopuščale nikake samostalnosti, a brez dvojbe tudi lastna nebrižnost in z njo združena nehvaležnost do onih mož naše krvi, ki so si zaslužili s svojim delovanjem sicer neminljivo slavo, a želi so grdo malomarnost pri rojacih, hitro pozabljenost pri ino-rotlcih. V vrsto takih mož spada tudi znameniti čebelar kranjski Anton Janša,1 za katerega smo se Slovenci dosihdob tako malo brigali, da so vsi dosedanji njegovi životopisi polni praznin, neresničnostij in jalovih domnev. Ker se mi je posrečilo, najti nekoliko prevažnih virov, raztresenih po dunajskih pismarnicah, bodi mi dovoljeno, na njih podlagi v naslednjih, manom premalo čislanega rojaka posvečenih vrsticah podati prvi popolni, zanesljivi životopis njegov! 1 Tako se to ime pravilno piše! l'o različnih knjigah in rokopisih nemških čita se: Janscha, Jantscha (Janča), Jantschr (Janče), celo Jan/seka (Jauča). J. Jonke, Janšev pre-voilitelj, pisal je sicer: Janska (Janža), in tako čiti se tudi v mlajši knjigi. A še preje pisal je prvi njegov prelagatelj J. (ioličnik z lx>horičico: Jan/ha. kar je |k> Bohoriči: Janin. Ker se pa (ioličnik ni dosledno držal liohoriča ter rabil stari Jh večkrat za novi i. nemška pisava: Janscha pa ni pripravna, da bi razsodila pravdo (kajti nemški seh v slovenskih imenih opravlja večkrat služlio našega i), zato sem hotel zvedeti, kako izgovarja ta priimek slovensko ljudstvo, in sem zvedel tudi iz vest no, da izgovarjajo ljudje po Gorenjskem, zlasti na Hreznici, Janševem rojstnem kraji: Janin, a ne Jania. Rodil se je ali vsaj krščen1 je bil Anton Janša, ubozih kmetskih roditeljev sin, 20. maja 1734 v rajskem kraji na Kranjskem (Gorenjskem), na Breznici, ki je spadala tedaj pod radoljiško, od 1. 1783 pa pod rodinsko župnijo, a iz le-te je pozneje (1.1821) nastala nova brezniška župnija.2 Ko je naš Anton, ki je imel še dva brata in dve sestri, nekoliko narastel, počel je čebelariti ter je s posebnim veseljem čebelaril tako umno, tako izvrstno, da je, kakor pravijo in pišejo nekateri, njegovo ime zaslovelo c po uradnih poročilih» do cesarskega dvora in da je bil na Dunaj zaradi čebelarstva pozvan,8 in sicer po najvišem povelji tedanje cesarice Marije Terezije, ki je skrbela kakor prava mati, kako bi se razprostiralo umno čebelarstvo po vseh njenih deželah ter se z njim zboljšavalo tudi kmetsko gospodarstvo. Linhart (Versuch einer Geschichte von Krain, Laibach 1791, II. 327) pripoveduje, da je, prišedši na Dunaj — trd slovenski kmet, ki iz prva ni znal niti nemški, pa ni pisati ni čitati — postal Janša brez kakih drugih vednostij razun domačih narodnih očiten čebelarski učitelj, da je napravil potem čebelarsko šolo ter se odlikoval tudi kot slikar tako, da je opozoril na-se tedanjo cesarico Marijo Terezijo. Wurzbach (n. n. m.) temu dostavlja — a brez navedenega vira — da je razlagal A. Janša svoj nauk po tolmači. Toda te vesti niso povse resnične. Zasledil sem namreč po skrbnem iskanji v izvirnem vzprijemnem zapisniku dunajske akademije obraznih umetnostij med onimi učenci, kateri so se dali zapisati v novo bakrorezno-risarsko akademijsko šolo (odprto 1. julija 1. 1 766) ne samo Antona Janšo, nego i oba brata mu: Lovra in Valentina, ali pod kakim popačenim priimkom! Na drugem listu pod decembrom mesecem 1.1766 napisano je zapored z nemškim pismom: Lorenz JAnisch1 — Nabrisence — zeichner in Crein, Antony JAnisch'' — Nabrisence — zeichner; 1 V krstnih bukvah čita se namreč samo: «Die 20. c uren ti s (20\5 1734) />a/>tisatus est An tonihs, fil. leg. MatAiae Jan/ha et eonjugis Lueiae . . . > " /a te in druge dragocene podatke bodi očitna hvala velečastitemu gospodu /.upniku brežiškemu, J. Kramarju, ki je blagovolil upotiti se nalašč /. Breznice v Kadoljico, kjer se hranijo še zdaj stare krstne bukve iz one dobe. 1 Primeri Konstant. Wurzbaeh: Biographisches Lexikon (1863), 89. 1'ogrešamo pa pri \Vurzbachu vira za to vest. 4 in 1 '/.na se, da je bilo najpreje zapisano «Anisch->, potlej pa popravljeno v •JAnisch > — »JAnisch*. Tako je ostal veliki A. m -jn&P na tretjem listu pod septembrom mesecem 1. 1767 pa: Valentin Janisch1— Naciscen (sic!) — Kupferstech er). Kdo ne vidi na prvi pogled, da tičd pod temi popačenimi priimki naši trije kranjski bratje, Slovenci: Lovro, Anton pa Valentin Janša (rojeni na Breznici na Kranjskem! Navzlic temu. da je pri zadnjem rojstveni kraj popačen strahovito, ostala sta mu vendar prvi in zadnji zlog (z nepotrebnim prirepkom). Dokazano je tedaj, da je prišel Anton Janša (z najmlajšim bratom Lovrom vred) uže konec 1.1766 na Dunaj v novo bakrorezno-risarsko akademijsko šolo, pridruženo prejšnji akademijski slikarski šoli, — prišel brez dvojbe s tem namenom, da bi se izobrazil do dobra v slikarstvu, priučil se pa tudi bakrorezni risarski umetnosti. Njegovega rojstvenega kraja popačena oblika cNabrisence* dokazuje nam pa dalje, da odhajaje in prišedši na Dunaj Anton (z bratom Lovrom vred) ni znal še nemški; kajti na vprašanje: kde se je rodil, ni odgovoril nemški: cin Bresnitz* ali cWresnitz», nego (kakor Lovro pred njim) slovenski: «na Breznici*, izgovarjaje po domače: «na Brezence». Da se je pa naš bistroumni Janša v poltretjem letu, t. j. od konca I.1766 do polovice I. 1769, naučil bil na Dunaji umetnega risanja, pa tudi nemščine in kako je postal slikari Janša čebelarski učitelj, dokazal in razjasnil bom na temelji velevažnih uradnih spisov, ki sem jih izteknil v stari pismarnici c. kr. ministerstva notranjih opravil. Zaznamovani so z znaki: IV. G. u cOekonomie-Gesellschaft*, 1768 —1771 (dva zvezka), in IV. G. 7. «Bienenzucht». Ti uradni spisi do zdaj niso rabili za javnost še živi duši.3 V zapisniku, ki je bil priobčen cesarici Mariji Tereziji, poroča gospodarska družba dunajska (avstrijska) 3. maja 1769. leta pod brojem 241 (IV. G. 1.), da — dokler je iskala družba sebi čebelarja v tuji deželi ter naprašala z velikimi težavami nekakega pastorja Siraha iz Malega Budišina (Klein-Bautzen) — oglasil se je nekoliko dnij pred 3. majem i 769 sam ob sebi pri njenem ravnatelji Kranjec po imenu Janša, ki sluje uže po svoji •Tu odu grofu Taafte-ju. posebno bistri glavi ali nadarjenosti za slikarstvo (der seiner sonderbaren Talente sur Malerei bereits riihmlick bekannte Kraincr Namcns Janscha), in je v razgovoru pokazal, da zna res čebelam glas, ter je imel doma — kakor pravi — po kakih sto panjev čebel, tako da je živel res ob čebelarstvu. Ker je želel ravnatelj, da bi poskusil svoj novi način in druga čebelarska opravila pri (njegovi) aspernski graščini, odgovoril mu je Janša, da ga je volja; samo če se bode mogel odtrgati od svojega posla, ki ga ima pri c. kr. slikarski akademiji in če dobi o Duhovem (binkoštnih praznikih) od svojih poglavarjev dopust. S tem prevažnim uradnim poročilom je dokazano, da se je bil Janša res dobro naučil nemščine, predno je še počel učiti čebelarstvo na Dunaji; kajti razgovarjal se je z omenjenim ravnateljem, trdim Nemcem, mahom o prvi ponudbi sam brez kakega tolmača. Ako bi bil prišel Janša k ravnatelju s kakim tolmačem, vem, da bi se bilo i to zapisalo v točni zapisnik; v njem pa ni o tolmači ni duha ni sluha. A kaj pravijo drugi, poznejši zapisniki iste družbe? Dokončala je bila gospodarska družba, naj začne Janša čebelariti najprej v Augartnu; njen zapisnik 7. junija 1769 pod brojem 239 pa pri-občuje, da je začel Janša čebelarski posel (brez dvojbe še maja meseca) rajši v Meidlingu (uro hoda od Dunaja pri Schonbrunnu), rekši, ker se je bal, da mu ne bi pri Augartnu čebele, nabirajoče med po dobravah, cepale v preblizo tekočo Donavo (Dunaj), česar se mu v Meidlingu ni bilo bati. Jako ugajal je čebelam ondi po njegovih mislih tudi veliki schonbrunnski vrt. Vendar je obečal, da kani pozneje s kakimi petimi ali šestimi panji začeti tudi v Augartnu. Zgodilo se je pa bilo to še pred gori omenjenimi poskušnjami pri aspernski graščini, zato ker njegovi poglavarji (pri c. kr. slikarski akademiji) niso drznili dati mu dopusta, dokler se ne zve cesaričina odloka vsled priobčenega jej družbinega zapisnika o seji 3. maja 1769, in ker se je videlo, da je bil naš Janša potlej v skrbi, da mu ne bi čebelarski posel naškodil pri slikarstvu. Izročil je bil gospodarske družbe pokrovitelj knez Starhenberg cesarici po oni seji tudi posebno spomenico, naj bi blagovolila družbinemu čebelarju Ant. Janši dodeliti po milosti primerno plačo, zato ker mlada gospodarska družba nima še dosti imetka. Gospodarske družbe zapisnik 8. novembra 1769 pod brojem 139 (1770) kaže, tla je svetla cesarica na omenjeno knezpvo spomenico dovolila, naj dobiva Janša (za čebelarjenje na Dunaji) po milosti na leto onih 360 golti.,1 ki mu jih je bila po posebni milosti dovolila uže poprej in namenila tudi za njegovo potovanje po Talijanskem, dokler je bil še pri slikarski akademiji, a zdaj jih je prenesla na »čebelarskega učitelja dunajskega.), ki mu je bilo toraj ostati na Dunaji. Vrhu tega je ukrenila družba, tla mu hoče plačo še nekoliko poboljšati iz svojega. Hotela je pa tudi nabirati zanj prilogov po občinah; a preblagi cesarici ni bilo po godu, da bi se nadlegovalo kmetskim ljudem kolikaj zaradi čebelarskega pouka. Zadovolji je A. Janša s tem in rekel da ne zahteva trdne plače (zap. 6. decembra 1769 pod brojem 76, 17701. Potler se je pa, preutlarivši dobro vse okolnosti, vendar premislil. V gospodarske družbe zapisniku 22. marcija 1770 pod brojem 48 čitam namreč črno na belem to tnično prigodbo: »Kranjski slikar in čebelar Janša je bil na denašnjo sejo pozvan in sam (in Person) zaslišan. Povedalo se mu je, da je dobil po cesariČini milosti ono plačo (Gnadengchalt), ki jo zdaj uživa, ter mu je zagotovljena še na dve leti, tako tudi poboljška od družbe v jesen 1. 1769 samo zato, ker družba veruje v njegovo čebelarsko znanje (sctzt Vertraue* in scittc Bicnenkcnntniss). «Dalo se mu je vse to s tem namenom, da ne bi čebelaril samo za-se ali pa za družbo, nego tla bi skrbel rad, brez prikrivanja in odkritosrčno za čebelarski pouk sploh. Če mu pa, kakor se vidi, ni kaj po volji, naj pove kar na ravnost, da se ne zameri naposled še svetli cesarici in tla se bode vedela družba po tem ravnati.* Prepohlevno odgovarjaje na vse to priobčil in razložil je Janša zbrani slavni gospotlarski družbi na drobno svoje res silo važne potnišljaje (die in der T/iat crhcbliclistcn licdcnkcn). 1.) c Vidim*, govoril je Janša z drugimi besedami. «da se mi je posvetiti popolnoma ali slikarstvu ali pa čebelarstvu, če si nečem po pravici očitati, tla zanemarjam to ali pa ono. 2.) «Vidim pa tudi dobro, tla hi občinstvu koristil mnogo bolj s čebelarskim naukom, nego li s slikarstvom. 3.) «Vendar naj povem, da so bile moje okolnosti pri slikarstvu po cesaričini milosti tako ugodne, tla sem si vrhu onih, po milosti mi dovoljenih 360 golti, na leto z brezplatnim staniščem, kurjavo in svečavo vred ikar je vse skupaj kakih 600 golti, vrednot, prislužil s slikarstvom na leto še po kakih 200 gold., pa tudi po več. Tako sem dobival (pri slikarstvu! vsega skupaj vsaj po 800 golti, pa tudi po več na leto. 1 To je 37K golil. a. v. z l>re/platnim staniščem, kurjavo in svečavo vred. 4.) «Ako bi se pečal samo s čebelarstvom, zelo bi se mi pomanjšali prihodki, utegnila bi se mi pa odpovedati tudi posebna cesaričina milost, po kateri je bilo uže v jesen 1. 1769 določeno, da bodem potoval nekoliko let po Talijanskem, zato da dovršim svoje slikarsko znanje. Zaostal bi tedaj po dveh letih v slikarski umetnosti, utegnil bi pa potem ostati tudi — brez kruha.1 «Drage volje pa prepuščam naj višjim poveljem razsodbo, katero opravilo moje — slikarstvo ali pa čebelarstvo — utegne biti občinstvu v naj večjo korist. Zvesto in vesel hočem služiti, samo prosim pohlevno, da se mi sedanje okolnosti ne bi pogoršale, ampak ohranila dosedanja neprecenjena milost svetle cesarice.*8 Tako modro se je Janša odrezal pred vso zbrano nemško gospodo sam samcat brez kakega tolmača (22. marcija 1770). Vsled tega preskromnega a jasnega odgovora zaprosila je gospodarska družba svetlo cesarico brez zamude, naj blagovoli družbinemu čebelarju Janši dodeliti ena vse žive dni* plačo, primerno njegovim poprejšnjim prihodkom.3 Da je cesarica to prošnjo res dovolila, razvidno je iz uradnih spisov druge zbirke, imejoče znak: IV. G. 7. cBienenzucht*. Pod njenim najstaršim brojem 33 1. 1770 čitaš namreč cesarice Marije Terezije lastnoročno podpisan list (Billet), s katerim 6. aprila 1770 dovoljuje: cnaj se kranjskemu slikarju Janši, ki zna čebelarstvu posebno glas (dem in der Biencnpflcge besonders crfahrenen krainerisehen Ma/ilcr Janscha), namesto poprejšnje manjše plače vprihodnje plačuje po 600 gold. (starega novca, t. j. 630 gold. a. v.) na leto, in sicer zato, da se bode bavil samo z razširjanjem čebelarskega uka ter učil čebelariti po polnem in brez prikrivanja (ohne Riick-halt) vse one ljudi, katere mu bode pošiljal trgovski svet (Commcrzicn-rath) ali pa gospodarska družba, pa tudi za to, da bode potoval po drugih dednih deželah.....» Priobčili so mu to novico z dvorskim sklepom 7. aprila 1770. 1 Čebelarska služba njegova ni bila namreč ondaj še trdna ali »na vse žive dni*, ampak začasna, zagotovljena 11111, kakor smo slišali, samo Se na dve leti. Dotičnega a. v. sklepa, izdanega po maji, a pred 8. novembrom 1769 ni več med spisi. «A". k. G nadet čita se v izvirniku, in ves govor (tu jako skrajšan) naveden je v tretji osebi; jaz sem si izbral rajši upraven govor (oratio reeta). * Na to posredovanje se je po besedah uradnega poročila (IV. (». 7. ' Hienenzucht , broj 367, 1. 1773) dolenjeavstrijska gospodarska družba (Oekonomie-Gesellschaft) sklicavala, ko so ji očitali, da se premalo zanima za čebelarstvo, kažoča, da je baš po njenem prizadevanji Janša 1. 1770 dobil večjo plačo, in sicer na vse žive dni (auf Lebeusfaug). I m. Ker so se pa v tej prvi nastavnici, kakor vidimo, pogrešale besede: «na vse žive dni», zato se je napisala 8. junija 1770 nova nastavnica s tem dodatkom, da je ta letna plača (600 gold.) odmerjena «na vse žive dni», t. j. c da jo bode Anton Janša, prvi čebelarski učitelj dunajski, užival tudi po tem, kedar ga vlada ne bi več potrebovala za čebelarski pouk*. Razun tega dovolilo se mu je z novo nastavnico na ravnost, da si sme poleg čebelarstva prisluževati tudi še kaj s slikarsko umetnostjo, samo da ne bode to čebelarstvu v kvar. Po tem takem se čebelarski učitelj A. Janša, dasi mu je bilo poslej poglavitno opravilo čebelarstvo, vendar ni povse odpovedal slikarski umetnosti. Resnične so tedaj besede hrvatskega životopisca njegovega, Ivana Kukuljeviča,' da se je Anton Janša bavil s slikarstvom, in to z dobrim uspehom — do smrti. Tako tedaj postal je A.Janša meseca maja 1770 «po izvrstno opravljenih skušnjah** pravi in prvi c. kr. čebelarski učitelj v Avgartnu, kder je bil začel učiti 1769. leta, preselivši se tjekaj iz Meidlinga, ko je čebelaril še za avstrijsko gospodarsko družbo. — Kako milostljivo pa je cesarica Marija Terezija, čebelarjem velika prijateljica, skrbela za svojega prvega čebelarskega učitelja v glavni šoli dunajski, vidi se tudi po tem, da je naročila dvorskemu svetniku pl. Raabu sama ustmeno, naj se poteza zanj o vsaki priliki, kedar koli bi potreboval njegove pomoči (IV. G. 7. cBienen-zucht», broj 495, 4. marcija 1773). Pod istim brojein (1. 1773) prosi A.Janša (njegove izvirne prošnje pa ni med spisi), naj bi mu vlada dala kakega pomočnika, rekši, da se bliža čas, ko se začenja čebelarski nauk (maja meseca) ter ga prihaja poslušat mnogo kmetskega sveta i. t. ti. I'slišala je svetla cesarica to pohlevno prošnjo: Janša dobil je pomočnika, svojega učenca Jos. Miinzberga, istega, ki mu je bil po njegovi smrti naslednik ter učil na belvederskem vrtu. O tej priliki hodi povedano na ravnost, da se je tamkaj začela čebelarska šola stopram po Janševi smrti in da naš Janša ni nikdar učil na belvederskem vrtu. Krivo so se tedaj tolmačile Helfertove besede: cAuch eine offentliche Sc/nt/e fiir Bienensucht wnrde durch Anton Janscha im Augartcn crdffuct (1769), nachmals in den Itchcdcrgartcn iibcrtragcn (»Oesterreichische Volksschule*, I. 109 — 110). O jeziku, v katerem je Janša učil, pa Helfert niti zinil ni. 1 «Stovnik umjetniknh jugi,stav.* U Zagrebu 1858, m: «Jmuia (sic!) Anton.* Pogrošna nui je rojstna letnira, ker pravi »oko 1770«, namesto - 1734 >. s lieserie uradnega poročila: IV. G. 7. «Biencnzucht», broj 367 (1773). IKr <>"N H^ r t' _ -i ^KZJ tf-.CT? V-Mr \ '47 7TJ Vse, kar čitamo o nekdanjem kranjskem slikarji in čebelarji, vse nam kaže, kako imenitna oseba je bil ta možak tedaj v prestolnem mestu po svoji odlični čebelarski umetnosti in kako velike so bile njegove zasluge. L. 1773 čebelarili so po njegovem novem načinu uže po vsi okolici dunajski, kamor je hodil (od 1.1770 —1773) kot popoten čebelarski učitelj poučevat. Dvorski svetnik pl Raab poroča, obhodivši (3. avgusta 1773) samo Moravsko polje zvunaj dunajskega mesta, o prevelikem uspehu »Janševe pazljivosti*. Zračunili so, da je bil samo na onem polji le v dveh mesecih pridelek medu in voska vreden 10472 gold. starega novca. In to se je opravilo z glavnico kakih 6000 gold. Poročevalec veli na ravnost, da se ne bi bilo pridobilo v tako kratki dobi toliko «plačilo pridnosti* brez Janševih, poprej neznanih pomočkov, zlasti brez tega ne, da bi se bile vozile čebele na pašo «na ajdovo polje*. Ta »kranjski* ali c Janšev način* namreč tedaj v Dolenji Avstriji ni bil še znan. Njegove čebelarske zasluge povišujejo še bolj naslednji podatki: Uže iz početka 1. 1773 izročil je bil Janša Mariji Tereziji pismen predlog (nasvet) z načrtom vred, kako naj bi se napravila v Dolenji Avstriji »čebelarska družba*. O tem predlogu (ki mu pa matice, t. j. izvirnika z Janševim podpisom tudi ni med spisi) napisala je po najvišjem nalogu dolenjeavstrijska vlada 17. julija 1773 pod brojem 367 (IV. G. 7. »Bienen-zucht*) jako obilno poročilo za cesarico. Spomina je vredno, da je Janšev predlog dospel dolenjeavstrijski vladi z brezimennim (nepodpisanim) pismom pod napisom: Premišljevanje in zapreke (Betrachtungen und Hindcrnisse), ki so namreč čebelarstvu na potu. Predno je pa dolenjeavstrijska vlada zložila svoje preobilno poročilo, priobčila je bila oboje najprej vsem dolenjeavstrijskim okrožnim uradom («kresijam») in dunajski gospodarski družbi na pretres ali presodbo, in po teh presodbah osnovala ter podstrla cesarici svoje preponižno »mnenje*. Predlog o »čebelarski družbi* sicer ni obveljal, kajti ondaj ni bila še doba za njo, in trditi smemo, da je naš prebrisani Anton vsaj sto let prezgodaj ugledal beli dan,1 vendar ni bila Janševa spomenica brez dobrih nasledkov; kajti slavna cesarica Marija Terezija, preskrbna mati vsem svojim deželam, začne brzo potem misliti, kako bi se dalo prekoristno čebelarstvo razprostirati brez pokopane dolcnjeavstrijske »čebelarske družbe* tudi po 1 Stopram /.daj se snuje v njegovi domovini prva «f:el>elarska družba*. I'rvi shod je bil 4. inarcija 1883 v Lescah blizu Janševega doma in podal je uže vladi pravila na po trdo. ifišft I eSR r? ~o drugih deželah, ter ukazala, zaslišavši svojo dolenjeavstrijsko vlado, naj se napravi razun druge čebelarske šole v Dunajskem Novem mestu (\Yiener-Neuftadt) taka šola tudi v moravski deželi. To se je zgodilo po potrebnih pripravah res 1775. leta, a drugo leto potem tudi na Češkem.1 Posebno se pa v navedenem preobilnem poročilu hvali in priporoča kranjskega čebelarja novi nauk, da se čebele ne smejo podirati ali pa moriti, ampak da jih treba množiti, kakor dela Janša. <-Tako bi pridobivala država dobička na milijone*. To se dokazuje s temi zanimljivimi številkami: Janša je imel 1. 1770 16 panjev, 1. 1771 bilo jih je uže 66, I.1772 pa celo 300. Omenjeni Brezimenovič (ianonjmnsj trdil je celo, da utegne čebelarstvo dajati več dobička od svilarstva; vender mu dolenjeavstrijska vlada ni hotela pritrditi glede na to, da bi se svilarstvo popustilo zaradi čebelarstva. Kdo pa ne bi pritegnil, da se je po novem Janševem nauku leto za letom množil tudi narodni imetek? Naposled odgovarja dolenjeavstrijska vlada v svojem «mnenji* vsled Janševega predloga i. t. d. na troje vprašanje: 1.) Kako bi se dal nauk o boljšem čebelarstvu uspešno razširjati najprej v deželi? 2.) Kakih pomočkov bi bilo treba, da bi se čebelarstvo povzdignilo na visoko ali na višino (in dic Hdhc) ■2 3.) S kakimi redarstvenimi naredbami dale bi se umakniti overe, ki so mu na potu? Ni mi namen, da bi častitim čitateljem na drobno našteval vse odgovore na to troje vprašanje; ne morem si pa kaj. da jih ne bi opozoril na to, daje baš vsled omenjenega Janševega predloga nastal S 3S4 občnega državnega zakonika, kolikor se tiče čebel in čebelnih rojev; — tako tudi politične postave, v S 383 občnega državnega zakonika omenjene: »Kako gre braniti, da tuje čebele medu ne kradejo.* Uže 22. maja 1773 podala je bila »češka dvorska pisarn i ca* z »avstrijsko* vred cesarici predlog, sprožen po gospodarski družbi, naj se vsakemu gospodarju, ki bo do početka 1.1774 imel vsaj 15 dobro oskrbljenih panjev po »Janševem izvrstnem in povsod po tujih deželah hvaljenem načinu*, podeli primerno darilo, in sicer po dva cesarska zlataka (cekina). 1 Primeri lMfert<* V* r/A H S toliko marljivostjo in natančnostjo opravljal je Janša to imenitno delo, da si je bil v svesti, da je po mnogoletnem opazovanji in izkuševanji zanemaril menda malo takega, kar bi bilo vredno pazljivosti pri čebelarstvu. Da bi s pridobljenim znanjem ugodil nekoliko drugim, sosebno pa svojim nauka željnim učencem mestnim in kmetskim, zato je izdal to drobno knjižico (dicscs gcringc IVcrklcin), kakor jo skromno imenuje sam. Uprav zato ogibal se je pa — veli z drugimi besedami — nalašč vsega, kar spada po pravem v znanstvo o živalstvu, ter se pečal samo z domačimi čebelami in to «za zdaj» samo s tem: na kaj je treba paziti pri njih selitvi (Aus-wa*derung), t. j. pri rojih, pri njih vračanji (IViedcrzurUckbringung) in pri drugi stregi (IVartung). Tako mu je bilo ravnati zato, ker ni utegnil, pa tudi zato, ker je bil še premalo vajen s peresom orati. (So befahl mir auc/i der Mattgel der Zcit soivohl, als jcucr der Gube eines geiibten Schriftstcllcrs.) «Če me pa Bog poživi ter mi da zdravje in več odlastka (Mussc) — obeča naposled — potruditi se hočem in izročiti čebeloljubom iz svojih dolgih izkušenj kaj obilnejšega o tem gospodarskem razdelku (etioas Voli-standigeres in diesem T/icilc der IVirthschaft).» Ne smem se tukaj spuščati v podrobnosti o vsebini te knjige; toliko pa naj povem, da me je najbolj zanimal § 68. na 98. strani, zato ker je A. Janša po njem razglasil očitno, da je on res tisti Anton Janša, ki je bil z Gorenjskega doma. Govoreč o tako imenovanih umetnih rojih, ki so jih neizrečeno hvalile nove kjige, piše namreč ondi tako: «Pri nas na Gorenjskem (bci uhs in Oberkrain) so uže mnogo let sploh navadni, pa so jih začeli s časom zaničevati tako, da je čebelarjev sram, tako polniti si čebelnjake.* (Vendar razlaga potlej »odkritosrčno* poleg kvara tudi korist ali dobiček, ki ga prinašajo taki roji čebelarju, če jih zna spretno napravljati o pravem času.) Povedati mi je pa po pravici, da Janševa nemščina v tej knjižici ni slabejša od nemščine, kakeršna se nahaja po istodobnih avstrijsko-nemških knjigah in pismih. Da bi ostal mož-beseda ter mogel skoro izdati «kaj obilnejšega*, t. j. ves ali popolni nauk o čebelarstvu, kakor je bil obečal očitno, delal je in pisaril na vse pretege, kedar koli ni imel druzega posla; ali predno mu izide druga knjiga na svetlo, prehiti ga nemila smrt Kedaj in kde je umrl. tega nam ni natanko povedal Linhart, ni Šafarik1 (oziroma M. Čop), ni J. Kukuljevič. niti kdo izmed drugih pisateljev, 1 (icschichte der siidslavischen Literatur, Prag, 1864, I. 94—95- p w kateri so pisali kaj o tem znamenitem moži. Dr. \Yurzbach (n. n. m.) ugibal je prvi, tla ga je smrt zasačila «okoli I. 1775». Tako čitaš tudi v K. Estreicherja »Bibliografiji poljski >, II. p. 202 (Krako\v, 1874). Želeč dognati to stvar do konca, upotim se v dunajskega mestnega magistrata pismarnico ter najdem naposled v smrtnih zapisnikih (Todtcn-protokollc) zapisano, tla je «umrl g. Anton Janscha, neoženjen, c. kr. čebelarski učitelj v c. kr. Avgartnu, 13. septembra1 1773 (na Dunaji) v Leopoldovem mestu (Lcopoldstadt) štev. 77 za vročinsko boleznijo, 38 (prav: 39!) let star, ob p61u štirih popoldne*. Od kod je bil pokojnik doma, ni zapisano v onem zapisniku (Nr. 101, lit. J, fol. 8). Napravil sem se pa tudi še k dunajskemu deželnemu sodišču v staro pismarnico, ne bi li našel ondi ostalinskega spisa (Verlasscnschaftsact) po Antonu Janši. Po dolgem brezuspešnem iskanji posreči se mi naposled res, da zasledim s prijateljevo pomočjo zaželeni ostalinski spis — rekel bi slučajno ali po nevetloma — pod čudnim znakom: 1. 1773 ga ima ]>ogrcšno med umrlimi pod 14. septembrom (Herbstmonat). * O. H. M. (Ol>erst-Hof-Marschallamt), t. j. najvišje dvorsko poveljstvo. * V drugih spisih se imenuje še jedna sestra cAgnest (Neža). 4 Namreč «Sporrs-Commissarien > (Sperr-Commissare). s Jurisdirtions-Sperre. fl Po sluhu zapisano po dunajski govorici: «Graner> ali v svojem, matere Lucije in obeh sester (Polone in Neže) imenu, «Lorenz Janscha > pa v svojem imenu, vsak s svojim pečatom, a brez kakega značaja. (V alentin je bil ondaj na vršil uže 25, Lovro pa 24 let.) Vsled tega so prisodili in 30. marcija 1774 tudi izročili navedenim dedičem vso ostalino, t. j. po plačanih troških i. t. d. ostanek, vreden (z gotovino vred) 1595 gold. — Dasi pa Anton Janša ni doživel veselja, da bi bil videl med svetom tudi svoj drugi umotvor, vendar to dragoceno tlelo ni prišlo pod zlo. Našel se je na srečo ves nemški rokopis in dve leti po pisateljevi smrti ugledal beli dan poti naslovom: Des Anton Janscha sel. sehr crfahrnen Bieneniuirthes und K. K. Lehrers der Hicncnzucht zu IVien, hinterlasscne vollstandige Lehre voh der Bienenzucht. Hcrausgcgebcn und verlegct von dessen Nachfotger in seinem Lchramte Jos. Miinzberg.* IViett, gedruckt mit von (ihclenschcn Schriften 1775. m. 8", 204 str., 1 — 214. • Čitaj v »Kopitarjevi spomenici (1880) na str. 18. - Janša je bil menda na naglem brez oporoke umrl. 1 Miinzl>erg je dobil rokopis, ki je najbrže ležal v onem zalioji z zriski in liakro-re/.i, brez dvojbe od bratov |>okojnikovih. Zadaj je dodanih sedem lepih bakroreznih razkaznic (Tafcln), ki nam kažejo podobo satovja s tremi raznoličnimi čebelami in še več drugih podob čebelarske priprave z njenimi deli vred. Posebnega spomina je vredna druga razkaznica, ki nam predočuje narisane take panje, kakeršne je rabil A.Janša sam, pa tudi navadne kranjske (lesene) panje. Dalje vidiš tudi dva cela čebelnjaka različne velikosti, voz za prevažanje čebel in še več mičnih podob čebelarskega orodja in posodja. Tudi ta knjiga je jako redka; menda jedino te (prve) izdaje hrani dvorska knjižnica dunajska, zaznamovano z znakom: „,44. W. 88. Prezanimljivo in iz več uzrokov prevažno je založnikovo, oziroma izdateljevo predvestje (Vorbericht); zato si ne morem kaj, da ne bi priobčil č. čitateljem obilnega kosa njegove vsebine. Po založnikovih mislih ne potrebuje ta naučna knjiga o čebelarstvu glede na pisatelja in vsebinsko (znotranjo) vrednost nikake priporoke, ni zagovora, niti hvale, zato ker si je pokojni A. Janša še za živih dnij s svojimi zaslugami, zlasti pa z »Razpravo o čebelnih rojih* udobil toliko pohvale, da mu bodo marljivi čebelarji hvaležni za njegovo rokopisno ostalino, takega moža dostojno volilo (ein iviirdigcs Vernuichtnis). Zato si založnik šteje v veliko čast, da je te spise za občno rabo razglasil na svoje troške in po svojih mislih jako ustregel vsem čebelarjem. Dalje nam priobčuje te knjige izdatelj, da se je blagovoljna hvala, ki so jo peli oni prvi knjižici Janševi o čebelnih rojih mahom iz početka, razlegala potler sploh tako, da je vse želelo dobiti od Antona Janše ves navod ali nauk o čebelarstvu. Naj govori dalje gospod založnik sam! «Da bi ugodil tej želji, njemu (t. j. pisatelju) tako častni, zamislil je pisatelj (Janša) to naučno knjigo ter ni zabil po svojem načrtu nijednc stvari, katera je bila posebnega razpravljanja vredna. Da, kedar je bilo treba, narisal je pisatelj takih stvarij sam s spretno roko po pravih (muh ihrcr Natur) ter jih pridel izvirnemu spisu v bodoči namen. A umrl je, ko ga je bila baš volja, to priljubljeno si knjigo natisniti dati. c Izročam jo zdaj po istem načrtu urejeno in spisano, kakor jo je spisal pokojni Janša sam (aus der Feder des seligen Janscha gcflossen) in kakeršna je meni, nasledniku njegovemu, dospela v roke. Oni, kateri so kedaj slišali tega izkusnega moža, kako je učil na besede, ali pa čitali kaj v njegovih spisih, spoznajo pravega pisatelja pri tej priči, — rekel bi — po kovu, ter se uverijo, da se ni podimkalo tuje blago.» Zagovarjaje še našega pisatelja zaradi njegove posebne (nemške) pisave, rekši, ker Janša ni bil učenjak v svojem znanstvu, pa toliko veči .V' ft * Ju ' A^1 j izvrstnik f«'« dfcr/0 voUkommenerer Mcistcr), prepušča založnik — izdatelj naposled vse drugo razumnega čitatelja razsodbi ter si je v nadi, da bode ta razsodba zaslugam pokojnikovim ugodna in v prihodnje še bolj »potrjevala* slavo, katero si je pisatelj še za živih dnij pridobil s korenitim znanjem o čebelarstvu. Podpisal se je izdatelj pod svojim znamenitim predvestjem: Jos. Miinzberg, K. K. Lchrcr der Bicnenzucht. Ta Miinzbergova dunajska izdava 1. 1775, izšla dve leti po Janševi smrti, je izvestno prva izdava te znamenite knjige.1 Kako so se čislali Janševi zapisani čebelarski nauki, razvidno je iz tega, da so jih umni možje po dvakrat, trikrat in po štirikrat na novo pretiskavali, prelagali na druge jezike ter dajali naglo meti ljudi, in to ne samo po višjem povelji, nego i sami ob sebi. Uže drugo — prav za prav pa prvo leto 1774 po Janševi smrti izdali so na Dunaji nov natisk prvega njegovega spisa, t. j. Razprava o čebelnih rojih», v izvirnem jeziku. Ta izdava ni bila prva. kakor misli po krivem Wurzbach, nego druga Prvi je letnica 1771, kar smo uže slišali. To izdavo ima še dvorska knjižnica, druge (dunajske) in tretje" (graške) pa ne. Dve leti po Janševi smrti (1775, tedaj istega leta, ko je izšla na Dunaji Miinzbergova [posmrtna] izdaja druge knjige Janševe o čebelarstvu sploh) pretiskana je bila v Gradcu (Grdtz, bet IVidmanstdtter' Erbcn), znana njegova knjižica z izvirnim napisom: Abhandlung vom Schwdrmen der Bi ene n na novo in se nahaja ondi v joanejski knjižnici pod znakom: 7923. V vseučilišni knjižnici dunajski in v javni knjižnici ljubljanski nimajo nijednega (nemškega) izvoda ni prve ni druge knjige Janševe. Leta 1777 izšla je v Pragi druga nemška izdava druge Janševe knjige (Prag, im Karolin 1777, m. 8°, 204 str.) Po Linhartovem poročilu 1. 1791 izšla je bila pred to dobo poslednja nemška izdava druge Janševe knjige 1. 1 790 •Uže gori navedeni uradni spis (broj 367, 14. aprila 1775, IV. G. 7. «Bienenzucht>) poroča nam, da se je po najvišjem povelji po šest izvodov te knjige poslalo maja meseca 1775 ]x>glavarstvu češkemu, štajerskemu in tirolskemu, deželnemu glavarstvu kranjskemu, koroškemu in goriškemu, kraljevemu uradu v Sileziji in dolcnjcavstrijski deželni upravi. Kajti določivši Janševemu nasledniku Jos. Miinzliergu plačo 400 gold. na leto in ukazavši svoji dolenjcavstrijski vladi, naj se po vzgledu prve čel>elarske šole dunajske napravi v katerikoli deželi druga, tretja . . . šola, dodajo cesarica te sjiomina vredne l>escde: «Ker je ]>a (sedanjih prvi čebelarski učitelj tu na Dunaji iz rokopisne ostaline znanega pokojnega Janše izdal splošen, tukaj po izkušnji potrjen |iouk o čebelarstvu, poslalo se je dolenjcavstrijski vladi |>o šest izvodov v najl>oljšo [Hiral»o. > 1 To je tretje izmed znanih izdaj. 4 u L-1J ./v' na Dunaji pri pl. Kurzbecku, in sicer (kar nam je Linhart v svojem poročilu zamolčal) po tiskarji samem samo pretiskana (z Miinzbergovim pretl-vestjem): Auf vieles Verlangen ncu aufgelcgt. Te izdaje mi ni bilo nikakor moči o pravem času v roke dobiti. Jeden izvod hrani muzejska knjižnica pražka, kar sem pa žalibog prepozno zvedel, pod znakom: 25. K. 74.; nemške pražke izdaje 1.1777 pa nima ni muzejska, niti vseučilišna knjižnica pražka. Z nemškimi izdavami ni se pa mogel okoristiti slovenski narod. Da bi bilo tedaj i slovensko ljudstvo kolikor toliko na dobičku po svojem učenem čebelarji, ki so ga preslavljali po vsem cesarstvu, poslovenil in pomnožil je sloveči kranjski čebelar Peter Paul Glavar1 Janšev prvi spis (Abhandlung vom Schtv&rmen der Bienen), a ne drugega (o čebelarstvu sploh), kakor veli Wurzbach. Glavarjeve knjige tudi z nepravilno bohoričico pisani napis slove: «Pogovor od Zhebelnih Rojou fkusi A. Jansha, zhebelniga Dunajskiga Vuzhenika V' nemfhkim jefiku popiffan, na Kranfku prelofhen inu pogmiran fkusi vifoku vuredniga, Zhaftitliviga, Vuzheniga Duhouniga Petra Pavla Glavarja, nekadajniga Commende S. Petra fajmafhtra, Sedaj niga Landsprefhke Gofpofke laftniga gospuda. V tem Leitu 1776.»® V predgovoru veli prelagatelj, da je bil «A. Janscha* (sic!) Kranjec pri cRadolce* na Gorenjskem rojen, dalje da so prišle njegove nemške, po deželi razdeljene bukvice o čebelnih rojih tudi na Kranjsko. Ker pa v naši deželi nemštvo na kmetih ni navadno ter nemške bukvice malo-kateremu služijo, preložil je, naprošen po nekaterih možeh izmed prostega ljudstva, »našega kranjskega čebelarja* na slovenski — ali kakor pravi po tedanji šegi — na o domače): JanSa, JanSa-ta, Jansa-tu i. t. d., nego: Janša, Jansa-ja, Janša-ju i. t. d. * Po Goličniku «skui>. 3 lila?. Kumenlej, isti, ki je |K>magal Japlju sv. pismo sloveniti, ni liil duhovnik, nego v državni službi. (Primeri IVurzb.uh: Biographisches I.c\ik»n. XIII. 370.) narisane razkaznice, ki krasijo isto posmrtno knjigo prve izdaje dunajske I.1775, pa tudi Goličnikov prevod. Lične razkaznice (ali bakroreze) dobil je Goličnik brez dvojbe z Dunaja po Kumerdejevem posredovanji. Verjetno je tudi, «da je Goličnik spisal knjigo po nagibovanji Kumerdejevem* (kar mi je priobčil ljubljanski gosp. prof. Josip Marn iz svojih zasebnih zapisnikov). Po vsem tem sodim, da je BI. Kumerdej oskrbel jedno, in to prikrajšano nemško izdajo Janševe druge knjige po prvi izdaji dunajski med I.1775 'n I792> a P° nekaki zmoti zamenjal jo je Šafarik (Čop?) s prvo izdajo dunajsko, ki je brez dvojbe ni videl,1 kakor ni jaz izdaje Kumer-dejeve nisem videl ter sem zahman popraševal po njej — bodi si sam, bodi si po prijateljih — v vseh javnih knjižnicah na Dunaji, v Gradci in v Ljubljani, niti letnice jej nisem mogel zvedeti, tako ni tega ne, je li bilo izdateljevo ime (s pridevkom vred) v njej natisneno ali ne. Lahko bi se ugibalo, da je Kumerdejeva izdaja morebiti zbog prevelike potrebe izšla tudi uže 1.1775 (po Miinzbergovi) in da je tako nastala omenjena zmota; ali ugibanje ni izvestnost in s tem se vendar ne bi dokazalo, da je bila Kumerdejeva izdaja prva in da Ant. Janša ni znal pisati. Ako pomislim, da je bil Kumerdej okoli 1. 1791 uže kresijski komisar v Celji in da je spadalo čebelarstvo v njegovo področje, dozdeva se mi, da je on baš poslednjo dunajsko izdavo leta 1790 (katero omenja Linhart) nekoliko predelal in prikrajšal za štajersko deželo, poslovenil pa da jo je na to Goličnik. Če je pa hotel Goličnik z onimi nejasnimi besedami (brez letnice) reči, da je bila Kumerdejeva izdaja prva, jako se je varal. Goličnikov prevod se po vsebini sklada malo da ne povse s prvo dunajsko izdajo do (vštetega) § 197, kajti Goličnikove opomnje so tiskane posebej po spodnjem robu; loči se pa od nje po tem, da sta izpuščena poslednja dva odstavka, namreč XIX.4 in XX.,3 t. j. zadnjih 17 §§ (19S—214), tako da je v Golič-nikovem prevodu poslednji § 197, a namesto izpuščenih paragrafov čitaš dalje: «Oppominik»,* za tem pa Goličnikov dodatek: cPerstabik od Pre-stavlavza*, ki sega do konca. V opominku opomina izdatelj čebelarja, da, če se bode pri c opravku* svojih čebel ravnal po leteh cbukuvcah* in ne bode več rojev žveplal,5 1 Sicer bi bil tudi videl, da je na prvem (naslovnem) listu natisneno: «Herausgegel)en .. . von Jos. Miinzberg. > 4 «Vom Honig- und \Vachspressen. > A. Janša je pisal po dunajski in sploh dolenje-avstrijski govorici: « Honig > a ne « Honig». 3 »Vom Methsicden und Kssigmachen.» Zanimljiv je Janšev spis, kako se dela medica. 4 < Krinnerung. utegne biti v Kumerdejevi izdaji. * Po tiskovni zmoti «shelov» namesto »sheplov t (žveplal). da mu prinese cvsakter močni roj» v dveh letih »trugo* (panj) medu itd. (kakor se čita tukaj pod 2. in 3. v priobčenem naslovu, v knjigi pa tudi še v predgovoru). Izdatelj nato vse tri točke dokazuje ter poučuje čebelarja, kako mu je ravnati, da se uresniči vse to. Omenjeni dodatek Goličnikov ima v sebi štiri csprutgovore*1 in toliko « odgovorov*. Prezamudno bi bilo, da hočem tu naštevati na drobno, čemu se vse prigovarja, t. j. kaj se vse ugovarja in kaj se na vse to odgovarja, kako se nevednost po Janševih naukih poučuje in zatirajo krive misli; samo toliko naj vzamem še v misel, kako se v poslednjem odgovoru čebelarjem živo priporoča zlasti to, za kar se je najbolj poganjal bistroumni in milosrčni Janša, namreč: Čebelar naj čebel nikdar ne mori. tedaj ni ondaj, kedar mu zmanjkuje kupcev, ter ga modro poučuje, kako si lahko pomaga o takih prilikah. O Goličnikovem slovenskem prevodu pisal je Jur. Jonke (oziroma njegov neimenovani prelagatelj T.Žemlja) 1. 1836 v »Kranjskem Čbelarčku*, da se «te bukvice*, katere so posebno imenitne zato, «ker zvirajo od Janža (sic!), našega domorodca, tega velcga vojvoda in očeta čebelarstva*, nahajajo tu in tam še med kmetskim ljudstvom, je li pa osedobi še kakšen izvod v kranjskej deželi — razun onega v ljubljanski knjižnici — ne vem. Da ni poslovenil in dal na svetlobo Janševe knjige o čebelarstvu — Goličnik, ne bi bilo menda ni Jonkejevega Kranjskega Čbelarčka na svetu; kajti Jonke pravi po svojem tolmači v predgovoru, da je spisal • Kranjskega Čbelarčka* v nemškem jeziku in tudi v »kranjski jezik* prestaviti dal, »ker bi bile Goličnikove bukvice (sicer) prav dobre, pa so za kmeta malo predolge in zavolj slabe pisarije grozno težko brati in umeti*. Po tem takem ima slavni A. Janša posredno kolikor toliko zasluge tudi pri tem, da je osrečil »Kranjce kočevski župnik (cfajmašter*) Jur. Jonke s svojim nemškim in slovenskim Kranjskim Čbelarčkom , ki je dočakal (1.1844) celo drugega natiska. Goličnikova knjiga je jedini slovenski prevod — rekel bi —Janševega »čebelarskega sv. pisma , čegar prva izdaja dunajska 1. 1775 razprodala se je tako naglo, da Martin Kuralt, pisateljev najzvestejši učenec in rojak mu, zapustivši po učiteljevi smrti dunajsko mesto (predno je bila še prišla na dan), ni zvedel za njo ter mislil potlej, da je bila pražka nemška izdaja 1. 1777 prva. 1 Nespretno skovana lieseria za latinsko . (i/ slavil učeni M. Kuralt svojega nekdanjega učitelja in njegovo knjigo o čebelarstvu, če premislim vse to, smem trditi, da je bil naš Anton Janša ne samo prvi čebelar v vsem našem cesarstvu, nego «kralj čebelarski? v vsi Evropi. Je li na Kranjskem, zlasti na Breznici, še kakšen »spomin*, ki nas spomina tega kmetskega, a vendar tako imenitnega domačega sina? Sedanjemu gosp. župniku brezniškemu pripovedovali so stari možje, da je bila rodovina zelo revna. Govorica dodaje celo: »Jedli so kruh z otrobij in z grebljo jemali iz peči. Anton, po domače ,Kuharjev Tonej', pa je bil spreten slikar (,fajn mavar1) ter naredil take končnice na panj, da nobeden takih. Pri Kraljiči na Breznici so še dolgo imeli na končnici leva, ki ga je bil naslikal ,Kuharjev Tonej', in je bil tako živ, da je gledal zmiraj za človekom, kamor je šel. Kupil je neki Poljanec1 panj in čebele ter obljubil, da prinese leva drugo leto nazaj; pa ni bilo več ne Poljanca ne leva.* «Podoba je — pravi gosp. župnik — da so bili možki te rodovine tudi podobarji ali vsaj zlatarji, ker sem pri ,Kuharji' še sam videl neko deščico, narejeno za to, da se zlata pena reže na nji, in pravili so mi, da je še od teh slikarjev (,mavarjev').» Domačo »Kuharjevo* hišo (štev. 16) na Breznici prodali so bratje Anton, Valentin pa Lovro Janša, potem ko so se bili preselili na Dunaj, nekemu sorodniku, in še dan današnji stoji do malega menda taka, ka-keršna je bila ob času Antonovega rojstva. V njej hranijo še zdaj kamen, na katerem je Anton barve tri (»ribal*). Zadnja oseba te rodovine je bila na Kranjskem »Špela*, ki je 27. avgusta 1798 (tedaj 25 let po Antonovi smrti) stara samica umrla v Došloviči (Doschlovvitsch). Zdaj živi le še spomin na to rodovino. L. 1836 pisal je Jonkejev neimenovani prevoditelj (T. Zemlja) v »Kranjskem Čbelarčku*, da je še stal ondaj Antonov čebelnjak in to 60 stopinj od nove brezniške farne cerkve. Na vprašanje, stoji li ta čebelnjak še dan današnji, blagovolil mi je omenjeni gosp. župnik brezniški priobčiti te zanimljive vrstice: »Čebelnjak je stal še ravno tisti, ki ga je bil postavil r. Anton Janša, do leta 1877. Tega leta pa sva z Janezom Jalenom postavila na ravno tistem mestu nov čebelnjak, en hrastov tram pa nalašč v spomin ohranila od starega. Ta tram je vdelan v novem čebelnjaku.* 1 Na Breznici pravijo r Poljanec« ali pa ovec» vsakemu, kdor ni iz Hohinja, Meda ali pa Doline. Jls/ Očitne hvale vredna lepa misel. — Morebiti pa, da dobi slavni kranjski čebelar — t kralj čebelarski — poleg tega skromnega spomenika vsaj še »ploščo spomenico > — bodi si po kakem c društvu*, ali pa po kaki cdružbi* domači, in to tem bolj, ker je bil ta večnega spomina vredni domorodec na veliko čast prvič svoji domovini, drugič pa tudi vsi Avstriji. Naj razglasim o tej priliki iz priobčenega mi župnikovega lista tudi še lep vzgled Antonove prijaznosti in gostoljubja. Stari oča (ded) sedanjega Kraljiča, Lovrenec Trtin (f 11, avgusta 1S11), bil je tkalec in hodil — kakor pravijo po domače — < na bandro», t. j. na zgornje Štajersko tkat. Vračaje se šel je tudi v Marijacelj (Maria-Zcll) in od tam obiskat nekdanjega soseda Antona, «ki je — kakor je rekel mož — na dvoru (,hofu') Marije Terezije čebele pasel . «Prav vesel ga je bil Anton Janša in po vsem dvoru vodil starega znanca, ki je moral tri mesece ostati pri njem. Rad bi ga bil imel ,za zmeraj' pri sebi, pa se je Trtinu tožilo po gorenjskih gorah.* Anton je po Trtinovih besedah tudi oba brata spravil na Dunaj. ♦ Denarjev je pa imel toliko — pravil je Trtin — da sam ni vedel kam z njimi; pa saj jih je imel lahko. Kedar je kak panj rojil, povedal je brž .cesarski družini', in darovali so mu kar po zlatih.* Da je bil naš Anton Janša tudi dober državljan, posneli so častiti čitatelji lahko iz onih znamenitih besed njegovih, s katerimi je 22. marcija I.1770 svoj osebni in pretežni nagon k umetnosti slikarski sam rad podvrgel občni, oziroma državni koristi, kar mu je na veliko čast. Večnega spomina dostojne pa so zlasti njegove naslednje besede, poslovenjene po § 174 njegovega čebelarstva, izdanega prvič na Dunaji I.1775, in vredne, da se zapišejo z zlatim pismom: «Jaz ne končam nobene čebele zarad medu in voska, ampak jih ohranjujem žive in zdrave, zato da mi nosijo drugo leto zopet voska in medu.» Znani kranjski pesnik dr. Jak. Zupan slavi tega izvrstnega rojaka svojega v (do sedaj še nenatisnenem) epigramu, čegar oblika in misli so bolj krepke in resnične, nego okusne in vzvišene. Epigram slove: Jan/ha, zheheldr. Na Krajnfkim Je ki/a/ Je muhe redi/, A'a Duneju pijal Gofpbdo us/ii/. Naj vzamem naposled v misel še lepo slovensko pesmico, ki jo je i Janševemu spominu* posvetil in z izvrstnim nemškim prevodom poleg DaS LOVENSKEMU narodu, ki je vsled tujih pritiskov in prirojenih mu lastnostij cela stoletja mirno in potrpežljivo roboval tujim gospodarjem, ne da bi bil dospel do kakšne samostalne državopravne veljave, zategadelj neprijazni sosedje radi očitajo, da nima svoje zgodovine. Koliko je na tem očitanji, nam je več ali menj znano, a koliko zgodovine imamo, še ni dovolj rešena stvar in treba bo, jo svetu temeljito razkazati. Trdno se nadejam, da vstanejo iz med naroda možje, ki častno rešijo to nalogo. In če ti možje tudi ne bodo imeli mnogo poročati o mogočnih slovenskih kraljih, o slavnih bitkah in podjarmljenih narodih, imeli pa bodo poročati, kako da je slovenski narod odbijal krvoločnega Turčina neštevilne napade, koliko je s tem koristil naši državi in omikani Evropi sploh, kako zvesto in udano je nosil državna bremena, koliko hrabrih slovenskih sinov je prelivalo kri po neštetih evropskih bojiščih za idejo avstrijske države. Slovenski veleumniki bodo imeli dokazati, koliko našega narodnega blaga roma po tujem svetu v tuji obleki: pravljice in bajke, pesmi in napevi: cvetlice, ki so svoje kali na slovenskih tleh pognale. In opiraje se na slavna imena: Valvazor, Cojz, Vodnik, Kopitar, Dolinar, Preširen, Miklošič i. t. d. bodo imeli dokazati, kako nesebično se je slovenski narod udeleževal tistih naporov, katerih sad je občni duševni in gmotni napredek — kultura — kako si je kljubu neštevilnim oviram iz svoje moči ustvaril slovstvo, ki se ne da več «pod pazduho odnesti*. In naštevši slavna dela slovenskih sinov bistroumnikov imeli bodo odgovoriti na vprašanje: Zakaj je ta narod toliko zaničevan: Na to vprašanje bi lahko odgovoril tudi jaz, toda naj prelazim rajši k glavnej stvari, poročati Vam, kako je slovenskega oratarja sin po velikih krepostih izven ožje domovine dospel do neumrljive slave. I. VEGOVA MLADA LETA. Jurij Vega se je rodil dne 24. sušca 1.1754 v Zagorici, majhni vasi moravške župnije na Kranjskem. Krstne bukve v Moravčah kažejo o njem: t Martin s /737 die 24. — Georgius Bartholomaei Vccha et Hclcnac con-jugis legit. Jiiin s ex Sagori za vicariat. S. Črnci s, Lcvantibus Josepho G ril et Gertnidi cjus consorte baptizatus a me Gcorgio Fikh Cooperatore.* Starši so mu tedaj bili Jarnej in Helena Veha in to je Jurijevo pravo ime. Njegov rojstni dom zval se je po domače «Vehovec», katero ime je ohranil do današnjega dne. To in enaka imena se na Kranjskem po gostem nahajajo. Njegovi starši so bili prosti kmetovalci, borno se živeči s trudom svojih rok. Ti podatki pričajo brezdvomno, da je Jurij Veha čiste slovenske korenine.1 Brata ni imel nobenega, le tri sestre: Marijo, Gertrudo in Apo-lonijo. Ker Jurij ni hotel prevzeti očetovega posestva, prišlo je v last sestri Mariji, ki je vzela Jakoba Peterko8 za moža. Sestra Gertruda se je omožila v Višnjo Goro, tretjo sestro pa je pozneje vzel brat k sebi na Dunaj, kjer se je omožila s topničarskim oficirjem Fr. Pauerjem. Vse tri sestre so bile do 1.1834 pomrle. Ker je Jurij vse življenje ostal samec, izumrla je z njim vred tudi rodovina tega imena. 13 let star vstopil je Jurij 1.1767 v latinske šole ljubljanske. V tamoš-njih zapisnikih so ga pisali z imenom »Vecha >. V Ljubljani se mu je godilo, kakor sto in sto slovenskim dečkom, katerim starši nimajo kaj zalagati. Obračati se je moral do dobrih ljudij. 1 Temu nasproti trdi namreč dr. J. Hirtenfcld, der Militiir-Maria-Tlieresien-t )rden etc., Wien, Staatsdruckerei 1857, II. 469: % Einer seiner Ahun, der in spanisthen DUnstm stand. iibersiedctte mit cincm deutschen Ordenscommandeur mich Laibach.t Na Španjskem ime Vega ni redko. Vender moram Hirtenfeldu oporekati. Našel sem, tla njegova data o Vegi niso povse natančna, vrhu tega pa tej trditvi odločno nasprotuje našega Jurija pravo ime in uliožni stan njegovih staršev. 4 Njegov sin Jože je /.amenil podedovano posestvo (hišno štev. 10) s (po domače imenovanim) Janežem (hišno štev. 7). Poslej je Vehovčevo na dražbi kupil Močivnikar. Tako še zdaj gospodarijo na Janeževem Peterke, na Vehovčevem pa Močivnikarji. U •LsZTe Po izvenredni nadarjenosti in točni marljivosti svoji je obrnil kmalu pozornost svojih učiteljev na-se. Učitelj matematike mu je bil duhovnik Josip pl. Maffei (v začetku tega stoletja infuliran prost v Stari Boleslavi in prelat kraljevine češke). Ta je bil našemu Juriju pravi oče, kajti skrbel je za ubogega kmetskega dečka vsestransko, podpirajoč ga gmotno in navdušujoč ga za duševno izobraževanje. Posebno v svojem predmetu, matematiki, je ta blagi učitelj odločilno vplival na vso prihodnost svojega učenca. O resnici te trditve se hočemo pozneje prepričati. Jurij Veha je dovršil ljubljanski licej 1.1775 z najsijajnejšim uspehom, prvi med prvimi. Zarad temeljitih matematičnih znanostij je dobil takoj, 21 let star, službo c. kr. navigacijskega inženirja v Notranji Avstriji z letno plačo 600 gold. Sodim, da mu je bila naloga, nadzorovati in voditi različne stavbe ob rekah i. t. d. Ta posel pa mu nij posebno ugajal. Najbrž je mlademu možu visokega duha, ki si je bil v svesti svojih duševnih zmožnostij, področje bilo premajhno ter ni upotrebovalo vseh njegovih močij. Zato je čez pet let dal službi slovo, poiskavši svojemu delovanju rodovitnejšega polja. L. 1780 dne 7. malega travna najdemo ga prostega topničarja pri drugem topničarskem polku. Potegnil jo je k vojakom, kakor sam pravi, «iz odločnega veselja* do tega stanu. Pri topničarstvu se je nadejal najboljše prilike, uporabiti svoje matematične znanosti. (V tem času je najbrž samovlastno izpremenil svoje ime v Vega; tako se odslej dosledno piše.) Ta korak je bil za Vego največje važnosti; kajti lotil se je dela, zanj kakor nalašč ustvarjenega; z njim začenja se njegova neminljiva slava, ki si jo je pridobival ne le kot vojak, temveč tudi kot učenjak. II. VEGA VOJAK. Kot bistra glava ni dolgo ostal med nižjim vojaštvom. Že po enoletni službi je bil imenovan podporočnikom v topničarskem okrožji dunajske garnizone1 — redka prikazen v zgodovini topničarstva! — Do te sreče gaje seveda privedla le njegova ženijalnost. V kratkem je bil nazaj premeščen k drugemu topničarskemu polku. Tam se mu je podelila služba učitelja matematike v topničarski šoli. Čez * 1 Im \Viener Garnisons-Artillerie-IJistricte. KMSggi malo časa se je že pokazala njegova izvenredna sposobnost. Ker je učiteljsko službo opravljal z največjo gorečnostjo, spoznal je precej pomanjkljivosti takratnih vojaških šol, posebno glede na učna sredstva. Bilo jih je sicer nekaj, ali niso ugajala terjatvam dobre artilerijske šole. Zato mu je bila prva skrb, spisati za šolo pripravnih knjig. Postal je tedaj vojak pisatelj, in to na matematičnem polji. V čudno kratkem času je bil dozorel prvi sad njegovega peresa. L. 1782 meseca februvarija je dal z višjim dovoljenjem na Dunaji pri Trattnerji tiskati knjigo pod naslovom: Vorlesungen iibcr dic Mathcmatik, soioohl iibcrliaupt zu mchrcrcr Vcrbrcitung mathcmatischcr Kenntnisse in den k. k. Staatcn als auch insbcsondcrc zum Gebrauchc des k. k. Artillcrickorps. — Von Unlerlieutenant Gcorg Vega. — Erstcr Jiand. Die Rcchcnkunst und Algebra cnthaltcnd. Vodila ga je pri tem zdrava misel, da je napredek artilerije povse odvisen od temeljitih matematičnih znanostij. V zgled so mu služile stro-kovnjaške knjige francoske, nemške in italijanske, ali knjiga ni bila prepis, temveč proizvod samostalne razumnosti. V predgovoru je obljubil pričeto elelo nadaljevati, ako si prva knjiga pridobi priznanje topničarstva, kateremu je bila v prvi vrsti namenjena. S to knjigo je položil Jurij Vega temelj svoji slavi kot učenjak, kajti njena odličnost se je sploh priznavala. Ker bom o njegovem slovstvenem delovanji posebej govoril, zato hočem vojaka Vego bolj na tanko opisati, duševne proizvode pa le po kronologični vrsti omenjati. Priznanje, katero je doletelo prvo njegovo knjigo, izpodbudilo ga je tako, da je eno leto pozneje, tedaj ravno pred 100 leti na svetlo dal drugo znamenito delo: »Logaritmo-trigonometrijske tabele v dveh delih , tiskane na Dunaji pri Trattnerji. Prihodnje leto, 1784, postal je nadporočnik ter izdal: »Matematičnih predavanj II. del* (geometrijo in višjo matematiko). Da bi avstrijsko artilerijo povzdignila na višjo stopinjo, osnovala je vlada poseben topničarski oddelek (Bombardicrcorps — co/iors ar/is pyro-tcchnicac), v katerem so se imeli za to sposobni topničarji kar najtemeljiteje izobraževati v topničarski vedi. Vego je zadela čast, biti imenovanim profesorjem «Matheseos* v novem oddelku, ob enem pa avanzirati do stotniške časti. To je bilo leta 1787. V tem letu je na svetlo dal »Praktični navod za metanje bomb*.1 L. 1788 je bil izdan »Matematičnih predavanj III. del* (mehanika). 1 Praktische Anlcitung zum Bombenuerfen. Že pri spisovanji tega dela ga je stroga služba zadrževala, da ni mogel knjige z lastno mu pazljivostjo izdelati. Naslednje leto 1789 pa se je pisateljevanje celo pretrgalo: Začelo se je za Vego bojno življenje. Med tem je bila namreč napočila turška vojska. Stotnik Vega, ki bi bil sicer imel ostati v šoli, šel je prostovoljno z generalom Laudonom pred Bell grad, A}Vr je tekla turška kri, Da bi gnala mlinske kamne tri. Vodila ga je želja, na vojski djanjsko izvesti, kar je v šoli učil in po lastnem opazovanji prepričati se, kakošno je bilo tedanje topničarstvo. Od sedaj je prebil Vega z malimi prenehljaji blizu deset let na bojišči. Pred Belim gradom pokazal je prvikrat, kako mojstersko zna voditi topničarstvo, ter je pošteno pripomogel do slavne zmage. Iz zavisti nad slavnimi zmagami cesarskih je začel Friderik Viljem II. zbirati vojsko v pruski Sileziji. Naši polki, z njimi tudi stotnik Vega, morali so hiteti od ene meje do druge, branit Moravsko sovražnega navala. Tukaj je prebil Vega blizu dve leti. V burnih bojnih časih pač ni misliti, da bi mogel vojak pečati se s slovstvom. Ali naš korenjak Vega je dokazal nasprotno. Ves vnet za vednost je porabil vsak prosti trenutek v duševno delo in tako je spisal, rekel bi pod milim nebom, dodatek III. delu »Matematičnih predavanj*, kateremu predgovor je od dne 10. julija iz Lipnika na Moravskein. Izdelujoč ta dodatek je izumel teorijo kolesja (R&denuerk), o kateri se je do takrat mislilo, da je nemogoča reč. L. 1792 je izdal «Matematičnih predavanj I. del» v drugem predelanem in popravljenem natisu. Meseca oktobra istega leta je prišel za kratek čas nazaj na Dunaj. Tukaj je bil povišan za majorja bombardirske čete. Kmalu potem je marširal major Vega zopet v boj, in sicer proti Francozom na reko Ren. Tukaj ob Renu je dovršil kljuhu bojnim viharjem veliko množino duševnih proizvodov. Dne 1. oktobra 1. 1793 je bil v Fran-kenfeldu v Alzasiji zgotovil novo knjigo: Logarithmisch-trigonomctrisches Iiandbuch. Nato pa so prišli za majorja Vego vroči dnevi. Avstrijanci so začeli 14 dnij potem napadati utrjene črte okoli \Yeissenburga in Lauter-burga. Takoj prvi dan je dobil Vega kot poveljnik obsednemu topništvu priliko, izkazati svojo hrabrost. Ponudil se je prostovoljno, da hoče ustrahovati utrjeno mesto Lauterburg. Kako se je tega dela lotil, nam na tanko pripoveduje spričevalo,1 v katerem je zabeležen njegov slavni čin: 1 (ilej: Zvveitcr Jahresliericht des krainisehen Landesmuseums, Anhang, Attestatum H. fVzel je dve diviziji, ki sta imeli braniti oblegovalni tren in ji je postavil blizu Lauterburga izven sovražnih streljajev. Potem je jahal čisto sam proti mestu do vzdignenega mosta. Tam je z lepimi besedami a odločno terjal, naj se mesto uda in most odpre. To se je zares zgodilo. Nato je peljal obe diviziji v mesto, razpostavil takoj potrebne straže, izterjal ključe od vseh skladišč in v tem kritičnem trenutku prevzel mestno povelj-ništvo. Tukaj je več dnij, dokler niso došla od vojskovodje nova povelja, tako izvrstno zapovedoval ter je sam od sebe, iz gole skrbnosti, tako dobro razpolagal, da je v Lauterburgu po polnem preprečil vse nerede, ki so o tacih prilikah navadni. To pa je dosegel s tem, da je v obsedenem mestu 14 ur neprestano z mečem v roki sam vodil patrole ter izmed različnih vojaških branš, ki so silile v mesto, na mah zapodil ven, kar ni imelo pravice biti notri.* Spričevalo je podpisalo osem oficirjev v Mogunciji dne 18. januvarija 1795, potrdil pa generalmajor Funk v Heidelbergu dno 21. februvarija 1795. Dne 10. novembra istega leta lotili so se naši razupite trdnjavice Fort Louis, ki je stala sredi Rena na otoku. Major Vega je bil, kot edini prisoten štapski oficir artilerije, poveljnik obsednemu topništvu. Stal je v službi brez izmene, brez počitka, po dne in po noči. Francozje so se hrabro branili. Izvenredno slabo vreme ni dalo topov razpostavljati po nasipih, niti dovažati dovolj streliva. Ko je tedaj po tridnevnem bombardovanji bilo mnogo cesarskih topov uničenih, a nikjer nobenega uspeha, se je majorju Vegi (12. novembra) pri obedu v pričo vseh gostov očitalo, da bode le on kriv, ako bo moralo prenehati obleganje. Grenke besede možu, ki je itak storil svojo dolžnost, prebivši več skrbij, več muke od vsacega tovariša! Ali ker so bile nezaslužene, se jih tudi ni ustrašil. Djal je, da si upa v 24 urah polastiti se trdnjave, ako sme z artilerijo razpolagati po svoji volji. Nato mu generalmajor Lauer javno zagotovi, da ga hoče cesarju predlagati za vitežki red Marije Terezije, ako to izvrši. Major Vega razkrije svoj načrt. Odobri se mu. Nato skoči od mize in — hajdi urno na delo! Od streljajočih baterij vzame tri desetfuntne topove (Haubitsen), poišče na desnem krilu paralelk ugoden prostor, ukaže vse potrebno, da se pripravi strelivo; izposodi si od ženijskega oddelka nekaj delavcev, zvečer v temi da izkopati sedeže za topove ter pomaga sam, da-si v veliki nevarnosti, prepeljavati municijske vozove in postaviti topove za silo na lesene podlage. Tri četrt ure pred polnočjo je začel, iz te majhne baterije streljati, in dvanajst ur neprenehoma so frčale granate v mesto. Zavoljo velike * g ir/- daljave phal je topove dosti močneje in streljal je pod privzdignim kotom 15—16 stopinj, torej više, kakor je bila do takrat navada. Ukazal je tudi ostalim baterijam, trdnjavo na drugi strani nadlegujočim, naj primejo niže doli ležeče mesto. Tako je spravil mesto v navskrižen ogenj. Drugo jutro je na več krajih gorelo, pol mesta je bilo razdrtega. Opoludne 13. je posadka prosila premirja, kateremu je sledila nepričakovana kapitulacija. O junaškem tem činu ima Vega dve precej ednako glaseči se spričevali.1 V prvem beremo te-le jako pohvalne besede: «Sploh je imenovani major po svojem vedenji pri obleganji trdnjave Fort Louis kot topniški poveljnik, isto tako kakor poprej pri obleganji Belega grada, ko je, da-si stalno nameščen profesor Mathescos, na svojo prošnjo prostovoljno se udeležil turške vojske, dokazal, da je državi kot vojak pred sovražnikom ravno tako koristil, kakor se je od druge strani kot profesor Mathcscos po svojih tiskanih matematičnih spisih pred učenim svetom proslavil.** To spričevalo, dano v Fort Louisu, 28. novembra 1793, ima trinajst podpisov: dveh generalmajorjev, dveh polkovnikov, treh majorjev, petih stotnikov in enega nadporočnika. Drugo spričevalo je iz Moguncije dne 14. sušca 1795 z devetimi podpisi. General Lauer je bil mož beseda. Predložil je na podlagi omenjenih spričeval majorja Vego za vojaški red Marije Terezije. Redovni zbor ga mu je enoglasno (votis n/tunini i isJ priznal. Ali osoda je hotela drugače. Vsled nekega slučaja, ki pa ni natančneje znan,3 Vega takrat reda ni dobil. To našega junaka nikakor ni motilo v njegovem delovanji. Zvest svojemu poklicu in svojemu vladarju, izpolnjeval je strogo svoje dolžnosti kot vojak, pa tudi z navdušenjem služil vedam kot učenjak. Postal je dopisujoč član kraljeve veliko-britanske družbe znanostij v Gbttingu. V kratkem je zagledal beli dan nov plod njegovega uma in truda. Dne 1. oktobra 1794 je dovršil pri c. kr. vojski ob gorenjem Renu delo, katero samo bi zadostovalo, tla postane njegovo ime nepozabljeno. To je njegov »Tretji veliki logaritmovnik* (Thcsaurus logaritlimonini complctns). Meseca decembra istega leta se je nahajal v hudih bojih okolo Mannheinia, kjer so cesarski branili okope ob levem renskem bregu. Dne 15. in 16. t. m. je prostovoljno z najboljšim uspehom sodeloval, ko so naši iz takozvane »Rheinschanze* pri Mannheimu napadali oblegajoče Francoze. 1 1. c. Spudcs facti C in I). 3 Tukaj sem pririržal * nemški zlog. 3 1. c. Attestatum K. Trn J. 1 r—t Dosti hujše opravilo pa je imel o božičnih dneh, ko so Francozi po noči med 23. in 24. decembrom začeli silno naskakovati omenjeno «Rhein-schanze >. Sovražni pritisk je bil tako silen, da so naši — ravno na božični dan — morali kapitulirati in se črez Ren nazaj umakniti. Pa tudi pri tej priliki se je Vega proslavil po neprestani skrbnosti, neutrudni delavnosti in čudoviti neustrašljivosti. Iz dotičnega atesta1 pozvemo to-le: Ko so Francozje začeli bombardovati, je Vega najprej pri vseh baterijah nastavljenih v «Miihlauu» tostran reke, vse potrebno zaukazal, potem pa se je dal brez povelja prepeljati črez reko v «Rheinschanze>, čeravno so mu krogle križem žvižgale okoli ušes. Tam je s svojo navzočnostjo izpodbujal v najhujšem sovražnem ognji topničarstvo ob vseh treh straneh, da naj vestno izpolnjuje dana povelja. V smrtni nevarnosti nazaj prepeljavši se, poročal je fcm. grofu Wartenslebnu, kako reči stoje v «Rheinschanze». Drugi dan (24. tlec.) mu je navzočni generalmajor Funk sicer svojevoljno svetoval, da naj ne hodi več v «Rheinschanze». A Vega je vender spet, sam od sebe, peljal čilih močij v «Rheinschanze» za izmeno vpehanemu topničarstvu. Vsled tega prostovoljnega djanja je prišel ravno ob pravem času, ko so se naši s Francozi pogajali o kapitulaciji. Našim je bil odmerjen za odhod jako kratek čas. Šlo je toraj zato, kako cesarske topove, ki so bili onkraj Rena, v naglici oteti sovražnim rokam. Major Vega, ki nikdar ni bil v zadregi, kako najti pripomočkov, vedel je tudi zdaj pomagati. Ukazal je takoj vse topove spraviti z okopov k reki. Zaracl slabih ozkih potov je bil ta posel jako težaven. Ali kako jih bo prepeljal brez mosta črez reko, na pol zamrzneno: V ta namen nagovarjal je ženijskega majorja (pleni. Rotha), da bi mu veliko šajko, ki je bila ob tostranskem bregu niže od «Rheinschanze» v ledu zamrznila, iztrebil in na vkrcališče spravil. Ženijski major si tega ni upal, veleč, da je led predebel, pa osramotil ga je slovenske korenine sin, topničar major Vega. Z nujnimi besedami pripravil je kurpfalškega mostnega stavbarja Pavla Seylskega (Paul van Seyl), da mu je s svojimi ljudmi iztrebil omenjeno veliko šajko in še dve mali ter jih spravil na vkrcališče. Tako je Vegi bilo mogoče, v najkrajšem času prepeljati vse cesarske topove in še nekaj kurpfalških črez reko v varno zavetje. Trdnjavo Mannheim so naši še neke mesece branili. Major Vega si je v dosedanjih bojih pridobil ime neustrašljivega in izvrstnega poveljnika topništvu, s čimer je pomnožil slavo, katero si je bil zaslužil po veliki učenosti. 1 1. c. Attostatum A. 2« Dve spričevali' o tem odličnem činu, dani v Mannheimu 10. januvarija 1795 in 20. februvarija 1795, so podpisali: fcm. \Vartensleben, štirji general-majorji, trije polkovniki, dva podpolkovnika, dva majorja, jeden stotnik, jeden nadporočnik in stavbarski mojster Pavel Seylski. Prvo je potrdil sam vojskovodja feldmaršal vojvoda Albreht Saksonsko-Tešenski.* Kakšno zaupanje so imeli v njegovo bistroumnost, dokaz nam je vojvoda Albreht. Ta je dal majorju Vegi nalogo, za avstrijsko artilerijo priskrbeti boljših topov, to je toliko ko reformirati naše topništvo. To je bila težka naloga, pa major Vega jo je častno rešil. Po bistrem in natančnem opazovanji se je namreč že pred Belim gradom in pozneje ob Renu do dobrega prepričal, da tedanji topovi niso metali niti s toliko silo, niti v tako daljavo, kakor bi bili morali, ko bi bili glede kalibra in montiranja narejeni po matematičnih pravilih. To izboljšati je imel zdaj priliko. Spomladi 1- 1795 je dal v Mannheimu po novem načrtu in pod svojim nadzorstvom uliti dva nova devetcolska možnarja za bombe. Od starih sta se bistveno razlikovala v tem, da je bilo njijino dno konično izvrtano. Ko sta bila po njegovi izumbi posebno dobro in trdno montirana, ukazal ju je poskusiti. Poskušali so ju dne 25., 26. in 30. junija ter 1. in 3. julija (1795) blizu Mannheima, vpričo mnogoštevilne komisije iz generalov, artilerijskih in ženijskih viših oficirjev sostavljene. Prekosila sta vse nadeje. Iz dotičnega natančnega poročila3 posnemljem, da sta Vegova možnarja metala s štiri in pol funti smodnika 1640 sežnjev daleč (maximum), največji šestdesetfuntni možnar stare osnove s petimi funti naphan pa le 980 sežnjev (maximumJ. Lučaji novih inožnarjev so tedaj bili skoro dvakrat večji ter so presezali vse do takrat znane topniške daljave. Vrednost Vegove izumbe se je še tisto leto izvrstno obnesla proti Francozom, ki so se bili med tem polastili Mannheima. Da si naši zopet pribore to mesto, treba je bilo pravilnega obleganja. Pričelo se je dne 13. septembra. Vega je postavil svoja dva možnarja pri tako zvanem «Rabensteinu> na cGalgenbergu*. Od tod je metal štiri dni neprenehoma bombe v trdnjavo, kamor nobeden drugi možnar ni sezal. S tem je trdnjavo tako hudo nadlegoval in posadko toliko motil, da se je brez težav naše obsedno topničarstvo blizu nasipov postavilo in da se je vsa vojska za napadanje pripravila. Peti dan (17.) so začeli naši z vsemi silami pritiskati in v štirih dneh (24.) so se udali Francozi. 1 1. c. Attestatum A, Attestatum ail A. • Herzog Alhrecht zu Sarhsen-Teschen. 11. c. Kxtract. ad K. m «77 Vsled te sijajne zmage, katero je major Vega s svojimi inožnarji z ne-utrudljivo delavnostjo najbolj pospešil, predlagal ga je vojskovodja v drugič za viteški red Marije Terezije. In takrat ga je tudi res dobil. V viteštvo je bil povišan dne u. avgusta 1796 v 42. seji redovnega zbora.1 V spričevalu, s katerim je vojskovodja priporočal Vego za viteški red. bere se naslednja motivacija:2 . . . «Po vpeljavi imenovanih daleč ineta-jočih tnožnarjev za bombe ni si izumnik samo zaslug pridobil pri obleganji Mannheima, temveč se bode po njej vsako bodoče obsedanje in vsaka obramba c. kr. artilerije nedvomljivo bistveno zboljšala, torej c. kr. orožju v velevažen dobiček, nasprotniku pa v veliko kvaro. Zato smo tega mnenja: Visoki zbor reda Marije Terezije naj blagovoli tej novi izumbi po § 21 redovnih pravil prisoditi plačilo, in to tem bolj, ker se je vrednost izumbe ne le pri prejšnjih poskusih pokazala, temveč se je tudi pri obsedi Mannheima z očividnim dobičkom potrdila. Njeno važnost podpira še to, da je visoko vojskovodstvo že ukazalo, več možnarjev za bombe po isti izumbi napraviti.* (Ddto. Mannheim 16. decembra 1795, devet podpisov.) Te vrste nam jasno kažejo, kako so sodili Vegovi vrstniki o njegovi izumbi. Priznali so, da je major Vega reformator avstrijske artilerije. Njegova izumba je znana v zgodovini topništva pod imenom: Vegcis zvcittragcndc Bombenmčrscr. L. 1796 je pomagal Vega z veliko hrabrostjo in bistroumnim razpolaganjem topništva, braniti Moguncijo proti oblegajočim Francozom. Po njegovih ukazih je streljalo topništvo tako sigurno, da Francozje niso mogli niti približati se trdnjavi, niti sploh napredovati v oblegovanji. Pri Wies-badnu pomagal je cesarskim četam z urno razpoloženim topništvom pregnati Francoze čez reko Sieg. Še bolj pa se je odlikoval po stanovitno neustrašljivem vedenji dne 16. septembra 1796 v praskah pri Dietzu ob reki Lahn. Ta dan je Vega, večjidel samostalno delajoč, po bistroumnih artilerijskih manevrih spodil sovražnike iz ravnine, tostran Dietza na onkraj reke. Nato se je z obkopi obdal na hribu ob reki ter je z izvrstnim streljanjem odganjal zopet napadajoče Francoze tako daleč od reke, da so jo naši brez izgube prekoračili. Še isti dan je cela divizija generala Marceaua pobegnila in Francozje so se odmaknili od Moguncije. 1 CJlej Hirttnfeld: Maria-Theresien-Orden 1. c. Da je bil Vega dvakrat predlagan, o tem Hirtenfeld nič ne pove. Ali iz njegovega kratkega životopisa o Vegi je posneti, da si je (Vega) zaslužil ekannten I.ehre von der allgemeinen Gravitation. Wien, Trattner, 1800. i-s ffcjfl "O V" Iz tega leta imamo tudi živ dokaz, da tuja zemlja v Vegi nikakor ni zadušila spomina na ljubo domovino. Poslal je kranjskim stanovom po en iztis vseh svojih do takrat tiskanih del, zraven pa osem spričeval najvišjih vojaških dostojanstvenikov, na katera sem se bil v prejšnjem pozival. Priloženo je bilo priporočevalno pismo od dne 6. junija 1799, katero se hrani v deželnem arhivu. Knjig pa tam zdaj ni, ali licejalna knjižnica jih ima zaznamenovane *als Geschcnk dcs Verfassers». Njih število znaša 15. Preteklo je dvajset let, odkar je bil Vega, stopivši v vojake, posvetil svoje najboljše moči v blagor državi. Zarad velikih njegovih zaslug se je milostljivemu vladarju cesarju Francu II. (I.) zdelo primerno, dičiti ga še z višjo častjo. Dne 22. avgusta 1800 povzdignil je majorja Jurija Vego s svojeročno podpisano diplomo med barone avstrijskih dednih držav «za plačilo njegovim zaslugam, katere si je med dvajsetletnim vojaškim službovanjem po modrosti, izvrstni hrabrosti, in po sploh uzornein vedenji pridobil*. Na to najvišje priznanje je odgovoril Vega drugi dan s pismom, v katerem je izrazil najgorkejšo ljubezen do svoje ožje domovine, kjer mu je tekla zibelj. To pismo je tiskano v njegovi hidrodinamiki, katere rokopis je kmalu potem bil dan v tiskarno. S tem pismom namreč posvetil je knjigo stanovom vojvodine kranjske. To prijazno pozornost vrnili so stanovi kranjski s tem, da so 1. 1801 dne 26. novembra slavnega rojaka in svetovno znanega učenjaka brezplačno sprejeli med svoje članove. V tem letu je izdal baron Vega na svoje stroške: Anleitung zur Zcitkmidc. To delo je spisal neki drug prijatelj matematiki, ki pa zavoljo nepoznanega imena ni našel založnika. Sam je spisal in na svetlo dal latinsko razpravo o preračunanji tvarine nebeških teles (Disquisitio dc suppututionc massarum corporum coelcstium. IVicn rSor). L. 1802 je bil povišan za podpolkovnika v četrtem topničarskem polku. Natisniti je dal »Matematičnih predavanj I. del» tretjikrat, II. del1 drugikrat, iz tega dela pa geometrijo kot poseben odtis. Vrh tega je zgotovil do 30. avgusta znameniti spis o prirodnem sistemu mer, utežij* i. t. d. To delo se je tiskalo še le po njegovi smrti. 1 Temu natisu je stala na čelu doprsna podoba barona Vege, ki jo je dal založnik Trattner na Dunaji navlasč napraviti, da ustreže želji, katero mu je učeni svet, ]x>sebno inozemski, večkrat bil izrazil. Podoba se je tudi hranila v muzeji ljubljanskem in utegne Se tam biti. '2 Natiirliches Mass-, (ienichts- und Mtinz-Svstein etc. Nacli dessen Tode heraus-gegel>en von A. Kreil. \Vien. Bev J. V. Degen, 1803. Moža, ki je sto in stokrat brez strahu in prostovoljno stal precl smrtonosnimi žreli sovražnih pušk in topov, ki je iz mnogoštevilnih nevarnih položajev srečno odnesel življenje, moža — zdravega na duhu in telesu v 49. letu krepke starosti — zadela je roka morilca. 0 tem strašnem hudodelstvu se poroča, da je baron Vega nekega dne (17. sept.?) zginil, nihče ni vedel kam. Iskali so ga na vse strani, ali še le (deveti dan?) dne 26. septembra1 meseca so našli njegovo mrtvo truplo v reki Donavi blizo Nussdorfa. Bilo je s tanko vrvj6 k stebru pripeto. Ko se je ta nesreča na Kranjskem zvedela, hitel je Vegov stričnik Jože Peterka k svoji teti na Dunaj, ali o okoliščinah hudodelstva ni zvedel nič zanesljivega. Vse, kar je slišal, bile so negotove sumnje. Ena, posebno značajna, ki jo je Jože Peterka zanesel na Kranjsko, se je v Vegovem rojstnem kraji med ljudstvom mnogo let ohranila. Glavna nje misel je ta-le: Baron Vega je bil pri vojacih zarad svoje učenosti črez vse druge gospode postavljen ter je prišel do lepega premoženja in visokih častij. Ko so se pripravljali na novo vojsko, imel je Vega nalogo, nakupiti konj. Potujočega v tem poslu iz mesta spremil je neki prijatelj, ki pa je bil najet od dvanajstih drugih visokih gospodov, kateri so Vego zarad njegove duhovitosti in cesarskega odlikovanja zavidali in smrtno črtili. — Od teh dob Vege ni bilo več. — Tako govorica. Drugo jasnejše poročilo pa pravi, da ga je sprehajajočega se ob Donavi neki mlinar razbojniško usmrtil, oropal in v vodo vrgel.4 To se je zvedelo 30 let pozneje, ko je isti mlinar zavolj drugih zločinov prišel pred krvavi sod. — Tako uči Brockhausov cConversations-Lexikon> v osmi in naslednjih izdajah. III. VEGA UČENJAK. Slišali smo poprej, da je Vega po dovršenih licejalnih študijah na ravnost stopil v cesarsko službo. Zato nikjer ni imel prilike, hoditi po viših šolah, da bi bil zajemal iz virov visoke učenosti. Kje si je tedaj pridobil toliko učenosti, da je mogel pisati debele knjige o višji matematiki, o matematični fiziki, o logaritmih i. t. d.r Odgovor je kratek: Vega je bil samouk. 1 Ta dan se navatlnn šteje kot njegov smrtni dan. ■ To hudodelstvo je liaje izvršil iz maščevanja, ker je bil neki enkrat Vega očital dunajskim mlinarjem krivo mero in vago. Xa podlagi licejalnih študij, kjer je njegov učitelj plemeniti Maffei posebno močno vplival nanj, je po nadarjenosti, energiji in neugasljivi ljubezni do znanostij se samostalno dalje izobraževal ter je v to svrho uporabljal vsak prosti trenutek po geslu: *Nulla dics sine linca.» Iz vseh okoliščin smemo soditi, da je tistih pet let, kar je bil navigacijski inženir, kaj koristno uporabil v svoje izobraženje. Kajti le tako nam je umevno, tla je po dveletni vojaški službi 1.1782 prišel na dan z lepo knjigo: »Matematičnih predavanj I. tlel.* Tretji jako pomnoženi natis te knjige, ki ga imam pred seboj, obseza navadno mehanično računjanje (aritmetiko) in algebro blizu v tem obsegu, kakor se dandanes uči po srednjih šolah; razven tega še obširnejše obravnave matematične vrste in algebrajske funkcije. Ta del je za Vege doživel tri, po njegovi smrti pa še tri natise. Preskrbel jih je Wilh. Matzka, podporočnik in učitelj matematike v bom-bartlirskem oddelku. Zadnji natis je od 1.1838. Bila je ta knjiga več kakor 56 let učna knjiga v avstrijskih artilerijskih šolah. V prvi vrsti je Vega namenil knjigo svojim učencem topničarjem, da so mogli izven službenega časa s knjigo v roki dalje se izobraževati. To je menda vzrok, da je v elementih izpustil strogo matematično dokazovanje, ozirajoč se bolj na mehanično izurjenost. Ker pa se je knjiga odlikovala po jasni, popularni pisavi in prozorni sistematiki ter bila v višjih razdelkih mnogo bolj strogo izpeljana, se je jako prikupila ne le topni-čarstvu, temveč olikanemu občinstvu sploh. »Matematičnih predavanj II. del* obseza planimetrijo, stereometrijo, ravninsko in sferično trigonometrijo in analitično geometrijo, to blizu je snov višjih gimnazij in realk. Razven tega še ima nauk o praktičnem zemljemerstvu in — kar je posebne važnosti — tliferencijalni in integralni račun, katerega končuje z integracijo tliferencijalnih jednačeb. Ta del se je za Vege tiskal dvakrat, po njegovi smrti pa do 1. 1835 petkrat (Matzka). Po lepem številu natisov že smemo sklepati na njeno vrednost. Zares je ta knjiga jako znamenita. Vega se z njo ni samo proslavil kot dovršenega učenjaka, stoječega na višini znanosti svojega časa, temveč je tudi nastopil kot reformator avstrijskega topničarskega šolstva. O11 je bil namreč prvi, ki je uvedel pri artileriji algebrajsko analizo in višjo matematiko. To je bilo za dobe, ko je nemški matematik A. G. Kastner v »Aiulr. Bohms Magazin fiir Ingenieure und Artilleristen. IV. Bd. Giessen 1778», str. 295, pisal tako le: t Der mathematisehe Beuieis isl frcilich nicht fiir itnscrc dcutschc Artilcristcn vom bisher gczi>ohnlichen .Schlage, dcrcu mathematisehe Kcnntnis die Aussiehung der K*bikwurzcl zum (Jififcl hat'.» jMapi Lf^f^nL , Naš Vega pa je prekoračil ozke meje svojega časa ter sijajno dokazal, da naši topničarji vender več zmorejo nego samo koreniti do tretjega korena. Vsaj ga je kot vojaka in pisatelja vodilo trdno prepričanje, da je matematika najzanesljivejša podlaga bojnim znanostim. Z nekakim ponosom nam sam pravi,1 da so zadnje trinajstletne vojske resnico teh besed vsem kulturnim narodom očividno dokazale. To trdno prepričanje je Vegi baš dalo pogum, v topničarske šole uvesti višjo matematiko. Da moremo to zaslugo bolj dostojno oceniti, naj kratko omenim, da je bila ta disciplina za Vege le malo črez sto let stara, kajti nje prva utemeljitelja sta bila Anglež Isaak Newton (1642 —1727) in Nemec Gottfr. Wilh. Leibnitz (1646—1716), nju znameniteji nasledniki pa Anglež Taylor(i685—1731), Nemec Leonh. Euler(i707—1783) in Francoz Lagrange (1736 —1813). Ako je Vega v prvih dveh delih ustvaril celoto, iz katere si lahko naslikamo takratno stališče matematike v obče, podal nam je v naslednjih dveh delih organično osnovan obris matematične fizike, oziraje se na mehaniko trdnih in kapljivih, nekoliko tudi plinastih teles. V III. delu, ki se je od leta 1788 —1839 na novo tiskal petkrat, peča se obširno s teorijo in uporabo strojev in z metnim premikanjem, katero je za streljanje s topovi jako važno. V IV. delu (od 1.1800—18x9 izšel je dvakrat) obravnava hidravliko, hidrostatiko, aerostatiko in premikanje trdnih teles v ovirajočej kapljini, t. j. premikanje topniških izstrelkov v zraku. Pri dedukcijah se poslužuje, kjerkoli treba, višje matematike. Vrednost vsake znanstvene knjige sodi se najvarnejše po dveh faktorjih: prvič za koliko je po knjigi v njeni dobi napredovala dotična znanstvena stroka in drugič, za koliko ostane nje vsebina veljavna v bodočnosti. V prvem oziru nas poučuje primerjanje knjige z drugimi istodobnimi, in pa istodobna kritika. Kako divno so sodili Vegovi vrstniki, o njegovih knjigah, nam spričuje «Leipziger Jahrbuch der neuesten Literatur, 1801, ddto. 24. Marz, Nr. 165»:... */zs herrscht in dicscm j. liandc der Vega-sc/icn Vorlcsungen, wic in den vorhergehenden, eine ungcmcine Klarheit und Dentlichkeit, derselbe analytische Geist und eine in anderen \Verken mir zu oft vermisste Eleganz und Correcthcit in dem gefnhrten Calcul. Recenzent hal t sich daher iibcrzcugt, dass, iver so gliicklich ist, das Vcgaschc Lchrbuch der IIydrodynaniik a/s ersten Lcitfadcn gebrauehcn zu konnen, gar schr vicl von dem Zcitaujivandc ersparen werde, ivc/chcr bisher er-fordert ivurde, um sich grundlich iiber den jctzigcn /ustand dieser Wissen-schaft zu bdehren und dass auc/i diejenigen, ivelehe jenes »ni h same und 1 Vorl. ti. Math., I. Band, dritte Auflage, 1802, v predgovoru. oft vcrgcblich untemommene Studium der Hydraulik nicht abgcschreckt hat, dcVnoch hicr Gclcgcnhcit finden we rdeu, ihre Kcnntnisse zu bcrich-tigen und Anlcitung anderc Schriften von glcichcm Inhalte zu priifen, zu verbessern und sichcrcr zu gcbrauchcn.»' Ali si moremo misliti bolj častno kritiko nego je ta? Vegove knjige prouzročile so, v primeri z istočasnimi, po jasni pravilni in elegantni pisavi velikansk napredek, slovele so kot najboljše učne knjige svojega časa, in Vega je prav za prav pokazal, kako se naj piše za šolo matematična fizika. Kakor je tudi posneti iz kritikovih besed, imeli so drugi pisatelji v hidrodinamiki vse polno stvarnih pogreškov in krivih nazorov. Prvi pogled v Vegovo hidrodinamiko nam kaže, kako jih odkriva in popravlja. Da-si je od teh dob znanost neizmerno napredovala, vender, pregledujoč Vegovo fiziko, lahko zapazimo, da so mnogotere točke tako jasno in umljivo pisane, kakor se v sedanjih učnih knjigah vselej ne nahaja, n. pr. o tako zvani sredobežni sili, o momentih vrtenja in vztrajnosti (Drcliungs- und Trdghcils-moment) i. t. d. Sicer se iz tega naj ne sklepa, da bi bila Vegova dela po polnem veljavna še zdaj, ko imamo v fiziki dokaj novih nazorov in rezultatov. Ali vsakakor se mora priznati, da so daleč prekosila istodobna dela enake vsebine, in to priznanje gre Vegi tembolj, ker je analitično mehaniko prav utemeljil še le malo prej Euler (1736) in do nepresežene višine dognal Lagrange (1788). Ako hočemo dalje Vegove logaritmovnike prav oceniti, treba nam je ozreti se v zgodovini matematike blizu poldrugo stoletje nazaj. Z nastopom novega veka je začela tudi matematika živahneje napredovati. V 16. stoletji je bila trigonometrija dobro razvita in začelo se je računjanje z desetinskimi ulomki. Matematični obzor se ni samo razširil do vedno višjih in višjih oblik, temveč utrdila so se tudi njena tla po temeljitejem spoznavanji razmer, vladajočih med raznimi oblikami. Tako n. pr. se je pri stavkih o potencah in korenih rano zapazilo, kako se da v gotovih slučajih višja operacija prevesti na nižjo: množitev in delitev istosnovnih potenc na soštevanje in odštevanje, poteneovanje potenc na množitev in kore-njenje korenov na delitev njih eksponentov. Primerjanje aritmetičnih pro-gresij z geometrijskimi pokazalo je prav enaka razmerja i. t. d. Takšna primerjanja in pa čut, da bi bilo koristno, zlajšati časotratno trigonome-trijske in druge račune ter rezultate po gostem ponavljajočih se operacij zbrati in pregledno uvrstiti, dala so povod izumbi tako zvane logaritemske sisteme. Dovršitev logaritmov je najbolj pospešil holandski učeni bukvar 1 1'onatisneno v: Math. Vorl., II. Band, 1802, v predgovoru drugemu natisu. Adriaan \'lacq. Ta je izdal med 1. 1628 —1633 velikansk logaritmovnik navadnih in trigonometrijskih logaritmov z desetimi decimalkami v dveh folijantih. Iz teh knjig so zajemali skoz poldrugo stoletje skoraj vsi evropski matematiki, ki so izdajali logaritmovnike v manjši obliki za djanstveno rabo. Za Vege so se Vlacqovi folijanti le redko kje dobivali, vrh tega pa se je po stoletni rabi zasledilo v njih dovolj računskih pogreškov, ki so se večinoma nahajali v vseh po njih posnetih logaritmovnikih. Po tem takem matematikom ni bilo mogoče, logaritmovanjem dobivati zanesljivih rezultatov. Te neugodnosti je tudi Vega, kot učitelj matematike, živo občutil in takoj spoznal, da je treba izdelati kaj boljšega. Mož čudovite energije in globoke ljubezni do vede ni čakal, da bi mu drugi kaj izdelali, prijel se je dela sam in ker je delal vztrajno in po dobro premišljenem načrtu, šlo je delo urno od rok. Priskrbel je toraj sebi in učenemu svetu najprej dober logaritmovnik srednje velikosti, preračunjen na sedem decimalk. Prvi natis je izšel 1.1 783 na Dunaji pri Trattnerji, drugi natis 1. 1797 v Lipsiji pri VVeidmannu v dveh delih v latinskem in nemškem jeziku. Naslov drugemu je: Tabulae logarithmico-trigonometricae, cum diversis aliis in mathcscos usum con-structis tabu/is ct formulis. Cum privilcgio impressorio privativo sacr. Cacs. Reg. Apost. Majcst. Lipsiac in libraria IVeidmannia, 1797. (Tretji natis 1814, četrti natis 1840. Hiilsse, Leipzig.) Ta drugi natis obseza v prvem delu: logaritme navadnih števil in trigonometrijskih funkcij, vrednosti trigonometrijskih funkcij za prvi kvadrant od minute do minute, dolgosti lokov za vsako stopinjo (otl i°—360"), vsako minuto (im—6ora) in vsako sekundo (i*—60*) in na konci pregled važnejših formul iz ravninske in sferične trigonometrije. V drugem delu obseza: tabelo prafaktorjev števil od 1 do 102000 in vsa praštevila od 102000 do 400000, tabelo prirodnih logaritmov na osem decimalk, tabelo prvih devet potenc vseh števil do 100, drugih in tretjih potenc do 1000 ter drugih in tretjih korenov do 100, astronomske tabele solnca, Venere in Marta, tabele za primerjanje različnih mer, tudi meterskih in mimo mnogih matematikom zanimljivih malenkostij jako popoln pregled do takrat znanih diferencijalnih in integralnih formul. Samo ob sebi se umeje, da je vsakemu delu na čelo postavljen pouk, kako uporabljati posamezne tabele. Kako vroča je bila njegova želja, matematikom priskrbeti čisto brezpogrešnih sredstev, a kako skromno je priznaval, da se vender še utegne najti kak pogrešek v njegovem logaritmovniku, svedoči nam izvorna S3IS rs= obljuba v predgovoru prvi in drugi izdaji. Tam se namreč zavezuje, plačati za vsak pogrešek, ki mu ga kdo prvi naznani, en cesarski zlat ter ga potem objaviti pri ugodni priliki. Zares sta se mu v teku enega leta naznanila dva pogreška.1 To zvemo iz opazke, ki se nahaja v prvem natisu II. dela »Matematičnih predavanj* od 1. 1784. Ta opazka je tudi zategadelj zanimljiva, ker so tam našteti pogreški Vlacqovega latinskega (1628 —1633), Shervvinovega angleškega (1761), Gardinerjevega francoskega (1778) in Schulzejevega nemškega (1778) logaritmovnika. Po svojem logaritmovniku je Vega, ki je že bil vsled I. dela »Matematičnih predavanj* na dobrem glasu, postal slaven mož. Knjige so njegovo ime razširile med učenjaki evropskimi, in nekdanji »Vehovčev Jurij* je stopil v duševno dotiko s prvimi veleumniki v Nemcih. Ti so mu brezpogojno priznali, da njegov logaritmovnik po pravilnosti in mnogovrstnosti daleč preseza vse druge logaritmovnike iste dobe. N. pr. piše kritik v cAllgemeine Literaturzeitung von Jena 1798, 17. Februar Nr. 56»:... c JVir kennen kcin dcutschcs Wcrk, auch kciii auslandischcs, zvclchcs so vielc Rcichthiimcr aus dem Gcbictc der Intc-gration enthielte und Hm. L' Huilicrs* gercchtcr TVunsch nacli cincr Zu-sammcnstellung dieser Art (Princ. Calc. Diff. et Intcgr. Tubingac IJ95, pag. 42) diirftc nun doc/i dure h dicsc sorgf<ige Collection crfiillt scin.» ... A. G. Kastner piše v »Gottinger Anzeigen 1797, 21. October Nr. 168»: M M v 2000 iztisih tiskanega logaritmovnika do cela pošel, vzbudilo je to sladko priznanje v meni misel in sklep, zbirko logaritemskih, trigonometrijskih in drugih izvršujoči matematiki potrebnih tabel in formul do večje popolnosti spraviti in ta predmet, če mogoče, do vrhunca dognati, tako da bi za neprevidno dolg bodoči čas matematiškim pisateljem ne bilo treba, ukvarjati se z novim obdelovanjem te stroke. Da dosežem ta cilj, sklenil sem, izdelati in izdati sledeča dela: 1.) «Logaritmo-trigonometrijsko ročno knjigo za učence matematike (Ročni ali mali logaritmovnik). 2.) cNovo in dokaj pomnoženo izdajo logaritmo-trigonometrijskih in drugih matematični uporabi primernih tabel in formul v dveh delih za iz-učene matematike in za vse tiste, ki se bavijo z izvršujočo matematiko (Srednji logaritmovnik). 3.) * Popolno zbirko velikih logaritmo-trigonometrijskih tabel in folio za zvezdoslovce, mornarje, profesorje in tiste, ki imajo izvrševati najnatanč-neje račune (Veliki logaritmovnik). > O Srednjem logaritmovniku* smo ravnokar obširneje govorili. »Mali logaritmovnik» na sedem decinialk je dovršil Vega 1.1793 ob času vojske v Alzasiji. V predgovoru ponuja cesarski zlat za vsak pogrešek. To je tista izmed Vegovih knjig, ki se je djanstveno najbolj rabila. Ona se rabi še zdaj in — če Bog da, obhajali bomo v desetih letih njeno stoletnico. V začetku tega veka je bila že uvedena večjidel po vseh matematičnih šolah v Avstriji, vsej Nemčiji, v Prusiji in še v sosednih deželah. Doživela je dozdaj nepoznano število natisov, da-si v novejšem času z njo tekmujejo šestero- in peterodecimalniki. Drugi natis priskrbel je Vega sam 1. iSoo. Od 1. 1840 naprej Hiilsse v Lipsiji ti. 1848 30. natis), od 1.1856 sem pa Brcmiker v Berolinu (1.1856 40. natis, 1.1862 45. natis). Najnovejši natis ima ta-le naslov: Georg' Freiherm von Vega logarithmisch-trigonomctrischcs Handbuch, bcarbeitct von Dr. C. Brcmiker. 65. Auflage, von F. Tietjen, Universitdts -Professor ctc. Berlin, /SS/. O vsebini mi pač ni treba govoriti, vsaj je knjiga med nami precej znana, ker smo jo rabili v srednjih šolah. »Veliki logaritmovnik* (Thcsaurus Logarithmorum completus) . . . v Lipsiji 1794 v latinskem in nemškem jeziku je pravi naslednik Vlacqovih folijantov. Knjigotržna cena mu je bila devet tolarjev. V predgovoru se bere četrta ponudba cesarskega zlata za vsak pogrešek: «... s po po mi i, me pro singulis sphalmatibus computationem turbantibus ei, qui mihi primus illa indicavcrit, dneatum monetae imperialis datum m, sphalmataque sie deteefa oeeasione dala promulgaturum esse, ...» 'Al Folijant šteje 713 stranij, na katerih je nakopičenega več gradiva nego v Vlactjovih na 1300 straneh. Obseza pa: 1.) Popolno teorijo o logaritmih. 2.) Magmi s Canon logarithmorum vulgarium, dekadične logaritme od 1 —101000 na deset decimalk. 3.) Magnus Canon logarithmorum trigonometricus, trigonometrijske logaritme za sin, cos, tang in cotg od 10 do 10 sekund, za prvi in zadnji dve stopinji kvadrantovi od sekunde do sekunde, na deset decimalk. 4.) Tabula loga rit limoni m natu-raliuni, prirodni logaritmi števil od 1 —10009 P° WoIframu, na osem-inštirideset decimalk. 5.) Zbirko trigonometrijskih formul in še druge malenkosti. Ko je bila knjiga dotiskana, dal jo je na Dunaji po matematično izobraženih topničarjih kar najnatančneje pregledati, deloma pa se je tudi sam na bojišči pečal s popravljanjem. Tako je ustvaril delo, o katerem Bremiker v svojem šesterodecimalniku še 1. 1882 piše, da je Koliko truda so Vego stala ta velikanska dela, razume pač vsak izobraženec, kateremu so logaritmi sploh znani. A truda ni mu prizadevalo samo dolgo in suhoparno računjanje, temveč je imel premagati še drugih težav. O teh nam pripoveduje (v »Srednjem logaritmovniku» od 1. 1797) to-le: »Prva težava, ki se je mojim namenom protivila, bila je, najti tako dragocenim delom založnika. Kajti jaz sam nimam lastnega, za to potrebnega premoženja, a zarad velikih založniških stroškov si noben bukvar v c. kr. državah ni upal, ta dela prevzeti. Bil sem torej prisiljen v inozemstvu iskati založnika . . . .> To je vzrok, da se je Vegov Thesaurus logarithmorum tiskal pri Weidmannu v Lipsiji, za njim tudi naslednji natisi »Srednjega in malega logaritmovnika* ter da se je slednji z Weidmannovo tiskarno preselil v Berolin. Srce mora boleti avstrijskega domoljuba pri tej misli, da še zdaj prvotno avstrijsko blago kupujemo iz tujih rok. Dalje pravi: «Druga dosti veča težava je žugala kmalu potem do cela preprečiti moj napor. Ko je sedanja francoska vojska napočila, marširal sem, pokoren dolžnostim svojega stanu, tudi jaz v boj za časa, ko sem svoje delo komaj bil pričel. Zato se čutim v tem trenutku dvakrat srečnega, ker sem tudi te zapreke premagal in kljubu svojemu nemirnemu položaju sedanje vojske, pričeto literarno podjetje v pričo sovražnika dokončal, ne da bi bil med tem svoje službe zanemarjal.» Matematična predavanja so se rabila okolo 60 let kot učne knjige v topničarskih šolah, to pa njih vrednost gotovo naj bolj ocenjuje. Vegovo ime pa je zapisano z zlatimi črkami v zgodovini avstrijske artilerije. Isto tako bodo logaritmovniki zasluge Vegove oznanovali — prihodnjim rodovom. Zarad tega me je silila domorodna dolžnost, seznaniti slovensko občinstvo s temi imenitnimi deli, katera se, izvzemši »Mali logaritmovnik*, nahajajo le še po državnih in deželnih knjižnicah. Istim povodom dovoljujem si dodati še nekaj črtic o Vegovih c Drobnih spisih». Oni so nove priče o visokem stališči velikega učenjaka, ki se je zanimal za vsako idejo, ako je pomenila napredek vednosti. — Mimogrede bodi omenjeno, da je v navodu za metanje bomb račune, ki so pri tem poslu in pri »rikošetovanji* (Ricco-chctticrcn) potrebni, dovedel za svojo dobo do največje enostavnosti, z na-vodom za časoslovje pa, kojega natis je prevzel na svoj račun, pridobil si je zaslug za kronologijo v obče. Kako se je brigal za znanstveno literaturo, nemško in inostransko, razvidno je iz knjižice: »Poskus, raztolmačiti skrivnost...* (glej str. 179). Laplaceova mehanika nebeških teles je komaj bila zagledala beli dan (1799), takoj se je Vega seznanil z njenimi idejami. Glavni smoter tej knjižici je bil, popraviti neko pomoto pri razmotrivanji rezultatov, ki se izvajajo po integraciji iz diferencijalnih jednačeb. Ta pomota se ni samo Vegi, temveč tudi bistremu L'Huilieru in celo slavnemu Eulerju pripetila. Predmet, ki ga tukaj obravnava, mu je po glavi rojil že pred Belim gradom. Tiče se osrednjega giba. Kaj bi se zgodilo, ko bi se tangencijalna hitrost nebeškega telesa nenadoma uničila: Po Kulcrji bi se telo približno premočrtno pomikalo do privlačujočega središča, od tod isto tako nazaj do prejšnje daljave. Po LTIuilieru bi telo ne moglo celo do središča, po Vegi pa (»Matematičnih predavanj III. del») bi sicer tje dospelo, a ne moglo bi več odtod. Te napačne izvode popravil je zdaj Vega z dokazom, da se mora telo, dospevši premočrtno do privlačujočega središča, pomikati v isto mer naprej do razdalje, od katere se mu je prej bilo približalo i. t. d. liki nihajočemu nihalu. — Zanimljivo je, tla se Vegova pomota vcnder da zagovarjati. Če namreč telo, ki dojde z neizmerno hitrostjo do središča, tam obstoji, t. j. če trešči ob drugo telo, mora se njegova hitrost, kakor zdaj vemo po mehanični teoriji toplote, izpremeniti v enakoniočno množino toplote. Kakor znano prinesla je doba francoske revolucije mnogo slabega, pa tudi marsikaj dobrega. Dobremu je prištevati nova mera in vaga. Vega je jasno izprevidel, kako neugodno in nedostatno je za vsakdanji promet, če ima, da ne rečem vsaka vas, pa vsaj vsako večje mesto in vsaka deželica svojo posebno mero in vago. Z veseljem je torej sprejel novi francoski ali meterski sistem ter je bil med prvimi v Avstriji, ki se je trudil, idejo nove mere in vage razširiti med ljudstvom. Zategadelj je prvi posredoval, da si je avstrijska vlada dala narediti v Parizu izglednih merskih jednot, ki so bile po polnem ednake prvotnim pariškim. V nekem dodatku1 nam pravi, da je moral celih 20 let čakati, predno so iz Pariza poslali vzgledne utežne jednote. Kot prvi strokovnjak bil je navzoč, ko so v dunajskem magistratu v začetku 1.1802 primerjali nove utežne jednote starim avstrijskim. Druga skrb mu je bila, dati občinstvu knjigo v roke, po kateri bi se seznanilo z novo mero in njenim razmerjem proti stari. Učenemu občinstvu je v to svrho ponudil pregled nove in stare mere v II. natisu »Srednjega logaritmovnika» od 1. 1797. Nižjemu občinstvu pa je spisal cenejšo knjigo, ta je njegov cPrirodni sistem mer, utežij, penez* i. t. d. Malo dnij pred svojo smrtjo izročil je (dne 11. septembra) rokopis dunajskemu bu-kvarju J. V. Degenu, naj bi ga porabil sebi v prid. Ta ga je natisnil 1.1803. Izdajo je preskrbel neki A. Kreil. V svoji opombi govori ta jako laskavo o rajnem učenjaku ter pravi, da iz golega spoštovanja do njega ni izpre-menil v rokopisu ničesar, ker ga smatra za poslednje poročilo, s katerim se je slavljenec poslovil od občinstva. — Zares, mož, ki je bil poosebljeno število, poslovil se je s števili. Kajti če pogledaš v knjigo, najdeš jo spet polno števil, katera nam predočujejo razmerja vseh evropskih mer proti meterski meri. Razmernim številom je dodal njih logaritme, v dokaz, koliko mu je bilo mar, olajšati delo praktičnim računarjem. Vega se je odlikoval tudi kot izvrsten učitelj. To pričajo prvič sistematično in metodično urejene knjige, drugič gorka ljubezen do šole in svojih učencev in tretjič navdušenje, s katerim je predaval svoje predmete. To navdušenje je cepil v srce svojim učencem, med temi prostim topničarjem, da so se, kolikor je čas dopuščal, prostovoljno dalje izobraževali v matematiki. Ukaželjnost svojih učencev je Vega z velikim veseljem opazoval. Ali opazoval je tudi na tanko, kje in kakšne težave so imeli učenci prebiti v šoli med predavanjem, ter kako mu je bilo razmotrivati, da so ga najlaže razumevali. Kar se je djanstveno najbolj obneslo, ukazal je sposobnejšim učencem zapisovati. S tem pa je njih ljubezen do uka le pomnoževal in jim odpiral pravo pot do duševne samostalnosti. Tako si je tudi privabil za matematiko unetih učencev, ki so mu pomagali računiti, prepisovati, celo samostalno predelovati; on sam pa je bil duša vsemu delovanju. Na ta način mu je sploh bilo mogoče poleg vojaškega posla ustvariti toliko duševnih proizvodov. Nekaterih učencev, ki so ga izdatno 1 Math. Vorl., I. 11«!., 3. Aufl., 1802. 190 m _ J.vti^TJ -T^-V-" podpirali, spomina se ponosno, a tudi hvaležno. Iz med teh imenoma navaja tri: ognjarja Ignacija Lindnerja, majorja in viteza Marije Terezije reda, Karola Perczela plem. Bonyhada in nadporočnika Gernratha. Ta je bil Vegi posebno dosti pomagal pri drugi izdaji I. dela »Matematičnih predavanj* od 1.1793. Vega se je odlikoval tudi po obširnih jezikovnih znanostih. Da-si rojen Slovenec, pisal je izvrstno nemški in latinski. To nam kaže prvi pogled v njegove knjige. A bil je tudi po polnem vešč francoščini, in zanesljiva priča1 navaja celo članek, ki ga je spisal 1.1795 v francoskem jeziku: «Dctcrmination de-la demicirconfcrence d'un ccrcle, dont le diametre est = /.» (Nov. Act. Acad. Pctrop. IX.) V tem članku je preračunil krogov obseg n na 140 decimalk. Iz mnogovrstnih kritičnih opazek v njegovih knjigah lahko posnamemo, da je razven nemške in francoske strokovnjaške literature tudi dobro poznal italijansko in angleško; torej je moral biti vešč tema jezikoma. Angleščino je imel toliko v svoji oblasti, da je do jedra razkril in popravil pomote, ki jih je imel angleški pisatelj John Muller v knjigah, namenjenih kraljevi artilerijski akademiji v Wool\vichu. Vega se je odlikoval i kot avstrijski patrijot v besede najlepšem pomenu. To nam pričajo njegova djanja in raznovrstni izreki v njegovih tiskanih delih. Kar je storil slavnega kot vojak, storil je iz ljubezni do Avstrije, da bi pomnožil slavo njenega orožja ter razodel zvesto udanost do svojega vladarja; kar pa je slavnega storil kot učenjak, storil je tudi iz ljubezni do Avstrije, da bi pomnožil duševne sile svoje široke domovine. Sebičnost mu je bila neznana, skrb za gmotni dobiček in posvetno čast najzadnja stvar. Vse njegovo djanje je bilo namerjeno na en velik smoter, kako po svojih močeh koristiti občnemu blagru. Zares, koristil je kot izvrsten učitelj — svojim učencem, kot bistroumen preosnovatelj — avstrijski arti-leriji, kot hraber junak — slavi avstrijskega orožja, kot učenjak in pisatelj — občni vedi in občinstvu sploh, med katerim si je uspešno prizadeval razširjati matematičnih, t. j. neobhodno potrebnih in najbolj zanesljivih znanostij. Mož, ki je tako vsestransko deloval v prid avstrijske domovine, sme se brezdvomno zvati iskrenim nje domoljubom. Vega se je dalje odlikoval kot odkritosrčen značaj po vzorni skromnosti in hvaležnosti in to kljubu zasluženim častem. Ni-li znamenje vzorne skromnosti, ako se kot plemenitaš in vitez Marije Terezije reda ni sramoval, očitno spominati se tistih hiš v Ljubljani, kjer je nekdaj kot ubog dijak užival telesne podpore? Ni-li znamenje čiste hvaležnosti, ako je knjigo m 1 J. C. Ptggtndorff, Biogr. liter. Handworterliu«-h, 2 Bd., I.eip/.ig, 1863. »k V! (»Malega logaritmovnika* drugi natis) posvetil svojemu nekdanjemu učitelju, v kateri s prisrčnimi besedami izreka, da ima na vsem, kar je dosegel, največ zahvaliti se njemu — «ki mu je kazal pot skoz preddvor matematike do notranjega nje svetišča*. Kako se je baron Vega hvaležnega izkazal svoji ožji domovini slovenski, poslavši kranjskim stanovom svoja dela in svecločbe, sem že enkrat omenil. Naj omenim iz posvečevalnega pisma bolj važne stavke: «... Naj lepše plačilo za moj dozdanji trud na matematičnem polji je, da mi je dovoljeno, vsemu svetu povedati, da sem temelj svoji literarni prosveti položil v liceji ljubljanskem. . . . Vstop v to učilišče štejem med najsrečnejše dogodke svojega življenja, ker je odločil mojo bodočnost---- Vedno spominjajoč se svoje ljube domovine in dobrot, ki sem jih tam užival po pouku in odgoji, komu se naj z večjo pravico na tem spoštljivo zahvalim, če ne Vam, ki vedno modro in vestno skrbite za blagor dežele?* Še nekoliko besed o spominih na barona Vego. V Nemcih je zabeleženo njegovo častno ime v letnih poročilih vseh učenih društev, kojih član je bil, n. pr. Abhandlunge* der konigl. bolim. Gesellschaft der IVisscn-schaften, 4. Folgc (1S04—1824). Dostojno ga omenjajo nemški naučni slovniki počenši od Brockhausovega, isto tako znanstvena zgodovina nemška, n. pr. J. G. Menscl: Das gelelirte Tcutschland (fortges. von J. W. S. Lindcncr), ijy6—1834, 23 Bde.; Ocstcrreichischc Encyklop&die, JVien, 1S35—1S3J, i. t. d. Poggendorffa in Hirtenfelda sem ob priliki že omenil. Vsi mu pripisujejo velike zasluge za razširjanje matematičnih znanostij in za avstrijsko artilerijo. Le eden najnovejših zgodovinarjev (Gerhardt: Gcschichtc der Mathematik in Deutschland, Munchcn, 1S77) ni črhnil ne ene besedice o Vegi, niti kot plodovitem pisatelji! Na slovenski zemlji zasledil sem te-le spomine: 1.) V Dimičevi »Zgodovini dežele kranjske.* Po njej zajel je nekaj jedrnatih vrst profesor Šuman v knjigi: Dic S/ovcncn, založil in izdal Kari Prohaska na Dunaji in v Tešinu, 1881. 2.) V drugem letnem poročilu deželnega muzeja kranjskega od leta 1838. Črticam o njegovem delovanji sledi ponatis imenovanih osem spričeval o junaških bojih. 3.) V zboru društva tHistorischcr Vcrcin von Krain* je predlagal 1.1846 župnik Kaj. Huber, naj društvo postavi velezaslužnemu rojaku primeren spomenik. Predlog je bil z občnim navdušenjem sprejet, a to je bilo tudi vse. 4.) V drugem letnem poročilu nižje realke ljubljanske se nahaja navdušeno pisan životopis, ki ga je sestavil takratni ravnatelj, duhovnik Miha Peternel.1 Ta je bil s prisrčnimi besedami ponovil predlog župnika Hubra in celo nasvetoval, v kakšni obliki in kje bi se naj postavil spomenik (ob železnici blizu Laz). Vsi do zdaj našteti spomini so pisani v nemškem jeziku. Zategadelj niso mogli prodreti med narod, da bi oživljali spomin na slavnega rojaka. 5.) Še le ko se je izpregovorila beseda tudi v slovenskem jeziku, jelo seje na bolje obračati. To so storile «Novice», ki so 1.1854 v 63. listu z navdušeno besedo podpirale nasvet Peternelov. 6.) Zanimanje, katero so »Novice* med ljudstvom o Vegi vzbudile, dalo je gospodu Peternelu dovolj poguma, vztrajno delati za sproženo misel. Njegovemu prizadevanju se imamo zahvaliti za veliko slavnost, ki jo je slovenski narod obhajal 1. 1865 dne 26. septembra v Vegovem rojstnem kraji, v Zagorici. Podpirala sta gospoda Peternela dva častilca Vegova, Dunajčana Bergmann in \Vagner, in pa — vsa župnija moravška. Slavnosti so se udeležili deželni poslanci: Dekan J. Toman, tir. L. Toman, dr. Costa, Luka Svetec in dr. Janez Hleiweis, razven teh župnik Huber, mnogo odlične gospotle, Vegov sestričič Jarnej Peterka in velika množica ljudstva. Pri tej priliki obesila se je na rojstni hiši Vegovi lesena štiri-voglata plošča z napisom: Juri Vega Baron r —1754-1- f — 1802-I. Na bližnji podružniški cerkvici sv. Križa pa se je vzidala nad uhotl-nimi vrati podolgasta plošča iz ulitega železa, na kateri stoji v zlatih črkah latinski napis: Georgius Vega, L. B. die 24. Martii 1754 Sagoricac in vicinitate Staf- Crucis hic natus, obiit Viennae, die 26. Sept. 1S02. R. I. /'. Agnati et umiri posuere die 26. Sept. 1865. 0 tej slavnosti obširno poročajo »Novice« 1. 1865 v 37., 38. in 40. številki. Po tem poročilu moram soditi, da je bila Vegova slavnost v Zagorici res veličastna in narodno slovenska. Z navdušujočimi besedami so odgrnili govorniki svetlo zvezdo na obzorji slovenskem, katera je bila • 1 Častitljiv mož še uživa v Ljubljani zasluženo pokojnino. rf HafnE^" t? do takrat množici slovenskega ljudstva skoraj celo neznana. Da-si se je tako Vegova slava ustno daleč okrog razširila, zvedelo se je vender o njegovem delovanji premalo, ali pa se je prehitro pozabilo. 7.) Zato je v «Zori * od 1.1874 g. D. T. (Dav. Trstenjak) na novo opozoril slovensko občinstvo na Vego, naštevši v kratkih črticah njegova zna-menitejša literarna dela. 8.) Lanski «Kres» pa me je s kratko opazko napotil, da poskušam v priprostih besedah slavnemu rojaku postaviti spomenik v slovenskem jeziku, edino želeč, da bi se ves narod zavedal svojega velikana; kajti zavedal se bo samega sebe. In ko se bo narod zavedel ter si utrdil dom in zagradil meje, naj postavi rojaku, ki je bil volje jeklene — spomenik jeklen. Ozrimo se še enkrat po Vegovem življenji! Mati slovenska naphala je Skrinjico edinemu sinku, za popotnico mu je dala svoj blagoslov. Oče ga zapeljejo tja v belo Ljubljano — v širni svet. Iz mladeniča je vzrasel mož, poln modrosti in kreposti. V širnem svetu zaslovelo je njegovo ime. Proslavil se je kot učenjak na obzorji svojega časa, kot razširjalec in pospešitelj občne vede po izvrstnih spisih in svetovno znanih logaritmov-nikih; proslavil seje kot preosnovatelj avstrijske artilerije in kot utemeljitelj nje znanstvene podlage, sploh kot zvest sin avstrijske domovine. fr. hauptmann. on Lv*. i k Ar-' V gradu na postelji svoji Bled in nem leži graščak, Davi v divjem besnem boji Smrtni ga objel je mrak. «Allah, allah > okrog rova Turki divji rujove, «Allah, allah* vedno z nova Divje vžiga jim sreč. Zraven njega hčerka mlada, Oj sirota zdaj, kleči, Stoka v divji boli Rada, A solze na lice ni. Čuj, ob grajskem rovu doli Raste hrup in divji šum, • Allah, allah« vre okoli Kakor krik peklenskih trum, Kaj za to, če pod nakupi Turek ljut se zvrne v prah Na njegovo mesto stopi Vragov ljučih pet na mah. Za ozidjem četa mala Kristijanskih mož stoji, Srca niso jim upala, Ali pešajo moči. Bolestno sc Rada zgane Ter sc iz omame vspne, Od očeta k oknu plane, Srpo se na dvor ozre. Oj gorje! Čez zidc grada Turška sc vali zverjad, Zdaj gorje ti, deva mlada, Zdaj gorje ti, sivi grad! Dneve tri že hlapci zvesti Vragom stavljajo sc v bran, Mnog še drug več ni na mesti, 1'ndel v boji je srčan. «HBJ '• SUSt A Še na čelo da visoko Hči poljub očetu vroč, Luč gorečo prime v roko, Steče od postelje proč. V kotu skrit kleti prostrane Sod odprt stoji navpik, K sodu hrabra Rada plane, Srčno vrže luč — v smodnik. Temen hodnik za hodnikom, Stopnic dolg preteče broj. Za njo, nad njo z divjim krikom Dere v grad Turčinov roj. Čuj, zmajč se hrib mogočni, Kakor da je sodni dan, S hriba buknc v pokoj nočni Hrup in šum, polom strašan. V kleti temni in globoki Rada mlada obstoji, Tu v molitev sklene roki, Bogu duSo izroči. Ko z neba spet mesec sine, Glej, na griči ni zidu, Samo grozne razvaline So ostale od gradu. Pokopana pod zidovjem Rada hrabra spi trdo, Z njo leži pod tem skalovjem Turkov divjih sto in sto. 1 KRILAN. DEŽELI SLOVENSKI USTANOVITEV VOJAŠKE KRAJINI ZA FERDINANDA I DKAR so bili turški Osmani 1. 1356 Hellespont na plavili prekoračili in se kmalu potem vse Ru-melije polastili ter si je M urad I. 1.1363 Drinopolje (Adrianopel) za svojo prestolnico izvolil, postali so Turki v kratkem času strah cele Evrope. L. 1375 so .vzeli Srbom Niš, 1.1389 so jih potolkli na Koso vem polji in 1.1396 so pobili ogerskega kralja Sigmunda pri Nikopolji ob dolenjej Dunavi. V tej bitki so se prvikrat zapadni Evropejci (Francozi) s Turki merili in ravno tako so tudi Slovenci pod vodstvom celjskega grofa Hermana prvikrat spoznali svojega iiiajvečega neprijatelja naslednjih stoletij. Tri dni po vtej bitki razlili so se Turki ko mogočna reka po vsej Ogerski in jo oplenili tja do Hude. Pri tej priložnosti so tudi Sriem poplavili in jedna tolpa je prodrla ob Dravi navzgor celo pred Ptuj. Takrat so torej Turki prvikrat stopili na slovensko zemljo.1 Od takrat so se začeli redni turški napadi na Ogersko in na slovenske zemlje. Čeravno je med temi in turško državo še stala kraljevina Hosna in Hrvatska, vender ti zemlji nista imeli zadosti moči, turško vojsko odbijati ali jo na svojih mejah ustavljati. Tako so pojedine osmanske čete kakor blisk in nepričakovano navaljivale na mirne, za obrambo čisto nič pripravljene dežele, plenile in ropale, kar jim je pod roko prišlo, požigale vasi in mesta, skrunile svetišča, morile ljudi brez razločka starosti, spola in stanu, nabirale si obilen plen in vodile seboj v 1 Parapat, Turški lioji (Matičen letopis 1871), 9. sužnost na tisoče mladih ljudij z vsem njih imetjem in premoženjem. To se je ponavljalo malo ne vsako leto. Jeseni 1.140S so se prikazali Turki pri Metliki in Črnomlji,11.141S pri Radgoni in 1431 zopet pri Metliki. Ravno tako je napadal sultan Murad II. (1421 —1451) skoro neprenehoma Ogersko in Erdeljsko. Le junaški Janko Sibinjanin (Ivan Hunyadi) ustavil je bil za nekoliko časa zmagovalno napredovanje Turkov ter jih v različnih bitkah zaporedoma potolkel in Beli grad osvojenja rešil. Ravno takrat so se bili tudi Albanci vzdignili proti Turkom, in njih junaški vojvoda Skanderbeg (1443 —1467) delal je veliko preglavico Turkom. Ali vse to ni moglo ustaviti turških zmagovanj. 29. maja 1453 padel je Carji grad v roke Mohameda II. in ta novica je globoko pretresla vso Evropo. Papež Nikolaj V. razglasi 1. febru-varija 1454 križarsko vojno proti sultanu, »predhodniku Antikrista*, ali Evropa na to ni več odgovorila z rožlanjem orožja. Tako globoko se je bilo že ukoreninilo prepričanje, da so Turki nepremagljivi in da jih ni mogoče več iz Evrope izgnati. In zares, Turki so neprestano napredovali. L. 1458 zjedini Mohamed po polnem Srbijo s turško državo in 1. 1462 uniči tudi kraljevino Bosno. Tako so pomaknili Turki svojo mejo neposredno do Hrvatske in Ogerske. Ogri so spoznali veliko nevarnost, ki jim je pretila sedaj od Turkov in zato so zbrali vse svoje moči, da bi to nevarnost odvrnili. Sreča jim je bila naklonila takrat druzega junaškega vojvodo, t. j. Matijo Corvina, ali kakor ga slovenske narodne pesni imenujejo kralja Matjaža. Ta dere 1.1463 v turško Hrvatsko (ki spada državopravno k ogerski kroni) ter osvoji v kratkem času nad 60 gradov in mest. Posrečilo se mu je tudi Turke pri Jajci v beg zapoditi in ogerskega namestnika v Bosni postaviti. Ali to ni turške moči nič oslabilo in že 1482 osvojil si je Bajazit tudi Hercegovino. Med tem časom pa so Turki nadaljevali svoje navale na slovenske dežele. Njih navadna pot je peljala iz Sarajeva čez Travnik, Jajce, Ključ, Bihač, Drežnik, Modruš in Ogulin do Vrbovskega. Tu so se obrnili ali proti Ljubljani čez Kostel, Kočevje, Ribnico in Turjak, ali pa proti Goriškemu in Furlanskemu čez Reko, Klano Lipo in dalje po Istri in Krasu do Gorice. Tako so pridrli Turki 1. 1469 čez Dolenjsko do Ljubljane in na drugi strani črez Kras na Furlansko do Plave. Isto tako so bili prišli tudi 1.1472 do Ljubljane ter na zapadu do Tržiča (Monfalcone) in Gorice.2 L. 1473 pa so šli še dalje, po Kokri na Koroško do Celovca, St. Vida in 1 Valvasor, Ehre (les Her/.ogthums Krain, XV. 329. . s Parapat, o. c. 32 in 43. Velikovca. L. 1475 so bili prišli do Ptuja in Radoljice. L. 1476 so dvakrat poplavili vse Kranjsko in Štajersko ter prihrumeli po vipavski dolini do Gorice in po Gorenjskem na Koroško. L. 14 77 so plenili po Furlanskem med Sočo in Taljamentom, a naslednjega leta so drli ob Soči navzgor na Koroško in prišli celo do Brež (Friesach) in Gradca (Strassburg). L. 1479 prihruli so bili do Ptuja in Ljutomera, a 1.1480 po Koroškem ob Krki navzgor in potem po grobniškem polji (Krapfeld) na Štajersko mimo Judenburga, Ljubna, Brucka in potem nazaj mimo Gradca in Radgone na Ogersko. L. 1482 so bili Turki zopet na Kranjskem, 1. 1483 na Kranjskem in Koroškem. Ali ker so bili Hrvati nazaj gredoče ob Uni dobro natolkli, zato se do 1.1491 niso upali več na Kranjsko. Ali naslednja tri leta so pa zopet redno obiskovali slovenske dežele. L. 1495 sklene sultan Bajezit II. mir z ogerskim kraljem Vladislavom in temu miru je pristopil tudi cesar Maksimilijan I., kot vladar slovenskih dežel. Od tedaj naprej Turki niso več navali vali z veliko silo, ali male čete so tudi naslednja leta (1496 in 1497) Kranjsko obiskovale. Turki so bili takrat z Benečani v boji in zato so pridrli 1. 1498 zopet na Goriško in Furlansko, oplenili beneška posestva, razsuli 132 mest, trgov in vasij ter odpeljali soboj 1000 ljudij v sužnost1 L. 1503 pa so sklenili tudi Benečani mir s Turki in od tedaj naprej so imele slovenske dežele več časa mir pred Turki. Leta 1520 pa nastopi vlado najsilnejši turški sultan Soleiman II. (1520 —1566). Z njim se je začela doba najhujših turških navalov na ogerske in avstrijske dežele. Njegovi paše so osvojili Knin v Dalmaciji, Sabac v Posavini in Zcmun v Sriemu, on sam pa Beli grad in pa še več drugih gradov v Sriemu (1521). Ogerski kralj Ljudevit II. je v toliki nevarnosti zastonj prosil pomoči v \Yormsu pri nemškem državnem zboru, pri Benečanih in pri papeži. Tudi na Kranjsko so ponovili Turki svoje navale I.1522 —1524. Ali glavna nevihta seje izlila nad Ogersko, kjer je bil kralj Ljudevit 29. avgusta 1526 pri Mohači po polnem potolčen in je hitro potem beže poginil. Tedaj proglasijo Ogri svojim kraljem Ivana Zapoljskega, (madjarski: Janos Kir;ily, v uradnih poročilih avstrijskih pa le grof Ivan Spiški |«von der ZipsiJ imenovan), katerega je tudi sultan priznal. Tedaj pa (1. 1528) se je moral tudi kralj Ferdinand, avstrijski vladar 1522—1564 in vsled dednih pogodeb tudi pravi kralj ogerski in češki, osodi udari in poslali k premogočneniu sultanu poslanstvo (Ivana Hoberdanskega in Kranjca Sigis-munda Višnjegorskega), da bi hotel priznati njegove pravice do Ogerske. 1 Hammer-Pnrgstall, (icschichte des osmanisehen Reiches, II. 321. Celih devet mesecev je pustil Soleiman čakati kraljeve poslance in potem še le jim odgovori, da bode «sam z vso močjo prišel in cesarju osebno povrnil, kar ta od njega zahteva*.1 To žuganje in pismo, katero je bil sultan po poslanstvu kralju poslal, naj se skuša se Zapoljskim tako pogoditi, da ne bode sultanovi oblasti na škodo,2 poučilo je Ferdinanda, kaka nevarnost mu preti iz Carjega grada. Poslal je sicer še drugo poslanstvo, da bi na vsak način mir od sultana kupil, ali preje nego je to v Carji grad prišlo, bil je že Soleiman na poti proti Dunaju z 250000 možmi in 300 topovi. Velike povodnji so sicer zadrževale turško vojsko ob Dunavi in Dravi, ali vender je bil Soleiman že 18. avgusta 1529 v Mohači, kjer se mu je poklonil Ivan Zapoljski. Dne 7. septembra preda se Buda Turkom in že 14 dnij pozneje so njih prednje straže (tako imenovani «akindži», t. j. dirjači in požigalci, nemški ) dunajsko ozidje obletavale. Dunaj se je bil v naglici pripravil za brambo in opustivši predmestja utrdil notranje mesto. Zapovednik mestu je bil Nikolaj Salm in zraven njega so stali zastopniki najimenitnejših plemiških rodovin v Avstriji, zlasti iz slovenskih dežel. Med temi se je po svoji hrabrosti najbolj odlikoval Ivan Kacjanar, takrat polkovnik lahkega konjeništva. Ti hrabri branitelji so uspešno odbijali vse turške napade in prisilili Soleimana, da se je moral 16. oktobra z vso svojo vojsko izpred Dunaja umakniti. Ali vračaje se skozi Ogersko in Štajersko razsajali so Turki strahovito po teh deželah. Kacjanar se je spustil za njimi se svojim lahkim konjeništvom, jih dotekel in jim odvzel mnogo jetnikov, goved in konj.'1 Pa tudi med tem časom, ko so Turki po Ogerski in pred Dunajem razsajali, niso bili pozabili slovenskih dežel. Po zimi 1. 1527—1528 pre-dobili so Turki nespretno hranjeni trdnjavi Jajce in Banjoluko in vsled tega so se morale tudi druge manjše trdnjave po Dalmaciji in Krajini (turški Hrvatski) predati. Tudi Udbino, Liko, Krbavo in Modruš v Hrvatski ter Požego v Slavoniji posedli so Turki. Takrat so prenehale katoliške škofije Knin, Krbava in Modruš ter Požega je postala glavno mesto turškega sandžakata.' Premagalec Bosne, Chosrewbeg, iz sultanskega poko-lenja, postal je tudi njen namestili vladar ter jo sijajno in pravično vladal. 1 Gevay, Urkunden un«l ActenstUcke /.ur Geschichte der Verhaltnisse awischen Oesterreieh, Ungam und der Pforte, 3 — 28. ,J Gevay, o. c. I. 51 — 52. 3 Notizenblatt der k. k. Akademie der VVissenschaften 1858, 272. * Istuanfi, Regni Hungariae Historia, IX., ed. Rommerskirchen, 94. Ali kljubu tej pravičnosti Turki niso opustili svojih navalov na Kranjsko ter jej tudi 1. 1527—1529 niso prizanašali.1 Se 27. avgusta 1529 je pisal stotnik Jurij Jurišic iz Metlike tridentinskemu škofu in Ferdinandovemu svetovalcu Clesu: <£s bcsclichcn taglich cin/all von den turckhcn, die zu 50 vnd 60 phardten (konjeniki) vnd sondcrlicli die Martholossen in Cra-bat/ien vnd an den Craincrischen Confin pramen vnd ranben.»* Ako pregledamo vse te napade, ki so se tudi za cesarja Ferdinanda malo ne leto za letom ponavljali, ako premislimo trajno nevarnost, ki je neprestano žugala od strani »večnega sovražnika krščanstva» poleg Ogerske najbolj slovenskim deželam ali (po takratnem nazivanji) Notranji Avstriji, prašati se moramo, kaj so te dežele storile za svojo obrano in kako so mislile, za bodočnost turške napade uspešno zaprečiti? Na to moramo odgovoriti, da notranjeavstrijski stanovi niso stali brez posla, da so se ne le mnogo posvetovali, nego tudi krepko delali in marsikatere naredbe ukrenili, iz katerih se je tečajem XVI. stoletja izcimila Vojaška Krajina. Kako naj bi se državna meja zavarovala pred mogočnim, nikoli mirujočim sovražnikom, s to mislijo pečali so se malo ne vsi narodi v zgodovini. Starejši narodi so mislili, da se trajna obrana najlaže uzpostavi z mejnimi nasipi in zidovi. Zadosti je, da tu omenim kineški zid, ki se je 210 miriametrov dalječ čez hribe in doline vlekel; prekop Naharmalca in za njim stoječi medijski zid v Mesopotamiji, in zid, kateri so bili novoperzijski kralji pri Derbentu z vrha Kavkaza do hvalinskega jezera sezidali proti severnim nomadom. Tudi Rimljani, katerim so bile meje posebno svete in postavljene pod varstvo božanstev *dii terminom mbili so prisiljeni napraviti piktovski nasip v Engleški in tagri derumates» med Reno in Dunavo. Tudi v Ogerski vidijo se ostanki rimskih nasipov blizu Novega Sada ter ravno tako v Moldaviji in Hesarabiji tako imenovanega Trajanovega nas/pa. Tako je prišla tudi našim prednikom misel, ustanoviti stalno stražo na turški meji, katera naj bi bila tako močna, da bi onemogočila vsak neprijateljski napad. Vender se je prašanje o postanku Vojaške Krajine do sedaj z različnih stališč reševalo. Vaniček1 misli, da je postala prva narodna straža 1 Dimih:, (icschichtc Krains, II. 124. • Genty, o. c. III. 40. -1 Vantftk, Spccialgcschichtu ilcr MilitSrgrcnzc, I. 26. r/j jlv*«- u v Vojaški Krajini na podlagi fevdalne sisteme in stavi njen početek v L i538, ko so se prvi Srbi v Slavoniji naselili. Temu nasproti misli Krčelič,1 da je Vojaška Krajina takrat postala, ko je celjski grof v Senji utemeljil poglavarstvo in vojaško stražo. Ta straža je bila sestavljena iz plačanih vojakov, kateri so dobivali tudi male kose polja. Zato so se kmalu naselili okoli Senja tudi Uskoki, t. j. Srbi, ki so pred turško okrutnostjo v Dalmacijo in Hrvatsko pobegli ali (po 10 funtov), razen tega pa še 60 velikih pušk, «Hakenbiichsen» imenovanih. V priznanje za njegove zasluge dovolil je kralj Ferdinand grofu Salmu 300 gold. letne penzije za pet let in obečal dati mu več posestev, kadar bodo izpraznjena.4 Nasledki teh posadek po hrvatskih mejnih krajih pokazali so se kmalu. Akoravno so namreč Turki še 1. 1523 osvojili Ostrovico na Uni, vender so bili hrabro odbiti pri Skradinu, Kninu in Krupi, katero je takrat oblegal Surim paša.5 Tudi Jajce je osvobodil grof Krsto Frangepan 1 Mesti, Kad jugosl. akademije, III. 14, 28; Marino Strni/1/0, Rapporti della Kep. Veneta coi Slavi meridionali, Arkiv VIII. 5, 7, 28, 29, 54, 56, 58, 63. - Mesii, Kad jugosl. akademije, III. 52. Notizenlilatt der k. Akademie 1855, 201. 4 Oher/eifner, o. c. 17. 1 Tomasieh. Kronika, Arkiv za jugosl. pov., IX. 26. (Frangepan), ko je je obsedalo 20000 Turkov.1 Ali to so bili tudi zadnji uspehi avstrijskih posadek, ker kinalu potem so Turki posedli vso c Visoko Hrvatsko in vse obmejne gradove.2 Zastonj so kranjski stanovi 1.1524 zahtevali od nemškega državnega zbora v Regensburgu pomoči za Hrvatsko, za to cpredzidje krščanstva*. Tožili so, da je ta dežela tako oropana in uničena, da se ne more več braniti, ter da sedaj žuga še veča nevarnost Kranjski, ker Turki pridejo lahko v dveh dnevih v deželo. Predlagali so, naj bi se ob meji vpeljala stalna straža, a ne samo na šest poletnih mesecev, kakor do zdaj. Prosili so nazadnje, naj cesar pošlje na hrvatsko mejo tiste konjike Ivana Kac-janarja in Ivana Piichlerja, ki so takrat na Dolenjskem ležali za obrambo dežele, a ki niso nič bolje gospodovali nego Turki. H koncu obečajo stanovi slovenskih dežel 20000 gold. kot pripomoček proti Turkom." L. 1525 je bila malo zaspala mejna obramba, ker je moral grof N. Salm Hrvatsko zapustiti in na pomoč hiteti grofu Dietrichsteinu proti upornim kmetom na Štajerskem.4 Mesto Salma poslali so potem na hrvatsko mejo slovenska junaka Nikolaja Jurišica se 100 in Ivana Kacjanarja se 60 gold. mesečnine. Istega leta stala je mejna straža 25 300 funtov.5 L. 1526 udarijo Turki na Ogersko in premagajo kralja Ljudevika II. pri Mohači. Še predno je kralj Ferdinand znal za smrt Ljudevika, pisal je hrvatskemu banu Bathyanu, naj zvesto varuje deželo pred turškimi napadi ter da mu bode po svoji moči podporo pošiljal." Ali dasiravno je Ferdinand že od 1.1522 bolj skrbel za Hrvatsko, nego njen lastni kralj Ljudevik, in dasiravno je po smrti poslednjega Ferdinand imel naslednje pravice do Hrvatske, vender so se njegovi volitvi upirale tiste težave, ko na Ogerskem. Hrvatsko plemstvo je bilo večinoma nasprotno Ferdinandu. Celo ban Hathyani, ki je po mohaški bitki celo pri papeži Klementu VIII. pomoči iskal za svojo deželo (* IUyrica par s, (juac nune Sclavonia vocatur»J, bil je zelo omahljiv in na skrivnem želel zmago narodne ali ogerske stranke. Pisal je Ferdinandu, da se po Hrvatski govori, da ne bodo ni Čehi 111 Ogri Ferdinanda hirali in da torej tudi pri Hrvatih ni veliko upanja. — Temu ugovarja Ferdinand, da ni res in da naj to Bathyana ne straši, 1 Eagtl, o. c. 566. * Toma sic h, 1. c 3 Dimitz, o. c. 108. 4 Muchar, (ieschichtc Stciermarks, VIII. 346 in 355. 5 Oberfcitner, o>«:. 20 in 27. " 0'craj'. Gesandtschaft Ferdinand.« I. an Suleiman 1527, 4—5- -p? temveč naj se prizadeva Hrvate skloniti na to, da pošljejo svoje poslance z Ogri vred v Požun. Zato pa obeta Ferdinand Hrvatom izdatne podpore proti Turkom, da jim pošlje Kranjce na pomoč, da postavi v Bihač potrebno posadko ter da izplača za brambene namene še 30000 gold., kakor je že 20000 gold. v resnici plačal.1 Toda Bathyana vse to ni prepričalo, ker je slutil, da so to le obeti in mamila. Za svoje poslance do hrvatskega plemstva izbral je bil Ferdinand Krištofa Frangepana in Nikolaja Jurišica, potem do bana, hrvatskih stanov (duhovskih in posvetnih gospodov) in mest ljubljanskega škofa Krištofa Raubarja in Ivana Piichlerja, stotnika v Vojaški Krajini. Tem je dal Ferdinand poverovalna in priporočilna pisma nekoliko določenim hrvatskim grofom, nekoliko pa naj bi jih poslanci še le na Hrvatskem po svoji previdnosti in potrebi plemičem razdali. Ti poslanci so marljivo izpeljavah svojo nalogo, ali vender niso mogli vsega plemstva na svojo stran pridobiti. Da, najvplivnejša oseba v deželi, grof Frangepan, prešla je na stran Ivana Zapoljskega, od Ogrov izbranega protikralja. Tega Frangepana (Frankopana) imenujejo sočasni viri kratko le grof («groff, griph»). Odlikoval se je v mnogih bitkah proti Turkom in Benečanom (1514—1519 bil je celo v Benetkah v ječi) in zato ga je bil cesar imenoval za poglavarja na Krasu in v Postojni. Ne ve se, zakaj je pozneje zapustil cesarsko stranko in se oklenil Zapoljskega. Bržkone so ga na to sklonili veliki obeti. Frangepan se je skrivši sešel z ogerskim protikraljem in ta mu je obljubil, da ga naredi za bana Hrvatske in Slavonije, da mu izroči Senj, do katerega je imel Frangepan od svojih pradedov nekaj pravic, potem Bihač in več drugih palatinskih gradov. Na to je šel Frangepan v Slavonijo in sklical na skrivnem deželne stanove ter jih pridobil za Zapoljskega, ki je hitro začel tridesetino za svoje namene pobirati. Le Varaždin in Nedelice v Medmurji niso hoteli ničesa plačati. Frangepan je tudi pozval Zapoljskega, naj hitro napade Štajersko in Avstrijo ter naj ju opustoši, ne čakajoč, da ga poprej Ferdinand napade. Ali Za-poljski ni imel srčnosti in je vedno odlašal. Zato ga zapusti več njegovih prijateljev, med njimi tudi Bathjani, ki se poda v Giessingen.3 Med tem pa odprejo cesarski komisarji Pavel Oberstein, dunajski prošt, Jurišic, Kacjanar in Piichler novega leta dan 1527 hrvatski volilni zbor na Cetinu, trdnem gradu na izhodni strani Slujna. Predno izbero hrvatski plemiči Ferdinanda za svojega kralja, obljubijo poslanci v nje- 1 Chmtl, Hahsburgisches Archiv, II. 22— 25. * Chmtl, o. c. 27—29; Istuanfy, Regni Hungariae historia, IX., edit. 1758, 85. govem imenu sledeče, za obrambo in utemeljenje Vojaške Krajine prevažne točke: i.) Kralj hoče na Hrvatskem vzdrževati iooo konjikov (dajoč vsakemu po tri dukate na mesec) in 200 pešcev. Tem poslednjim, kakor tudi 200 konjikom bode zapovedoval kraljev bojni glavar, ostalih 800 konjikov pa se izroči pojedinim hrvatskim plemičem. 2.) Kralj bode vzdrževal zadostno število vojakov na Kranjskem in ob hrvatski meji. 3.) Obeča popraviti in utrditi gradove po deželi ter preskrbeti jih s potrebnim strelivom. Nato izberejo plemiči Ferdinanda in Ano za svojega kralja in kraljico ter jima prisežejo zvestobo in poslušnost.' Bathyani pa tudi ni hotel po polnem spreti se z novim kraljem in zato mu je pisal iz Požuna, pod kojimi pogoji je pripravljen še nadalje Ferdinandu služiti in 500 konjikov zoper Turke vzdrževati. Kralj sprejme bržkone te pogoje, ker 29. marcija pošlje hrvatsko-slovenskim plemičem pismo, v katerem jih spomina, naj priznajo Bathyana za svojega bana ter se podvržejo njegovemu sodstvu.4 Ali Hrvati so tožili svojega bana, da ne stanuje v deželi in da ne skrbi za njeno varnost ter da ima v Bihači le pet vojakov. Dežela da je po polnem opustošena in vsled slabih letin onemogla. Ako pade le še jeden grad ob Uni, potem je Hrvatska izgubljena. Ti gradovi pa so tako poškodovani, tako brez vojakov in streliva, da bi se morali najdalje v treh dneh podati. Kraljevi pomočni denarji se ne delijo po pravici in vrhu tega so tako slabe vrednosti, da se na vsakem goldinarji 8 do 10 krajcarjev izgubi. Ljudstvo je po polnem obupano in zbegano. Neče se več tolči s Turki in rado beži pred njimi, ali pa se jim udaja, ker mu poslednji obečajo, da je puste mirno živeti po stari veri in da je osvobode vseh davkov. Zato prosijo Hrvati nagle pomoči, naj se vsaj obečanih 1000 konjikov in 200 pešcev vedno vzdržuje.3 Cesar je odgovoril tolažilno, da vojakov do sedaj še ne more poslati, ker jih na Ogerskeni silno potrebuje, da pa je svojemu bojnemu glavarju Jurišicu zapovedal, naj vse stori za obrambo Bihača in ostalih utrjenih mest. Le gradove ob Uni (vseh je bilo dvanajst) naj Hrvatje sami oborožijo in vzdržujejo, ker so lastnina hrvatskih grofov (Blagajev in Zrinskih). V potrebi pritekel jim bode Jurišic na pomoč se strelivom in topi. O združenji Hrvatske z dednimi avstrijskimi deželami, katero so Hrvatje sami želeli, ne more se za ta čas govoriti.1 1 Chmd, o. c. II. 35—37- " L. c. 42. 9 L. c. 44—48- 4 L. c. 49—50. Med tem pa tudi Frangepan ni miroval, katerega je bil Zapoljski imenoval za svojega bana v Slavoniji (t. j. v županijah Zagreb, Varaždin in Križevac). Sklical je slavonske stanove k deželnemu zboru v Križevac, kamor naj pridejo v obilnem številu na posvetovanje o deželnih potrebah in o stvareh Zapoljskega. Pridejo pa naj se svojimi podložniki in kmeti, »dobro oboroženi», ker je neizbegljiva vojna z <• Nemci*. Ko je kralj Ferdinand to zvedel, zapovedal je 19. oktobra 1527 svojemu poglavarju Dietrichu pl. Hartyschu, ki je stal se svojo vojsko v zahodni Ogerski blizu štajerske meje, naj se nemudoma poda se svojimi pešci in konjiki, kolikor jih ima pri sebi, *in vnnser IVindiscliland» in tam vse stori, kar je potrebno za njegovo osvojenje, ali pa kar bi znalo biti na korist Ferdinandu. Zato naj podpira z oroženo močjo ljubljanskega škofa Krištofa, katerega je kralj v Slavonijo poslal, da skliče njemu udane stanove na poseben zbor.1 Ker so pa konečno došla veselejša poročila iz Hrvatske in ker se je škofu Krištofu deloma posrečilo izpeljati svojo nalogo, zato je Ferdinand že naslednjega dne preklical povelje poglavarju Hartyschu dano. Jurišic, ki se je še zmerom v Slavoniji mudil, poročal je Ferdinandu, da se mu je skoro po polnem posrečilo Slavonce pomiriti in za kralja pridobiti. On in Bathyani se snideta v Krapini z ljubljanskim škofom, kjer je stal tačas tudi Ivan Ungnad, štajerski stotnik se 400 pešci in jednim topom. Y Krapini so se posvetovali, kako bi bilo najbolje premagati hrvatske upornike Simona Erdolya, Ivana Tahya in Ivana Banffya, katerih gradove je bil Ferdinand Bathyanu obljubil, ako jih njegovi privrženci osvojd. Ali sprevideli so, da so preslabi proti upornikom in sklenili so, da naj se tudi štajersko konjištvo iz Slavonije umakne, kakor se je bilo že prej kranjsko pod Ivanom Piichlerjem. Iz Krapine podal se je Jurišic zopet na hrvatsko mejo ob Kolpi, kjer se je bilo v novič 300 Turkov prikazalo in nekaj ljudij v sužnost odpeljalo. Od tam poročal je o žalostnem stanji Vojaške Krajine. Jurišic ni imel več nego 50 konjikov pri sebi. Služba ogleduhov še ni urejena in hrvatski ogleduhi nečejo več služiti. Pri sedanjem obrambenem redu so Hrvatska, Kranjska, Istra in Kras po polnem *in dj sehanez geschlagen*. Kmetje se hočejo izseliti in le tedaj bi jih bilo mogoče zadržati, ko bi se posrečila operacija proti Bihaču, katero Jurišic zdaj namerava, ako dobi zadosti pomoči; ako pa ne, tedaj rajši odstopi od svoje službe.* 1 L. c. 56 B O. c. 58—61. iHr vm rli m m Vsi Ferdinandovi uspehi v Slavoniji pripisati se morajo jedino napredovanju njegove vojske na Ogerskem proti Ivanu Zapoljskemu. Kmalu potem, ko je bila kraljeva vojska, pri kateri je opravljal prednjo stražo Ivan Kacjanar se svojimi Kranjci, koncem julija prestopila ogersko mejo, praznoval je Ferdinand svoj zmagonosni uhod v Budo (20. avgusta), in mesec poznej potolkel je Nikolaj Salm Ogre pri Tokaji. Kmalu potem zadene Zapoljskega velika nesreča tudi v Slavoniji. Tu je imel Frangepan zbrano precejšnje število vojakov, 10000 pešcev in blizu 3000 konjikov. S temi se je bil napotil iz Križevca proti štajerski meji. Njemu nasproti je imel Ferdinandov poglavar Bathyani le malo hrvatskih in slovenskih vojakov in zato se je vedno nazaj pomikal, zadnjič celo do Ormuža. Frangepan je sledil kraljevi vojski in posedel Varaždin, ki se mu je prostovoljno podal. Le grad, v katerem je zapovedoval Pavel Kohkes, ostal je zvest Ferdinandu. Zato ga je sklenil Frangepan oblegati in ga upal kmalu predobiti. Ali nekega dne priletd iz grada tri krogle in jedna izmed njih zadene Frangepana. Ko prihitita Banffy in Tahy k njemu, najdeta ga še na konji ter mu hočeta pomagati doli stopiti. Ali on ni hotel, nego jezdil je sam v svoj šotor. Tu zbere vse svoje stotnike in plemiče, opomina jih k vztrajnemu boju proti Ferdinandu, in da naj po vzetji grada prekoračijo Dravo ter se zjedinijo z Ogri. Vsi so mu obečali, tla hočejo to storiti, ali svoje obljube niso držali, ker že naslednje noči zbežali so vsi pešci na vse strani. Le 1000 konjikov je ostalo pri Frangepanu in ga spremilo na grad «Martinancium», kjer je izdahnil svojo dušo. Od tam so ga prenesli v Modruš in pokopali z veliko slavnostjo v družinski rakvL1 Zdaj so odpadli vsi Hrvati od Zapoljskega, razen Ivana Banffya. Vsa dežela med Dravo, Kolpo iti Savo bila je koncem 1. 1527 v Ferdinandovih rokah. S tem pa je prevzel tudi sveto dolžnost, bolje skrbeti za Vojaško Krajino in za obrambo svojih podedovanih dqžel. Ali denarna zadrega silila ga je s početka le z obljubami in tolažbami pomagati. Na pritožbe kranjskega poglavarja zavoljo turškega napada 1.1528 odgovoril je Ferdinand, da je zaukazal svojim poveljnikom v Hrvatski in Slavoniji, naj priskočijo Kranjski v pomoč s tistimi konjiki, katere kralj ob turški meji vzdržuje. Tudi gledč na mejne trdnjave Bihač in Repič ukrenil je potrebno. H krati prosi Kranjce posojila, da bi plačal vojsko na Hrvatskem in obeča povračilo iz ogerske blagajnice, ker avstrijska je prazna.* 1 Ztrmtgh, Kcrum gestarum inter Fertlinamlum et Joannem Commcntarius, aputl Schu-antltncr, SS. r. IL II. 389—391. • Dimits, o. c. 116. a--.. Tako je morala Kranjska tudi sedaj sama skrbeti za svojo mejno obrambo. Nemudoma je vzela v svojo službo 400 težko oboroženih konjikov provizijonarjev* (ker so dobivali mesečno plačo ali provizijo), potem 100 lahkih konjikov in 200 cmartolozov* ali težko oboroženih pešcev (od grške besede af/nanoMs, t. j. oboroženik, pri Novih Grcih «žendarm»). Bernardinu Ričanu plačevala je kot svojemu vojnemu poglavarju 200 gold. in skrbela je tudi za mejne trdnjave Bihač in Brinj (Briindl). V Bihač poslali so Kranjci 200 gold. za ondešnjo posadko, v Brinj pa tri cente smodnika in en tovor svinca ter za 333 gold. žita.' Vender pa so pridrli Turki 28. julija zopet na Kranjsko in še le, ko so Korošci in Štajerci in celo Hrvatje Kranjcem na pomoč prihiteli, bilo je mogoče odbiti tretji turški napad. Opiraje se na dolge skušnje, poročal je deželni glavar kranjski (16. marcija 1528), da kmetovska vojska ne more nič opraviti, da se ne upira zadosti in da ž njo ni mogoče nikake časti pribojevati. Kmetje da so postali po celi deželi že zelo nevoljni. Oni mrmrajo, da morajo vedno davke in prineske plačevati in vender vedno za vojno pripravljeni biti, živež seboj nositi in gledati, kako jim Turek njih imetje pokončuje. Zato ni druge pomoči, nego da se ustanovi v deželi stalna vojska plačanih, svojemu poklicu živečih vojakov. V tem smislu se je govorilo tudi na deželnem zboru v Ljubljani (6. novembra 1528) in na odborniškem zboru v Gradci (10. decembra 1528).* Vsled tega so se stanovi dogovorili s Ferdinandom, da je postavil na mejo 1500 španjskih vojakov. Ali ker niso dobivali svoje redne plače, nadlegovali so prebivalce za živež. Na odborniškem zboru v Drauburgu (4. junija 1529) prevzela je Štajerska dve tretjini, Koroška pa jedno tretjino stroškov za vzdrževanje španjskih vojakov ob hrvatski meji. Stotnik teh vojakov je bil Misser (gospod) Antonio de Camargo. Njemu priporočajo stanovi, naj gleda na to, da vojaki ne bodo nadlegovali ubogega ljudstva. Stotnik je to obljubil pod pogojem, da se mu bode plača redovito dajala. Sigmund Durer je znal španjski in zato so ga stanovi izvolili za svojega poslanca pri mejnih vojakih. — Razen Španjcev vodil je tudi Ivan Piichler 700 lahkih konjikov ob hrvatski meji. Tudi za te so obljubili Štajerci in Korošci plačevati dve tretjini, ostalo tretjino pa naj bi Kranjci dajali. (S Kranjci zajedno so postopali tudi Goričani glede na mejno obrambo in z njimi vred nosili so tudi stroške, kateri so bili od odborniškega zbora določeni.) 1 Dimi/z, o. c. 116. ® O. c. 115. Iz tega se jasno vidi, da se je misel in osnova utemeljenja Vojaške Krajine porodila med stanovi slovenskih dežel. Tudi denarno podporo in vojaško silo za mejno obrambo dajale so skoro le notranje-avstrijske dežele. Kajti čeravno je bilo spočetka tudi nekaj tujih vojakov v mejni službi, vender so jih kmalu potem nadomestili domačini. Že štajerski deželni zbor v Gradci (januvarija 1529) zahteval je, naj se ne prepušča več deželna obramba tujim konjikom, nego domačim. Zahteval je tudi, naj bi kralj sam skrbel za njih vzdrževanje, ali ker je sprevidel, da to ni mogoče, dovolil je za te namene 22000 gold. v treh obrokih.1 Tudi Kranjci so dovolili zopet 1000 gold. za živež in 400 gold. za ogleduhe* L. 1529 dobi vrhovno zapovedništvo v Vojaški Krajini Ivan Kacjanar, ki je bil takrat splošen vojaški poveljnik v slovenskih deželah. Od sedaj naprej vodil je ta slavni junak vso mejno obrambo celo do svoje tragične smrti 1.1537. Zato zaslužuje, da se tu ob kratkem spominamo tudi njegove plemenite rodovine. Kacjanar je bil ud tiste plemenite rodovine, ki je imela že v sredi XIII. stoletja svoja posestva okoli Gorenjega grada v savinski dolini in vzela svoj priimek bržkone od grada Kazenstein ob Paki blizu Šoštanja. Od 1.1338 naprej nahajamo več Kazensteinov kot vazale Gorenjegradčanov. L. 1370 spremljal je Rudolf Kazenstein vojvodo Alberta na Furlansko. V prvi polovici XV. stoletja poprodali so Kacjanarji svoja posestva pri Gorenjem gradu in Šoštanj i Celjanom in se naselili na Gorenjskem okoli Radovljice. (Celjani pa so 1. 1439 razdrli grad Kazenstein, da bi ne prišel v roke Frideriku, vojvodi štajerskemu.) L. 1476 beremo prvikrat o Kacjanarskih posestvih v Begunjah. Oče našega junaka bil je Lenart Kacjanar in mati Uršula, sestra imenitnega Žige Herbersteina iz Vipave. O njegovi mladosti nam ni nič znanega. L. 1525 nahajamo ga prvikrat kot poslanca na odborniškem zboru v \Volfsbergu. Že takrat je bil stotnik deželnih brambovcev. L. 1527 šel je se svojimi Kranjci na Ogersko kralju Ferdinandu na pomoč in priboril mu je več zmag na gorenjem Ogerskem. L. 1529 ga nahajamo na Hrvatskem, kakor že omenjeno. Spomina vredno je, da ga ogerski zgodovinar Jovius imenuje Hrvata (genere Croatus) * bržkone ker je poleg slovenskega tudi hrvatski govoril* 1 Krones, o. c. H. 15. 1 Dimits, o. c 121—123. 3 Jovius Paul. Historia sui temporis, XXXVI. 29. 4 Voigt, Freiherr Hans Katzianer im Tttrkenkriege, in Parapat, o. c. 127—129. Kakor vemo iz obravnavanj avstrijskega deželnega zbora na Dunaji I.1529, vodil je takrat Kacjanar ob turški meji 2000 pešcev, 500 konjikov in nekoliko topničarjev. Pehota je stala vsakih šest mesecev po 48000 gold., konjištvo 33000 gold. (vsak je dobival po 66 gold. na pol leta) in topništvo 18000 gold. Ti vojaki zbrani so bili navadno med Varaždinom in Koprivnico, da so lahko branili prodiranje Turkov v Slavonijo ter ob jednem tudi opazovali gibanje Zapoljskega vojske v južni Ogerski. Ob Kolpi pa je stalo le 700 lahkih konjikov, ki so dobivali po 5 gold. na mesec, in 300 pešcev, ki so bili po raznih mejnih gradovih razvrščeni in so 14400 gold. na leto stali.1 Iz tega se razvidi, da je bila vsa od kralja vzdrževana vojska ob turški meji zelo majhna in nikakor sposobna odbiti veči turški naval. Zlasti prava hrvaška meja bila je preslabo zavarovana in Hrvati so imeli vso pravico pritoževati se o tem. In zares pretila je Hrvatski vedno veča nevarnost. Ibrahim paša, poveljnik v Liki in Krbavi, ukoreninil se je v Udbini ter utrdil Mrzin in druge obmejne gradove. Zastonj je Ferdinand prigovarjal notranjeavstrijskim stanovom, naj skrbe za predobitev Udbine. Zavoljo pomanjkanja živeža in streliva ni bilo na to misliti. Tudi Senju so že pretili Turki, in prebivalci mejnih okrajev žugali so izseliti se, ako jim ne pride nagla pomoč od Kacjanarja.2 Ali ta je moral po Ferdinandovih zapovedih bolj na Ogersko paziti, kjer se je Zapolja očitno s Turki bratil. Ferdinand je vršil v prvi vrsti svetsko politiko Habsburžanov in zato se ni mogel s pojedinimi manjšimi pokrajinami pečati. Ogerska pa je bila prevažna kraljevina, iz katere so Turki lahko celo Dunaj napadali, kakor se je ravno 1. 1526 pokazalo. Zato je bilo treba na vsak način Ogersko Turkom iz rok izpuliti. Kralj je svojo politiko očitno razložil na zboru v Innsbrucku 1. 1532. Tu je poudarjal, da je Erdeljsko tista dežela, odkodar se lahko Ogersko premaga, kateri pa Ogri nič škodovati ne morejo. Erdeljska tudi lahko od strani ovira turško napredovanje in ko bi Turki na Ogerskem izgubili kojo bitko, potolkla bi jih lahko mala vojska, deroča iz Erdeljske. Erdeljska pa more sama 60000 mož postaviti in ti bi lahko v zvezi s cesarskimi vsak napad Turkov na Ogersko ubranili. Zato je potreba najpoprej Erdeljsko pridobiti in tam utrditi kraljevo stranko. Take visoke namere seveda so obračale Ferdinandovo pozornost od hrvatskih in slovenskih mej. Saj so tu stanovi slovenskih dežel skrbeli 1 Notizenhlatt der k. k. Akademie der \Vissenschaften 1858, 267—268. ■ Vanilek, Sjiecialgeschichte der Militftrgrenze, I. 14. za mejno obrambo! Kralj je dajal v ta namen le revne ostanke oil onih velikih svot, katere so mu morale dežele vsako leto dovoljevati. In ko so te 1. 1529 izrekle, da ne morejo več tolikih bremen nalagati svojim ramenom, zaukazal je Ferdinand, naj vsi samostani, bratovščine in cerkvene zadruge prodajo ali zastavijo četrti del premoženja in izročijo skupljen denar vojaški blagajnici. Zato pa jih je tolažil z obljubo, da bode v boljših časih vse povrnil.1 Tudi potem, ko so bili Turki pred Dunajem potolčeni, se ni zmanjšala turška nevarnost Na odborniškem zboru v Linci (13. januvarija 1530) so tožili kranjski poslanci, da je hrvatska meja po polnem brez varstva, da brez stalne vojske ob meji ni misliti na uspešno obrambo, ker so turški napadi tako hitri, da ni mogoče v tako kratkem času deželnih brambovcev zbrati. Bihač in Repič so stražniki večinoma zapustili, po drugih mestih pa (n. pr. v Senji in Zagrebu) da ne dobivajo svojih potrebščin. Zahtevali so tudi, naj se Kacjanar nazaj na Kranjsko pokliče, tla bode mogel voditi deželno obrambo. — Na to je kralj zopet s tola-žilnimi in obetalnimi besedami odgovoril, tla bode bolje skrbel za mejno utrjenje ter tla bode popravil razpale gradove v Ljubljani in Metliki, kakor tudi ostale «taborje» po deželi, in jih preskrbel se strelivom* In ta pot zdelo se je, tla bode Ferdinand mož-beseda, ker 23. febru-varija 1530 zapovedal je iz Prage, naj se utrdijo hrvatski gradovi: Klis, Senj, Otočac, Brinj, Bihač, Rogač in Kamen; samo Stari grad naj se ne utrja več. To zapoved je ponovil cesar 28. maja 1532.3 — V pismu do graškega zbora (24. marcija 1530) poudarja Ferdinand velike stroške, ki jih ima za mejno obrambo, *der crainerisch-krabatiscken Confinien». Štajerci so takrat sklenili utrditi: Hartberg, FUrstenfeld, Feldbach, Gleisdorf, Radgono, Maribor, Ptuj, Ormuž, Celje, Rogatec in pred vsem Gradec. Vse to naj bi se izvršilo po robotah.1 Vidi se, tla so se Štajerci bali turških napadov tudi z ogerske strani. Ob istem času je imenoval Ferdinand Kacjanarja za vrhovnega vojaškega poveljnika slovenskih dežel s 500 gold. letne plače in 1000 golti, mesečnih priklati ob času vojne. Njemu so bili podrejeni: jeden lajtenant in jeden vojni sekretar (vsak po 50 golti, na mesec), potem vojaški kapelan na konji, jeden trobitelj, 12 ranocelnikov (Fcldschcr), 10 lahkih konjikov, 1 Pnrapat, o. c. 1 a o. * Dimits, o. c. 128 —132. * Muthar, Geschichtc Steiermark*, VIII. 378 in 390. 4 Kronts, o. c. 19. lOH "5 8 trabantov in jeden voz. Stroške za vse to je plačal kranjski urbar. Njegova prava vojska pa ni znašala več nego 700 lahkih konjikov in 300 martolozov. Kacjanar je imel pravico postavljati jim stotnike. Za svetovalce imel je iz vsake treh slovenskih dežel po jednega poslanca. Tudi imena brambovskih stotnikov naznanile so pojedine dežele Kacja-narju.1 — L. 15 30 je dal kralj Ferdinand 800 gold. za utrjenje hrvatskih gradov, 1000 gold. za ogleduhe na Kranjskem, 1200 zlatih Kacjanarju za utemeljenje bojnega brodovja, ker so imeli Turki svojo mornarico že pri Obrovaci ob Zrmanji. Poveljnik avstrijskega brodovja imel je biti Hie-ronim iz Zadra (tisti, kateri je bil 1. 1533 imenovan gozdnim nadzornikom za Goriško, Kras in Istro) se 40 gold. mesečnine ter potrebnim denarjem za jednega pisarja, dva trabanta in dva stražnika.2 10. maja 1530 zber6 se poslanci slovenskih dežel v Slovenjem Gradci na posvetovanje glede na mejno obrambo. Sklenili so, da vsak, kdor ima 200 gold. dohodkov, mora postaviti oboroženega konjika in vsak, kdor ima 25 gold., pa oboroženega pešca. Ker je bila na Kranjskem nevarnost naj-veča, dali so mu posadko 2000 izurjenih kmetskih brambovcev z dnevno plačo po 5 krajcarjev za moža, na stroške vseh treh notranjeavstrijskih dežel. Ker je pa pri napadih mnogo sposobnejše konjištvo, za to so sklenili postaviti na vsakega težko oboroženega konjika po dva, in na vsake štiri pešce po tri lahke konjike vzdrževati. Ti naj bi dobivali vsako leto po 8 gold. čakalnine in na bojnem polji po 4 gold. mesečnine. Za pokritje teh stroškov naj plačuje vsak posestnik v deželi po 10 krajcarjev od goldinarja. Za stotnike tega novega konjištva imenovali so Nikolaja Thurna (poglavarja v Gradišči in Maranu proti Benečanom), Henrika \Verneckerja in Jakoba Ravnaharja (poglavarja na Premu). Slednjič so določili potrebno glede na utrjenje, oboroženje in preskrbljenje hrvatskih mejnih gradov Senja, Otočca, Brinja, Bihača in Kamna. Izvršenje vseh teh sklepov naložili so stanovi Ivanu Kacjanarju/' Tudi I.1531 (24- marcija) nadaljevali so poslanci treh dežel v Spodnjem Drauburgu posvetovanje ob obrambi kranjske in štajerske meje ter iz tega namena vzprejeli 400 lahkih konjikov se 4 gold. mesečnine v deželi in 5 gold. zunaj dežele. Za obrambo hrvatske meje pa so sklenili nabrati 300 martolozov med kristjanskimi Uskoki, ki so bili pred Turki na Hrvatsko pobegnili, in jim plačevati po dva zlata mezde na mesec. Te martoloze in 1 Muehar, 1. c. - Oberleitner, o. c. 50 — 51. * Krones, o. c. 21. 200 lahkih konjikov izročili so povelju Sigismunda Višnjegorskega, ostalih 200 konjikov pa Gašparju Karšanu (iz Istre?). — Za vso mejno obrambo in za ogleduhe dovolile so slovenske dežele 10 000 gold. za tekoče leto. Vojaškim poglavarjem za Kranjsko je bil imenovan Jurij Turjaški (z 200 gold. mesečnine), a njegovi stotniki (s 40, ali zunaj dežele 50 gold. mesečnine) so bili: N. Thurn, Erazem Obračan, Henrik Wernecker, Jakob Ravnahar, Krištof Gallenberg in Danijel Lamberg. Vsak stotnik je imel svojega poročnika, vojaški poglavar pa jednega pisarja, dva trobitelja, jednega rano-celnika, jednega kaplana in jednega furirja. Friderika Paradeiserja postavili so za stotnika furlanskim topničarjem ter mu dali jednega služabnika, dva trabanta in 6 gold. mesečnine.1 Določbe teh dveh poslednjih odborniških zborov zaznamujejo zopet nov korak v utemeljenji prave Vojaške Krajine. Tu čitamo prvikrat, da so stanovi vzeli v stalno službo s Turškega pribegle Uskoke in tako osnovali trajno stražo iz največjih neprijateljev turških. Te misli se je malo pozneje poprijela vlada, razširila jo in v posameznostih izpeljala — in Vojaška Krajina je bila utemeljena! Sklepi slovenjegraškega in drauburškega zbora pa so bili dolgo vodilo vsej mejni obrambi. Med tem ko se je sultan Soleiman pomikal skozi Slavonijo in južno-zapadno Ogersko proti Kiseku, pisal je Kacjanar iS. julija 1532 kralju Ferdinandu, da se nahaja vojaško brodovje v neizrečeno slabem stanji in naj bi mesto nesposobnega Hieronima iz Zadra imenoval za admirala Nikolaja Kauberja, ker je ta sposobnejši; sebi pa naj bi dal za pomočnika N.Thurna, ker sam ni vsem opravilom kos." S Hrvatskega je moral potem Kacjanar na Štajersko, da je opazoval s te strani Soleimanovo vojsko pod Kisekom. Ko je bila ta koncem avgusta priniorana nazaj na Turško vrnili se, spustil se je Kacjanar za njo, dotekel jo pri Fernici in potolkel jej okoli 8000 mož. Pri Mariboru pa je odbil Sigismund Višnjegorski tri turške napade, in sovražnik moral se je umakniti čez viniške prehode (pri Varaž-dinu) nazaj v Slavonijo, ki je bila takrat po polnem v njegovih rokah. Tja ga Kacjanar ni mogel več slediti zavoljo pomanjkanja denarja in vojakov. Pač pa se je obrnil s kranjskim konjištvom, katero je vodil Višnjegorski, in z deželnimi brambovci proti Bosni ter moreč in pleneč pridrl naglo pod turško trdnjavo Udvino. To so smatrali takrat za glavno zbirališče vseh turških napadov in za ključ do kranjske meje, zato so stanovi vedno zahtevali, da se mora nazaj pridobiti, ker to veleva skrb za lastni 1 Dimits, o. c. 136. " Obtr/eitner, o. c. Hcilagc, XIX. obstanek. Ali kmalu potem skleneno premirje ustavilo je tako srečno začeto bojevanje. 21. januvarija 1533 pošlje avstrijski poslanec Kacjanarju povelje, naj se zdrži vsakega sovražnega koraka na meji. Isto je bilo zapovedano tudi banu Bathyanu in slavonskemu poglavarju Pekryu. Pa še le 1. oktobra 1533 sklenili so konečni mir s Turškim. Takrat je turška oblast najdalje segala v telo Hrvatske in Slavonije. Meja turških posestev je vodila od Senja proti izhodu čez hrbet Male Kapele in mimo Drežnika in Mutnika do unske doline (tore ko pozneje med ogulin-skim in otočanskim polkom). Naprej proti izhodu bila je meja Una in Sava do izliva Ilove in Lonje. Ilova in ravna črta v smeri njenega toka gori do Drave delila je hrvatsko Slavonijo od turške. Samo Verovitica takrat še ni bila turška.1 Čez to mejo hodilo je vedno več Uskokov na Hrvatsko ter naprej na Kranjsko in štajersko mejo. Njih število se je množilo od leta do leta (zlasti po L 1530), in avstrijska vlada je bila prisiljena skrbeti za njih življenje, prav kakor 1.1877 i" 1878. Zato se je obrnila do deželnih stanov kranjskih, ki so se bili zbrali 17. julija 1531 v Ljubljani, in jih prašala za njih mnenje, kje bi bilo dobro Uskoke naseliti in kako jih porabiti za mejno obrambo. Na to so stanovi predlagali, naj se jih naseli v Kostelu, Poljani, Grlosavi (?) in Osivnici, t. j. na najjužnejši kranjski meji ob crorenji Kolpi. Naj se jim izroči zemljišče kot prostim naselnikom brez užitnine in urbarskih davkov. Samo žitno desetino naj bi plačevali kolikor mogoče in kolikor se ne bodo tega branili. Ti Uskoki postanejo lahko najboljši ogle-duhi in bodo branili deželo turških napadov. Samo treba jim je izbrati izvrstnega in hrabrega moža za stotnika, kateri jih bode v orožji izuril, uredil in v vojsko vodil.8 Ali preteklo je še nekoliko let, predno so se vsi ti nasveti izvršili in predno so Uskoki dobili stalnih selišč. Njim namreč niso bili nič kaj po volji ponujani kraji, ker so bili pregozdnati in niso imeli zadosti pašnikov za njih čede. Uskoki bili so namreč pastirski narod in zato jih sočasni viri kaj radi imenujejo le Vlahe (še Valvasor iz Turške pribegle Uskoke c Turkische IVallachen>).» Med tem so se morali Uskoki kot nomadi tja pa sem potikati ob južni kranjski meji, kjer se jim je zdelo, da najdejo boljših pašnikov. Tako so se bili začeli širiti skozi Kočevje proti Ložu in celo dalje proti Krasu. 1 Vanilek, o. c. 8—9. ■ Dimi/s. o. c. II. 137—138. * Ehre des Henogthums Krain, IV. 75. To poslednje se razvidi iz Ferdinandovega pisma od 24. aprila 1532, ki imenuje za svoje povernike pri naseljevanji Uskokov deželnega oskrbnika kranjskega, Andreja Lambergarja, potem njegovega namestnika Vol-benka Lambergarja ter svetovalca Sigismunda Višnjegorskega in Jakoba Ravnaharja. Čeravno je imel Kacjanar kot krajinski zapovednik dolžnost tudi za Uskoke skrbeti, vender je bil z drugimi posli tako preobložen, da je cesar sprevidel potrebnost takih posebnih povernikov. Naložil jim je, naj preiščejo, kje in koliko državnih zemljišč se nahaja po južnozahodnem Kranjskem, katera bode mogoče Uskokom podeliti. Ako bi ne našli zadosti takih zemljišč, naj poizved6, kateri kmetje v tistih krajih imajo več zemlje, nego jo morejo sami obdelovati. Tudi taka zemlja naj se razdeli med Uskoke, ker je to na korist deželi, da se zemljišče potrebi in obdeluje. Kralj jim dovoljuje, da smejo Uskoke, ako potreba, oprostiti zemljiškega davka celo na šest let, potem pa naj se jim naloži primerno plačevanje. Potem jih poučuje, kako naj skrbijo za to, da bodo Uskoki vedno pripravljeni za mejno obrambo. Vsakemu konjiku hoče kralj plačevati po štiri ali pet goldinarjev za vsake kvatre, pešcem pa dva ali dva in pol goldinarjev za tri mesece. Ko bi jih pa kralj drugodi, zunaj Krajine potreboval, tedaj jim hoče toliko plačevati, kakor svojim navadnim vojakom. Ravnahar naj bode stotnik po Krasu naseljenim, Nikolaj Thurn Križki pa onim pri Poljani, Kostelu in Metliki. Da bodo mogli poverniki bolji red med Uskoki vzdrževati, postavijo naj jim za vojvodo najspoštovanejšega med njimi (izbran je bil nek Miljak). Njegova trimesečna plača naj znaša 25 golil, ali pa kolikor se bodo mogli poverniki z njimi pogoditi. Uskoki pa ne smejo nikoli nad sovražnika brez vednosti svojih stotnikov, zlasti ne smejo cčeto-vati* v Bosno. Kadar bi pa sovražniku kaj uplenili, tedaj naj se poverniki z njimi pogodijo, ali bi ne hoteli tretji ali četrti del kralju prepustiti.1 Da bi se tu omenjeno podelenje zemljišč lože izvedlo, poslala je deželna vlada kranjska 17. februvarija 1533 pismo metliškemu poglavarju Ivanu Pierschu, naj Uskokom naznani, da naj pošljejo svoje poslance k stanovskemu zboru v Ljubljano. Pozneje pa je vodil vse dogovarjanje z Uskoki vojni oskrbnik slovenskih dežel, Ivan Puchlcr* Toda Uskoki, kakor že rečeno, niso bili zadovoljni se svojimi novimi zemljišči in tudi na posestvih hrvatskih grofov se niso hoteli naseliti, češ, rajše se vrnejo nazaj v Bosno dami sy khain 1\ rabat en aus z proti Zapoljskemu. In slovenske dežele so mu dovolile v ta namen 800 težkih in 2000 lahkih konjikov ter 2200 pešcev, ne oziraje se na osebno udeležitev plemstva. Za pehoto sklenili so nabrati 800 italijanskih carkebusierjev* (po 5 gold. mesečnine) in 1400 nemških vojakov (po 4 gold. mesečnine). Vse stroške za to vojsko na šest mesecev preračunali so odborniki na 175 200 gold., in še za poldrugomesečno nadaljno službovanje lahkih konjikov 20000 gold., torej vsega vkup 195 200 goldinarjev. Od te svote prišlo je na Štajersko 4SS00 gold., na Koroško 32533 gold. in 20 kr., na Kranjsko-Goriško pa 16266 gold. in 40 kr. Vse drugo je morala plačati Gorenja in Dolenja Avstrija. Po vrhu tega sklenili so še izmed kmetov izbrati 2000 najboljih mož, katerim naj se plačuje vsak dan po 5 kr, z oklepom oboroženim pa po S kr.3 Ferdinand je tudi preskrbel in oborožil na Savi 6o, a na Dravi 100 lahkih ladij* 1 Muchiir, o. c. VIII. 416. - Ibidcm, 422. 3 Dimits, o. c. 154 —155. 4 Muchar, o. c. VIII. 423. Glavnim zapovednikom vse te vojske imenoval je Ferdinand io. ju-nija 1537 iz Prage našega Ivana Kacjanarja. Ta je bil že 10. junija 1533 odpuščen kot prvi zapovednik Vojaške Krajine ter v jednaki časti premeščen na Ogersko, ki je imelo za Ferdinanda mnogo večo važnost; (na njegovo mesto zapovednikom Krajine pa je bil imenovan 22. avgusta 1533 Ivan Puchler).1 V pismu, s katerim po veruje kralj Kacjanarju vso slovensko vojsko proti Zapoljskemu, opisuje Ferdinand to njegovo dolžnost in pravi, «dass cr in solchcn Unseren Zugc iibcr a/les und jedes uuscrcr nicdcr-ostcrrcichischcH Ldtulcr umi unseres Kriegsvolkes zu Ross umi zu Fuss ('tiscr obrister Feldhauptmann seyn, mul derselben Feldhauptmannschaft uac/i seinem besten Vcrstand, a/s mir Unscr gnddigstes lertraucn in ihti sctzcn, treulich und mit hdchstem Fleisse, nac/t Inhalt Cnscrer /ust met ion und gcgcbcucn Gewa/t, a/s ein trcucr Feldhauptmanu seinem Hcrm zu thun schuldig ist, ausiuarten und vorstehen so/le».* Od deželnih stanov dovoljeno vojsko peljal je Kacjanar koncem pomladi 1.1537 ob Dravi v južno Ogersko. Na njegovi severni strani odbival je Lenart Fels zmagonosno Zapoljskega vojsko. Njegov prijatelj Soleiman imel je zadosti opraviti z Benečani in Perzijanci, tako da ni mogel Zapoljskemu na pomoč prihiteti. Kacjanarjeva glavna naloga je bila, Osek pre-dobiti in potem od todi naprej še druge od Turkov posedene trdnjave ter tako spodriniti jih iz južne Ogerske. Svojo vojsko je zbiral Kacjanar pri Koprivnici. Ko so mu prišle vse pomočne tolpe iz slovenskih in čeških dežel, imel je pri sebi 24000 mož, t. j. 16000 pešcev in 8000 konjikov (večinoma hrvatskih in ogerskih husarjev). Načelniki konjištvu so bili ogersko-hrvatski plemiči Ljudevit Pekry, Pavel Bekic, Fran Bathyani, Baltazar Banffy, Ivan Tahy, Ivan Zrinski in pomiloščeni razbojniški stotnik Ladislaj Mord. Čehe je vodil grof Albreht Schlick, Štajerce deželni glavar Ivan Ungnad, Korošce Krazem Mayer (Magerr), italijanske in tirolske strelce grof Lodron, Kranjce in Goričane pa glavni poveljnik osebno. Topničarstvo je bilo sestavljeno iz sedem ali osem večjih in okoli 40 manjših poljskih topov. Zelo neprijetno za Kacjanarjevo poveljništvo bila je že hitro od početka nesloga posameznih tolp. Zlasti češki vodja se ni hotel podvreči Kacjanarjevim poveljem in kmalu so se začeli tudi Štajerci in Cehi pisano gledati. Kljubu temu marširala je vojska naprej proti Oseku. Toda že 10. septembra pri Verehitici začeli so čutiti pomanjkanje živeža. Zagrebški škof Simon Erdody, ki je imel zanj skrbeti, izpolnoval 1 Muehar, o. c. VIII. 398. 9 Ihiricm, 423. je slabo svojo dolžnost. Slabo prehranjenje, dolgotrajne nevihte in večdnevno deževje, tako da so konji do trebuha v vodi stali, porodile so kmalu bolezen v Kacjanaijevi vojski, tako da mu je v kratkem času pomrlo 8000 pešcev. Te velike izgube ni moglo nadomestiti 2000 novih konjikov, katere so mu bili v pomoč poslali. Kljubu tem nesrečam pomikal se je Kacjanar naprej, ker Turki pod smederovskim pašo Mahomedom Jahjaoglim niso se hoteli biti, nego so hoteli umikaje se, avstrijsko vojsko še dalje v deželo zvabiti. Zadnjič se utabori paša pri Oseku s 15 000 vojaki in 60 topovi. Kacjanar, kateremu je bil že v Valpovem ves živež pošel, utabori se tudi blizu Oseka in sili Turke na odločilen boj. Kakor pripoveduje v svojem zagovornem pismu (natisnenem pri Valvasorji III. 30—41), obšla je avstrijska vojska Osek (po nasvetu Bathjana in Bekica), ustanovila se na izhodni strani mesta in ponudila bitko. Ali paša je znal za Kacjanar-jevo zadrego, ostal je miren v svojem taboru in je samo z nasipov in zidov na sovražnika streljal. Ker je bilo tako stanje za kristjansko vojsko neznosljivo in ker se je raznesla novica, da se približuje nova turška vojska pod vodstvom vrhbosenskega bega, sklenili so vsi vojvode jednoglasno, vrniti se naslednjega dne (bržkone 9. oktobra) nazaj proti Valpovemu, pu-stivši sovražniku vse vozove in topništvo. Ali komaj so se začeli nazaj pomikati, že jim je bil paša za petami in pošiljal male oddelke celo pred nje, da so zapirali pot Kacjanarjevi vojski. Sedaj je izginilo vse zaupanje do vrhovnega zapovednika, strahopetna brezsrčnost polastila se je vseh, pokorščina je izginila in vsak poveljnik je gledal le na rešitev svojega oddelka. V jedni najprvih prašek padel je hrabri Bakic. Sedaj se je razkropila Kacjanarjeva vojska na vse strani. Še prej nego je dal k temu znamenje s trobento, zapustili so ga More, Ungnad, Thurn in Pekry. Ko je to zapazil, mislil je (kakor je sam pripovedoval), da je že vse zbežalo in zato je odjezdil tudi on. Ko je dan napočil, videli so ostali, tla so od vseh zapuščeni in divjemu sovražniku izročeni. Ostali pa so bili le še strelci, Tirolci, Avstrijanci, Korošci in nekaj Kranjcev. Lodron, Mayer in še nekateri drugi hrabri stotniki so jih spodbujali, naj se hrabro postavijo sovražniku in ako treba tudi po vojaško častno umrd. Zlasti Lodron skazal se je pravega junaka, zagnavši se na drznega sovražnika. S konja je navduševal svoje tovariše in ko mu je nemški vojak rekel, da 011 lahko govori, ker ima šest nog za bežanje, stopil je doli, prebodel konja in potem bojeval se peš. Ali med bitko pobegnil je tudi grof Schlick se svojimi. Tako so vsi drugi žalostno smrt storili. Lenarta Lamberga ujeli so Turki živega, Nikolaj Thurn pa se je težko ranjen g; komaj rešil sužnosti. Razen njega zbežal je le še malo kateri v svojo domovino. Lodron se svojimi Tirolci branil se je najdalje. Težko ranjen predal se je Turkom, zaupajoč njih možki besedi. Ali paša ga je dal obglaviti, «ker bi bil moral že tako umreti zavoljo njegovih težkih ran*. Njegovo, Bakicevo in Mayerjevo glavo poslali so v Carji grad. Zadnje ostanke Kacjanarjeve vojske potolkli so Turki pri Gorjanih. Ves tabor, topništvo in strelivo padlo jim je kot plen v roke. Med tem je bil tudi lepi veliki top z imenom «Kacjanarica», katera je še skozi pol stoletja na vseh bojiščih pohvalno sodelovala.1 Zgodovina te vojne je precej temna. Posamezni dogodki pripovedujejo se od različnih zgodovinarjev tako različno, da je skoro nemogoče resnico izvedeti. Še celo dan bitke ni natanko znan. Tudi malo pozneje živeči pisatelji se ne ujemajo v svojem pripovedovanji. Istuanfy,. ki zelo obširno opisuje ves dogodek, spačil je oči vidno resnico* Izvestno je, da Kacjanarjeva vojska ni imela v sebi onih pogojev, ki so potrebni za dober uspeh. Manjkalo je pred vsem jednotnega vodstva, ker Kacjanar bil je le po imenu glavni zapovednik, a v resnici je vodil le Kranjce. Vsi drugi stotniki smatrali so se za neodvisne in vsak je delal po svoji glavi. Zato pa Kacjanar ne more biti odgovoren za celo vojsko in za njeno delovanje. Velika napaka je bila tudi, da se ni skrbelo za potrebno hrano, ker s praznim želodcem pač nima nobeden veselja nad sovražnika iti. Izvestno je tudi, da je Kacjanar prezgodaj svoj tabor zapustil, še prej nego se je prepričal, kako stvari za bitko stoje':. Vender mu pa radi tega nikakor ne smemo očitati izdajstva, nego samo neprevidno, nepremišljeno ravnanje. Novica o izgubah pri Oseku je zelo nemilo dirnola kolikor dvor, toliko vse avstrijske dežele. Nevolja čez strašljive vojskovodje bila je splošna in razdraženost tem veča, ker se je zastonj žrtvovalo toliko nade-polnih življenj. Najbolj razburjeni so bili Cehi, ker od svojih 5000 vojakov niso skoro nobenega več videli. Zato so začeli kmalu povsodi skladati zasramovalnc in porogljive pesni o Kacjanarjevem begu. Na Dunaji n. pr. pribili so na cerkvena vrata to rimo: Kasianer, Vngnad und Sthlitk, Die moehten hangen an einem Strici! 1 l'oigt, o. c. 148 —186; Fessler-Klein, III. 486; Mailath, (icschichtc ilcr Magvarcn, III. 85—88. " Fessler-Klein, 1. c. Novembra meseca 1.1537 razširila se je z Dunaja po Nemškem in še celo na Prusko pesen z naslovom: lEin ncucs Licd von den drči fcld-fliichtigen Hauptlauten in UngcrlandV Naravno je, da sta Kacjanar in Ungnad prišla v veliko nemilost pri kralji. Zato pa sta se skušala z vsemi sredstvi opravičiti. Kacjanar sestavi obširno spomenico o celi vojni in jo pošlje na Dunaj po kraljevskem svetovalci Trojanu Turjaškem.8 Vrhu tega je zahteval od kralja spremljevalno pismo, da se pride ali pred njega samega ali pred zato odločeni deželni zbor zagovarjat." In zares prejme Kacjanar 26. novembra zahtevano pismo, v katerem pravi kralj, da mu je zato pošilja, «dam.it du spiircst und annchmen magst, dass IVir dieti zu dcincr Entschuldigung und Ausfuhrung kom men zu lasscn gencigt sind».* Pismo mu je zagotavljalo na tri mesece varno potovanje in ga povabilo, naj pride n. decembra osebno zagovarjat se v Krems. Kacjanar, v svesti si svoje nedolžnosti, pride zares in izroči pismeno svoj zagovor. Temu pristavi še, da je bil glavni vzrok njegovega odhoda iz tabora pomanjkanje živeža. Odhod sklenili so vsi vojskovodje jednoglasno, ali iz njega je postalo splošno bežanje, on pa da nikakor ni prvi pobegnil, zato se ne boji, da mu bodo mogli dokazati izdajstvo. Ali vsa ta opravičevanja niso mogla prepričati njegovih sodnikov in zato so dali Kacjanarja zapreti. To mu je prišlo nepričakovano. Zato pošlje kralju ganljivo prošnjo, v kateri poudarja, da mu spremljevalno pismo zagotavlja varen povratek v domovino. Sklicuje se na svoje dosedanje zvesto službovanje in zlasti na svoje zasluge v ogerski vojni ter na ono, kar mu je takrat kralj obečal. Prošnjo sklepa s temi besedami: *So loollc dcnnEu. Majcstat sole/ic trene Dicnstc und Ilire allcrgnddigstcn l crhcissungen geniessen lasscn, und um soleh mciner Ungcschicklichkcit, die ich aus kcincr Untrcuc oder lioshcit bcgangcn, wenn ich sic je begangen h al t c, begnadigen. 5 Ali vsa njegova prošnja, vse njegovo zagovarjanje ni pomagalo nič. Tudi poljski dvor in druge visoke osebe potegovale so se zastonj za Kacjanarja. Še celo tega mu niso hoteli dovoliti, da naj začnejo o njegovem ponašanji redno sodnijsko preiskavo. Kraljeva trdosrčnost, ki tukaj ni 1 Voigt, o. c. 188 si|. 2 Natisncna pri Valvasorji, IX. 30—41. 3 Jovius, Historia sui tem po ris, 198. 4 Voigt, o. c. 197. Voigt, o. c. 205. -i bila na pravem mestu, razžalila je tako globoko Kacjanarjev ponos, da si je sklenil sam pomagati. Po noči od 30. do 31. januvarija 1538 zbeži iz svoje temnice in se poda na ravnost proti Dunaju. Ko pride že blizu ozidja, najde kmeta, katerega prisili, da mora z njim, pokazat mu pot do onega mesta, kjer mu je bila okolica znana. Tam prebode kmeta in jezdi noč in dan skozi zahodno Ogersko, dokler ne pride v svoj trdni grad Sosed na Hrvatskem. Od todi je pisal kralju, da ga je njegova neizprosljiva nemilost prisilila k begu. Prosi ga milosti in odpuščanja ter obeča, da hoče na svoje stroške nabrati 4000 mož 111 jih izročiti kraljevim poveljem na tri mesece.1 Na Hrvatskem je Kacjanar poudarjal, da hoče pozabiti vso sramoto in prepustiti Bogu maščevanje. Vender se ni čutil posebno varnega in zato je skrbel, da si je pridobil prijateljev med hrvatskimi plemiči. Kmalu se je sprijaznil z Nikolajem in Ivanom Zrinskim, Pekrjrjem, Tahjjem, Blagajem, Slunjem i. t. d. Zrinski so mu izročili svoji trdnjavi Kostanjica in Dubico ob Uni ter mu obečali še Krupo. Hrvatski plemiči so hoteli porabiti Kacjanarjevo sovraštvo do Ferdinanda za svoje namene in zato so sovraštvo vedno bolj netili ter prepričevali ga, tla je sporazumljenje med njim in kraljem nemogoče. Kacjanar se je udal tej misli tem bolj, ker mu je laskavo obnašanje hrvatskih plemičcv budilo upanje, tla na Hrvatskem postane lahko najvplivnejša oseba in tla kot taka bode lahko celo Ferdinandu svoje pogoje stavil. Hrvatski plemiči bili so vedno na skrivnem prijatelji Zapoljskega in tako so tudi Kacjanarja napeljali, tla se je začel dogovarjati z ogerskim protikraljem. Ta je obečal hrvatskim plemičem, da, ako bodo z njim držali, jih osvobodi vseh davkov (haračaj in tla pregovori turškega sultana, tla jim izroči vse njih gradove, katere so bili Turki na Hrvatskem in v Slavoniji posedli. Dogovarjanje se Zapoljskitn pripeljalo je tako Kacjanarja tudi do občevanja s Turki. Stranka Ferdinandova na Hrvatskem prihajala je vedno manjša, a Zapoljskega pristaši množili so se vedno bolj. Hrvatsko plemstvo zbralo se je v Gozdanskem na posvetovanje in sklenilo s Kacjanarjem pravo zvezo proti Ferdinandu in za Zapoljskega. Zbrani so prosili Kacjanarja, naj bode njih načelnik (Obcrstcr) po vsem Hrvatskem in Slavonskem, oni mu hočejo služiti se življenjem in premoženjem. Ta jim je odgovoril, da hoče še malo počakati, ali bode napadel Fertlinantl njegova posestva. Ako se to zgodi, «tedaj se uname velik ogenj*. Kacjanar je imel sijajen dvor na Sosedu. Hrvatski plemiči so bili vedno pri njem. Včasi pa je 1 l'<'Wff O. d. 2 2(1. >7 jfr šel obiskat tudi zagrebškega škofa.' Zagrebškemu mestnemu svetu je kazal Ferdinandova pisma, iz katerih se je videlo, da bi se bilo marsikateremu slavonskemu plemiču slabo godilo, ako bi bila zmagala Kacjanarjeva vojska pri Oseku. Gozdanski zbor je sklenil tudi, da neče več priznavati od Ferdinanda postavljenega hrvatskega bana Nadažda (*den ivissentlichen Bdsewicht»J. Tudi Slavonci so se puntali proti svojemu banu Keglevicu. Zato ukaže Kacjanar sodniku in mestnemu svetu v Zagrebu, da naj ne pripoznata več obeh banov in naj ne pustita njih ljudem v mesto. Tudi kraljeve davkarje je prepodil Kacjanar. Ta je bil nabral veliko denarja in njegova vojska se je množila vedno bolj. Bana pišeta Ferdinandu za pomoč, naj pošlje nemudoma iz Notranje Avstrije nekoliko konjikov in pešcev s potrebnim denarjem, drugače je vse izgubljeno* Kralj ni poslal nič, ali sklenil je 24. februvarija 1538 mir se Zapoljskim, in vsled tega ostal je on gospodar Hrvatske, Slavonske in tistega dela Ogerske, kateri je bil posedel. Ta mir je osupnil Kacjanarja in hrvatske zarotnike. Njih zveza je razpala, vsak se je hotel na lepem izvleči iz te spletke in zopet sprijazniti s kraljem Ferdinandom. Ali Kacjanarju tega ni bilo mogoče. Že poprej ni imel nobenega upanja, da ga kralj pomilosti, zdaj pa še manj. Ferdinandovi pristaši smatrali so ga zdaj za odpadnika in izdajalca. Pot nazaj mu je bila zaprta, zato je moral naprej, kakor kamen, kpji se po bregu zatrka, ne obstane poprej, dokler ne pride v dolino in se tam ne razbije ob debelejših skalah. Na Hrvatskem ni imel nobenega upanja več, zato je hotel na Turškem svojo srečo poskusiti. Že poprej je bil poznan Turkom kot Zapoljskega prijatelj in zdaj se je začel pogajati z belgradskim pašo Mehmedom, cda bi postal renegat in turški general*.8 Tudi kranjski stanovi so pisali I.1539 Ferdinandu: t.Dieweil nunmals augcnschcinig, dass Kasianer s Handlungcn J. M. Land und Leutcn zu Nachtheil rcichcn, auch scinc Sachen daliin stehl, J. M. und dcrsclbcn gctrcuen Land und Leu/e anzugrcifcn und sich den Tiirken anznhdngcn.»* Tedaj ukaže Ferdinand Kacjanarjeve gradove zapleniti. Ta se je skušal opravičiti do ekse-kucijskega povernika, da njegova zveza s Turki nima drugega namena, nego da ohrani kralju nekatere mejne gradove.6 Ali bilo je vse zastonj! 1 Oberkitntr, o. c. Archiv fiir osterr. Geschichtsquellen, XXII. 155. * Buchholts, (icschichtc der Regierung Ferdinands I., Urkundenband, 278. * Eiigel, Geschichte des Ungarischen Reiches, IV. 52. 4 Dimitz, o. c. 164, opazka 1. -1 HuchhoKz, o. c. 282. Ko je bil od kralja za izdajalca in sovražnika razglašen, od svojih prijateljev zapuščen in vseh svojih posestev oropan, sklenil je poslednji korak: zaupati se po polnem Turkom. Njegov nekdanji prijatelj Nikolaj Zrinski se je bal — ali pa svojo bojazen samo hlinil — tla izroči Kacjanar njegov grad Kostanjico Turkom. Zato je prišel kot gost k njemu v grad, z izgovorom, da se mora z njim sporazumeti o važnih stvareh. Kacjanar ni slutil nič slabega. Ko sta bila 25. oktobra 1538 skupaj pri kosilu in se prijazno razgovarjata, zabode mu Zrinski nenadoma poprej skriti meč v prsi. Na to plane Kacjanar po konci in začne svoje ljudi na pomoč klicati. Ali tedaj ga pobije na tla grofov služabnik s turško sekiro. Potem mu odsečejo glavo, katero so pozneje Ferdinandu na Dunaj poslali, njegovo truplo pa so vrgli skozi okno v obzidni jarek. Ali Ferdinand ni hotel videti Kacjanarjeve glave, nego ukazal jo je dati dvornemu maršalu.1 Tudi poročila o Kacjanarjevi smrti so si zelo nasprotna. Isto tako njegova razmera se Zrinskim še ni pojasnjena. Ne v<5 se, iz katerega vzroka bi bil hotel Kacjanar Kostanjico Turkom izročiti. Morila je to samo od Zrinskih izmišljen vzrok, da so mogli svoje dejanje olepšati. Saj je gotovo, da niso imeli pravega vzroka nad svojim nekdanjim zaveznikom maščevati se. Bržkone so se hoteli Ferdinandu prikupiti in svoje v hrvatski zaroti omadeževano ime zopet oprati. Mogoče je tudi, da se umor ni zgodil po polnem brez vednosti Ferdinandove* Da bi bil veliki vezir Kacjanarjeva pisma na turško vlado izdal in celo sam nekaj pisem ponaredil, kakor pripoveduje Istuanfy, to se ne more verovati.* Nasprotno je gotovo, da so Turki Kacjanarja kot svojega prijatelja spoštovali, ker so sklenili, maščevati njegov umor. Kacjanarjev brat Jakob seje potrudil, daje dobil od Zrinskih njegovo truplo in je pokopal v samostanski cerkvi v Gorenjem gradu. Na njegovem grobu je izdolbena podoba pravljice o lisici, ki je bila povabila štorkljo na kosilo in jej potem vrat zavila. Zraven stojita dve kači, od katerih jedna je potegnena skozi človeško črepinjo, druga pa se zavija okoli obeh. Kači imata človeški glavi, ki spominata na obraze Zrinskih. Nadpis na Kacjanarjevem grobu se glasi: «Gencrosi D.Joannis Khazianeri Baronis in Khazensltin d Flcdnick dc. statura, qui miserabilitcr in Costanovicza Croatiac pcriit A. 15JS Od. 25, adatis suae mino 48.* — Blizu njega leži pokopan brat Jakob, ki je umrl 28. januvarija 15404 1 Veigt, o. c. 236—237. 4 /!wv//W. o. c. 145. 3 loig/, I. c. 236, npa/.k.i 2. 4 Oroien, Stift Oberbuig. S///9} Kacjanar je zapustil udovo Uršulo Herberstein, potem tri sinove (Baltazar, Lupus in Ivan), ki so bržkone mladoletni pomrli, in hčer Škola-stiko, ki se je omožila z baronom Ulrikom Eitzingom. Tej hčeri prepustil je kralj za dedščino in doto Stari grad in ukazal jej izplačati še 20000 gold.1 Tako je končal svoje življenje slovenski \Vallenstein. V marsičem sta si podobni osodi teh dveh junakov. Oba sta po visoki časti hrepenela, in slavoželjnost izpeljala je oba na opolzla pota. Iz početka najzvestejša služabnika svojih vladarjev postala sta pozneje oba skoro njih izdajalca, ali vsaj velika nasprotnika, in to ne po lastni krivdi, nego ker so jih okol-nosti in na dvoru vplivna stranka k temu prisilile. Zato jih zgodovina ne more obsojati, nego samo pomilovati. Zgodovina ustanovljenja Vojaške Krajine jasno priča, da so se slovenske ali tako imenovane «notranjeavstrijske» dežele še v XVI. stoletji čutile kot jedno celoto, kot jedno le slučajno razdeljeno domovino. Turek bil jim je skupen sovražnik in čeravno je le bolj Kranjsko nadlegoval, vender so vse tri dežele jednako požrtvovalno skrbele za njegovo odbijanje, in njih poslanci se niso nikoli ustavljali dovoliti na nje spadajoči del ter se niso izgovarjali z besedami: cKaj Korošcu mari, ako je Kranjec v nevarnosti:» Čut jedinosti in sosedske dolžnosti bil je takrat v prsih vseh Slovencev še dejansko živ in kljubu politične razdeljenosti bili so še vsi jeden narod. 1 Dimih;, o. c. 163. SIMO RUTAR. M Stran Predgovor ................................................^ Pozdrav Njega Veličanstvu cesarju................VII Avstrijsko medvladje in ustanovitev habsburške vlade na Kranjskem..........i V jednajsti dan julija 1883 ..................l23 Habsburžani ustanovniki ljubljanske škofije in zaščitniki katoliške vere na Kranjskem 125 Anton Janša, slavni kranjski čelielar .................. Jurij Vega.......................,67 Rada............................. Slovenske dežele in ustanovitev Vojaške Krajine za Ferdinanda I.......«97