Q)lS^Jom
JN D
NO. 36
°rk, A/M	AMSRSCAN IN SPIRIT
' • Wo3 <€IGN !N	ONL¥
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh', New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING NeWSPAPSB
CLEVELAND, OHIO, V/EDNESDAY MORNING, FEBRUARY 20, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
M 6% brezposelnih injega leia
i
NOV! GROBOV!
Henry Laurie
j Henry Launc, o katerem je bilo že objavljeno, da je umrl v i starosti 90 let v San Diegu v George Me an y, predsednik Kaliforniji, je bil doma v vasi AFL-CIO, je dejal .novi- Hudi vrh v fari Bloke v Slove-narjem na zimskem zsse-1 niji, od koder je prišel v ZDA danju vodstva delavskih _1. 1921 in živel dolga leta v Cle-Ullij, da bo brezposelnost velandu na Stanard in na Bon-p o r a s 11 a letos na preko 6%.
MIAMI BEACH, Fla. — Vodstvo- AFL-CIO se je zbralo tu na svoje sredziniske razgovore.
Glavni predsednik George Mea-ny je dejal, da je gospodarstvo naše dežele že v zastoju, četudi je predsednik Nixon trdil, da tega ne bo. Meanv je napovedal, da bo zaradi zastoja brezposelnost segla preko 6% celotne delovne sile.
Gospodarski strokovnjaki pravijo, da je prišlo do zastoja, če dve četrtletji zapored gospodarstvo ne raste povprečno vsaj na
na Avenue, kasneje pa v Eu-clidu na E. 222 St., predno se je preselil v Kalifornijo k svoji hčerki Mrs. G. L. Brateime. Njegov sin Henry J. je umrl. Pokojnik je bil stari oče Cindy in Denise Lauric, brat Mary Pirnat in pokojnih Janeza, Matije, Lovrenca in Primoža. Pogreb bo v soboto iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Bivd. ob 9., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo, kjer je pokojnikova žena Fan-ces, roj. Kerzmanc, umrla 1. 1970. Pokojnik je bil član SN-PJ št. 129. Truplo bo pripeljano
--------o—
ravni 1% letno. To se je zdaj J iz Kalifornije v Cleveland da-zgodilo, pa vlada izjavlja, da to j nes in bo položeno na mrtvaški merilo ni merodajno, ko je ven- j oder jutri popoldne ob dveh. dar v preteklosti vedno veljalo.
Meany je zato ugotovil, da smo Jf£W3tIMJž v zastoju, četudi ga vlada urad-j no ne prizna.
Vodnik organiziranega delav- banašllji ruski mladi rod ne s,va je odklonil vsako odgovor- , ye ^ c nasž|jih v dobi v!a. nost za težave ki j ih ima Ni-; df, ^ uradna zgodo. xon zaradi Watergate. Vsega te-1	^ 0 tem molči.
ga bi se, Lixcn Khko rešil se la- , MOSKVA, ZSSR. — Poznani m, ee bi bil prišel takoj z resni-j	Jevgenij jevtušenko se
co na dan, pa tega še zdaj ni; je zavzel za pisatelja A. Solženi-storil. Meany vidi v zahtevi no ^ ko so tega zaprlij s tele-obtožbi v Kongresu edino pot,|fons]dm klicem in z brzojavko da dobi predsednik Nixon svoj! L_ 5režnjevu. v odgovor na to
dan pred sodiščem, pa tudi, da’ ukini]l branje jev,Ul:šenkovih
ga .c i ameriško ljudstvo. ”re~ j pesmi na radiu in ga skušali pri-iskava naj pokaže, če je Nixon | ^ da ,bi javno obsodil Solže. ali ne in v koliko kriv. Meany, nicina! kar pa je odklonlL je preje zahteval v imenu AFL, | jevgenij jevtušenko je v pi-CIO odstop Nixona ali pa oibtož-1 smu svo;jim prijateljem v svetu bo, sedaj je zahtevo Po odstopu; deial; da je bral ,Solženicinovo opustil, smatra pa potrebno, da!^ ,0tcčje Gulag, in da se v pride do obtožbe, ki naj položaj ( celo,ti ne strinja z ,njim) toda od-1
razčisti.	I ločno je nastopil v obrambo res-;
eo.g^ * e-ny se je obregnil n^cej kj j0 je Solženicin v svoji, ° P'eQlV«. Ac: povišanje plač čla- knjjgj napisal o nasiljih in gro-nov vlade za 7.5%, ko skuša via-J 20tah Staiinove dobe.	- !
da vsem drugim to povišanje o-
JAMES SCHLESINGER — O-brambni tajnik je pred kongresnimi odbori za oborožene sile poudaril, da so ZDA pripravljene na novo oboroževalno tekmo, če ZSSR ne bo pristala skoro na pogodbo o omejitvi oboroževanja. Zadevni razgovori so bili 19. februarja obnovljeni v švicarski Ženevi.
itabodžaisk® letalstvo
iiiispslus proti timm
PHNOM PENH, Kamb. — A-meriški zastopniki tu so začeli v zadnjih dneh pozivati vojaško poveljstvo, naj poskrbi, da bo vojno letalstvo bolj vztrajno in uspešno nastopalo proti rdečim, ki napadajo glavno mesto. Posebno brezbrižnost je kazalo letalstvo proti rdečemu obstreljevanju glavnega mesta.
Poslaništvo ZDA je po težkem o b s t r e 1 i evanju Phnom Penhalvj začetku preteklega tedna, ko je bilo »blizu 200 ljudi mrtvih in vsaj toliko tudi ranje-
fl*
iStce ratteia
Senat je včeraj z nad dvotretjinsko večino izglasoval zakonski predlog za reševanje krize energije, ki meri drugim določa znižanje cen surovega olja in oljnih
produktov. Ker se Bela hiša temu upira, je napovedala odklonitev predsednikovega podpisa.
WASHINGTON, D.C. — Zr-----------------------———
konski predlog za reševanje kri-; Zakonski predlog v reševanju ze energije je bil v Kongresu že ; krize energije v sedanji obliki pred Božičem. Upali so, da bo | Beli hiši ni sprejemljiv. William tedaj izglasovan, pa je prišlo do j K Simon je Senatu sporočil, da spora, ki je povzročil odložitev; P1'6^36*'*21^ ZDA ne bo ime^ sprejema. Tedaj je bila glavna jn0Dene cil'uoe izbire , kot pred-težava v določilu o posebnem 1 odkloniti podpis, če Do iz-davku proti izrednim dobičkom i &^ovan v seciariii omiki. Senat oljnih družb. Ko je bila ta do-i&e za ta Pozlv_ ^ zmenil in je lečba na pritisk Bele hiše
•n! zakonski predlog
Dokler so sile podpirale vladno
mejiti na 5.5%.
Waierpfe pomagal k wolivsi! iiiiagl demokrata
GRAND RAPIDS, Mich. — Pri nadomestnih volitvah v ■ 5. kongresnem okrožju Michigana, kjer so republikanci zmagovali brez izjeme vse od leta 1910 pa do zdaj, je tokrat zmagal demokrat Richard F. VanderVeen, 51 let stari odvetnik, ki je preje pri vseh volitvah propadel.
V tem voli vnem okraju je skoraj 25 let zastopal volivce v Kongresu Gerald Ford, sedanji podpredsednik ZDA. Ko je bil cn izbran za to mesto, je bilo potrebno voliti novega kongresnika. Prevladovalo je prepričanje, da bo zmagal republikanski kandidat VandeLaan, vodnik republikanske večine v državnem Senatu.
Ko je republikanski kandidat govoril o splošnih zadevah in posebej o potrebah volivnega 0-kraja, je demokrat poudarjal, da je to glasovanje o Watergate. S tem geslom je končno zmagal s 50,877 glasovi nad 44,659 glasovi tekmeca. G. Ford je pri volitvah redno dobival okoli 60% vseh glasov.
»	^ ramenski prerok
Delno oblačpo in hladnejše. Kaj višja temperatura okoli 40 F (5 C).
nih, začelo pritiskati na kam- , „
,	,v	,	.v,	, ,	.	skusan,) u	prvih uspešnih vec-
bodzanske	vojaške	ob,ost.	naj	, fcomlmih	jav MIRy in jih „
vendar poskrbe, da bo letalstvo ,	,	v.,.
.	„ v	.v	,	,	.	bo mogla	vključiti v svoje stra-
nastopalo	odločnejše	v obrambi	, v,	: , ,	.	v
%	teske	jedrske	sile	vsai	se	par
mesta.	w n %, u- A	% .
.v,	. ^	,	let. Predno bi se to zgodilo, bi
ameriške letalske	,
: rade ZDA zaključne nov spora-stran v	.
, .	, v. .	,	, .	zum z ZSSR o omejitvi strateboj u z rdečimi, so te stalno na- v, ■ , ,	v.
, .	.	...	skega	jedrskega	orožja.	Razgo-
padale m jih pregamale. kjer-' .	,	v	v , s .
, v	. .,.rr J ,v von o tem so se zaceli že lani.
koli so se pojavili. Kambcdzan-:	,	...	. . v ,
i ,	, v .	, , , ,	: pa so bili prekinjeni in šele vce-
Pesnik piše, da je govoril z, sko domače vojno letalstvo m e; obnovljeni v 2enevi Svicj
malo uspešno, je tudi premalo T3'	,	.	. .	.	,
,	, ...	...	.	, Prav zato je objava sovjetskih
podjetno, trdijo ameriški voj a-;	,	,	. .
v, .	. .	j preskusov posebno zanimiva,
ski onazovalci.
—-----o------
-------o-----
Sovjetska zveza je objavila preskušanje medcelinskih raket na P a c i t i k u dan pred obnovo razgovorov v Ženevi.
MOSKVA, ZSSR. — V ponedeljek je bilo tu objavljeno, da bo izvedla Sovjetska zveza preskuse raket ua Pacifiku kakih 1500 milj severozahodno od Havajev. Preskusi bodo trajali do 10. marca. Zahodni strokovnjaki sodijo, da gre za preskušanje novih raket SS-19 z novimi več-bombnimi glavami, katerih vsaka je lahko usmerjena na poseben cilj. Zadnji mesec je Sovjetska zveza izstrelila dve taki raketi s’središča Tyuratan ob Aralskem jezeru proti cilju na severnem Pacifiku 4,500 milj daleč.
■ Preskusi pretekli mesec so bili prvi preskusi nove rakete na tolikšno daljavo. Raketa naj bi bila opremljena z MIRV glavami, v katerih je več jedrskih bomb, vsaka usmerjena na drug cilj več sto milj drug od drugega. Sovjetska zveza doslej takih bombnih glav ni imela,
preskusa pretekli mesec naj bi pravico odreditve prodaje gaso-bila prva, sedanji pa naj bi bili ima in ostalih oljnih produktov . 10gu glss£>va[ nadaljevanje teh.	na nakaznice in vrsto možnosti i
ZDA imajo MIRV od 1. 1970 za Popravo in izvedbo obsež-j in so jih namestile že na večje ne§a načrta, ki naj privede de-število Minuteman medcelinskih žeio iz sedanje stiske pri oskrbi: raket na kopnem in na Pozej- 2 ener£B0> Pa poskroi tudi, da dan rakete x 'atomskih podmor- ne Prišio do njene ponovitve nicah. Sovjetska zveza je po v prmodnFh desetletjih, sodbi Pentagona sedaj pri pre-
nad dvo-
podpornikev oljnih družb iz zakonskega predloga črtana, so namesto nje vstavili določilo o vrnitvi cen na staro raven. Oljne družbe so se uprle tudi temu in Bela hiša je napovedala veto,
tretjinsko večino izglasoval.
Prealog mora seaaj v Prea-stavniski dom, Kjer upaj,o, ua bc tudi sprejet, četudi moraa z ne-
! /z Clevelanda in okolice
Žalostna vest—
G. Štefan Marolt s 5704 Prosser Avenue je prejel žalostno sporočilo, da mu je v Setniku, župnija Polhov Gradec, umrl 87 let stari brat Janez (po domače žjuški ata). V Sloveniji zapušča hčerki Mimi in Ivanko z družinama, sestro Ivano in več drugih sorodnikov.
Posvet o CTS—
James C. Davis, načelnik Greater Cleveland Growth Association, je sklical za danes sestanek zastopnikov mesta, okraja in predmesdj, na katerem bodo razpravljali o raznih predlogih za organizacijo množičnih . javnih prometnih sredstev na področju Clevelanda in njegove onoiice. Oostoje namreč različni načrti, ki jih je ireoa združiti vsaj v toliko, da bo mogoče
kaj manjšimi spremembami, preaioziti erzavm zbornici do-
Podporniki oljnih ctruzo in Bela j polnila, potrebna za ustanovitev
če bo zakonski predlog v tej|hiŠa b0d0 brez dvoma “X1 v	„	1	napraviti vse, da sprejem prea-
orliKi končno v Kongresu po-L	,	..	. .
.	1 j loga v sedanji ooliki v Domu
,	.	j preprečijo, ker bi s tem pred-
Zakonski predlog o reševanju | sectnii.a režlii d uporabo ve.
krize energije daje predsednikuj^ PričakUjeio, da do Dom se
pred koncem tega tečna o preu-
Pri nogometni tekmi v Egiptu 49 ljudi mrtvih
mladimi ljudmi in jih spraševal, i kaj vedo o nasiljih Stalina. Na vprašanje, koliko ljudi je bilo tedaj prijetih, so odgovorili ”20 j do 30”. Samo eden od 20 po-1 vprašanih je dejal, da se mu: zdi, da so jih tedaj prijeli okoli | ‘TO.000”. Ko je nato Jevtušenko : dejal, da ni šlo za tisoče, ampak za milijone, mu ti mladi ljudje niso verjeli. Tedaj se je šele zavedel, kako oblasti skrivajo pred malim rodom strahotna nasilj a Stalinove dobe, kako skrivajo pred njim resnico.	i
Jevgenij Jevtušenko pravi, da so resnico zamenjali z molkom, o njej ni nič v sodobnih knjigah in ne v časopisju . ..
Nova vlada v Saigorm ima komaj kaj novega
Križ čez Wankel motorje?
GM bi morala dati v pretek-1
lem septembru na trg prve Ve-j SAIGON, J. Viet. — Ko je ga avtomobile z Wankel mo- pretekli teden odstopila vsa vla-torji, leta 1975 naj bi jih pa iz- so nekateri računali, da bo j izgubili, največ zaradi Water-delala že 200,000. Sedaj se je prišlo v njej do večjih spre-j gate in nejevolje nad sedanjo zvedelo, da bodo Wankelovi memb, ki bi naj vlado usposo-1 vlado v Washingtonu. Demo-
KAIRO, Egipt. — Za nogometne. tekmo,med uqjaaacim nerodnim moštvom in češkim no-Kongres je bil lani v naglici gcmetnih klubom Dukla iz Pra-in je hotel zakonski predlog ge zadnjo nedeljo je bilo tu to-imeti pod streho še pred božič- uko zanimanja, da se je nagnet-nimi počitnicami. Ko se je pc- io v stadion 86,000 ljudi, ko je kazalo, da stiska ni tolikšna, koc v njem prostora le za okoli so trdili, je zakonssi predlog od- 45,000. Ko je Lila tekma v teku, loži! v reševanje pb novem letu. so tisoči, ki so ostali zunaj, Po dolgem razpravljanju je bil vdrli skozi vrata v stadion in včeraj v Senatu v novi obliki pii tem pohodili in do smrti po-izglasovan v razmerju 67:32, to- mečkali 49 oseb.
‘ej 2 izre5no večino. Sen. H. Tekma je bila nato prekinje-
organa, ki bi naj organizacijo ir- vodenje javnih pronietnin sredstev prevzel.
Obteženi smrti -letne deklice—
Okrajna porota je včeraj sprejeta ooiozoo 20 let starega Ray-inonaa J. Attwaoda z 5203 W. i3 St., njegovega brata, 2b tet starega Jonna R. Attwooda, 7802 Went worth A ve., in Jamesa n. Burlingame, starega 23 iet, z 3279 W. 123 St., za umor 5 let stare ivimberiy reart preteklo soboto, ko se te igrala za hišo svojih staršev.
Obtožen umora—
Kennetn L. Ureen, 20 let. 535 E. iiO b:., je oil ooiožen včeraj umora Mrs. Erme Jean Washington. 55 let stare žene in matere s 12oa £.. 86 Sc., Kamre truplo so našli v jezera trie v so-coio zjutraj pri Wmie City Leach.
Jackson, ki je vodil delo za novi zakon, je napovedoval malo sprejem z le nekaj glasovi večine. Vzrok prevladujoči večini vidijo v izidu kongresnih volitev v 5. okraju v državi Michigan.
Tam so zmagovali republikanci z odločno večino skori 64 let, zadnji ponedeljek pa so volitve
na in odpovedana.
Zaa/i/e vesi:
WASHINGTON, D.C. — Pred-
Vega na prodaj “morda” 1. 1975. bile za uspešen boj proti korup-Vzrok: prevelika poraba goriva.; ciji.
Predsednik GM Edward Cole, j V novi vladi, ki ima nekaj ki je izdal za Wankelovo ličen- manj ministrov od stare, je od co 50 milijonov dolarjev, bo sto- 24 odstepivših ministrov kar 15. pil jeseni v pokoj in ne bo do- Tudi njen predsednik je ostal skem tekmecu. Zdi se, da je s čakal izpolnitve svojih želj.	isti Tran Thien Khiem.	svojim pozivom uspel.
kratski kandidat je javno pozival v voli vnem boju, da naj bo to glasovanje o Watergate in o predsedniku Nixonu, ne pa o njem in o njegovem republikam
ARADISTAN0VAN1JIE SME MSRAJ0 ¥ SLOVENIJI @100 ¥ REJO
V eni izmed številk ljubljanskega dnevnika “Delo“ v zadnjih tednih je Marija Ro-bek objavila pod naslovom “Po sili rejništvo” sledeči sestavek, ki v dobri meri razsvetljuje stanovanjsko stisko v Sloveniji in tudi vsaj enega izmed vzrokov malega pri-rodnega prirastka prebivalstva. Sestavek zato tu v celoti ponatiskujemo za naše čitate-Ije.
«1
Vsako otroštvo naj bi bilo lepo, brezskrbno. To je želja staršev, pa je tudi interes družbe. Ker otroci niso zasebna “last” staršev.
Življenje pa je že tako, da nad otroštvo zgrne tudi tem-
ne oblake: hudo bolezen, smrt enega ali obeh roditeljev, ali pa se je v zdravo družinsko tkivo neusmiljeno zajedel alkohol. Pa še so lahko drugi, podobni, hudi razlogi, ki pri-peljelo do tega, da mora o-trok v rejo, v drugo družino, začasno ali pa tudi za dolga leta.
Eden izmed razlogov za oddajo otroka v rejo, naveden v dnalizi republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno skrbstvo, pa je tak, da človeka močno preseneti, še več, prizadene. Statistika namreč navaja, da je naj pogostejši razlog, da otroci ne morejo živeti v lastni družini — stanovanjska stiska. Torej veči-
«JI
na od 2000 otrok, ki so v rejništvu, je morala preč od staršev, ne zaradi bolezni, smrti, neurejenosti, temveč zato, da so si pri rejnikih našli streho nad glavo!
Po pameti bi človek sodil, da je primarna ^socialna varnost otroka zapopadena v tem, da živi v družini s starši. Le res izjemne usodne o-koliščine bi smele to varnost zamenjati z nadomestnim domom. Bolj kot kakršnikoli drugi stavki so ti podatki o vsiljeni reji prepričljivi zato, da bi akcijo stanovanjske graditve izvajali hitreje.
Kaj se torej skriva za podatkom, da v Sloveniji primanjkuje več kot 50,000 sta-
Chaney obsojen— viea oxrajmm sodišččem je on včeraj oosojen na 3-15 let zapora 22 let scan Joseph Chaney jr., ki je na Delavski dan sednik Nixon je včeraj spre- Jam zavozil s svojim avtom v je! zunanja ministra Egipta gledalce National Air Show na in Savdije na razgovor o Sred- Memorial Shoreway N.E. in jin njem vzhodu ter objavil, da 5 uoih
pojde državni tajnik Kissin-	_____y_____
ger prihodnji ponedeljek tja na nove razgovore, nič pa ni povedal o tem, kdaj bo arabsko olje zopet začelo teči v ZDA. Molk o tem je povzročil na borzi v New Yorku padec vrednostnih papirjev; ki ska novinarska služba Tass je so v upanju na konec zapore c b j a v i 1 a , da bo predsednik porastli dopoldne za 15 točk, Franco ske republike George pa nato popoldne za nrav to- Pompidou prišel prihodnji mehko zopet padli.	sec na uradni obisk in razgovo-
WASHINGTON, D.C. — Sen. re z L. Brežnjevim in ostalimi
Pompidou pojde prihodnji mesec na oEisk v Sovjetijo
MOSKVA, ZSSR. — Sovjet-
novanj? Tudi to, da mora o-trck že kot dojenček cd matere, da marsikateremu otroku nasilno preusmerimo začrtano življenjsko pot. Še več — samo ne z abeleženih kot rejenčkov — pa je primerov mladih družin, ki iz leta v leto odlašajo, da bi imeli otroka, kot so si želeli.
Marsikateri zakon se celo poprej razbije, preden je tu otrok, ki bi starše povezoval, kljub vsem upom in obljubam, pa varčevanju navkljub, želenega kotička zase in za svoje otroke, niso pričakali.
Skozi prizmo stanovanjskega pomanjkanja se torej kaže širši vidik otroškega varstva in socialna varnost kot neposreden družbeni problem.
Ervin je včeraj objavil, da je njegov odbor za Watergate ! odločil zaključiti svoje delo :	in podati svoje poročilo v
; maju.
! JERUZALEM, Izr. — Obrambni minister Moše Dayan, ki je deležen močne kritike zaradi nepripravljenosti izraelskih oboroženih sil ob arabskem napadu v preteklem oktobru, je včeraj izjavil, da ne bo član nove vlade, v kolikor ne bodo v tej zastopane vse glavne stranke.
NEW YORK, N.Y. — Včeraj se je začela tu sodna razprava proti J. Mitchellu in M. Stan-su, ki sta obtožena vmešavanja v pravni postopek proti R. Vescu, ko je ta dal $209,-000 v Nixonov volivni sklad leta 1972. Včeraj so začeli izbirati poroto.
vodniki ZSSR.
Podrobnosti obiska so bile dogovorjene zadnji teden, ko je bil zunanji minister A. Gr omiko na obisku v Franciji. Prišel je v petek, pa včeraj odpotoval v Italijo. Odnosi med Parizom in Moskvo, ki so bili jeseni nekaj zategnjeni, so zopet zelo prijateljski; vsaj tako kažejo v Parizu in Moskvi.
WASHINGTON, D.C. — John Sirica, zvezni sodnik, ki vodi razpravo o Watergate, je včeraj pozval Nixonove odvetnike in posebnega tožilca L. Jaworskega in jim naročil, naj v bodoče molče o posnetkih razgovorov v Beli hiši, ker bi vsako nadaljevanje javne razprave o njih otežilo sodno razpravo.
/tHEESSK/i
/»■/vue ■* i e/s rmi—n o

Duhovniški poklic je najlepši, pa tudi najtežji. Zdrav-OmQVWm n^u zauPaj° ljudje samo svoje telesne težave, duhovniku
pa tudi duševne, ki so navadno večje. Da pridobi duhovnik i zaupanje ljudi, pričakujemo od njega, da je prijazen in ! vedno vesel, radodaren, pa nikoli bogat, še manj pa pros-!jak. Važna je tudi njegova zunanjost. Dvomimo, da bi s
_____________________________________________________ [hipijevsko obleko in dolgimi lasmi pridobil kakega “teen-
Published daily except Saturdays Sundays and Holidays, 1st week of July agerja”, vemo pa, da S tem odbije mnogo Starejših ljudi.
Deliti srečo in nesrečo z drugimi, nudi največje zadovoljstvo. In zadovoljen duhovnik je najboljši propagator za duhovniške poklice.
Molimo torej za zadovoljne duhovnike!	Anže
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 36 Weds., Feb. 20, 1974
Šiba novo mašo poje
II.
Kakšen bo končni uspeh Vatikanskega koncila, se bo videlo šele čez desetletja. Zaenkrat je prinesel samo zmedo. Ni bilo prav, ko so vzgajali po samostanih in semeniščih samo za nebesa; ta se morejo zaslužiti samo v trdi borbi za obstanek na zemlji. In ni prav, če dovoljujejo sedaj idealni mladini vsakovrstne užitke.
Kdor se je odločil za duhovniški ali redovniški poklic, je bil pripravljen na žjrtve in samoodpovedi. Če je(šel v šolo zato, da bi dobro živel, naj bi si raje izbral kak' drug poklic. Sorazmerno visoko blagostanje po župniščih bolj od- | dobrodelnosti skrbi korporacija bija, kot privlačuje mlade fante od duhovniškega stanu. Iz j predvsem zato, da bodo med na-zgodovine se tudi učimo, da so samostani napredovali, do-1 simi rojaki ohranjene etične, kler so bili revni, propadali pa, ko so obogateli. Tistim, ki in kulturne vrednote, ki so obli-
BESEDA IZ NARODA
Letno poročilo
Lige Slovenskih Amerikaiuev, Inc.
Ob koncu prvega poslovnega leta predlaga Liga Slovenskih Amerikancev, Inc. (League of Slovenian Americans, Inc.) naslednje poročilo:
16. decembra leta 1972. je bil v New Yorku ustanovni sestanek Lige Slovenskih Amerikancev, Inc. Korporacija je oblikovana po zakonih države New York za organizacije, katerih namen je dobrodelno, versko in vzgojno delo.
Liga SA, Inc. nadaljuje prizadevanja Lige Slovenskih Katoliških Amerikancev. Poleg
kovale slovenski narod v krščanstvu in svobodi, in ki predstavljajo duhovno dediščino slovenskega človeka. Ohranjanje teh vrednot je doprinos k etiki
bej tisto, ki pomaga pri ohranjanju slovenske zavesti v svetu.
4.	Ligini arhivi in obrazci. Liga J S A, Inc. hrani v svojih arhivih bogato podobo slovenskega življenja v Ameriki, drugi važni dokumenti našega življenja v svetu so Ligi obljubljeni. V naši hiši v New Yorku imamo v načrtu prostor, kjer bomo razstavili značilne predmete slovenske ljudske zakladnice. Liga SA, Inc. je že in bo pošiljala rojakom vabilo, da se vpišejo v seznam Amerikancev slovenskega porekla; imenik bo postal pregled naših ljudi in njihovega položaja v ameriški družbi. Liga ima tiskane obrazce za popis slovenskih cerkva, društev, šol in tiska, korporacija upa, da bo s pomočjo tega statističnega materijala lažje usmerjala svoje delo v Ameriki.
5.	Ligina knjižnica. Liga S A, Inc. ima stalno knjižnico. Poleg knjig hranimo v naših prostorih v New Yorku vse glavne slovenske leposlovne, znanstvene, strokovne in poljudne revije iz Slovenije, zdomstva in zamejstva. Knjige in revije knjižni oddelek posoja in tudi pošilja
stavljen na zadnjem občnem zboru organizacije leta 1957.
Na sestanku je bil izvoljen naslednji odbor:
Upravni svet (Board directors): Anton Babnik (blagajnik), Dr. Joseph M. Bernik (podpredsednik) Ing. Ludvik Burgar, Simon C. Kregar AIA (tajnik), Florijan Mar kun, Joseph Nema-nich, Dr. Geoffrey B. Pezdirc, Dr. Franc Puc (častni predsednik) in Prof. Dr. Peter P. Remec (predsednik).
Urad za dobrodelnost: Rev. Robert Mazovec OFM Urad za prosveto: Arh. Vilko Cekuta
Urad za investicije: Dr. Geoffrey B. Pezdirc Posebni svetovalec za akademska vprašanja: Prof. Dr. Rado Lenček
Stalni odbor za člane: Ing. Ludvik Burgar, Ing. Janez Puc, Bernard Rozman.
Stalni odbor za imenovanja in pregled računov: Pavel Bajda, Dr. Geoffrey B. Pezdirc, Andrej Remec.
Zastopniki: Chicago: Andrej Remec; Cleveland: Pavel S. Intihar; Gilbert:	Pavel Bajda;
Joliet: Florijan Mar kun; Kalifornija: Dr. Franc Zebot; New York: Ing. Ludvik Burgar; Kanada: Arh. Vilko Cekuta Člani korporacije: Prof. Viktor Antolin, Dr. Aloysius J. Arko, Anton Bobnik, Anton J. Babnik, Pavel Bajda, Dr. Joseph M. Bernik, Ing. Ludvik Burgar, Arh. Vinko Burgar, Arh. Vilko Cekuta, Serge Delak, Prof. Dr. Joseph Felicijan, Ana Gaber, Tone Gaber, Pavel S. Intihar, Tone Jenko, Prof. Dr. Rado Lenček, Dr. Zdravko Kalan, Anton Kaluža, John Kamin, Simon C. Kregar AIA, Prof. V. Lipovec, Florijan Markun, Rev. Robert Mazovec, Ing. Albin Medved, Joseph Nemanich, Dr. Franc Puc, Ing. Janez Puc, Dr. Geoffrey B. Pezdirc, Ing. Andrej A. B. Remec, Prof. Dr. Peter P. Remec, Bernard Rozman,
4 Nepremičnina (5733 Catalpa Avenue, NY, NY)
po Severni AHteriki brez od- Cirila Saksida, Ing. Henry Stal škodnine in poštnine. Korpora- 1 zeT, p)r_ p'ranc Zebot cija zastopa vse glavne sloven- Odbor je voljen vsake štiri ske zamejske in zdomske knjiž- jleta< Prvi redni letni občni zbor
ne založbe, Mohorjeve družbe | organizacije je bil v New Yorku in posreduje nakup kateregakoli ' 6 in 7 oktobra leta 1973. Po
slovenskega dela................| poročilih odbornikov, odsekov in
Premoženje organizacije izvi- j krajevnih zastopnikov je bil ra iz fonda Našega Doma, Inc., 'sprejet delovni program, ki je v slovenske korporacije v New , širokih obrisih prikazan v tem
izrabljajo večjo svobodo za propagando za odpravo celibata, bi bilo treba povedati, naj se čimprej poroče (saj to navadno store prej ali slej).
Komur je kaj mar bodočnost vere, ne more odobravati predloga, naj bi semeniščniki obiskovali ob sobotah ženske
samostane in ne želje dominikanske sestre Albertus Mag- ;in kulturi naših novih domovin nus McGrath, da bi ženske poučevale v semeniščih, da bi i Liga SA, Inc. je dobrodelna se tako kleriki privadili “dialoga” z njimi, kot poroča ško-1 organizacija in je vpisana v fijski tednik.	[seznam narodnih zastopstev pri
Nekateri fantje, ki so zapustili semenišča, pravijo, da Migration and Refugee Services, so razmere v njih nevzdržne. Laiku je težko soditi o tem United States Catholic Confer-in o pritožbi mladih kaplanov, da jim gg. župniki ne zaupa- 'ence (Prej NCWC). S pomočjo jo dovolj samostojnega dela v župniji in ne vpogleda v žup- te organizacije in z lastnimi nijsko gospodarstvo. Težko je tudi reči-, če so bile stanov- zvezami bo pomagala v posa-ske organizacije duhovnikov in redovnic za dosego večjih meznih primerih emigracije v materialnih dobrin in za več pravic v vodstvu cerkve sploh Ameriko. Korporacija nima potrebne, gotovo je pa, da je njihovo organizirano nastopa- stalne pisarne v ta namen; de-nje proti svojim predstojnikom in v politiki za cerkev škod- javnosti zadnjih petnajstih let Ijivo.	ne opravičujejo stroškov, ki bi
Duhovniški poklic je bil včasih najbolj spoštovan; edi- bili povezani s takim delom. Lino duhovnik je bil “gospod”, kakor so tudi edino zdravni- §a SA> IrLC- podpira javna in ki “doktorji”. Duhovniki so bili ne le verski, temveč tudi osebna prizadevanja za študij gospodarski in politični svetovalci in voditelji naroda. To slovenskega jezika; za ohranitev je bilo prav, dokler narod ni imel sposobnih laičnih vodite- zavesti pripadanja k slovenske-'Yorku, ki je bila leta 1962 raz- ;poročilu. Občni "zbor je pregle-liev. Ameriški duhovniki in redovnice, ki SO se začeli vti- mu duhovnemu svetu; za slo- puščena, premoženje pa je bilo dai poslovanje organizadie* in kati v politiko Šele, ko je ta postala umazana, delajo cerkvi venski ugled; v svojih arhivih preneseno na zaupnike, da ga določil kredite za poslovno leto veliko več škode kot koristi. Dva Berrigana med 45 mili- hrani in urejuje dokumente o upravljajo za dobrodelno in na- , 1974 Poročila so dala lep pre-joni ameriških katoličanov Sta dva p~eveč.	doprinosu rojakov h kulturi in rodno delo med slovenskimi ro- ; gied slovenske dejavnosti v
Sestre redovnice (po večini usmiljenke) SO naredile civilizaciji Novega sveta; s sta- jaki v Združenih državah in za cerkev V stari Jugoslaviji več dobrega kot njena “prva tističnimi obrazci popisuje de- Kanadi. Zamisel za novo kor-legija”. Ko SO jih “katoliški” komunisti po revoluciji v Slo- javnosti slovenskih središč, poracijo je dal pokojni Ivan Av-veniji razgnali in hoteli zatreti, so jih pravoslavni Srbi društev in posameznikov v j senek, ki je leta 1965 začel delo sprejeli z odprtimi rokami. Ob prihodu V ZDA smo takoj Ameriki.	(zanjo. Nova korporacija je bila
videli, kako splošno spoštovanje uživajo tu šolske sestre. , V načrtu organizacije so tele prijavljana v začetku leta 1970,
Tega spoštovanja so še vedno deležne tiste sestre, ki so o- določene naloge:	I vpisana pa je bila sredi leta
hranile stroga redovna pravila in obleke, medtem ko se o ! I. Visoke šole. Liga SA, Inc.'1972- Do leta 1976 je upravljal onih, ki so se modernizirale, sliši opazka: “Saj se nič ne 'razpisuje vsako leto po dve šti-ifond Našega Doma Dr. Jože razlikujejo od pocestnic.” Vsa čast prvim, ki jih ni sram ,'pendiji za študij slovenskega | Basai- Na ustanovnem sestanku
jezika. Po eno štipendijo za organizacije so bili predstavniki enoletni študij in po eno šti- podružnic Lige Slovenskih Kato-pendijo za večmesečni počitni- Hških Amerikancev iz Chicage, ški tečaj. Liga SA, Inc. bo na- Gilberta, Jolieta in New Yorka,
gradila akademska dela, ki so zaupniki korporacije Naš Dom,'v nepremičnine. Izravnavanje pomembna za slovensko uvelja- Inc- in Pa vsi člani izvršnega je razvidno iz proračuna za leto vljanje v svetu. V tem listu so odbora Lige KSA, ki je bil po- 1974.
na drugem mestu objavljeni po- VREDNOST SKLADA NAŠEGA DOMA, INC. 1. JAN. 1970 goji za podelitev Liginih štipen- 1 Investicije dij in nagrad.	2 Čekovni računi
2. Slovenske šole. Liga SA, 3 Denar pri roki Inc. podpira slovenske šole z 4 Vrednost nepremičnine (po zavarovalnici) učili in prispevki. Korporacija | Skupaj
bo pomagala tistim, ki so štu- DOHODKI OD 1. JAN. 1970 DO 12. DEC. 1972.
javno pričati za vero. Redovi, ki so se modernizirali, propadajo mnogo hitreje kot tisti, ki niso “šli za svetom”.
Mati Annunciata (OSU), generalna prednica uršulink v Clevelandu, je v zadnjem Universe Bulletinu zapisala: “Verjamem, da je sestra žena, ki je dala vse svoje življenje v službo Bogu in dejanju posebne posvetitve', ki je globoko zakoreninjena v svojih krstnih obljubah. Ona je oseba, ki se je odzvala božjemu klicu, da bi živela samo za Boga. Sestra kot članica človeške rase ima isto človeško naravo, iste želje, občutke in nagone, isti razum in voljo, kot vsa človeška bitja ... Sestra nima posebne moči, ki bi jo usposabljala za odpor proti skušnjavam bolj kakor druga človeška bitja. Ona deluje na isti način kot vsi kristjani — s pomočjo božje milosti... S temi temeljnimi mislimi poglejmo na današnjo sestro. Vidim jo kot sestro, ki je pod veli-
Združenih državah in Kanadi. V skladu s pravili organizacije člani in odborniki za svoje delo niso plačani niti nagrajeni.
Od 1. 1. 1970. do 12.31. 1972. so upravljali sklad Našega Doma, Inc. zaupniki, in predložili prvi del sledečega obračuna na ustanovnem občnem zboru organizacije, decembra, 1972. Drugi del obračuna je predložil ob koncu prvega poslovnega leta blagajnik. Primanjkljaj je nastal zaradi potrebnih investicij
Mestni davek	3,518.44
Vodarina	425.99
Popravila in prezidave (večina na zahtevo mestnega gradbenega urada)	8,753.00
Vzdrževanje	2,325.00
Zavarovanje	957.00
Knjižna služba Knjige in revije	1,969.70
Delo	1,687.50
Paketna služba	5,309.97
Skupaj	$ 48,313.02
>HODKI OD 1. JAN. 1973 DO 12. DEC. 1973. Članarina	$	300.00
Investicije	4,177.78
Najemnine	7,339.17
Knjižna služba	1,195.75
Skupaj	$ 13,012.70
DATKI OD 1. JAN. 1973 DO 12. DEC. 1973. Organizacija in pisarna Korporacijske listine in konvencija	$ 1,436.46
Tiskovine, telefon, elektrika	1,568.14
Ureditev pisarne, stroji	623.71
Delo	375.00
Dobrodelnost Darovi posameznikom	1,398.00
Darovi organizacijam	578.70
Brezobrestna posojila	500.00
Prosveta Darovi posameznikom	70.00
Darovi organizacijam	919.31
Knjižnica	290.00
Knjižničar	375.00
Zvočni arhiv Lige SA, Inc.	400.00
Nepremičnina (5733 Catalpa Avenue, NY, NY) Mestni davek	1,428.58
Vodarina	149.63
Popravila in prezidave	3,390.17
Vzdrževanje	753.10
Zavarovanje	249.00
Knjižna služba Knjige	767.80
Delo	750.00
Skupaj	$ 16,022.10
$
1.500.00 350.00
5,535.39
7.260.00
1,000.00
$ 15,645.93
$ 76,975.90 8,945.86 948.28 37,499.04 $124,369.08
dirali na teh zavodih, in ki bi 1
Darovi
kim vplivom štirih sodobnih življenjskih nujnosti:	hitrih ;radi izpopolnili znanje jezika; 2 Investicije
z njimi bo delila stroške ali jim 3 pa darovala knjige, po katerih 4
odrov, zborov, predavateljev in tečajev v kraje, kjer teh dejavnosti več ni. Značilne slovenske
sprememb, pluralizma, moralnega propada in ne nazadnje tudi drugega Vatikanskega koncila."
V istem listu je zapisal John kardinal Kroll, predsed-;bodo lahko sami nadalievali štu- 5 nik narodne konference katoliških škofov: “.. . Nekateri !dil iezika-bi preusmerili poslanstvo cerkve od božjega kraljestva na! 3- Prosvetno delo. Liga SA, časne človeške dobrine. Torej naj bi duhovniki in redovni- Inc- bo podpirala gostovanja 1 ki delali isto, kar delajo drugi, in zanemarili to, za kar edino so bili vzgojeni in kar morejo delati edino oni: izžarevati Kristusa in pomagati drugim ljudem, da ga dosežejo.
Nekateri zagovarjajo prosto duhovništvo in pozabljajo na | Prireditve posnema Ligina pi-dejstvo, da je duhovništvo služba in da služba ne izklju-',sarna v New Yorku na zvočni čuje načrtov, smernic, nadzora, povelj in oblasti. Dobra jtrak; to delo ne bo le dokument služba zahteva vse to. Nekateri zagovarjajo vlado po dia-; slovenskega življenja v Ameri-logu, večnem dialogu, ki zavira vsako dejavnost. Toda plod- 'ki> prišlo bo prav našim sredini dialogi so redki biseri, ki zahtevajo mero sposobnosti in ščem, katerim Liga zaradi pre-odkritosti, ki se le redko najdeta skupaj. Poudariti je tre- velikih stroškov zaenkrat ne ba, da odkritost ne izključuje trdnega prepričanja ali pre- more posredovati živih večerov, danosti, pač pa zahteva pripravljenosti dobrohotnega upo- Korporacija bo nagradila sloven-števanja pravih dokazov in pametnega razgovora.”	sko kulturno ustvarjanje, pose-
Najemnine Knjižna služba Paketna služba Skupaj
IZDATKI OD 1. JAN. 1970 DO 12. DEC. 1972.
Organizacija in pisarna Korporacijske listine in konvencija Tiskovine, telefon, elektrika Ureditev pisarne, stroji Delo
Dobrodelnost
Darovi posameznikom Darovi organizacijam Brezobrestna posojila Prosveta
Darovi posameznikom Darovi organizacijam Knjižnica Knjižničar
$ 122.00 11,109.11 16,701.13 2,193.31 6,344.50 $ 36,470.10
4,030.02
1,520.74
1,459.04
843.75
8,251.13
4,275.99
1,500.00
288.00
150.00
204.00 843.75
VREDNOST PREMOŽENJA KORPORACIJE 1. JAN. 1974.
1	Investicije	$ 69,192.38
2	Čekovni računi	480.83
3	Denar pri roki	344.01
4	Vrednost nepremičnine (po	zavarovalnici)	52,560.00
5	Brezobrestna posojila	2,000.00
6	Inventar (knjižnica, pisarna,	zvočni arhiv)	3,000.00
Skupaj	$127,577.27
PRORAČUN ZA LETO 1974 DOHODKI
1	Darovi
2	Članarina
3	Investicije
4	Najemnine
5	Knjižna služba Dohodki
IZDATKI
1	Organizacija in pisarna v New Yorku	$ 1,700.00
2	Dobrodelnost	2,500.00
3	Ligine štipendije, slovenske	šole, prosveta	5,000.00
4	Hiša na 5733 Catalpa Avenue, Brooklyn, NY	3,900.00
5	Knjižna služba	600.00
6	Rezerve	1,945.39
Izdatki	$15,645.39
Med izdatki do konca leta 1973 so darovi semenišču v Ljubljani, Domu sv. Družine v Gorici, slovenskim šolskim sestram na Koroškem in v Rimu, Katoliškemu domu v Gorici, slovenskim šolam v Chicagu, Clevelandu, Collinwoodu, Jolietu in Torontu. Popravila na hiši so bila nujna; istočasno so se zvišali letni dohodki, pred odpisanimi stroški, od 4,149.84 dolarjev pred letom 1970 na 7,260.00 dolarjev; s tem se je zvišala vrednost nepremičnine. Korporacija pripravlja naslednje:
17. marca, cerkev sv. Cirila, New York: naša beseda in pesem. 23. marca, cerkev sv. Barnabe, Johnstown, Pa.: koncert slovenske glasbene skupine Zvon.
Druga polovica aprila, New York: slovenski večer.
Liga S A, Inc. je predlagala in bo podprla konvencijo slovenskih sobotnih šol za sodobljenje in vzporeditev pouka; Cleveland, pred začetkom prihodnjega šolskega leta.
V načrtu je potujoča razstava likovnih del, grafike, fotografije, arhitekture, pesmi in glasbe, doprinos rojakov h kulturi Amerike, in Ligin. doprinos k obletnici Združenih držav. Čas: začetek leta 1975. Splošni načrtovalec: tajništvo; načrtovanje o-preme: arhitekt Vinko Burgar.
Za Božič bo Liga SA, Inc., tiskala božična voščila, delo naših slikarjev in grafikov, ki živijo v Združenih državah.
Liga SA, Inc. se zahvaljuje vsem, ki so jo v zadnjih letih podpirali z nasveti, delom in dobro voljo.
Upravni svet Lige Slovenskih Amerikancev, Inc.
(Anton Babnik, Dr. Joseph M. Bernik, Ing. Ludvik Burgar, Simon C. Kregar AIA, Florijan Markun, Joseph Nemanich, Dr. Geoffrey B. Pezdirc, Dr. Franc Puc, Prof. Dr. Peter P. Remec) New York, NY, 1. jan. 1974.
----------o----------
Nagrade Lige S!ov@n§kilt ftiiterikancev, Ene, za razprave h slovenskih šiudij
Liga Slovenskih Amerikan- rajo biti vpisani na eni izmed
priznanih visokih šol v Združe-
cev, Inc. razpisuje vsako leto natečaj za dve nagradi za najboljše razprave s področja slovenskih študij; eno za akademike pred BA v znesku $250.00 (dvestopetdeset dolarjev); drugo za diplomirane študente po BA v znesku $350.00 (tristopet-deset dolarjev).
Razprave lahko obravnavajo katerikoli slovenski problem, morajo pa biti na akademski ravni. Udeleženci natečaja mo-j 1974.
nih državah ali Kanadi, in po možnosti slovenskega porekla. Razprave morajo biti pisane v angleškem jeziku. Predloženi, rokopisi morajo biti tipkani in smejo obsegati največ 50 strani. Razprave je treba poslati na Upravni svet Lige Slovenskih Amerikancev, Inc., do 15. marca 1974. Nagrade bo podelil odbor, ki ga bo imenoval Upravni svet, najpozneje do 1. junija
Fr. Jaklič:
ZA MOŽEM
j.	, prve nisem, odpravil. Nekaj
Komanov Marko je šel po va-! bom pa štel za njo ... Dobra je Napol praznično oblečen je bila..
Mjal za roko petletno hčerko, ki je komaj dotekala očeta.
“Lejte ga vdovca!” je dejal kttiet Zaman delavcem na vrtu.
In takoj nato zavpije čez og-rajo: “He — hej, Marko! Kako ii je všeč v novem stanu? Bo?”
“Ej, bilo bi... Toda? ..
In Marko postavi predse hčerko rekoč: “To!... To!... Ko bi tega ne bilo!...”
“Ej, pa si moral prej vedeti!” Se zasmeje Zaman.
Marko pa ni rad poslušal ohlapnega govorjenja, zlasti sedaj ko je minilo komaj osem dni Po njeni smrti. Zamrmra nekaj l11 gre s hčerko.
Zaman se je pa grohotal za Elini: “Ta bo nosil kmalu šopek klobukom.”
Takrat je pa vedela že vsa vas, ^ je vdovec Marko na vasi. Za-^an je bil oblasten mož in je Md govoril glasno, zlasti kadar Se je s kom šalil. In ko se je žvedelo, da je na vasi vdovec, se l6 zbudilo v marsikaterem srcu ^°čutje, skipela je radovednost, ljudje so postajali za vogali in Se ozirali gori in doli, da bi vi-jleli vdovca, Komanovega Mar-^a- Vsak ga je dobro poznal,
Otožen odide z otrokom ...
Zenske se pa pomaknejo za njim z dvorišča, da vidijo vdovca.
In Roj niča, ki je imela moža, se posmehne zaničljivo in reče: “Ta je ne bo {lobih Le glejte ga, kako krivenca, pa tri otroke ima in pod nosom ščetine... Jaz bi jo jo rada poznala tisto, ki se bo smukala za njim...”
Marta in dninarice, ki niso bile omožene, pa niso videle nič grdega na Marku. Malo je res krivil noge, pa to ga ni kazilo, a brke pod nosom so se mu podale; otroke pa ljubi vsaka priletna devica...
“Ta jo dobi, kadar hoče,” ugovarja Liza...
“Gotovo! In ta tudi ne bo ostal brez nje,” pritrjuje poštama dninarica Čuka.
“Če bi ga ti vzela, druga vem, da bi ga ne,” jo zavrne zaničljivo Roj niča.
“Jaz precej! Pa tudi ti bi ga vzela brez premisleka, tudi ti— Roj niča! Sedaj seveda ne, ko imaš moža; ko bi ga pa ne imela ... he — hej! ...”
“Jaz, tega krivenceža? ... Jaz? ... O, za pet ran!” se' zatogoti
vsak ga je tolikrat videl, toll-1 Rojnica. “Kaj pa misliš o me-krat govoril ž njim, ko je bil še ni?”
*aht, potem, mož; a vdovec je! “Da bi ga vzela tudi takega, bT komaj osem dni in v tem ki bi o berglah prišepal na vas, Casu ni utegnil z vsakomer go- veš! ... Sedaj si pa lehko izbirč-Voriti, a z vdovcem se vendar na, ko ga že imaš!” tako lehko govori...	Marta hvaležno pogleda Čuko,
. Ra Rojnikovem dvorišču so! se Ji nasmehne in se je rahlo Rilske izkidavale, ko se zasliši; dotakne s komolcem, češ, prav ^ttianovo vpitje.	1povedala.
“Poglej, poglej, kaj ima Za- Rojnica zardi v obraz od sra-
ker tako kriči!” pravi Roj- m°te, pa se zažene proti čuki
hica. “Vsa vas ga je polna.” ! kričeč: “Kaj pa veš o meni, ti, Dninarica Liza šine na cesto,	ki sama ne veš, kaj si... ti,
^a hitro odskoči nazaj, popra-	ki si ostala sama... ti, ki si
V1iajoč si lase, ki so se ji usipali grda<;) da te nobeden pogledal l(2Pod rute, pa pove skrivnostno: ni.
Omanov Marko je na vasi...” i “Grda Šori ali doli- Pa Ponu-“Ta? . Ta vdovec? ... Ali iala se nisem okoli. In tudi pre-res?” se čudijo ženske," in "prsti žala nisem za nobenim, veš Roj-uhajajo v glavo, da si popra- nma, nič se ne togoti - kakor
V1i° laše in rute; vse si ogledu-;R- ve^ ne ve§? • • • kjo predpasnike	j “Jaz sem PrežaIa?” zavrisne
Kaj išče?” omeni Rojnica, pa Rojnica. Ali ste slišale? ... Pomakne k cesti, druge pa za Čak? ... Lej, pa te bom.. .
Rojnica zamahne z vilami proti Čuki in v očeh ji je bleščal ogenj sramote in togote.
brskajoč z vilami po dro-Su.
^Dekla Marta je bila zadnja. vae lase si je bila pogladila s j “jej! _ jej!... O, strah!...
si prevezala ruto na glavi čuka! ... Rojnica!... O, Bog Popravila prsi. Rada bi sto-jnas varuj!” vrišče druge ženske Prav k cesti, toda ko si je jn ena pahne nazaj čuko, druge
se pa lotijo besneče Roj nice. “Beži!... Ali si pri pameti?” “Jaz ti pokažem! ... Tvoj jezik!” sika Rojnica.
“Le daj me!... Pa je vendar res!” odgovarja Čuka trdovrat-
Mla

edala bose noge, je videla, da vse prižaste po golenicah od '0iaj da je kar zardela od sra-c °be in se pomeknila nazaj. Si-j, r Se ji je pa slučajno izpodrec a2vezal, da so krila zdrsnila do
^cll	i
> toda namesto prižastih nog ‘ no.
Ie pokazal raztrgan predpas- j pa bi se bile udarile, da jih
jjj.. ’ ki je tudi ni kdovekako:ni osramotil Zaman.
Jf^čal, zato se je skrivala' Stal je na vrtu za ograjo in
^ ah da je ne vidi, kakršna je gledal za Markom, pa je videl,
^ vdovec Marko.	j kako so se usule ženske z Roj-
Kam pa, Marko?” ... ga nikovega dvorišča za njim. Pa
h ,a®a Rojnica. “Danes pohaj-|,se mu je dobro zdelo, Zamanu,
l Rv ki?
štipendije Lige Slovenskih Amerikancev, Inc. za študij slovenskega jezika
Liga Slovenskih Amerikan- na eni izmed priznanih visokih cev, Inc., razpisuj e vsako leto šol v Združenih državah ali Kapo dve štipendiji za študij slo-l nadi, in po možnosti slovenske-
venščine; po eno štipendijo za dobo enega leta za študij slovenskega jezika na eni izmed priznanih visokih šol v Združenih državah ali Kanadi, ki nudi študij slovenščine, in to v zvezi z rednim akademskim študijem prosilca v katerikoli stroki; znesek $1,000 (en tisoč dolarjev); in po eno štipendijo za trimesečni študij za slovenski jezik na katerikoli visoki šoli, in to v zvezi z rednim akademskim študijem prosilca v katerikoli stroki; znesek $350.00 (tristopet-deset dolarjev).
Prosilci morajo biti vpisani
ga porekla. Prošnje je treba poslati na Upravni svet Lige Slovenskih Amerikancev, Inc., do 1. marca 1974. Prošnje morajo vsebovati izjavo prosilca o njegovih načrtih in razlogih za študij jezika, dvoje priporočilnih pisem univerzitetnih profesorjev, in uradno potrdilo o zadnjem akademskem letu. štipendije bodo razdalj ene najpozneje do 1. junija 1974.
League of Slovenian Americans, Inc.
P.O. Box 32 Brooklyn, N.Y. 11227
AMERIKA, ZDRAMI SE!
Hesramua “šala” za iifJ-leSnieo Zli ¥ Washiugfeuu; i.O.
CLEVELAND, O. — Po vsej prej sovražni narodi tukaj mir-Ameriki se že sedaj živahno pri- no drug ob drugem živijo z ena-pravljajo, da bodo čim bolj slo- kimi pravicami in enakimi mož-vesno praznovali 200-letnico ! nostmi za življenjski obstanek, ustanovitve Združenih držav Iz skupnega in složnega dela, iz Amerike, kar bo leta 1976. V sposobnosti in kulturnih vred-večjih mestih so mestni župani ^ not mnogih narodnosti je v 200
stva.
Zgodilo se je sledeče:
V Washingtonu, v glavnem mestu in središču Združenih držav Amerike, so 14. januarja 1974 slovesno odprli centralno pisarno, ki naj pripravlja slovesno praznovanje 200-letnice ustanovitve ZDA v glavnem mestu Washingtonu in okolici. Uradno se ta osrednja pisarna imenuje “Bicentennial Center for the District of Columbia”. Pri slovesnosti je bil navzoč župan mesta Washington, navzoči so bili zastopniki Bele hiše in še nekaj odličnih predstavnikov.
Umetniški slikar, ki se imenuje H. H. Brooker II., je naslikal na veliko steno te osred-
letnice ustanovitve Združenih držav Amerike, mu je dotični uradnik odgovoril, da so popolnoma upravičeno naslikani, ker so vsi na en ali drug način povezani z razvojem Amerike v preteklih 200 letih.
Tako torej: Marks, Stalin in Mao Tse-Tung naj sedaj v ameriškem glavnem mestu Washington javno predstavljajo simbole ameriške svobode!
Kdorkoli je zakrivil to javno spakovanje iz ameriške svobode, je udaril pečat sramote na čast Amerike. Tekom 200-letne zgodovine Amerike je milijone in milijone ljudi moralo bežati zaradi nasilniških idej teh ljudi, da si rešijo življenje in so našli
nje pisarne za slovesno prazno-! zatočišče v svobodni Ameriki, vanje 200-letnice ZDA v Wash-5Milijoni in milijoni ljudi so bili
na povelje teh ljudi pomorjeni in milijoni so še v tem času v ječah in koncentracijskih taboriščih. In ti netilci sovraštva med narodi, podpihovalci krvavih revolucij so v sredi ameriške prestolnice upodobljeni kot nosilci ameriške svobode za počastitev ob 200-letnici ameriške
ingtonu veliko sliko. Ko so tako na slovesen način posvečali Center za 200-letnico Amerike, so na zbrane ameriške predstavnike s stene gledali upodobljeni Karl Marks, oče komunizma, Friedrich Engels, njegov ožji sodelavec, Josip Stalin, bivši komunistični diktator Sovjetske
zveze in Mao Tse-Tung, sedanji: neodvisnosti.
že postavili posebne odbore uglednih ljudi in predstavnikov organizacij in tudi katoliška hierarhija je že sestavila poseben odbor za čim bolj slovesno praznovanje 200-letnice ustanovitve Združenih držav Amerike.
Leta 1776 so Združene države Amerike ob ustanovitvi imele skupno dva in pol milijona prebivalcev, število prebivalcev ZDA pa sedaj že presega 210 milijonov.
Po zgodovinskem merilu je 200 let razmeroma kratka doba, a za zgodovino Amerike je v teh 200 letih nagnetenih toliko raznolikosti in značilnih odtenkov, ki se dotikajo skoraj vsake narodnosti na svetu, kakor jih nobena druga država na svetu ni doživljala. 200-letnica Združenih držav Amerike bo zgodovinski mejnik, na katerega moramo biti vsi ameriški državljani ponosni. Kip ameriške svobode v new-yorškem pristanišču je spre-
letih zrastla mogočna Amerika. V teh 200 letih je sprejemala v svoje okrilje preganjane in lačne, a poleg tega še danes ščiti svobodo preganjanih in hrani lačne po vseh delih sveta.
Resnično, 200-letnica ZDA bo narodni praznik mnogih ljudstev sveta, ki v svoji rodni domovini niso mogli več živeti, ki so v svoji rodni domovini bili preganjani zaradi svojega pre-; pričanja in verovanja in ki so šele v Združenih državah Amerike postali svobodni in enakopravni državljani.
Ali se ameriško ljudstvo zaveda, da sedaj sovražniki svobode, pred katerimi ali zaradi katerih je moralo bežati milijone in milijone ljudi, ki so našli zatočišče in življenjsko eksistenco v svobodni Ameriki, že med nami tukaj v Ameriki razpletajo mreže?!
Ostrmeli boste in zgrozili se boste ob tem poročilu, kaj se v
voditelj kitajskih komunistov.
K tem lepo in normalno upodobljenim komunističnim voditeljem pa je slikar še narisal karikaturo predsednika ZDA Richarda Nixona z brkami in 'predstav Ij enega kot kakega gangsterja. Poleg preds. Nixona je naslikal njegovo hčerko Tricio Cox z afriško frizuro, zra-, ven pa lep in naraven portret ! Angele Davis.
Nekateri so le začeli zmaje-i vati z glavo in se vpraševati: ALI JE TO AMERIKA?!
jemal milijone pregnanih in lač- svobodni Ameriki bohoti! In nih ljudi; ljudstva in narodnosti nismo doslej slišali ne senatorja iz vseh delov sveta so mogli tu- in ne kongresnika, da bi javno kaj svobodno ohranjati svoje nastopil in protestiral proti
Kje so George Washington, Jefferson, ameriški generali v ! osvobodilni vojni za neodvisnost Amerike? Zakaj ni slikar upodobil simbole ameriške kulture kot Marka Twain-a, Washingto-na, Invinga in še in še . .. Zakaj ni upodobil simbole ameriškega tehničnega napredka, slavnih ameriških iznajditeljev ih pionirjev raziskav vesoljstva?
Ta slika na steni osrednje pisarne v Washingtonu, ki se imenuje “Bicentennial Center for the District of Columbia”, je pljunek na ameriško čast!
Ko je neki navzoči časnikat vprašal uradnika odbora “District of Columbia Bicentennial Commission”, kakšen pomen naj imajo ti naslikani komunistični
narodne tradicije in kulture; takšni žalitvi ameriškega Ij ud-, voditelji pri praznovanju 200-
NOVICE- i vsega sveia NOVICE- ki jih potrebujete
\^r-pa’
k° imamo vsi dovolj de- da se je smejal in modroval:
*Veš|»
Varuj se, da česa ne
„ ark° se ustavi.
Rga me, kaj poreko! ... K 1 grem do župnika plačat avUo za rajno.”

’ sedaj seveda še nimaš • agih p--1	... , v -	.	■,
aehe! — Krepak si še.:
potov, pa jih boš še imel,
^ihV’ zahihljajo druge tQ(^ke; samo Marta je molče,
a hrepeneče gledala vanj. jpa. ai pa misliš, Rojnica? ... “t ' ' ■
<,T kaj? — Prosti si zopet!” t* $az? • • • Glej jo!. .. Dva sta
1<:t6 homa,..
ki se menil za tak Dobiš jo, ako boš le
“Re
)>
A kodo se trgale zame, jaz Udb vanje ne bom silil, saj otroke...”
i,j,a gospodinje ne ...”
’ ko že kako ... Sicer pa še
“Ej, te ženske!.. . Glejte, glejte! .. . Kakor čebele za medom.”
In videl je vse in slišal vse. . . Ko je bila nevernost, je šel z vrta in se grohotaje bližal: “Ha-haha .. . Ali bi ga vse rade? ., Rojnica enega nima dovolj... In čuki se tudi cede sline . . . Seveda! ... Hahaha. .. Možje smo vendar nekaj!...
Kakor bi bil polil ženske z vodo. Togota je izginila in sram jih je bilo vpričo Zamana. Pa so bile brž enih misli.
“Kdo se meni za nje? ... Kdo neki mara za katerega?”
“Ve! ... Saj se boste še pobile : za nje . .. Hahaha.. .”
“Zaradi dedcev!... I — kaj pak! ... Kaj hlastaš...”
Na vasi so se zbirali ljudje. Zato so se Rejnikove ženske pomikale na dvorišče.
(Dalje prihodnjič)
NOVICE- ki jih dobite še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- kolikor mogote originalne
NOVICE* M m zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte fo sosedu, ki še ni naročen nanjo
ja,
Ko je časnikar vprašal slikar-zakaj je na steno osrednje pisarne naslikal prav te ljudi, ki nimajo nobene zveze z ameriško zgodovino, je slikar izjavil, da je narisal te obraze kot zelo posrečeno šalo.
Če bo ameriško ljudstvo in ameriška oblast mirno prenesla to “posrečeno šalo”, se bodo ob 200-letnici ameriške neodvisnosti že uresničevale Hruščeve grožnje: “Mi vas bomo pokopali!”
AMERIKA, ZDRAMI SE!
Jože Melaher .
Ogroženi otroci kadilcev
Starši škodujejo svojim otrokom, če v njihovi navzočnosti kadijo cigarete.
Britanski svet za zdravstveno vzgojo je dal natisniti 10.000 lepakov z vprašanjem, naslovljenim na starše: “Koliko cigaret na dan pokadi vaš otrok?”
Predstavnik zdravstvenega sveta je že vnaprej odgovoril: Tisoči britanskih otrok pokadijo na dan dvajset cigaret, ne da bi se jih dotaknili z ustnicami.”
MALI OGLASI
1171 E. 74 St.
lepa prilika za podjetnega kupca, hiša za tri družine in ena soba posebej naprodaj. Gorkota na vročo vodo. Štiri garaže. Cena samo začasno $6900.
Blizu cerkve sv. Vida in šole, hiša za štiri družine in ena soba posebej. Centralna gorkota na vročo vodo. V najboljšem stanju. Hiša kot nova, dve garaži.
Blizu E. 185 St.
in Neff Rd. in cerkve Marije Pomočnice in šole, naprodaj hiša pet sob, v prav dobrem stanju, lep lot, blizu vsega. Garaža. Za več informacije kličite:
KNIFIC REALTY
820 E. i85 St.	481-9980
(36)
Naprodaj
Prodajam vilo v Lovranu, na krasnem mestu, s pogledom na Kvarner. Peter Vincer, 157 Wychwood Ave. Apt. 9, Toronto, Ont. Can. tel.: 651-8139
-(37)
Stanovanje se odda
Štiri sobe zgoraj na E. 73 St. severno od St. Clair Ave. Kličite 431-6798
(37)
V najem
dve opremljeni sobi blizu E. 185 St. Kličite 481-9295.
(36)
Naprodaj
Zelo prometna živilska trgovina poleg cerkve sv. Vida je ugodno naprodaj zaradi selitve. Oglasite se osebno na 1126 E. 61 Street.
—(Feb. 20,22, marl) Help Wanted Male
BUS DRIVER
i Part time for Senior Citizens. | Pleasant atmosphere. Eastern i suburbs.
CALL: 241-5454
(39)
ARE YOU OVER 50 YEARS OF AGE?
Are you looking for a job that provides living, quarters, salary and benefits? Lovely sur-i roundings, good working atmos-Sphere. Custodial duties only.
• CALL 241-5454 5	(38)
!	Pomoč iščejo
j Grdina Recreation, 6017 St. Clair Avenue, tel. 361-9398, išče človeka za splošna snaženje. Ure od 8. zj. do 1. ure pop. šest dni v tednu. Kličite po 7:30 zvečer.
(x)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
NE DA MIRU — Jane Fonda (na sliki) je pozvala Kongres, naj sklene, da ne bo nobena država v Indokini dobila ameriške pomoči, če se ne bo držala dogovora o končanju vojskovanja, sklenjenega lani v Parizu. Jane je bila med najbolj vnetimi nasprotniki vojne v Vietnamu, pa pri tem skoraj kar očitno na strani Severnega Vietnama.
MALI OGLASI
Wanted cars or parts 1928-1945 any condition. Call 741-2827
(36)
Help Wanted — Female
Cleaning woman
Full time, flexible houi'S. Day work. Offices and lunch room. Call Mr. Fought 451-9744
(40)
COOK
wrnnted, Brook Park, Tiederman area. We are looking for a lady to cook in an industrial cafeteria, from 6:30 PM to 10:30 PM, five evenings per week. Prefer experience in volume cooking. No weekends. References required. Uniforms furnished. Call 777-3756 weekdays 9 till noon, only. An equal opportunity employer.
(41)
■aiMM
Johan Bojer:
IZSELJENCI
hilllllllllffllllllil*^	...........................
Ah, bila je prava gostija. Karen Skaret je neprestano mislila, da kjer je kava, mora tudi ona pomagati. Tako je odšla tja in se ponudila in res so ji dali skodelice, da ji je nosila.
Elza je pričela nalivati pri eni izmed sprednjih miz in vsi so jo gledali. V poslednjem času se je bila spremenila. Njen bledi obraz je spet postal okrogel in svež, zasmejala se je na veselo besedo. Zdelo se je, da doživlja novo pomlad radi nekega skrivnega veselja. In tam zraven nje je stala hči, vitka in temnolasa, v rdeči obleki in s kito na hrbtu, kakor izrezana iz matere, tako da je človek moral neprestano misliti na mlado gospodično Elzo z Dyrendala.
Bergitta in Ana in večina žensk so imele kljub vročini rute na glavi. Župnikova žena, Elza in Irka so pač smele biti gologlave, to je bila stvar zase. Druge pa so se držale stare navade še iz domovine. Niso se marale nositi kakor gospoda, kar niso bile.
Morten Kvidal je bil eden redkih mož, ki je hodil okrog v obleki iz ševijota in z mestno ovratnico. Ampak on ni zastopal v očeh ljudi le železnice, temveč tudi zemljišča in banko, in zdaj je bil celo izvoljen v pokrajinsko upravo in se je moral vsak trenotek voziti na važne sestanke v Northville. Hodil je okrog in stresal roke znancem in opazoval vse te nove obraze, vse te mlade ljudi, ki so v poslednjem času prišli preko morja. Bili so lepi, od vetra in solnca ožgani obrazi, krepki ljudje. Kos njegovih lastnih mladostnih spominov je vstal pred njim.
Videl je domači kraj pred seboj. Zakaj so mladi ljudje odhajali, ali ni bilo nikakih nalog v domovini? Hodili so pač v šolo in se učili peti rodoljubnih pesmi — in potem? Ali so pljunili v roke in zgrabili za delo v domovini? Ne, morali so preko velike luže, vrgli so se v prerijo, dovolj dobra je bila ilovnata koča in par volov, le, da so živeli v tujini. Strašne zime zanje niso bile nič, osvojili so divjino, izkrčili Ameriko in dežela je bila bolj in bolj bogata. Ah da, sam je bil eden od njih, prav tako njegovi bratje.
Zdaj sta celo Knut in Meta hotela priti preko morja. Mati bi ostala sama. Tako pač je. Rekel je nekaj prijaznih besedi tem fantom in dekletom. Po- j zdravljeni! A tako, ti si iz Hallingdala? In ti — iz Spar-! buja? Da, bil sem pri vojakih z nekom iz Sparbuja. Ali poznaš Pera Nyvolda? — In ti, dekle, si iz Hedemarka? Da, da, tako pač je.
Župnik je pripeljal tega in onega fanta k njemu in ga vprašal: “Povej, Morten Kvidal, ali potrebuješ kakega hlapca?” — “Bi ga že potreboval, če pa ne, imamo še Kala in druge. Se bo že našla kaka pomoč. Halo, pridi sem, Kal!” Ampak Morten se je čudil, da nihče ni prišel naravnost k njemu. Obrnili so se najprej na župnika ali pa na koga drugega. Ali je bil tako strog videti, čeprav se je na vso moč trudil, da bi bil prijazen?
Stopil je k nekemu sivolase mu starcu na drugi strani dvorane in mu dal roko. “Torej vi ste novi krojač! Da, da, pozdravljeni.” Starec je bil upognjen, imel je krvave oči in bled, obrit obraz. “Ah, iz Wisconsina ste?”
“Da, sicer pa sem prišel preteklo leto iz Norveške.”
“Kaj ste še tak novinec tukaj?”
“O ne, to ne. Prvič sem prišel semkaj pred štiridesetimi leti.”
“Sem si mislil! Ampak preteklo leto ste morali torej kar brž domov?”
“Bil sem sedemkrat v Norveški.”
“Ho, ho, to pa ni kar tako.” “In vselej sem mislil, da bom ostal tam za zmeraj. Končno boš živel v miru, sem si mislil. Ali s srečo je' nekaj čudnega. Ko si tukaj, misliš, da je v domovini, in ko prideš tjakaj, pričneš nekega dne spet strmeti preko oceana in — sreča je tukaj.”
Starec se je otožno smehljal. Njegove oči so strmele nekam v daljavo, zdelo se je, kakor da gledajo neprestano preko oceana.
Petje. Učitelj Jo stoji tam z osivelimi lasim in brado in vodi petje. Krog in krog njega se gnetejo fantje in dekleta. In zdaj zadoni narodna himna. Morten je še nikoli ni slišal tako lepo peti. Zdi se, kakor bi glasovi trepetali, in zapeli so, kakor bi hoteli, da jo čujejo v domovini. Ne, tudi on jim mora pomagati. Dvigne roko, župnik stori isto, ljudje vstanejo. Ta in oni poje z njimi in končno pojejo vsi.
(Dalje prihodnjič)
v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji 9183; blagajnik Louis Zigmund, ki izhaja štirikrat na leto. Društvc četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji nadzorniki: John, Lokar, Frank A. : krije stroške za delo za priglašeni*
dvorani SND na St. Clair Avenue.
Turek in Anthony Petkovšek; za stopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. John Lokar, Frank Zgonc, za konferenco SND
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO Ul).
Predsednik Albert Cesnik, pod-; John"LoJar7’Glavn-a '"-a''” janu. predsednik Louis Jartz, tajnica-, ar-u v Slovenskem Narodnem Do-blagajnicarka Cecelia Wolf, 1799 : mo> soba št 4 star0 p0s!opje. Dru-Skyline Dr., Richmond Hts Ohio štvo plaču]e $300 smrtnine in $14 44143, tel. 261-0436, zapisnikarica j na tecjen bolniške podpore. Za na-Ursula Branisel, nadzorniki Mary (jaijnje informacije se obrnite na
Dolšak, Joseph Mrhar, Leander Markuc, zastopnika federacije Louis Dular, Al Cesnik, L. Makuc, J. Mrhar. Zastopnik na SDD Frank Zavrl; družabni odbor Mary Dolšak, Alma Lazar, Anna Žele, kuharica Mary Dolšak.
Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave,
Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., telefon 486-6090 Zapisnikarica Josephine Magajna Nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak.
Seje in. sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
VSI, KI POGREŠATE SLOVENSKO ČTIVO, DOMAČIH IN OSEBNIH NOVIC, STE PRAV LEPO VABLJENI, DA SE NAROČITE NA AMERIŠKO DOMOVINO.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
društvene zastopnike.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
■Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voliteljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Meta Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
škofa Baraga blaženim in svetni kom.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Fanian Shodi so vsako, drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
nje prostorov:	Vinko Rozman,
Frank Kuhelj, Leopold Pretnar. Za zbiranje nagrad in srečelov: Agn.es Leskovec, Mary Prosen, Vida Švajger, Lojze Petelin, Mary Vrhovnik. Nadzorni odbor:	Štefan Marolt,
Frank Mlinar, Ivica Tominec, Ivanka Tominec.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsed. Andy Bozich, podpred.
Predsednik Al Sajevic. 1. pod-; John Gerl, tajnik in blag. Tone predsednik Anton Perusek; 2. pod- ! Novak, 20271 Arbor Ave. 481-0290, pred. Louis Arko; tajnik Antonia | zapis Mary Bozich, nadzor odbor: Stokar, 6611 Chestnut, Indepen-1 Ed Leskovec, Frank Farun, Frank dence, Ohio 44131, tel. 524-7724; j Koss, poročevalci:	Tone Novak,
zapisnikar John Trček, blagajnik j Mary Bozich. Balina se vsak dan — Joseph Ferra; nadzorni odbor Frank j ponedeljek, torek, sreda in četrtek Karun, Louis Dular, in Štefka. : ob pol ene ure pop. petek in soboto Koncilja. Seje so vsake tri mesece. : ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 Sklicuje jih predsednik po potrebi.1 do 5. pop.
Poročevalec Frank česen.
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Frank Smele, taj. - blagajničarka Mary Lauter, 640 E. Washington
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Stanley Cimerman, podpredsednik Slavko Zagmajster, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Rozika Jaklič, gospodar Rudi Kristavčnik, pomočnik gospodarja Mike Kavaš, odborniki Frank
Ave., Barberton, O. 44203, tel. 745- j Stropnik, Kasimir Kozinski, Rudi 9853; zapisnikar, Anton Okolish. [ Pintar, John Kostajnšek, Avgust nadzorni odbor:. Josephine Platnar, Šepetave; razsodišče Tone Zgoznik. Frances Žagar, Mary Šuštaršič. — Avgust Pintarič, Branko Senica; Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob kuhavica Lojzka Feguš, pomočnica 2. uri popoldne, v Slovene Center! Elza Zgoznik.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi KristavniA.' gospodar Jože Zelenik; odborniki. John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Fhedsednik Renato Cromaz, pod-1 predsednik Edward Pečnik, tajnik j John Truden, zapis Max Traven, I oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju P etri eku, 26191 Euclid Ave.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA
Predsednik:	Matthew Tekavec,
podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, Mary Strancar. Odbornica za članstvo: Marica Lavrisha, tel. 481-3768. Odbornica za Bogoslovsko akcijo (BA): Mary Boh tel. 432-2398. Za oskrbo kuhinje: Jožefa Tominc, Ivanka Pretna^ Tončka Urankar. Za prodajo peciva: Frances Raischel, Mary Kokal, Rose Bavec. Za oskrbo pijače in ureja-
j
PLESALNA SKUPINA KRES
Predsednik Peter Dragar, 29308 White Rd., Willoughby Hills 44092, Tel.:	943-0907; Podpredsednica
Annie Potočnik; Blagajnik John P. Vidmar; Odborniki: Tone Ovsenik, Bernarda Mejač, Mitzi Zabukovec, Ronni Peklar. Frank Zalar, Jr.
DARUJTE
ZA
TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO
SLOVENSKO USTANOVO!
: ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: poo . predsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože
samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve predsednik Michael Telich; podpred- lani!> .°-	44103; blagajnik Ciril
sednik	John	Lekan,	taj.	Frank	Fre^elj>	Toronto,	Ont.,	Canada,
Bavec,	1097	E.	66th	St.	Tel.	HE	1-	^kovni	referent	Otw	Mauser,
boron to; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc,, Toronto; razsodišče;: Frank Medved,	Andrej	Pučko,	Gilbert,
Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo do vinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
ENERGY
WISE
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zboi j dečkov in deklic pod vodstvom i učitelja Rudija Kneza, 679 E. 151 I St. Cleveland, Ohio 44110, telefor [541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. te; 481-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB President: John J. Vidmar Vice-pres.: Matt Novak Secretary:	Cathy Tominc, Tel.;
391-0282.
Treasurer: Frank Cerar Jr. Auxiliary Committee: Marty Tominc, Luddy Sumah, Peter Worch, Lou Kuhar.
DRAGI NAROČNIKI i NAROČNICE!
Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvem obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške! Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništvu-Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite naš list svojemu slovenskemu sosedu in znancu!
AMERIŠKA DOMOVINA
I Ifi-PLE KSIfimrS P9ULTRY S GATEW
j S7330 Broadway	Maple Height*
! Naznanjamo, da borno odslej nudil: kompletno postrežbo (catering sen * dce) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. 2* j prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag'-j vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
|	ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tel.; v trgovini MO 3-7733 — ne. domu MO 2-2912
V BLA& SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME, STARE MAME IN PRASTARE MAME
Antonia Zabukovec
ki je umrla 20. februarja 1973
Hvala, naša dobra mama, vso ljubezen ste nam dala, vse moči in vse skrbi, božji mir, nebeška sreča bodita z Vami v večnosti, kjer duša naj Boga slavi. .
Turn down thermostat on a water heater to save energy. Turn it up only for peak use of hot water in the house.
Don’t be a Born Loser.
BARAGOVA ZVEZA
239 Baraga. Ave.	j žalujoči:
i Marquette, Michigan 49355 j ANTONIA GORSHA, hči
hck^podp^dselik Msjr. F. ‘ M. I SSS^^KO^C, , Schermger, eksek, taj. m urednik j	snaha
Fr. Howard Brown taj. Mn Bernard j jOSEPH GORSHA, zet I Lambert, blag. Rev. Thomas T7-	.
! Ruppe. Letna članarina $2, podporni | nu 1 ln Vnukmje
Č!an’ ™n S’ ^smrtno č! a n Cleveland, O. 20. februarja 1974 'stvo $50.00, dosmrtno članstvo za ;	.
družine in. organizacije $100.00. Vs’ člani dobivajo The Baraga Bulletin.
Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU
Preš. Joseph Birk, 1. pod. John Gerl, 2. pod. Anna Mrak, blag. Andrew Bozich, tajnik John Hrovat, 24101 Glenbrook Blvd., Euclid, Ohio 44117, 531-3134, zapis Mary Bozich. Nadzorniki: John Troha, Mary Kobal, Anna Karun. Poročevalci: Al Sajevic, English, Mary Bozich, Slov. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Rečher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni
i odbor; Anton Gorenc, Mary Sham-rov, Stella Mahnič. Za Federacijo: Anton Perusek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih:	januarja, aprila, julija in
oktobra na Prince Ave., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin, podpreds. Anton Pelko tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Victor Vokach. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar. Gosp. Odbor; Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo
z ne-
SVOJEVRSTNA OKRASITEV — Artist Dickens Bascom iz San Anselmo, Kalif., je _ kaj umetniškimi tovariši okrasil 1961 Ford Falcon avto na način, kot ga kaže na sliki. Bascon in tovariši vozijo avto po prodajnih središčih in drugih zbirališčih ljudi ter razlagajo tam svojo umetnost in pobirajo darove.
V Mag spomin
O ES OSMI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT
Če bi ljubezen govorila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila.
Žalujoči:
mati IVANA, oče ADOLF, sestri MARIJA in ANA IN OSTALI SORODNIKI Cleveland, Ohio 20. februarja 1974.
!k;-Tw'-:y ■
V miru božjem Ti počivaj, Ti dragi, nepozabni nam, v raju večno srečo uživaj do svidenja na vekomaj!
II
la vsakovrstna slikarska dela
se priporoča .
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepi1-Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepša izdelava - Pirvovrsten papir - Hitra postrežb® NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVIN*3