Lete LXXVn*, Štev, $ Pove^Olt bat LJubljana, ponedeTjA 19. Januarja 1945 MESEČNA NAROČNINA 'lr— UR PrelS —* CCfia S SEOVENS %7REDNlSTVO. UPRAVA EN tNSERATNl OODELiKK.. LJUBLJANA^ PUCCINUBVA UU J TELEFON 8T. 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 te 11-» PONEDE1ISKA IZDAJA „JUTRA" IZHAJA VSi K POWKr>H!I.IF.K KOT lfiiNKMtU JHK£ IZDAJA »JTJfRJU Eingrelfen deutscher Schlacht- und Jagd-Slieger in dle Winterschlacht im Osten Fclndliche Anjrriffe zvvischen Donao ond Plattensee abgew:esen — Boischevvisten drantren in Kittouitz nnd Beuthen ein — Sovvjets an der Bildung von Oderbrucken-kopfen bi hinilert — Erfolgreiche Verteidlgung von Posen, Schneidemlihl und Thom Heranschi« hen der BoLschc\v1stcn an den Konlgsberger Befesti^ngsiriirtel — Feind-liciie Ac^r;ffswucht In K ur lan d Hess naoh — Amerikanische Angriffe bel St. Vith nnd VViltz zurtickgeachlagen Ans dem Filhrorhauptquarticr. 28. Jan. DNB. Dis Oberkommando der VVehrmacht glbt bekannt: In l nparn grlff der Felnd mit starken Kraften zvvischen Donau und Plattensee nach Nordcn und aus dom Raum we*it!lch Budapcst nnrh Siidcn und Sudvvesten an. Er vvurdr in sch\veren Kitmpfen unter Ahschu&s von 131 Panzcrn abgerri-sen. I>ip Bosat7tmqr von Bmlapest behaiiptet don \v U det Stadt gegon fortgesctzte An^rlff.« der Bolsohevvisten. Beiderscits der oberm VVelchsel tvuideu hcftiire felndllche Angriffe abgevviesen odor anfircf ■ Mtadt lin Gan^e. t)ber dle Notre und den Bromberger Kanal drar? der Felnd troti swhor Gegenvvehr naoh Norden und Nord-veston vpette? vor. Angriffe jjegen nnsere. Briickenkopfe an der nnteron Woieh«=o! **rho!terten. In Mnricnburg wird um dle Burp orbittert gokiimnft. In Ostprenssen sptztr> der Gefrnr-T seine jDurchbruchsversuche liHdcrselts des Predel mit starken Kriiften fort und sohob fdrh eeerrn den Wloder^tand nnserer tapfer ^Limpfenden Truppen an dle Ost- und Nordfront dea Befestigungsgurtels von Kdnigsberg heran. In den sch\veren Kiim-pfen wurden 47 Panzer vernichtet, davon 40 dureb fla.s Panzerkorps »Hermana Gro-ring^«. Am funften Tag der Abwehr»ehlarht ln Kurland lieaa dort dle \Vucht der Anprlffe Infolgre der hohen Verluste de« Fr-indes nach. So1n*» r^irohbrtJ^h^verTOohp auf Li-bau nnd Frnuenbnrjr, blleben erfolglos. 26 Panzer wurden vemirhtet. starke Verbande dentseher SeMacbt-nnd Jas^d/liosror g^riffen In dlo lVintor-scblaoht Im Ostfia ein,#fet:rton 29 Panzer ausser Geferht, zerstnrten 675 motorlsler-to ond bespannte Fahrzeaere sowie 28 Ge-BCbOtze und fP.Tton vor aliom bol Tlofnn-j^r!ffen anf Inf antorl^Uolonnon dom So- wJot« fu^hr hohe blutlgre Verluste zn. Im ^yesteTl fiihrten dle En^anrlrr ^e- Ftrm an der Kur ^1sch»n TIKrr»-ind und T,:nn5rh mir »«oh\vSohoro Anrrriffe. Sle \vur-den sehon !n der Borolt^tellnnsr nirk^im durch nnsere Artillerie bekiimpft und bUe-ben crfolglos. Au^h in don Ab^obnltten von ??t. Vitb ur : nordvvest'loh \Vlirz srblupron un«^ore Truppen dio anprrelfenden Amorikan^r zu-rtick oder braenten ^le lm Hanptkampf-fe?d rum St^h.^n. Btt»*Pntlicft ^^ml^h drmom dlo ortllohon KHmrifo an. Ein fvlndH*"her I Panzoranicriff ivurde durch ArtiUerlefeucr I Eerschlasfen. Im Elsass halt der Felnd welnen starken j Oruck lm Kampfseblet siid^«tTioh Rap-po!t«*^*'!ler und nardvvestlieh Muhlhauncn j aufrerht. Am s:Pstrl*3ron Tr?«r^ herrschte bber dem wo«st!ton<»n RctengRCMcj mir c^rfn^e foind-Tir^o Tleffl!eg-ort:iti»keJt. In den friihon Abondsrundoji utiessen einreme hrlt!*»cbe Storflujrzeuge bis rnr Beichshauptstadt vor. IIrt«or Verg^Itnngsfener auf London . dausrt an. Obvestilo Zafen5i z današnjo številko bo naš list fz tehn čnih razlogov začasno izhajal samo na štirih straneh. Prosimo cenjene naročnike In č i atelje- naj vzamejo to obvestilo blagohotno na znanje, ter jim sporočamo, da se bemo vrnili na dosedanji obseg; brž ko bo to mogoče. UREDNIŠTVO IN UPRAVA »SLOVENSKEGA NARODA« Bzji ob izlivu Vlsle BeH-ji, 2< jac. Meuuarodni por.čeva'ski urad javlja s podrceja izliva reke Visle- Kakor je razvidno \z sovjetskih akcij se sovjetsko voJstvo nikakor ne zadovoljuje z dofiegtm VLsle. Nasproti.o heče čelno prt kor., č ti ustje reke. V včer-janjih bojih se D*'ljševikom ta namera ni posrečila :n T jihovi napadalni oddelki so se izkrvavel; ;jred nem^k:mi predmestji Chelmno. Gru-dj dz in Marienwerder, ae da bi dose^h fakt.čne uspehe. Glavni sunek je usmerjen preko Mnnenburga. da bi ist:č s^o pre-kircCili odsek pri reki Nograt. V starodav_ nom mestu, ki je v žarižč-u bojev, so preprečile nemike čete v ogorčen h poui čnih h:, hišnih bojih boljšev.kom prehod preko reke. Medtem ko so bVi vsi sovjetski sunki prot^ me-stu luki Elbingu brczuspeši:, se pripravlja;o veliki aef! gcr^nih c^-op^-^^ih armad ob vziiodnop ruskem levem boki inei zalivom Fr^chci H:ii: in vVormdlttcm O paloža]i» na bojiščih BerTtn, 2S. J3«n. O poKžaju na bojišč h poix>ča vojaški saielavec agencije DNB dr. Mcuks Kruil: Vojni polciaj med Vzhodnim mcrj?m in Karpati je tudi k-ocem drugega tedaa cd-ločilcega boja do skrajnost, napet. S po-časne^šiin napreuova. jt-m sovjetskih ck.op-n-ških esti se je zmanjžila tudi razdalja co pehote, ki pritiska za njimi. Potujoč nemški koti:, ki so se v za e*jju še vedno lahko premikali proti zapadu, so v sred. okrožja ob Varti zadrževa.i glavno b ljše. v.sk; silo, vendar lahko tudi na obeh stri. neh Poznanja raćunamo 3 sKcravnjo spremembo spr-ćnega po. o za j a. Na Obr. je takšen razvoj ±e viden. Ncbencga dvoma na. da bodo p - stali *>cji še sllcvite.š'., č m bod > vržene v bo. bo večwe mn.-iZ.ce pehote Bok. pre-dnj h cklopn škiia klinov so bolj zavaro-va> i. B;j.ščJ-e vrzei: se lahko oprejo ir. končno nastajaj:' n~ve b^ze, iz katerih lahko so\rj.lD.*k po^vzema nadaljnje o«k.up, n ake sunke- Južno ctj- cb Visu pri CSrat-mu, G:-u--2.azUu :n Mar: en we rde i'j i, ki bo. do So p kazala svojo oapornt^st. Pcuiičn. za od loč ln ■ na .ral. Pnr spopadov, ki pa so * br-j v Maricnburgu i,- v gradu Elbj&gu tvorili le predigro, je bilo včeraj brez po- oz.iačuje>5 konec bojne faze, v kateri je mena. Nasprotno so utrpelj boljševiki na j bila vzhodna Pruska ločena oi ostalega starili b^jnJh poljanab med Aile steinom ) ne:iLš:iega ezcmlja. V cst.'lem bo delta Nemška frgjna in lovska letala posegla v zimska bi tik? na vzhoda Sovražni napadi med Donavo In Blatnim Jer erom odbiti — Boljs>viki so vdrli v Katovice in I$ytom — Boljševikom smo one mogočili predmostja ob Odri — Uspešna obramba Poznanja, Pile in Toruna — Bo!J^m-iki so se pribl;žall kbnigsberSkemu utrjenemu pasu — V Kurlandlji je popust'la silovitost sovražnih napadov — Ameriški napadi pri St. Vithu in VViltzu odbiti FxihrerJ«'v pla\mf stan, 28. Jan. DNB. "Vrhovno poveljnistvo oboroženih sil javlja: Na Madžarakem Je napadel »ovražnik z močnim) ^:!;>.mi med Donavo ln Blatnim je->m proti severu In s področja zapadno od Budimpešte proti jugu in jugozapadu. Odbili smo ga v težkih !*ojih ter uničili 131 oklopnikov. Posadka Budimpešte brani zapadni del me«=fa pred nadaljnjimi boIjAevi-&kimi napadi. Na obeli straneh zgornje Visle smo odbili aH presfrejrli silne sovražne napade. Na jrornj! šlezijskem industrijskem področju Je vdrl nasprotnik z močnimi silami v Ka-V vire In Bvtom ter napredoval s področja OBvrtc j r^ti jugovzhodu. Ob Odri je naša obramba, v kateri se uspešno borijo edini ce ljudske vojske, preprečila med Kosc-lom ln Glogauom še nadalje večja sovražna predmostja ter Je v menjajočlh se napadalnih in obrambnih bojih na številnih I^i-'viih odbila napadajoče boljševike. Tudi sovražni napadi na postojanke pred Vratl-tdavo s težiščem na severnem odseku, so bili brezuspešni. Poznanj, Pila in Tomn posadke uspešno branijo proti slinim napadom. V Bidgošču so v teku pouMčni boji v severnem delu mesta. Kljub žilavi obrambi je prodrl sovražnik preko Noroa in bldgoške^a prekopa dalje proti severa in severozapadu. Napadi na naša predmostja ob spodnji VI-sJI so se lzja!o\iIi. V Marlenburgn se ogorčeno borimo za grad. V vzhodnt Prusiji je nadaljeval nasprotnik z močnimi silami svoje probojne poskuse na obeh straneh Predla ter se je klfnh odpira naših hiabro se bo reči h čet prfMfftal vzhodnemu in severnemu odsekn Utrjenega pasu okrog Ronigsberga. V tež- kih bojih smo uničili 47 oklopnikov. Od teh je unif-ii 40 oklopniškl zbor »Hermanu G6-ring«. Petega dne obrambne bitke v Knrlandljl je tam spričo visokih sovražnikovih Izgub popustila silovitost napadov. Sovražni probo jnt poskusi proti LJepaji in Frauenburgu so bili brezuspešni. Uničili smo 20 oklopnikov. V zimsko bitko na vzhoda so posegli močni oddelki nemških bojnih in lovskih letal, onesposobili za boj 29 ok^rmikov. nnlčlli 675 motoriziranih in vprežnih vozil, 28 topov ter prizadejali predvsem v nizkih napadih na koVnc pehote boljševikom zelo visoke krvave izgube. Na zapadu so Izvedli Angleži včeraj ob Roeru med Rormondom In Linnlehom Te šibkejše napade. Naše topništvo lih je učinkovito napadlo že na pripravljalnih postojankah, tako da so bili njih napad) brezuspešni. Tudi na odsekih pri St. Vlthn In sever-nozapadno od W11tza so odbile naše čete napadajoče Američane aH pa so jih ostavilo na lavnem boIISčn.' Jn^ovrhodno od Remleha se nadallnfejo krajevni boji. Napad sovražnih okVtpnlkov smo razbili s topniškim ognjem. V AIzaHii sovražnik nadalje močno pritiska na bojnem področhj Jngovzbodno Raprw>!tswenerja in severnozapadno od Muhlhausena. Včeraj je bITo nad rapadno Nemčfio delovanje sovražnih nlrko letečih letal neznatno. V zgodnjih Jntrnjlh arah so prodrla posimezna britanska motllna letala do Berlina. London nadalje obstreljujemo a povračilnim ognjem. za 0:-te sburgom. kjer »3 napadli z več či-v z:jami ob podpori oki:pn;kov, težak poraz. V napadu in c*>:ambi so uničile neaa-š,;e čete več pottov do poslednjega moža. Finski Berlin, 2S. jan. O gospodarskih posledicah mirovnega diktata Finski piše »Deutsche Allgemeine Zetturuj<, da vplivajo sovjetske zahteve uničujoče na finsko gospodarsko življenje ter da bo v primeru izpolnitve za dolga leta zmanjšana ustvarjalna moč finske industrije in gozdnega gospodarstva. Po dosedanjih vesteh bedo morali Finci dobavljati Sovjetski zvezi svoje najbolj dragocene surovine, kot na primer nikelj, kobalt, baker tv;r pirit, vrh tega pa bodo morali napraviti Ae popravljalnice za sovjetska vojaška vozila. Sovjetske proti-dajatve, ki so v primeri s finskimi dobavami že itak nepomembne, so zelo dvomljive. Cene, ki so jih beljševiki vsilili Fincem. ->i i ovc! j no* ni-;ke. BcljSoviki so zahtevali dobave, ki so možne le z uničenjem finskega osnovnega premoženja. Le majhen del zahtevane vsote bo mogla Finska obračunati s proizvodi svoje lesne industrije. Večino bo morala odplačati s proizvodi kovinske industrije. S! inia pa niti nI tako velika, da bi lahko krila potrebo po strojih v finski industriji za predelovanje lesa. Stockbtum, 2S. jan. Kakor poroča agencija Reuter lz Helsinkov, nekrteri gardni častn'kl »lz nerazumljivega domoljubja* niso izročilf svojega orožja oblastem, marveč so ga skrili. Med temi sta bi:a stotnik grof Jorm Armfelt, poveljnik garde v Helsinkih, ter nj.gov adjutant Jchannson. Boljševik! so to razkrili ter to Častnika zaprli. Armfelt se ie v svoji celici obesil. Jo-hannson pa čaka na razpravo pred vojnim sodiščem. Takšno je poročilo agencije Reuter. Dvomljivo pa je. ali Je poveljnik finske garde resnično izvršil samomor. Verjetno je končal njegovo življenje boljševiški strel v tilnik. Na vsak način meče to poročilo čudno luč na sedanje razmere v Finski. Stoekholm, 28. jan. Kakor javlja *New York Times« po poročilu agenciju Reuter iz Stoekholm a, nnmerava maršal ^fannrvževalno kapaciteto .č.ten. Zaradi tega je razumljivo da so luka.šnj. napadi ^n protinapadi ia-reon>j s.iovAi m o^orce i. C?eprav ao boj. na z pudnem bojifiču v glavnem le Itr^jevi^e^a z^ačAja, je to *>o-} šče g ede boa. čega raz.cja in pontona precej važno. Ang.cži sc že tedne truJ.jO, ca bi odstranili \eiiko ntn^'* predniooo/ preko lvc«ia pr; Rdrnioci^u. l'r rem p-a sc dosegli v razmerju z velikimi sli mit, k. s*, tu .apada.e, le majiicn usp^h. Na vsua način đ.£lej d ao nicgu na vsew siruii ooseči lw0er. V Arocmh se je Amei.can.-m po tedenskda napojih seiaj po^ivč.lo, ria sc p-t.sniii svojj pastO^anke na črt\ ki pev teka od Mo.iaciiaua vzaodno od St. V tha p: cico derfa ,0 Sauerja. Ker je s"vraiui pritok v p3-te5i popu-ti . kr.fefl da je bitka v Arden h v glavnem kiiit:dia. To pa ne vs_ lja 23, b.je V Al-uc; . O p: a v oijc stram cb gozdu prj Hr.geaau ter cb 11.u in na t-o_ Eo-njili p^iročj^j ne uporaulj^ia po^-bne vel kih sil in tu bojj n so o.loči p mena, le glede na t&aikzj se b<»reče rranc-izc CĐiembe vredao, razon na majbndi odsekih nikjer niso dospeli do obrežja f.rn.era lleaa ln to v tremiuktt, ko &o usmerjo i po. g led. poriake vlade na daijiijo Porurjc in Beriin, ^ai. jan. V v^eiaji* j-h večerni* urah so se spopadli pred norve*ik: obalo v v š.r.i fjorda bogae pcotiSkl ruš-.ci z oi-de kom britaztakih *c;zark. V tezloh t: i ni-faA.a spopad.h je ui bila na čelu go-vral i ko veca od.e*Jva se nabaJa^Oda kr.žar/Ca. o*.ev.l. uo zadetke v polno, ta'i.o da je piičela go. rett. Razen tega se je zm.anjs.cia brzce kr\zarke, ki se je nalo umak^.ia iz toj!» Nadaljnja us-da kr.ža.rke ni Z-^ana. NquxJ*. rušlci so n;ito nruaoi^evali svojo pot. London se pri StocknoJuT, 2S. Jan. Po vestj ^Morgon } li^in^ez^c Loii-.za je bel pozvan Um. ; ki,s. ji zastopnik 4ubi.rLsi.eoa odb.ra, poj- \ eki boo-evik W-iaa>wak>. nazaj na, P^.j-ko. ■ Za.r.enjau so ga z nekim Lu-va^^cikom. VW ; lanowa£i ni bi. le poisluzbenj zast^pn.k ; iur> tnflkjh boijševik:v v Lonoj.nu. te.uveč ! tui nemeetn k prcdscdn;ka tamkajš jega vses*ov*aaskega odbora. p^njsti o njegovem odpokl.cu še nso cbwaviii. Vendar si je kaj iahko predstavljat*, da želi nave-zat- bntanstca vlaua g.ede na razvoj n:i \zhc«ctu tesnejše stke z lufriinafrira odbo-rem ter da Wdaj *>wskega ne smatra za primernega pusi e*-Ovaica. V na^pr.tju s pre_Snj'mi vestmi iz dni takoj pa za. c.Lbi Varšave po.oč^jo sedaj, da se lubibaakj o^>or ni preseli v Varšavo, ker primanjkuje tamkaj potreb 1 b stavb. Boiiit in Mo*rawski, c«ba zastopa ka !ub-iinskega odbora, k. sta nidavn,; c<'p„;ovaJa , v Moskve, sta, se po dvodnev em ob aku baje že zopet vrn la v Lubita. Scd jo, ča sta hotela pros ti Stalna za pom č pr obnovi Varšave. Obljubil pa Jim je nekaj žož.j.vih lesen h hls. ženeva, 28. jan. Arthur Bryant piše v listu »Illustrated London News«, da v An-gtijT in v Zedl- jenh državah mn- -go »iu ki dolži Churchilla, da podpira scv;et5ko p'li-t«ko nadvlafe. Neovržno dejotvo je da moskovsko zadržanje do P 1 ske n! v skladu z načeli Atlantske list ne. B l;šev ki imajo pač povsem druge nazore o pravicah i&i v Lsudoaa i izu je Lublinu naroiov kot zapadne c*le. S tem sa treba pač spr.jazaU. Z^-^-d. tega tud. n mo g ce rcš.t po^ko^a pr^b*-iaa po zapadnih r^ačelih. Vpjne slike iz Vratislave Po ođ~e1'J c'vHIstov je mesto pripravljeno na sVrajni odoor Bafi na vzhodnem bojišča Berlin, 2S jan Mođaa^ođllj porrčev^l-aki urad poroča s severnega odseka vzhodnega bojišča. Medtem ko so Nemci na jezerski pla-oti pr Lo:zenu pogna'. ooij.5ev»ke aazaj preko s^are nemške jiivne bcinc črte. so p< /o-jili no jševikj rvje afiptde v smer: pi«>ti Kon;gsb.igu v trr onovnih letalskih r.gipad^v «>e jim je po večurnih -n menjajočlh se bojih na nekater h krajih po-«reč lo vdreti globlje v ne '3kv obrambno cono Južno o- Pr > 9 so uemovjetsivO bojno skupin© Z njene operat vae bare Severno od Pre-gole so Nemci Dekolik- ureaKrili svoje postojanke. Nekaj kno-;.*trov vzh dno oo K6n;gsberga so presegle nemške čete srvjetski su ek Boj so se nadaljeval_ tua fte porif Ci Močne nemške sile »o prešle v protinapad. V Kurlandiji je pnt sk obču*nr popusti* Zaradi vel k:b izgub ljudi '.r. mater a a bol; ekulna izredno visoke izgube. Ker pa stojijo za cbrabljenimj napadaltdmi oddelki de nove divizije, je treba računat; z nadaljnjo efe živo Južno od Frauetburga ter zapalno od Jelgave nemške čete nadalje obvjaua"k> položaj. ' * Strašna pDvelpe Frankfurt ob Odri, 28. j3n. 3ov]etske predhodnice so dcbiie t:cno povelje, da morajo likvidirati vse c vitno prebivaJstvo, let jim pride v roke. Begi* e:, ki ae jim je posrečilo prebiti ae do nemakih črt pripovedujejo c grozovitih stvareh. Sovjetske če. te so določile po teh por:čiiih posebne oddelke, k. čiatijo ceste in ob njih ležeče kraje civilnega prebivalstva, Macgokje ae je zg:-dlo, da so sovjetske Vratisfa\>a. 28 *an (P. K Vojni pornčeva'ec He nz Brilker ) Trd: zakon vojne obv'ada že več dni spodnje:'ezi jsko obrne in > mesto ob Oc?r. ob tej usodn« rck: nem^keoT vzhoda Po'agoma se je moralo prebiva'stvo srtrij'z-n:ti z ukreni, ki so postaM no^rebni zarad- vojnega noležaja. Ko so prisoele po radi u prve odredbe, poz'vajoče prcbivalsr\-o, naj se pripravi na preselitev, je zaiel me^to val razburjenja Položaj se je kmalu usta!-.!. Navodila kra evmh skupin za odvoz mater in otrok ter kasrveic žena sploh pa rud' s*arcev, bo'n'"kovin invalidov so vs^ uvidevno soreieii na znanje ter se po niib ravnali V nekaj dneh «0 snra-< v.H iz Vratislave sito tisoče prebivalcev na , Pfneh. po že'eztvc' ter z vozovi za katere je : d<^bl pooH'a'čertec za žeTczn;rki rrr-met potrebni neonska sredstva Tud', ko'esarji :n pe*c; so sanu$Ss£ v neprekinjenih vrstnh mesto, medtem ko so ^tcvj'n; posebni vl-ki in posebni Sprevod1 odvažali os tel o p liimlstno ali čakal: nanj. Na sanknh. vozovih, orlclrmnurih so vozili Ijud e prt jaoo. nanujnejše. kar «0 zbrale rod-b'ne. rva kolodvore in na zbira!:5ča Brez rire-j Stanka je vozila e'ektr čna ccs«tna železnica ne j da b' kdo zahteva! voznino Sosed je pomagal j sosedu, srrank:ni po!:r'čn> vodje Da n-so nnro-I val; niti trenutek Kdor je bi b!:zu zbral-č I je po zasneženh peth in trgih kar sam pn- cklopn Ske osti prehitele begunske ko one, ne da bi pror 1 veke? svoj oprtnik ;n svoje koveeoe I njim sovražno nastopale, da pa so njim sle-1 deči motorizra->- cdaetki brez m loat, p^. j strel 1, nemške begunce, ki so mislli. da se \ šev;k -lso mogli več nadat.:cvati močnih i j m ni treba ničesar več bat. P;> poročilih : prob"jn'b poskusov v smer- prot^ L-epajl. j prč je bilo na ta n^čjn samo na cesti Na vseh cdsekih so jih potlkle nemake i Lodž^—Poznsoj pobtih prek,- 10003 sjudi. ćete Se na ozemlju brez gosposTja ter jim j med nj^mi tud| dva oddelka s 600 do 800 nptasuKjaie predvsem jugozapadno od Pre- | Poljakov« i Zikon voine je ukaroval Ludjr 90 mu sferi 1i Ceste so b*!e Sc bolj žvahne ko so pri hujali v me^tc kmetje s svoi'.nr vozovi « ker 90 se hotel' um?Vniti ;z ogroženih pokraj n zgornje m spodnje §lez^ie Tu so se sreča val t odctelki voske Vt «0 & ns posamezne od seke boječa. Med nh'nr so bili tudj naglo sestavljen) alarmoi orkicIV:, Bili so to težki dnevi za Vrat^'avo. k: je čutila, da je tik pred vojn m' dogodk; NTa?ogu o pripravi ljudi na nre^eltev je sledil kmalu poziv v nem:ko ljudsko voi^o Može so so javljali pri kra-je^-n h sk'jrinah kjer so cV"b:h" svoia pove'ja, nak?r «0 od-Ii z nrožiem v roki v boi za domovino. Vse se je ocrig^va'o v miru in redu. Čenrav je moreta manj "i del prebva stva ^e pred krasim dvomil v resno ocrcžanje Serijskega nlavn-v^a mecta. se je vertdir ta kraj obna'al sedaj tako. da fe bil vreden dobe iz leta 1^13. ko je poAta'a ^ez^ja obnovitvena ccl;ca nem'kih dežel, pa rud- onega slavnega deian'a. Id je Jeta 1241 rlom^o nava! vzh 73 obrambo Va v ž Vb cestah, fe vod*jo vanjo, so plim s vi jen bar kade, mofto^ nreko Odre so podmtn:rani. pran rji in os^a'c tehnirke Sete so razsf'-eMe led na rek., da hi tako prepreči!1 al* otežil- nrehod čez njo Treba bo le pnt:ska na fumb r»fl hodo v danero trerutku zleteli v zrak n^n^sni *;roki tn kra* no raznet; mosto^-i preko Odre da V zaprl1 sovrazn k^v;m ok'opn:kom pot r notranje mesto M'rno n pozorno rtatnil irajo straže cb mostovih in ceshvh križcih ob ze'ezn?-^.h nadvoz h ter oK vseh dobrih v mesto ki so v nevarnosti L?udska vojsko g'eda z zrn manjem na nanada'pp topove prot;tankov ske in prr/tileta'ske oddelke., poljskr havb:ce •n druge fotm^c^e k' h;te na b^i:?če Sfh obraze je prevzelo zaun^nie Vnt^lavo b^do drža1- cV zadni^a z zg'er'no možatost o Sovražnic bo na'ete1 na odVčen ,odnor Vrari-sUva je posta1« boj-ščno mesto Svoin nrez-ki7'njo bo prestala ¥ duhu svoje junaške pre-tdOostl G irska k!?l2a Bom, 26. jri.n. Kakokr javlja londonska poročevalska ^iuž^a, so v Atenah c-dgjdih nameravani t>es'_ajiek zastopnikov grške vlade in EAMa, ker so na^taii novi nesporazumi. Regent je zahteval, naj imajo odposlanstva le po S člane, EAM pa je poslal šest delegatov in vztraja na tem, da se to število ne sme zmanjšati. ženeva, 26. jan. Kakor javlja londonska pcrcčcvaJska siužba, je izjavil grsla prof Georgadis, profesor za sodno medicino na atenski univerzi, da so naši! do 21- januarja 1500 trupel ljudi, ki so bili umorjeni. Med njimi je bdo 225 žen in majhnih otrok, Vsak dan Izkopljejo po 50 trupel in mnoge izmed njih Imajo znake mučenja, žrtve so povečini delavci, nekaj častnikov in policijskih uradnikov. Večina so civilisti v starosti od 13 do 70 let. Vse te boljsev'Skc žrtve irna na vesli Churchill, ki je oboroži! h: L. A »S v Giči.a in tako sam ustvaril pogoje za ta teror. Sedaj se je moral v spodnji zbornici sam braniti pred temi elementi :n v zgornji zbornici je izjavil v četrtek lord. Cranborne: ><5e bi povsod v Evropi zavla dal sistem brzostrelk, bi bilo boljše za Anglijo, če ne b' šla v vojno.« Ta izjava je značilna za brezupnost britanske zunanje politike, ki je prinesla narodom povsod samo nemir in državljansko vojno namestu obljubljenega miru in mora sedaj sama priznati, da nima nobenega pravnega vojnega cilja. EAM zahteva nieifzaveziusks Kom'sljo že-ueva, 2s. jan. EAM je p s.ai s posredovanjem švicarskega zastopnika med-narod« ega Rdečega kr ža britanskemu, sovjetskemu, severnorv-iicriškemu in francoskemu veleposian šivu pisma, v katerih je med ostaiun rečeno; Zahtevamo, da pride v Grč jo med zaveze ška kemsija, C:\ bi napravila konec intrrve c ji«m generalu Sc'-bieja*. Kaže, da vrnd.ir ni vse tako V redu, kakor bi to 1J L r. radi prikazali. Anvstemani, 28. jan. Na p:>d]agi jolcčn o premirju je izpustil EL.AS 1 003 britanske vojne ujetnike, ki po p. speli lz Volosa v Pire j po mojski poti A£ e.ja Reuter pccoCa, dk so prispeli z fcst< ih 'jo T.ud, gr_ ftki c vilru talci. BfMt?>m:fevi pat t"Id Milan. 2&. jan [talijanska lista *Corrle-re della Sera« ln R%'imo F:*sc je Brezovica ^:lda! i ena od St. Jerneja le 2 km in sta bila v Št Jerneju kar dva sa-vojska bataljona, ni prise! ogroženi postojanki nihče na pomoč Tako je biia vezana le na lastno obrambo in ni mogla pomagati P'etcr-čanom. Tudc sa vojsk 3 poveljnik v Semiču ni hotel nič slikati o prošnji tamkajSnjega poveljnika vaških straž, naj bi šfli skupno na pomoč Pleterjam. Sa vojski major se e pri tem izgovarja! če^ da je pot preko Gor;ancev preveč tvegana. Dva dni ©o tako va^k: stražarji zaman mo'edovali Savojce in savojske poveljnike, naj jim da o potrebno pomoč. Edini uspeh tega moledovanja je bil. da se je 20 februarja spravil 24. savojski pehotni polk skupno z novrjrrncškimi vaškimi stražarji Pleter jem na pomoč. Toda savojski polk je prišel le do Zaboršta. Naprej pa Savo c i niso hoteli m tudi vaAk-m stražam niso dovolii. da bi Se naprej Skliceval so se pri tem na komun^tično zasedo, ki je premogla skiipno komaj dve težki strojnici. Novomeško topništvo je sicer navidezno obstreljevalo to zasedo, vendar pa so vse granate padale daleč nad zasedo Tako so morali va'ki stražarji pri Zaborštu 30 ur poslušati prekrižanih rok silovito obsitieijevanje Pleterij. ne da bi mogli ogroženi posadki na pomoč. Nazadnje se ;e le posrečilo povel:niku semi'ke posadke va«kih straž, da je izposloval na vojaškem povdjstvu v Semiču dovoljenje za pr-ekus predora v Pe-terje. Junaštvu te majhne čete se je posrec3?0, da se je preb'la preko Gor :ancev do Pleter je v, razb'la komunistični obroč in napadla komuniste, ko so že vdr'i v samostan Branilcem Pleterij je namreč že pošlo strelivo in so se le še z ročrrmi bombami borili proti na padajočim komunistom po samostanski hodnikih in dvoriščih Ob nenadnem napadu senv=kih vaških stražarjev pa so se komunisti razbežali. Tako so bik* mene P1 eter je obenem pa dokazana popolna voja^ca povezanost komunistov s Savojci. VI ste v najtežjem razdobju zgodovine našega malega naroda dali svojo kri m svoje zdravje za Boga, narod in domovino. Ce trdimo, da se bodo bodoči vodniki slovenskega naroda zbirali 'zmed tistih, ki so se mu v času zapuščenosti postavili na čelo njegove borbe proti najstrašnejšemu zlu komunistične revolucije, to je, če nas bodo v bodoče vodile v težkih časih najširšega žrtvovanja preizkušene mlade moči nadih aktivnih domobrancev, potem morate v tej srečnejši bodočnosti vi, najboljši poleg padlih junakov, biti najbolj skrbno negovani, najbolj spoštovani in slavljeni. Samo narod namreč, ki zna pravilno slaviti in ceniti svoje veLke može in svoje junake, je življenja vreden in živi! Da, slovenski narod hoče živeti po svojih slovenskih značajnih n naravnih ter krščanskih in kulturnih postavah, je dovolj jasno dokazal. Nikdo namreč ne bo mogel iti mimo dejstva, da je drobec slovenskega naroda v Ljubljanski pokrajini postavil na noge tolike tisoče neugnanih, drznih, hrabrih in požrtvovalnih domobranskih čuvarjev svojega življenja, svojih Usočletnih slovenskih kulturnih in verskih izročil, vrednot in živlejnjskih sokov. Med njimi pa ste poleg padlih junakov vi, invalidi in ranjenci, prvi! Vi ste postali lz neustrašenih, brezobzirnih in nesebičnih slovenskih borcev živ simbol slovenske požrtvovalnosti, slovenske volje do življenja in zato neumr-ljivosti slovenskega naroda. V vas bodo bodoči rodovi naše krvi imeli živ opomin, naj nikoli ne pozabijo na Boga. narod in domovino! Vaša žrtev bo našemu narodu v bodoče kot svetla zvezda vodnica razsvetljevala pot, ta popoldan pa naj bo simbol, da bosta morala naš narod in naše bodoče vodstvo z vso ljubeznijo negovati sijaj, Čast in spoštovanje vaše žrtve, ki nam vsem kaže pot v lepšo bodočnost nove* sreče v novi svobodi.« Pa tudi na Notranjskem se jc izkazalo, da niso hoteii Savojci v tajnem dogovoru s. komunisti nikdar na pomoč ogroženim posadkam vaških straž. O tem priča med drugim primer Bogmr pri Cerknici Tako so v noči od 19 na 20. september 1942 komunisti napadli Begunje pri Cerkn:ci. Boj je trajal vso noč. Napadao je nad 1000 komunistov, kf so na več krajih zaž:a4i vas in je bil ogenj viden na desetine kilometrov Dobra dva kilometra vstran pa je bila Cerknica z močno savojfko postojanko, k: je imela topništvo in vse pehotno težko orož e. uro hoda vstran pa zopet Rakek, kjer je trla ceJo se močnej'a sa vojska posadka. Vendar Savojci vso noč niso nHi mignili z mezincem, da bi pomagali ogroženi posadki va3c'h straž in pregnali komunist"čne tolpe. Le s sikiajnim junaštvom je stražarjem uspe o odbiti vse tolovajske mnade » ob zori dokončno prognati komuni tične zločince Do pič;ce natančno pa so se Savojci tudi držali s komunisti dvlenjenega sporazuma o oviranju odnosno preprečevan u na dal in jega razvoja vaških straž v Beli Krajini. Navzlic neštetim proViiam niso Savojci pristali na ponovno ustanovitev postojanke vaških straž v Suhorju pri Metliki Tudi prornjam domačinov iz Gradhca. Dragab.iša. Vinice in Starega trga ob Kolpi zastran uvranov'tve posadk vaških straž \ t-imo-'jij'h krajih Savojci niso ugodili. da*n je bil te pro?n e odločno podprl 'nsoektor vaških straž in bi se moštvo teh posadk krVkomalo rekrut:ralo zgolj iz tam osmih domačinov Tako so Savojci načrtno zavrli razvoj vafkih straž v Beii Krajini, ki je bi'a prav tedaj odločno pretkomunistično usmerjena, in premeti? vse prebivalstvo na mikwt in nemi ost komimističnim roparjem. Sicer so ble v vseh večiih kraj:h savo ske posadke, toda kaj ko si le-te niso upale pomoliti svojih glav iz žičnih ovir in bunkerjev, kaj šele. da bi povzele kake večje akcije. Vaške straže pa so imole v vsej Beli Krajini le tri po-tojankc: v Čtmom'ju. v Semiču in prav :»bko posadko v Metliki, vendar tudi te tri PAjćadke niso sme e podvzeti brez Savo cev nobene, in to nit: ne najmanjše samostojne akciic proti komunistom. Kakor na Dolenjskem, Gorenjakem, Notranjskem ni Štajerskem, tako doživljajo tudi na Go:iakem kemunisti usodne ure. Neprestano jim pretj nevarnost a strani protikomunisticriih borcev, ki jim sledijo za petami v poslednjo gorsko vas Nedav. no je izvedla skupina stražarjev akcijo proti Oimbergu. Pri Potočah je naletela na komunistično skupino 20 lo 35 mož. V spopadu je obležal en komunist. Ostalim je bila odvzeta večja koUčina živil, ki so jih komunisti pokradli bližn;"im kmetem. V I>olenjeTn pri Ajdovščini je 25 stra-*-r-jev naletelo na 300 komun-stav. s katerimi so se spopadli. Komun .stI so se ob jurišu st ažarjev umaknili. V boju. v katerem so dozive1! komunisti hud romz, je padel stražar Anton Avguštin, ki je bil vedno med prvimi in najbol; širni protiko. miuiističrdmi borci. Neka komun stična >bric;adar je ropala po bližniih vaceh v ckcrlci Vipave. V Vrh-poljah jih Je napa Ha stražcrsCca skupina. Komunisti ao b^Sali. kar se je dalo. in pustili na boi'š^u 3 mrtve "n 10 ranicnih ra-»mi tesra tudi strojnico ter veliko pušk tn vojne op eme. Ajdovska nosadka je krenUn v 2Y>zdo\-e nal Colom, ki je trdno v rokah protikomu-nlstičrdh borcev. Komunist: so se razbe-Žnli na vse strani. T>~n2>>i. štirih fantov <»e le odpeljala z Ajdovščine v 5 km oddaVono vas, da na- kupi nekaj žita in drugih fc'vilsScih potreb-ačin za svoje domače, ki ao jih komunisti pregnali od doma. Pri povratku pa so srečali oelo brigado, pred katero pa niao be-ZaU. e« tudi so bili samo štirje, temveč ao se s k?«nun1sti spop'ljeli. Svinčenke ao žvižsrale, komun s ti so Jurišali na četvorico fantov, ki >e vse napade hrabro olbd-jala Fantje so »e pretolkli akozi britiado. Na bojišču so obleiali mrt\i trije komunisti, dva pa ranjena. Dva od fantov sta bila laže ranjena. Vsi štirje so se veseletra razpoloženja vrnili domov. Komunisti pravijo ljudem, da so jim fantje zato u^ll. č©š da jim brz strelke niso hotele delovati. Vsak "izgovor je dober, če ga tudi pea na re>nu p. in^se. Pri £raiCah v Vipavski dolini so se stražarji spoprijeli s komunisti, od katerih so bili šti je mrtvi. Pri tem so ujeli neko ku-rirko Z njo je bil tudi kurir, ki )q pobegni in pustil na tleli večjo kol čino pr« pa-gan^nega materiala in rajonih dokumen'.rv s slikami. Akcija je bi] izve'.ona pod vodstvom pc-ročnlka Janežlča. V AjdovScinl je *>na Priieta kurirka Marljn žulja, doma od Sv. Ivana v Trstu. Prt njel našli obiio zanhnivega materiala. V Pipavi pa sta prilavili dve komurdstlčtii botnlearki, ki sta se naveTčall przdne romantike. Doma sta od De v. Marije v Pollu p: i LjubMsnL Pišeta se Marija Razb ršek in Matilda Orv-ki. Podobni primeri se množe Llabip.nska nedelja Grozna slika smrti v Tmovskesn g-rziSsi Mnog, begunci in kmetje, ki so se zatekla v Gorico aV v bolj va ne kraje, pripovedujejo strašne stvari o trp'jerrju pravih komunistov in njihovih prisilnih mo-bvMzarancev v Trnovskem gozdu Kakor prestrašena čreda ovac tavaio okreg, n -kjer varni pred krog jarmi pro j komun stičnih borcev, strgani, bosi m lačni. Povrh tega pritiska že hud m~az. ki zahteva med njimi veliike žrive. Po TmovsVem g zdu nj nač kaj redkeza prizor, ko do>~iŠ ptKi grmom truplo zmrznjenega banditi ali njihovega pr -irmsga m bJii anca, ozarorra zapeljanca. Tak^rn m:tve^ern>, kd sta j-h vzela glad in mraz. ^tovariši« po navaci poberejo še zadnje, kar je jma; na sebi, morda strgano srajco aLi preluknjane čevlje, tako, da so trupla zmrzr»jon ev po večini gola ali prav naga. P, giod na te mrtvece je strašen in grozrri in Vdor je v de' sami) del tega, ga za vecln-o rnrrte a ~ manjša žolja, da bi sodo.ovail še kd»jj pri »OsvobodrJn Fronti«. Sovraštvo psd licemersko krinko »praktičnega krščanskega idealizma" Britanski minister za letalsko proizvodnjo sir Stafford Cripps. ki se je nedavno skesano vrnil v okrilje laburistične stranke, ki ji je bil svojčas obrnil hrbet zaradi svojih radikalno levičarskih nazorov, se je te dni tudi Izjavil za politiko mržnje proti nemškemu narodu. Gov:ril je namreč na nekem zborovanju baptistov in označil svoje stališče napram Nemčiji kot »praktični krščanski idealizem«. Komaj je to zinil, je že dejal, da je treba Nemčijo razorožiti in da je treba prevzeti nadzorstvo nad njeno celotno Industriio. toda samo. da ae zaščitijo njeni sosedje«. Podprl je nadalje tudi nove zakonske predloge, ki predvidevajo, kakor znano. razlelitev nemške države v prid njenim sosedom. Program, ki ga je razvijal Cripps svojim pobožnim baptist i čnim poslušalcem, se je v vseh točkah skladal z zloglasnim, fantastično neumnim Morgenthauovim načrtom, ki terja breaprgojno uničenj« Nemčije ter preobrazbo vse nemfke zemlje v eno samo krompirjevo njivo. Bitanskl minister za letalsko proizvodnjo je skušal zakriti neanUeeinoot toga »pccgrainoc *- uporabo licemerskih izrazov o krsOanskl ljubezni. Dejal je dobesedno, da je treba z Nemci ravnati >kakor z brati in prijatelji«, istočasno pa je doilal misel, »da je treba naravno ščititi njihove sosede.« Tak:- se to ej prikazuje skozi Cripps ova usta razvpiti Mergenthauov načrt kot sredstvo »krščanske ljubezni do bližnjega«, ne morebiti iz mržnje ali konkurenčne zavisti, temveč samo iz >velikoduSnega nagiba«, da se »zavarujejo nemški sosedi pred Nemčijo«. Angleži, ki so se od nekdaj odlikovali v bogokletnem uporabljanju krščanskih izrazov, kjer kolj jim je to koristilo ln kjer koli so hoteli zakriti svoje prave nakane, so losegli s tem C ippsovim govorom nov višek svojega brezsrarnnega licemerstva, Obvestilo Slov. Rdečega križa Paketi: Vrstni red sa iprejem^nj« p^..et.^ * času od 29. do 1. februarja 1049 Je na tanj : A 23, C lxi £ v ponedeljak; P. K, F. O tn H v tortk; I, J m L t čredo; K ln M v četrtek. Oenj«Ao občinstvo cpoznrjamo na ».rwaa?ij«nl vrstni red sa črko M. ki pride nv vr§to na dan prod praznikom, t. j. t četrta*, tfne 1. i*«br>-a.ja tU popoldne od 1. do pol a» Ljubljana. 28. januarja Očarr iva rrn^ka siika januarske nedelje Vsa priroda tiho sniva v snežni be'ini, drevesne kretnje in veje se p!oboko upognjene pod tezo visoko nawl!h snevrrh p'i^ri. Starcj'i Ljubljančani se spominjajo, kako so moraH pred 50 leti odstranjevati izpred *rvojih hiš zvrhane snežne sklade, da so lahko ?i od doma. Podobno je tudi lete« LjobljansSd hi"n. posestniki so po večini pokazal; s pra\oča*yntm edkidanjem ob^nei*] sne{»a da ne milijo samo nase, temveč tudi na druge. Dibr Tjudje so pokazali svoje b]ago fjce s pomočjo, ki so jo nudli revni družini na Glincah ki je ostala čez noč brez strehe, ker se je tramovje porušilo pod izn-ono težo novega, ob'lnejja snega Ta primer kaže, kako e treba m shri na pravočasno čiščenje streh. V tem pogledu je nudila lep zg'ed Ijub'janska mestna vobč:na. ki je dala odstraniti snežne plasti s streh zelen j a dn h tržnic na Pogačarjevem trgu. Vrtnarji m marij dr. Peter Kruh, 22'ctni domobranec Dra^o Turk, ga. Antonija Rebolj, k je doživela častitljivo starosit 82 let, in uradnik tvrdke »Sad« g Natide Lenger. Nadalje so umrli 881 crna ga. Ana Jeke. roj Bacher, upokojeni Železniki uradn'k Anton Feiici an, gospa Julka Počivav^ek. roj. Maček, in vdova po poštnem kontroiorju ga Roza Karis, roj. Le-nas&t. Pokopani bodo v ponedeljek. 29 t. m. Na svojem domu v trnovskem okraju je davi prenvnu! upokojeni poštni upravnik gospod Ivan Vel epi č. ki ;e učakal lepo starost 77 let. Vse pokojnikove prijatelje ;n tovariše že krije zemlja Spominjajo se ga pa še njegovi n^ajš. tovariši in b:vs\ podre en i urad-n:ki kot poštenjaka, stroifeia, toda pravičnega in dlpslednega moža. Pogreb bo v torek ob 9. dopoldne iz kapde sv Krištofa k Sv. Križu. Blag.m pokojnikom bomo ohranili časten opomin žaujoč.m svojcem na>e g'oboko sožaljet Zima pa ne ovira raznih uzmorčev pri izvajanju n ihovih kriminalnih naklepov. Opozorilo potrošnikom električnega toka Pokra :nravlJanju svojo obvezne vojne skilbe brez orožja (dcloviu ^lu2be). Vojni si nI bi so zavtviuii vt»1 mo<i pripadli i lil tega lo:nika, ki prebivajo v ljubljanski pokrajini in niso inozemet. To velja tudi za vse mjSkc pri pad V: e t<*ga letnika, ki so iz it^»lrjiin>!i:h pokrajin ln aLso brez državljanstva. Posebni pozivi za pregled se ne bodo bodali. Obvezniki se morala za.on J sami r^lasiti na odrejenem pr»istoru, ln sicer ▼ na-i'*xlnjem vrstnem redu: a) dne 1. februarja 1945 v Ljubljani na S'adionu, Vodovodna cesta, vsi obvezniki (z mestu Ljubljane ln iz orn-in oknija I^Hib-ljana—oko!iea razen i/ obflfaMB 1 rhnika: b) dne S. februarja 1915 ob 9. nri v Ix>-ga cu vsi obveznilLi iz občin okraja I^o^a-tec ln iz občine Vrhnika; c) dne 6. februarja 19 J5 ob 9. url v Ribnici vsi obvezniki lz občin okraja Kočevje. Zjrlasltve so oproščeni oni obvezniki poKvanega letnika, ki opravila Jo svojo obvezno vojno shiž>»o ru\ dan preg-leda: ▼ nemški vojaki, pri orožju ss. pri nemški policiji, v domobranskih oddelkih, v Tod o. V| orpiinzac "rl ali pa so ze no delu pri obrambnih delih v smislu zgoraj omenjene naredbe. Pregledni komisij Je treba prrd'ozitl osebne izkaznice ln morebitne druge listine hi potrdila. S seboj Je treba nadalje prinesrti toplo obleko, obutev, dvojno perilo, umival ne, čistilne ln jedilne potrebfecine ter hrano za 24 nr. Obvezniki, ki se pozivu ne bodo odzvali, bodo na podJajrl naredbe o <£>veznl vojni službi kaznovani. Ljubljana, 25. Vanuarja 1945. Der deutsche Berater: ROSENER PS Obersrruppenfiihrer und General der W:ffen PS und der deursehen Polizel. RADIO LJUBLJANA Oddajnidka skupina Jadransko Primorje PONEDELJtK, 29. JANUARJA 7.—7.10: Poroč.U v nemščini. 7.10—9.: Jutran?« koncert. Vmes od 7.30—7.40. Poročila t slovenščini. 9.—9.10: Poročila v nemičmi. — 12.—12.30: Napo. veti iporeiia — u-to Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščiiu, poročilo o poloiaiu, poročila v slovenščini. 12.45—14.00: Salonski orkester vodi A. Dermelj. 14.—14.10: Poročila v nemićim. 14.10—1">.: Vsakemu nekaj, h-17.: NcmHd spored. 17.—17.H: Poročila t nemščini in sJovenlčmi. 17.15—18-30: Pisano polje, dar zidane volje (nemški spored). 18.30 do 18.45: Glasbena medigra. 18.45—19-: Se^ave besede — Fran Upah : Vesele liublj. »lic. 19.—19-30: ^ramel »Stir.c fantje«. 19 30—19.45: Poročila ▼ slov. 19.45—20.: Aktualno predavanje (prenos). 20.—20.15: Poročila v nemičini. 20.15—21.30: Prenos u operneg* Slavnost NSDAP ob obletnici prevzem* im. 1933. 21.30—22: Drobni napevi. — Poročila t nemičini in napoved sporeda. Igramo za pies. 23.—24.: Glasba pred p-olnočio (nemllci spored). gledd:«i: ob La-sti 30 22.-22.15 J2.15—23 Ameriškemu ljudstvu napovedujejo nova materialna in krvna bremena Arr.cn S ko ljudstvo pr'eenja fele seda-f občutiti težo vojne, v katero ga je pahnil njegov prezident Rjoseveit, poT.?in ko se 1* svete zcikiinjal, Ji ne nhrnn ; ~alT Zc^inje-nim državam m segel p-> oratju samo tf»-daj, Če bi se kdo drznil neposi*:dno napasti ozemlje Zedin_enih drtav Poalcdnje čase so ameriški listi po"ni opo^>rti odgovornih polit čnih in vojaakih kr'^ov, ki ne pove-dujejo ameriškemu ljudstvu no\a mate-rialrjt n krvna bremena Nedavno je biia v VVashin^tonu velika konferenca ameriških vojnih ind-ustrijcev. Glav-a porcčevalca sta bila general So-merwell m načelnik vojnega produkcijsko-ga urada Krug. Oba sta govorila zelo stvarno o položaju n naglasila, da sedanja ameriška proizvodnja vojnega gradiva ge daleč ne zadošča za zmagovito dobojeva-nje sedanje vojne. Pc treba vojnega gradiva na vseh frontah je dosti "ečja, kakor so predvidevali tudi največji p'm.misti med vojaAkim: strokovnjaki. Genera' Somerweli je opozarjal se posebno na ve* ke težave, s katerimi se morajo b:r;ti zavezniki prj prevozu vojnega gradiva na rroutc. Za t« je treba angažirati vsa prometna »redstvs samo n potrebe vojske. Ameriško lj"1 stvo se bo moraio ▼ bodoče odpovedat« msrs kateremu razkoSju, kakor so se mu morali že pred leti va], vojskujoč* ae na- rodi. Bitke, ki jth bije ameriška vojska na dveh frontah, terjajo zmerom ve<\.e žrtva in odpevedi amer;ikega ljudstva. Izvajanja generala Somervella potrjuie-jo tudi vse bolj obS me Tiste izj lb amerU ska vojske, ki jih dnevno objav1 ^jo ameriški listi. V zvezi s tem opuzirja rev.ja >News Week< na posebno hu:» Jzgubc ▼ zboru ameriške zračne vcjskt. Tako so izgub-ie posamezne jate IX. ameriške zračne armade že skoraj 50 odsLdkov moštva, s kater m so nastopile ovo;o službo v Evropi. Število izpadlih %a poS.i dovaaih letal je toliko, da razpolagajo jate od 25 letal trenutno samo Se z 8 ali 9 za polet sposobnimi letali. Najtežje izguoc prizadeva ameriškim teror stičnim letalcem nemški protiletalski cger.j, ki grozno redči njihove vrste. Amer-Ska javnost sprejem s napoved* svojih političnih in vojaških vodittljev s meSanimi občutki. S gurno boio našle svoj odmev tudi med op:zicijo v parlamentu in senatu. S tem računa očiv čno tudj prezident Roosevelt. ki Je z:\ pomirjanje nevoljr.ih poslancev in senatorjev naznanil, da bodo od 1. januarja zaradi splošnega prdrszenja življenjskin potreb, 6čin v Zed njenih državah poviSane poslanske in senatorske dnevrice o i 10.000 na 25.000 dolarjev letno. Stev. 5 »SLOVENSKI NAROD«, Strm S Huifmni ta^tedt Univ. prof. dr. Henrik Steska: đži^avna meditev ogtsfke de$eCe Dasi se je plemstvo že zbog svoje številnosti sicer prav dobro ohranilo, se je že zgodaj krog teh prvotnih plemiških rodbin pomnožil z novim plemstvom; kralj je namreč, kakor že omenjeno, s posebno listino podelil plemstvo zlasti svojim o boro:: eru m grajskim podložnikom in drugim osebam, ki so se odlikovali po svojih voli vrlinah, akornvno ni?o bili lastniki kakega zemljica Tj plemiči so se zvali armalisti :n nikakor niso vedno pripadali madžarskm plemenom, dasi so se po veČini asimilirali §4evilnejšemu plemstvu i Izvora: to prienačovanje Je bilo tem lažje, ker je tudi madžarskemu plemstvu večinoma latinščina služila za uradn. jezik. Proti koncu 18. stoletja so naš'eli nad 160.000 plemičev. Drug značaj pa ima osebno p!em?tvo katoliških duhovnikov in korporacijsko* plemstvo kraljev-fkh svobodnih mest, toda tudi dedno plemstvo ni po vsej Ogrski bilo deležno e- -. Magnati, čeprav posest- nik: Hfiindij, so bili načeloma enak malim plemičem, dejansko pa so bili vendar boij ugledni ter prednjačili v vojsk: in bili zastopani v kraljevem sveta Pri Seklih, sorodnemu plemenu Madžarov, k; se je žele pozneje naselilo na Erceli^kem. so .ce k plemstvu prištevali začetkoma le odličnejši lastniki zemljišč; kozakom podobni so bili bojeviti Hajduki; bi. o je to po Turkih iz svojih domov pregnano in svojega imetja oropano ljudstvo, ki se je združ lo v bojevniške skupine; niso se vo i skovali zgolj zoper Turke, marveč služili so tudi kot vojaški najemniki; V 17 stoletju so jih naselili v komitatu Hajdu in le tu so uživali predivo plemičev. ne pa v ostali ogrski deželi. To velja tudi za Jacge in pa za turske Kumane. ki so šele v 13. stolel'u ob navalu Džingi-akar.ovih trum pribe/ali na Ogrsko, toda se šele p^čr.^i, trajno n-selili tostran in ono^tran Tise. se pokr:^?.ranili in madža-rizirali, a še dolgo onožali poljedelsko prebivalstvo. Tako zvani erdeljski Saši (Siebenburger Sachsen) so nemški tudi v 13 veku !z Srednjega in Soodnje^a Porečja došii nriselienci nq Kr^eljskem. Gorato in gozdnato Erdelisko (Erdely t. j. Za-lesje — Transilvanija) je bilo Madžarom že v 10. in 11. stoletju obmmben zid proti turškim Pečeneg om m od 12. stoleiin se jo prčelo načrtno na^elievanir? te dežele z Madžari, Nemci in Seki;. Pekli so bili v 14. stoletju ?e povsem madžarizirani; nemško ime Siebenburgen z^ to pokraino je nastalo iz imena reke S;b:n. ob kateri so Nemci tis^novili mesto Sjbinhurt? (poznejša Hermannstadt) Vsaka teh treh erdelj-sk:h narodnosti, naciie imenovanih, je uživala na svojem ozemlju (kraljevska zemlja Sasov, madžarska zeroHa in *ekel-ska zemlja) obsežne privilegije, dočfm so bili Rurmmi voHre le podložnlkl. Brdel^-sk;m Sncom podobno nrivileffiie so imeli tudj spiski v spiskih mest"h (Zin^er- stad*e> prwi Visoko Tatro, ki so se v 12. in 13 veku n^eliT in ka^PT^m «=o se oo-zneie se nekaj nemških rud^rskrn mest, Slovaki in pa plemiški madžarski Buttčarjl kot ohmpini stražniki orldrnžili; +od-> sr*i-Sk ozomlif ie bilo več stoletil Po?tsk1 zastavljeno. Meščani !rra!iev«kin svabodn*h rn°sf «e izvon svolfh obrtmSkfh in trcov-tsk h wr >racf1 vobce niso v veiHl me*i rrjoipxp..„i- nol':t^čoe«ra živlienja. pač p^ so moral držav: nom-!»^; z d^vk* in vojaki. Ostal] prebivalci ob~ežne očrske dežele so bili večinoma podložniki ter so pripadali različnim plemenom, ki so govorila slovanske jezike (zlasti Slovaki, potem Slovenci in izza 14 veka še Rusini, ki so cC - ': v goratem severovzhodnem delu (priiaUtnci Wla\l Roženkravt, nagelčekv rožmarin danes vse lepše tam z okna dehtijo, blago se klanjajo svoji česffikj in jubilej njen kulturni slavijo. Z rožami združeni — Mars — mi vsi ki si vsa dolga nam leta dajala rože duha — ti čestitamo vdano i vzklikom: o Mara. prisrčna li hvala! Vsa tvo>a dela so blagi g'asnik le o ljubezni vse osrečujoči, lira zvoni ti v naj.-laj^h akordih ovih o\unr« Ogrskega, ki so ga Rum oru zbog svojega pravosJavja zapustili) rumuriski jezik, nemški jezik, a tudi rnadžarščino. Konec l7. veka je bilo v opustošen: in skoro ne-obljudeni južni ogrski deželi naseljeno mnogo Srbov, ki so kot graničar j. opravljali vojaško službo; zato pa so dobili v posest davkov in tlake prosta zemljišča, priznavala se je srbski pravoslavni cerkvi avtonomija ter je bila vojaška granica izločena iz komitatske organizacije. Seveda se je plemstvo tej izločitvi protivilo in je bil znaten del granice zopet komi tatom priključen, toda večja tabor šča so bila dvignjena v kraljevska svobodna mesta ali pa v ekonomne kronske dis^rikte 'izven župan:j. Poleg Srbov pa so Marija Terezija in Jožef II., a tudi nekateri ogrski magnati posvetnega in duhovnega stanu naseljevali po bivši turški ogrski večje število Nemcev, a tudi Slovakov. Znan je tako zvari veliki švabskl pohod (der sros-se Schwaberizug) iz srednje in južne Nemčije na Ogrsko. Pravni položaj teh priseli encev ni bil povsod enak. Madžari podloži is"ke£a položaja so bili Paloci (prvotno ruršk'i Polove: in Mnteoci; 0 teh slednjih se trdi, da so madžarizirani ootomci že davno germaniziranega in na Osrsko pre-seljenega keltskega plemena Ma+jakov Iz srednjega Porenja. Torej tudi •nra^m1* po- ni bil padali plemenom, ki so al a in oljem v roki osvojili podonavsko ravnino; nekatera so se preje, druga pa pozneje naselila, mnogo ljudstva pa je že pred vpadom Madžarov živelo na tem ozemlju, a se zastran poprejšnje izredne redke naseljenosti in pa zbog Izselitve velikega dela v gozdnata, konjenikom neKralju O j Ilpuc je sledla ob sklepu F. IJaztova slikovito p^življena »Madžarska raps:dija št. 2c. G>3beniki pomnoženega radijskega orkestra so omer-jene skladbe tenkočutno izvajali. Pri tem so imeli preizkušenega mentorja v osebi gledanštkega upravnika gosp. Ferda Herzoga, ki je zveian* skladbe skrbno nastudiral in ki je umel vtisniti vsp.ki cd r.jih njene slogovne, ritmične, dinamične posebnosti. Njegov način d r girania se odlikuje po pretehtani umerjenosti, v širino razpredem! razčlenjenosti. Za večer je bUo občinstvo dirigentu ter izvajalcem iskrer-o hvaležno. n »Gospodinjski koledar« za 1945. je izdala in za'.^la knjiga, na Tiskovne zadruge v Ljubljani. Gospodinjski koledar si je pridobil že svoj sle-ves, saj je neobhoden piipcmoček za vsako varčno gospodinjo. Kljub temu da so bili sestavki o prehrani in kuhanju jedil obravnavani že v poprejšnjih letnikih, vsebuje tudi Gospodinjski koledar za 104 5 sestavke te vrste, saj hoče založnica s tem pomagati slovenskim goap aa bi morda svo^e povevanje v hribe uspešno nadomestila z letalskim poletom v sinje višave. Tako je tudi res stonla. Brž se je oape-\y. ia na letalAče v bliit.i Los Angele3, najela letalo in odletela na kratek pole* V višavaii se je lahko navžila pr:;v taksne« ga zraka, kaiiršen je v visokih gorah in ki ga ji je zdravnik tako toplo pr;poTočai. Njen po'.et je bil uspešen. Kakor hitro se je spiistila na tla, je Že lahko spet pela Ako želite prodati oblačila, čevlje, parilo posteljnino in slične predmete ter sami ne utegnete priti v naš lokal, prosimo, da nam to ustmeno ali telefoiiično sporočite. Poslali bomo k vam na dom svojega nakupovalca. Nakut>ovainica Soc.a!ne pomoči Ljubljana, Gradišče št. 4, tel. št. 30-39 Josip šulc, 60 letnik Danes, 29. t. m je dopolnil 60 let dolgoletni uslužbenec Narodne tiskarne g. Josip gole Od leta 1908. je s kratkim presledkom ve« čas zvesto In požrtvovalno opravljal svojo naporno službo. Nešteto noči, ko so drugI sladko spali, je on prenašal težke svinčene vrste ln plošče. Kljub temu je se dandanes mladosten in dovolj krepak, da je kos težkemu delu, kakršnega je opravljal dobrih 35 let- Zaradi svoje pridnosti, usluž-nosti in ustrežljivosti je Jožko feulc priljubljen pri vseh, ki pridejo z njim v stik. Njegova dobrosrčnost in pripravljenost pomagati bližnjemu pa se izpričuje še posebno v tem, da je že 30 let požrtvovalen član viških gasilcev. Služba, dom in izkazovanje pomoči potrebnemu so izpolnili vse njegovo življenje, tako da mu za razvedrilo prav za prav ni ostalo dosti časa. Neutrudna delavnost, ki se ji še nikoli ni izneveril, mu narekuje smisel njegovega življenja tudi v zrelih letih. Številnim čestitkam, ki jih bodo slavljencu te dni izrekli prijatelji in znanci, pridružujemo tudi našo z željo, da bi zdrav in zadovoljen učakal še nadaljnje življenjske praznike. Kako cčlnktafsfa kozmlšn! žarki ? Povprečno sturokrat na sekundo zadeva vsakega Človeka žarek, ki prihaja do nas iz prosto:nine vesoijnosti. Dokozcno je, da sestoje ti žank,: xl piemajlinih «j'.om-skih dei^ev, oisek ror.ov, ki se gib je,o z d« zaostaja le malo za svetfobo. Zem'ja je pocLievj jri ponoči izi^ostavljena obstrelie-vanju s tenvi drobci, čiovešiio telo pa zadenejo, k*ikor rečeno, povprečno po štirikrat na sekundo, ne cio bi se tega zavedali, lian^ dorrmr^varno, da prihajajo do nas iz n^<.ončnc i prostorov vesc^jnosti in da se poc" nhiv.'r.i vprvom o- . ine in uničuje mr.terija. N."'ka teorija prof. Regener-ja iz Stutigaila vo!i, da so se ko—□ ič-i.i ža.-ki razvili pred davnjni času, ko s*e je zaceia oblikovati Rimska cesta," out ej so že enkiGt prouteii vesolj sivo, tako da be vrčičajo na svojo anodno točk). V Neaičij; raziskvjajo iu:li danes, navzl:c vojni, te :>krhr!o^tne iA.«slar.ce dalj-ih svatov. Pripravljajo mogočne elektronske .eie%kope, s kate. mi upajo ^urgati \~s. nuTjU to skrivnost. Vrarčujie z elektriko! Kako se ©bvajrujenso ozeblin Ne smemo čakali, da nas mraz čisto prevzame, temveč se meramo pri mrazu dobro in lop.o obieči. Treba je nositi toplo petruo. obloč. dvojne nogav.ee, če nimaš volncnJi, pa tudi dvojne hlače in lop le rokav.ee. Ce je zeio mraz, si zavij tudi uŠL^sa. Ne lezi nikdar v posteljo, kadar si vsa p rej n ražena. IVI razi te bolj od vlage kakor pa od mraza. Kadar pr.deš domov, takoj preobleč vlažno obleko, čevlje in tudi nogavice. Krc/ženje krvi bo spet redno delovalo in prenehalo te bo zebsti. Pri hudem mrazu s; ovij čez nogavice časop sni papir n obuj čevlje. Papir izolira vlago in obdrži toploto. Posebno je to priporočljivo za l.u-di, k, so mnogo na prostem. Tesnih čevljev ne obujaj pozimi, ker lesnj čevlji takoj povzročijo ozebline, ker zadržujejo kroženje krvL Ce pa že imai ozebline, jih mazi z j od ovo tinkturo Dobiš pa v .ekarni tudi dobro mažo zoper ozebline. Proti ozeb'iriam pomagajo tudi menjajoče se tople in hladne kooeli. Pr praviš si dve posodi V eno das toplj in v drugo hladno vodo. Pa vtakneš noge v toplo vodo. takoj nato v hladne in tako menja- vaš kopel 10 do 15 minut. V začetku te bodo ozebline sicer zeio bolele, a čez čas bodo bolečine izginile. Nau) roke ali noge dobro namazi s špiritom, v katerem si sto-p.Ia kafro. Kadar prideš od zunaj vsa premražena v toplo sobo, ne hodi v bližino peči m ne gre j sj rok in nog pri peč... Prav zavoljo prehitre menjave lopiote ti roke takoj oze-bejo in koža pordeč.. Bolje je. če te zebe v roke ali noge, da jih vtaknefi v hladno vodo in potem dobro z brisačo zdrgneš. Roke bodo takoj tople ♦ Posebno priporočamo materam, da otrok, ki so se morda sankali aLi pr.šli vsi pre-mraženi iz šole. ne puste takoj na peč. kakor je to otrokova navada, če ga zebe. Prem ražen otrok naj hodi vsaj četrt ure po sobi ali kuh.nji, šele nato naj zleze na peč in se dobro segreje. Prav tako ne pusti otrok z vroče peč: takoj na prosto, ker je to nevarno za prehlad, saj se segreto telo prehitro shladi. Preh.tra menjava toplote in mraza pa ima po navadi za posledico nahod, če ne še kaj hujšega. Soseda mi je pripovedovala to-le zgodbo* ki jo je doživela te dni: »Za otroka dobim vsak dan določeno količino mleka V zadnjem času je prispelo mTeko nekajkrat sa~ radi snežnih žametov Vopo'dan odnosno proti večeru. Se okoli štirih sem sla trettt pogledat če je mleko prišlo. Ml tka le ni bjlo. Četrtič stopim v mlekarno pred ieate aro. Mlekarna je bila že zaprta. Izvedela sem. da so pripeljali mleko okoli pol petin. Precej jih je bilo. ki so našli mlekarno is pred 18. uro zaprto. Naslednji dan sem aa* man vprašala za mleko. Rekli so ml, da Je zapadlo, ker me prejšnjf ve*er »i bi'o. Tudi drugi prizadeti so prejeli podobna pojasnila.«- Ko sem poslušal to-le zgodbo, sem si mislil: Mar je takšno ravnanje v vojnem času, ko si moramo drug d mir emu poroa-gatt dopustno? Mar ne bi kazalo odrediti za morebitne podobne, po navijajoče sa primere potrebnih sankej? Kdo W dvomiL da je takšno postopanje neupravičeno ia obsodbe vredno? Čast pa vsem onim mlekarnam, ki jih je pretežna večina in ki so strankam postregle z mlekom tudi naslca^-nji dan. Izvedel sem tudi. da je bilo tista dni precej mleka na — črni uorxi. — Opazovalec. Kelta Vojvodinja ni hotela priznati, da se strasno dolgočasi. Vso krivdo je hotela zvaliti na živce, na migreno. Vojvoda je sedel udobno v kotu sobe a časnikom v roki. črital je kar tja v en dan, a tu pa tam je prav od srca zazdehaL Bilo je proti koncu avjrusta. Neznosen dan z nalivom, ki se ga je moral človek bati in s tako močnim viharjem, da ni bilo mogoče pustiti oken odprtih. Oditi v kopališče, — na to niti niisKti nt bilo. Kje neki! Gotovo bi ne srečal človek tam mti žive duše. Dolgčas bi si lahko za silo preganjal 3 čitanjem, pa ni nič pameti nega pri rokah, razen dnevnikov, polnih raznih vesti, ki so pa bile vedno enake. — O! Vojvodinjini živci! Vojvoda si ni dovolj zatsrul ust ln tako je ponovno na vse grlo zazdehal. — Nehaj vendar že s tem zdehanjem! — je vzkliknila vejvodinja ogorčeno. — Kaj ne znaš nič drugega.' — Kaj naj pa počnem ? — je vzdihml vojvoda Iz naslanjača. — Pripoveduj ni i kaj. — Kaj pa? Saj ničesar ne vem. — Ka.j, kaj! Karkoli, da boš le govoriL — E. saj nisem papiga baronice ColTaove. — Zalibog. O, kako dražestna je... In kako prijetno zna kramljati. In vsa navdušena za papigo je vojvodinja pozvonila. Takoj je prihitel sluga, — Jakob, pojdite takoj k baronici CoW-sovi ln recite ji, da jo prosim, naj mi malo posodi Koka. Pazite med potjo nanj ln požurite se. Ste razumeli? Jakob se je priklonil in odSel ne z obrazom človeka, ki je dobil povelje, temveč z izrazom izobčenega vernika. Ta je pa dobra! Poslati ga celo uro daleč po blatu ln v tako pasjem vremenu po pap-go. Baronica se je dolgo upirala, toda Jakob jo je v strahu, da bi ga vojvodinja ne poslala Se enkrat, tako lepo prosil, da sta končno potisnila ubogega Koka v kletko, zavila kletko v ruto in jo povezala z motvozom. — Pazite na njo! — je zabičevala baronica Jakobu z materinsko skrbjo. — Nič se ne bojte! Komaj je pa Jakob zaprl za seboj vrata baroničine vile, je stresel kletko tako srdito, ca je bil nesrečni Koko prepričan, da ja konec sveta. Razprostrl je krila in čakal vea prestrašen, kaj se bo zgodilo. Pred palačo je Jakob z največjim samo-zatajevanjem izrromenil .srditi izraz svojega obraza v brezbrižni in korektni izraz zvestega služabnika. Skrbno si je obrisal čevlje in vstopil slavnostno v sobo. — Gospa vojvodinja, evo papige. Vojvodinja je brž vzela Koka Iz kletko ln ga začela božati: papiga je sprejemala njeno laskanje z dostojanstvenim kima-njem ir*oje prebrisane in dobrodušne glava. — Kako se počuti tvoja gospa, Koko? Povej ml kaj lepšega ljubček. Koko je malo pomislil in zavrisčai: s-Pravo strašilo sem in vse to samo zaradi te stare čarovnice .. . Sakra ... — Kaj pa blebetaš, Koko? Koko je pa nadaljeval: — Vrag" jo vzemi s to njeno namazano vojvodsko goflo! Mar je to človeško poslati slugo v takem vremenu po papigo? In kaj ji bo, opic:, koristila pipiga? Kaj se nt sita tega svojega, zakonskega rogača? Vsa besna je vojvodinja pozvonila: — Odnesi te Koka! Glavna poslovalnica Socialne pomoči aa nakupovanje oblačil, obutve, perila, posteljnine itd. j v Gradišču £t. 4, nasproti dramskega gledališča. 30 ncvmstvs 2e praktično izvajanje dogovora je namreč kmalu odkrilo razhajanje Blehveisovih sled-nikov. Polagoma so pričeli prejemati »Krietovalca« vsi družbeni udje, tudi če so bili naročeii na >No-vice<. Založništvo tNovic«, ki predstavi ji. na zunaj njihovo lastnižtvo, je seveda zaradi tega prikrajšano in terja za družbene ude predvideno nižjo naročnino nazaj.,5> Nekdanje sogiasje med Kmetijsko družbo in Novicami, ki je biio utelešeno v Bleivveisu, je skopnelo. Znaki razhajanja pa se ne porajojo samo na čas-niško poslovnem področju, temveč segajo tudi na p o 1 it i č n o polje. Razvoj političnih prilik na Slovenskem, je našel svoje odmeve tudi na občnem zboru Kmetijske družbe l39o\ ko je vrhn.ški kaplan Bohinc sicer pohvalil Kmetijsko družbo in njenega tajnika, vendar pa hkrati odkionil *neprilikoc, ker je družbeni tajnik podpisan kot No vični urednik. Terjal je. naj se ta neprilika odstrani, »ker se Novic politika menda ne strinja z mnenjem večine kmetovalcev«.15** Leta 1891 je namreč Gustav Pire tajnik Kmetijske družbe, potovalni učitelj ter urednik »Novic* in »Kmetovalca« kandidiral za skupino kmetskih občin radovljiškega političnega okraja namestil dr. Poki u kar ja V svojem kandidatnem razglasu je povdarjal. da se hoče držati g^sla »Vse za vero, dom, cesarja«. To je bilo BleivreLsovo ouiiosno No v čno geslo. Hkrati je obljubil, da hoče delovati ža zmanjšanje na&protstev v domačem taboru in se v svojem političnem delovanju držati Novičnib načel. Konono je še pristavil, da je glede sveje kandidature odgovoren le za ono, kar se piše v »Novicah« MUJ Politični razvojni val pa je med tem sio-venske kmetovalce odplavil že precej stran od No-vicne struge, kakor smemo sklepali ob navedenem protestu vrhniškega kaplana na družbenem občnem zboru. Tako spoznavamo tragiko Novic, ki dozoreva, čim so bile potegnjene v politični vrvež. Pomirjevalno stališče, ki so ga zagovarjale v hrupu slovenskih političnih trenj, je bilo idejno prešibko, llofratovski trud, ki naj bi pomagal blažiti in krotiti rastoče politične strasu, je bil v svojem organičnem bistvu premalo stvarjalen in uspešen, premalo pozitiven. V njem je bilo premalo preprečljive upravičenosti in ohranjeval ne moča. 3ieiweisove avtoritete, ki bi v novem razdobju morebiti kaj zalegla, ni bilo več. Sklicevanje na njegovo politično dediščino je bilo sicer možno, ni pa kazalo računati z ugodnimi učinki. Zato je kaplan Bohinc lahko kritiziral in opozarjal na mnenje večine kranjskih kmetovalcev, ki jih je močnejši politični tok zanesel v zavetje mladoslovenske ter katoliške struje; obe sta si vse bolj utirali pot v osrčje slovenske družbene skupnosti. Magnetna privlačnost, ki je pred desetletji odlikovala Bleiweiaov program, se je za zmerom iztrošila. Premaknjene iz svojih realnih osnov so so Novice v stiski prilik in starostnih tegob zatekle v sentimentalnosti Ko se n. pr. čujejo glasovi, da se nameravata združiti dva topoznanflka lista, pri, j stavljajo Novice s sentimentalno melanholičnim p »ud.-rkem, ria bi bilo venako za slovensko stvar jaxo želeti pri precbiinem števiiu političnih naših listov.J,il V podobnom smislu izražajo še večkrat svoje želje, ki rja osanejo brez oaziva. Ob preobilju časnikov m kresanju aktualnih nazorov, ki so vzplamteli daleč stran od Novic, se je razodela notranja «!bkost nekdaj veljavnega Bleiweisovega li3ta. Novice so v neusmiljenem konkurenčnem spopadu podlegle ter izbirale. Nervozno hotenje Bleivveisovih časniških epigonov, da bi priborili Novicam nazaj njihov nekdanji ugled in vsestransko veljavnost, je še bolj razgalilo Novic ne boieče rane. Vprašanje obnove, preroda Novic k nekdanji vplivnosti se je nakopičilo do usodi e problematike njihovega obstanka, Bleiweisovim naslednikom se je odpirala dvojna realna možnost, ki bi lahko zagotovila Novicam nadaljnje izhajanje: Slediti novemu razvojnemu toku in povezati Novične čitatelje v organizirano sklenjenost nove stranke ali pa se pretopiti v eno od obeh vodilnih političnih organizacij. Izravnavajoče, pomirjujoče hofratovstvo, ki je okrnelo v sentimentalnih brezkrvnih odtenjoh ter oblikah, je moralo zgrešiti svoj pravi namen. Bleiweisovi epigoni niso pač bili dorasli svojim nalogam Po njihovih žilah se ni pretakala Bleiwesova časnikarska polnokrvnost, politična spretnost in prožnost. Po Novičnih stolpih se je zadnja leta nezadržno razlezla nekakšna odrevenelost, časniška" »arterioskleroza«. Novice so se sicer krčevito oprijemale življenja, ki so si ga podaljševale z raznimi novinskim! injekcijemi. Toda opešale so in ugasnile. še pred koncem pa so objavile svojo osmrtnico in oporoko: »Novice zaključujeje z današnjo številko svoj 60. tečaj in s tem tudi svoj zadnji tečaj. Pričujoča številka je zadnja, z njo ponehajo Novice izhajati. Politično življenje na Slovenskem so sicer Novice obudile in dolga leta vodile, a naposled se je to politično vprašanje razvilo tako, da Novic ni več treba. Heine pravi o Indijancih: ^Kadar mali dora-sejo, ubijejo starce!« V gotovem smislu velja to povsodi. Kadar mali dorasejo ,se morajo starci umakniti. In tako se umaknejo letos tudi Novice. Pri tem pa imajo zavest, da jim je v zgodovini slovenskega naroda zagotovljeno častno mesto. Spomin jajoč se hvaležnega srca ustanovitelja in prvega urednika Novic dr. Janeza Bieiweisa, ki je z Novicami oživil slovenski narod iz spanja in njegovega naslednika ces. svetnika Ivana Murnika, izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem in so trud nikom lista. Založništvo in uredništvo.«103 Usoda našega drugega časnika je bila dopolnjena* (Dalje) 1M Novice 1887, 4.: »Vsled dogovora z slavno c. kr. kmet. družbo smo poizvedeli, da p. n. naročniki »Novic«, ki list kot člani Kmetijske družbe za 1 gl. ceneje dobi« vajo, tudi »Kmetovalca« prejemajo. Ker za take ude slav. Kmet. družba nam 1 gld. ne povrne, prosimo toraf taiste p. n. naročnike, nam ta znesek pri prlloanootA dopoalatl. — Založništvo Novic l» Novice 1893, 24. . i« Novice 1891, 29. 1« Norice 1837, 14. «■ Novica 1902, 52, Stran 4 ►ST. OVfTNSKl NAROD«, ponedeljek, ». januarja 1945 Stev. 5 O t m enem Luksemburška in Lnksentnuržani Z veiiko n?m&o z^nvJcc ofenzivo je bila postav lj.:r.a zoper na pozorn*co v ospredju Veliki kneževina Luksemburška k" je osta a samo kmji del nekdan ,e vckčr.e Današnja Luksemburška e d^avno-pravno prav za prav še zelo mlada tvorba Pojavila se je na zemlievd-h šele po odcepitvi Be'aje cd N zozenvke pred dobrimi sto 'cti. Takrat je bila pr scena n zozernskernu kralju Viljemu I kot osebna mdemn'teta. k n bila ▼ nobeni drža\nemerisk)mi četami. Ime knežev ne Izvira otj rensfco-franfcovske^ gre iti Lutzelburga. zibelke mogočnih Luk cm-lavžanov Po peg dbah iž leta 1830 in 1839 Je bil dobljen vel k del Luksemburške rj; V kneževini so ostalj većnoma nredeli kj so bi'i nase icn> a čistokrvnim ncm'kim prebivalstvom. Kliub temu pa je bil uradni jez k f^ran-cn"":--i. Vr>r »e nr*n:sari vnFvu f-a-^c—st'-e^i kapitala v težki luksemburški industriji. Kneževina Luksemburška meri 25S6 kvndrat-n;h kilometrov Deželica je močno hribovita m podobna naši Dolenjski. PrcnrežTna je z vijugasto tekočimi rekami Mose'o, Uhrcm in Sauerjeui Ob njihovih bregovih divjajo toVrat na bolj krvave materialne b tke sedanje %ojne Glavna rdka je Morda, v katero se izliva o skeraj vS" luksemburški potoki in rećice. Precejšen del knežev n? je noknt z gostimi, vzorno gojenimi Sumarni Pcljodclstvo je razvfto ▼ južnem delu kn zevfne, kjer so tjdi sloviti vinogradi z znanim Worm?'drinfjerj'~m. Luk^mburška šteje 300.00U prebivalcev Povprečna gostota prebiva stva zna« 117 oseb na kvadratu k lomerer. Jc pa to zelo relativna številka, ker imajo industrijski predel, na ugu kneževine gostoto nad 1000 duš Po ježku je skoraj sto odstotkov prebivalcev Nemce* Katoličanov je °8 odstotkov. 1 6 odstotki je protestantov Ostali pa so Z d:, ki so fe nase!;!: zadnja leta pred drugo svetovno vojno. V industriji je zaposlenih 42 odstotkov prebrvai-stva S kmetijstvom in šumarstvom se bavi 36 odstotkov, a trgov no .n prometom 12 odstotkov V javnih svžbmb in svobodna po-kl'cih e pa 4 ocNt^tke prebn-3'stva. Po površtii ođnade 47.° odst :*ka v^e kneževine na polja n vrtove 31 odstotkov površne je £»ozdov. 16 odstotkov pa travnikov. O -talo odpade na zaz.dana n neobdelana zerrv-IjiSča. G'avni izvozni predmeti so bili fhed vc.fno: železna ruda, Thomasr.va žlindra, tkanme. lesni in tobačni :zd?'ki Ku&Zevtna pa je uva/a'a: hrani a premo«, koks. minera na olja, bombaž, kemične in farmacevtske proizvode. 2clcTn:c tc me'i Luksemburška kta 1939 vsega skupaj 551 km LuklBeniburJka ima ceY> vrsto ma' h mes-tec. k', n majo nobenžfa no ebnih znnm-nir >s*i. Gla\-no meto Loksermburg ^teie okoli 20000 duš Leži ob slovit; dorni reč ce A'zio Po sv jih procesijah a'ovj Echrernach. d. ne> prizorišče krvavih bojev. V Ech tema ehu se c ohranilo •skaka^tvo« to :c osnmek srednjeveške se^te. ki je bi'a v srrdn;em veku m čno raz^rrj na tud: pr> na'i ožji domovini Procesija »l: ka-Č2v« -c vrS oko'i bene9 samostana, Vi ga j- ustanovil leta 698 s\. W;i:brord. Obhod nr c^.ijc je na b rrV/mi ponedel ck. Vsi ttde!rŽ2nci procc^i;e napravijo pc tri korake naprej in enc^a nrrcj. od"^no ^o pet naprej in tri na^ai med prepevanjem psalmov in cer-jevenih rosmi. Se laj proos+o imenovana mesteca \Villz, <^-r nmarher Was>"erfi*TT^ itstrezajo po -vo-ji velikosti našemu Kočevju odnosno Novemu meitu v ori: >Ker h dim zgodaj spat in zgodaj vstanem.« Ce n ma kaj prav Izrednega, gie s svojimi otroki vred v mraku v j^o-sieijo in sedi že vsa naspana najkasneje ob 3. zjuuaj pri svoji pisalni mizi. Kljub različnim ovuiin, ki jih imamo v svojem poklicu, je vendar mogeče razde-Lti si čes tako, da :.pino iretciro pred polnočjo, kako. je za na^e telo in du^o najbolj zlravo. Mesta z k: 3nTcn in dnevnim kraljem * V oeželi Daiiomoju, ki ae razprostira med Nigerijo in Z.aLj obalo v Afriki, ..e umrl Zoanor Me^je. kraij v mestu r'ortu Novu in Sicer poacč. t tkraij. Omenjen* mes-io je svojevrstna prestolu ca. Ima dv«. kralja. Prvi vlsda "12 ur podnevi, drugi p* ostalih 12 ur pon.či- Vsako jutro ob a«*H in vsak več^r oo sončnem zapadu preneha oblast preoga in se začne oulast dru^er^ D.ug drugemu pa v.aaacja ne smeta po. segati v p^Airočje. Vsak oj njiju ima p.a-v.co ukreniti, kar se zai i jemu na, pJo bom pa jaz prebudil,c je odvrnil. Odprl je vrata in j h pustil odprta. Medlo je obsevala svetloba njegovo nevesto. Obstal ne je in najkorsLneje za njegove uižavliA- ne. Med drugimi pcsiavam:, ki velj^io v j je ob postelji in zri v'malo, brezskrbno za tem mestu, je tudi posebna določba, nn spanko. kateri je cbema kraljema (dnevnemu in nečnemu prepovedano, da bi se kdaj m kj-.rkod SKčaa. Ce se pa po kakrs emkr>« ii-kljacju zjo^i, da se Siečata k;e &a u.ici, jc k'jnec. Ce nrčni kralj sreča v nrčn-n urah na ulici dnevnega, ga ima pravicr* obglaviti Prav tako ima tudi dnevni krali, če sreča p-dnevj na ulici ^očaeg^ krail*« pravico da ga na me^tu ubije. V tist h 12 uran, ko n:ma vladaraklb prav.c, morj» : ti vsaledo oi cbeb kraljev »upit v svojem kraljevskem dvorcu. Nemški z^lmvnfk dr. StSckmar.n pravi, da naj bi od ras-1 človek spal sploh samo pred po*.nDč:o. Omenj?ni zdiavnik navaja v svoj: knjižici več neokusnih ostb. ki jim je bilo dcvclj spanja do polnoči, ostali del noči in ves !cn do šestih zvečer pa so opravljali svoja dela. Taka razmestitev ensa za spanje In bedenje, kakor :e zdravnik sam ha sebi preskusil, zelo. pospešuje zmožnost; za de!o in krepi živce. Ljudje, ki se držijo take razdelitve časa, izvršijo prav posebna dela. Seveda so mnenja g;lede take razdelitve časa zelo različna. K .o si tudi more privoščiti, da bi §el zvečer že ob 18 spat ? Kdo bi se hotel odreči pomenku z domači, mi in prijatelji, kdo bi se edickel večerni zabavi ? A omenjeni asd-avnlk navaja z imenom nekaj oseb. ki vendar tako Živijo. Med drugim je neka glasbena umetnica, ki se drži »naravnega časa«. Ce ni na kakšnem potovanju zara'i svojih koncertov, gre cb 18. spat :n vstane kaker hitro se zbudi, čeprav je se takr- zgodaj peneči. Ta način spanja pravi sama. ji prija mno^o bolj, kakor pre:"šnji. Pisec navaja še zglad ne-k2 pisateluce in zdravnice, ki je spisala svoje odlične knlge v ranih iutranjih urah. Ta pisateljica in zdravnica je mati četve-ilce otrok n vodi obsežno gospodinjstvo, a je spisala v sedmih letih p:leg vsega dela še mnogo znanstvenih in leposlovnih d c L j-Kako ste mogli vse to storiti,« jo včasih k '.o vpraša. Na tako vprašanje odKončno pa mene popolnoma nič ne zanima, kje se Ko-šVr ženi!« >Ne. Jože. v tem oziru nimaš prav! Saj je tvoj prijatelj,- opozoriti ga moraš!* »Da bi ga jaz podučeval, kaj je prav in kaj ne, to bi se mu zameril, saj je domai-i moje starosti... « »Tako, ti se boj;š njegove zamere . .. < »Gospod župnik, ko je prišel v naSo vas. sem mu dejal, da ima v meni najboljaegi prijatelja, in to bom tudi estal! Ne rečem pa, da bi Ijude^n delal krivico, b! bil jaz prvi, ki bi z njim resno spregovoril, take-pa... < »Jože,« mu je razjarjen župnik segel v besedo, »potem se ga pa kar loti! On bo izvršil zločin nad mladun dekletom, če ga že ni? Ali n: to zločin, če poroči stan ded domala otroka? Cez d^aj^et let bo dekle v najlepžih letih, on bo tedaj že starček ■ petinsedemdesetimi leti. uničd ji bo življenje, mladost! Bog jima ne daj otrok!« »Tako hudo pa ne bo.« se je nasmehnil krčmar. »Na primer, da bi mela pet otrok in če umrje s petinsedemdesetimi leti, bo že najmlajši koso brusil. Končno bo pa poslal vse otroke v mestne dale, če jih kaj bo. Vsi bodo dobro preskrbljeni in dobru vem, da bo vsakemu takoj ob rojstvu naložil v hranilnic! gotovo vsoto. Otroci bodo šli po svojem, ona se bo pa lahko se enkrat omožila, če je bo volja, z denarjem jo bo dobro založil.« »Jože, s teboj se ne da pametno govoriti,« je župnik zamahnil z roko. »Tako je, gospod župnik, vsakdo sodi po svoji pameti. Končno pa ima dekle dot: varuha v materin osebi. Ta ti Je brihtnt glavica!« se je nasmehnil krčmar. »Jože, tej babi je za denar!« »Prav ste povedali! Tudi jaz temu ne oporekam, Marti je za denar, dekletu pa do lepega, gosposkega življenja, fle nikdar se ni vozila v kočiji, zdaj se pa bo! No, pa ji privoščiva to srečo! Rečem vam, gospoc? župrVk, da bi jaz naredil i^to tako na njenem mestu.« »Si pač tudi na denar nagnjen. Samo na razkošje gleda ta pokvarjeni svet in da bi živel v brezdelju. Tudi tebe bo dobil vrag V kremplje!« je požugal in šel. »Se dar.es bom šel h Črničarici.« si je govoril župnik spotoma. Samo toliko je stopi v zupniSCe, da je sporočil kuharici, dT bo prišel k obedu Sele ob trinajsti url. Nato se je takoj napotil v Studorsko vas. MALI ©GLASI DEKLE žel. -top ti v službo k starejše i.u go tpoiiu .i ... . družini brez ot-.ok l'oaud&j n.i ogi. odd S uv Naroda jxxi »Sjxa3s^Jau». 102 1 GOSPA i . j u. liče rluž bo S t m aeiavna :n spo eoon.t moj. grem tudi V dč;n0 n.-me titev. — Ponuauj ojl. oddei. Bo; Narodi pod »m:^J ftj gchpa.. 22 1 NA-i.tlvAJlICA rerz^a.i.i l£če me to v Kavarni ali reso-vr-Clji. Sem ve trn. 1'ouudbe aa o^l oddei S..ov. Na: oda pod »Zj net-ijivu moč. 23 1 PomolNica br.vsko-frl aersiia, i^če zaporiltev ba 4 dni v tednu. O t.ilo p0 aogovo u Ponudoe t; ogi odd Slov. Na rodii pod »l'oiodnir«. i PO S TRE? N" CA svrej&a. '£če delo i'onudbe na ogi. oddei. Slov. Naroda poj »i'o-ton.--t-tarej£ • 91 1 gospodični '.S^-e me Bto k ot obm. Pomag.i tud. v go p:xilnj5lvu. — Ponudbe na ogi. oddei. ©lov N rodj ped »Stil na siužba«. &4 1 NOGAVICE c h!aCk-m. 1—7 letn.v nove. veo k^m., pročUm. N-dov t ogi. odd S-ov. N.ucda. 9 j 6 BLAGO bo:jSe. ra par možk h ^rajc (ofcfo.-t). p odam Nisiov v ogi^.s odd. Slov. Ni roda 96 6 Al t'F (lisičke), no . p: o d.m. Na lov v ogi o«d Slov. Naroda. 9. 6 divan z. naslonjalo)] — p'ižart z^l^n. v na boljšem stanju, podim. — Ogied od pol 2 d? po! 3 Naslov v ogi. odd'»I. Sov Naroda 98 6 SUKNJO mo§ko. črno, dobro ehronje-to. In de ško č sto volneno suknjo za 12—14 Ietne?a ln modre »muc. hlače za 12 letn0 dek! eo nove modre, zimenjam ali prodam ftkofja ul 1-1. 60 6 PERICO rabm takoj — N s ov v ogi. odd Sl^v. Na.oda. 20 it KUHARICO člrto m po steno takoj ^prejmem N_>lov v oS> odd. Slov Niiroda. Od 8. od 9 94 U POSTREŽN1CA prdm in poštena, z* ve- dan. p, možno t iz Zg SI alte dobi z.ipos!.tev * hrano pri Ing SIok>nu Celovška 124 Gaietov fclck) 41 la SLUTNJO za v*3 hn na dela v dvosobnem rt nov nju poteno >n p-dno 15£em t1 Ko J •U ea 1. februir Ni slov v ogi. odd 15 'ov Nroda. 42 la PO^REŽNTCO p idno po^t^no. p") mo'p>t BtireISo k -r*Jhn; družini N.vlov v ogla* odd Slov. Naroda. TI s POVIO*NIKA( CO> foto srr-»f«ke^a ^p-ejmp talcol Poto »Ju«ti« n*si»_ot> nebotičnika. 1998 la VAJENCA dm"*'^*^ — sprejmem Frane Vt novec R^.na dolina tS VI!.. st 16. w44 TOZČFK rt-oSk1 Sport ar in 'e-eno ro te'jleo prodam Pla e5n kov8 26 — podp ItličJ« 25 6 f PLAŠČA Z^nsk? črna ▼ dobrem stanju p~o dam. N -'lov v ogl odd SANKE, dobro ohr. nje ne. za konjsko vprego, prodaan. Nlu-Iov v o^l. o^d. S.ov. Naroda. 29 6 POSTELJICO otro ko — novo. prodam. O^.cd: Rc-oe:n.k. EoLentk'gi 22. 30 6 RUTO Črno. voineno. ter črno krzneno jopo (si!) prodam al dem z, piotivreanost. Vrhovteva J L. de no 34-6 SJLOKNJB moške, st 44 — predam. N-ilov v 031 odd Slov. Naroda. 36 6 SNE2KE otročke 2 pa rft lVr—6 let. 2 para virokb čeve.jjkov d«xn ] ske giio^e št 37 za vt i iolij peto. dr:ip snežke ' kt 36 Za srednjo peto. ' pidžamo predvojn0 in | športni psaAć. ćir-t^ vol na ter lep kostum za manjšo damo :n lep dr^p kožušček Za 5—12 ietnega z;t: enjain ali prodam Naslov v oglas. udd S:ov N~roda 37 6 KORNJE št 39 prodam Četa ru Rožnik 43. pntlič.e. 38 6 suknji k-a;ko in dol go zim-ko zamenjam al. prod m. Hribar Poljan ska III (pegiezen». 40 6 KREDENCO kuh njsko. manjšo emajlran> — Ugodno prod m Oged pri pleskarju Remžg-rju — Ko'Odvon=kB 18 43-6 HARMON KO k a vir ko novo. ugodno podam N irlov v ogi Odd S'ov Naroda 44 6 R \ EHO APARAT 5 cevni j zna »e »Ph l!p<« pro i<-m Beležka 17 KI *nj p-it'lčje levo iS 6 j ajUJM Li LATOB 6 Vol ov 1 -n 12 Vc'tov 200 Amp 'H. v !z^Tnem tanlu p odam O^'ed Mi« — Mestni Um 17 1. de* no i «4 S KORNJE ženke, gumj ste st. 40, 36 pr^d:.m. Na.,.o v v ogi odd. b>lov. Naroda. 48 6 z AH • PEC p tentna — em.jl:ranu ln ponikl^n^ — . koraj nova — iLed. kurj..\'o. pranerna tudi Za pi urno takoj p-o Owm. Ce.ovška c 74 Cj ti KOVČEG lep, potovalni, prod. m Ogle.i od 13 do 15. N s ov v cgl. oddcl. Siov Naroda. 93 6 ŠIVALNI SiROJ Sngcr. pojrezljlv dankk^ -nei. ke 25, p-oji... Ro.rn' ciolln C III št 5. 83 6 MIZO kuhinjsko flfccftJ novo, prodan. Aljažev^ 3. 66 6 RADIOAP \RAT 5 C: nod.im Naslov v ogi. odd. Sov. N ro da. 76 6 Z PRESITI ODEJI n v<, proda. 1 aH z. menj - m. Nj. lov v o^l. oad Slov. NalXKli. lv.3-6 DLACO predvojno vol neno za mouko obleko. dams.k.1 kostum aM šp^rt. n± p.a^j, urap karo. pro d m N - i ^ •. v • :•. Siov. N j roda. 73 6 i-* SALNl iiiKOJ Under wo.d ne šk: pertab e, p: .d.im. N:.s ov v cgl. cdd Slov. Naroda. 101-6 ROČNI VOZKEK. fitizl kolesni se pod. Po.z ve se Cerkvcua ul;c 21 h:žnlk ICC 6 1 nolej 2x3 m vzo-čast. v dobrem stanju, prodam. Rjnsk] 5 I 80 6 SKUNKS ovratnik (kep) cm ugodno proč m. — N lov v ogi. odd S'ov Na-Oaa 83 6 PT.AGO za zim-k: po vrini cuknJČ »predvoj ni velblodia dl-ka) — r>-od^m R"**»ti* Ce^t 800 let LJub'jnne 14 V (Pr'a'a Onf I««). HLAČKE d nvVe ske lz prvovrstne« 1 bi5a. prod'.-. N-'-'ov v og! odd Slov. Nar'v'a 8fc 6 PTSARNT^KO (T'rait) lz trdr*a hr-rtove?« leJVd!t 23^81 jrn'i v' s»mvTs z-» 12 o««b fcomiJelftR. f*nl *«'1r p^re^'^n. rt ttM^n rw~i od 73 ur« rt-M^ *T^-lov v ogi od'* *n tr« rl-yv v orrl odd .f ftrtr *T VT STPOl r>-- t^-<^- T)"V ■w'<«v »^•♦*»1re »If-*-!« *f*91 "i lov v ogi. odd *w GOIZARJE št 40 do 42 galo&e št 44 ter pnežke št. 38. prod >m ali zamenjam Bencina. Ve rovikova 221. S: ka 2343 6 DAMSKE SNE*KE in 2 S Vnrjii d 'T» ki Jop'ei, pr^rlum. N^clov v osi. odd. Jutra. 2314 6 DOKOLKNRK, u?n nte. pl2Si in žeezno em-m N'i slov v ogi. odd. Jutra. 2351 « bl^co za fjriT.č rske h'eče. vd. voin<' c. n-odm aH trTerJ-m. Celovška 491. 23S3 6 M'EKAFS^O opravo, mi't krrd^-eo. m z* stole, že'eznl rtedl'nlk, pr-^d 'rn po ugodni eni O^'cd Cankarjevo na rve?le 13. vsik d n od 9 rt-» 11 11-e 23=54 6 DAMSKO KOTO, b-ez pn*»um^t!ke črna. z->'o dob-0 chran1e«o z n-> vo d n^mo v*»t'.'ko p-o d-m. Ponudb« n1 o?!. c^*d Jvtra pod »P--n d^n^r^-sr«. 235" 6 s P S V'Z. n^e. d~>- r> širine. zt konj-ko vnrerr-* !n otro5'-*» e- ?t. t^tvJ - ™> Jer!lčev-i 15 Zidar kovač. 2353 6 HI O b!lzu Trža'k« c. j MO;KE VOCAVCE, rti- PARCELO z rt BSjSo , pr pravno 1 re. čiste, iczt-gane. ku. š« na isti. v stro tudi st-re_5ou z.t delavnicj. kupun. — ' pujemo. D.-beiJak Ko lonudbe na ogi odds!. p t^rjeva ul., pri zm.-.J. S.ov. Naroda pod »Me 'SKer. mostu. 2230-7 hiniini«. 617 j šrortTNl VO"irEIi. Se BLACO z. kauč in rja. ' dohro ohranjen, kupm. he ter jed.In. servls — j I onudb^ na c?!. odd. kup.m Ponudba na cgi. I Jutra pod »TuJto' kut odd. Slov Naroda pod ', pim'. 2296 1 »Seva.. 64 7 '.0','EN'SKB ZNAMKE HALJO lepo novo ali 1 »Ver gar«. poebnr, boj d brn ohr ,n leno zim- ko | Sa ko*e ter posebnomu in letr.o domaio in p d ' (^pecialitete) let'h. ku-ž mo kupim Ponudbe P^- aM eventuelno za-no ogl. odd Slov. Na- j menjam. Kup m toda roda pod .-Zamenjava-. I 'Ied:'«a zn =rrXe ljub- 72 7 OP.T ^KE ftare mo^ke in Sen ke čevi'» r>*r:*o. pr>te!Jnlno preproge — r>">'v»?"*vo ^Mk° Tj^r.-? -n ure in v^e dmgj pred mete. kup r m ril IQb Gallusovo nabr 29 77 7 dve PO**'TTrrji, le-en'. Jtrn'm N-tS?ov v -~> p-^rac. 5203 7 '■ s ov vo' o in vi^virtk^, h?' ' mirj kov ktroSm z^ 8 'Jan ke pokr^llne: f nn. kov.-.e 100 ko*.ov .1 1 1, 100 a 2 L. poriovne 103 a 5 c?nt.. 100 ; 10 cent Ponudbe na od. odd. Jutra ped »Spec '-.'n-i zbJrkic. 2333 7 'Ahuu'H Kim n;- j GOBICO op.emljeno, v ogern ; £^k. ah v mestu, iscem centru, zamenjam Zi hi- j za takoj Zft proti u-1 ug 1 io sil v lo. Ponudb? m j uud.m kurivo Nhi«1ov v ogl. odd. S!ov Naroda ogl. odd. Slov. Ni-oda. pod >Strogi center«. 69 23 51 20 SOPO, opremljeno brea t PARCELI v Siaki bli- ) perl'a. a prostim vho ■u nove cerkve prodam j dem, v bi ±in ure Beži »a.-jdi družinkh raz- J P^"d. I5čem Ponudbe m mer Poaudbe na oglas odd Jutra pod »1. odd. Siov. Niroda p-^d *U 15. februar«. »NOV* cc:kevc 56 20 2114-231 ' Or.rem«Jeno SOEO t*čs \ begun^k< mati z dvema j cdr?ptima h'er.ims Gre ■ tudi za hl5n ct Krar. |c ^*anls!ava, p-ed flkoflt 7 1. 2355 23 1 t MALO SOBICO, oprem j Meno po mo*nosfci a pro. J >tlm vhodom. l*če go j spod n «tdno 'lržbo Po. j nudbe n-i og' odd. Ju 1 tr pod »Plačam rfrV-f ■ nO«. 2310 23 CkJ ckj uc.OvSa.. c rti. Ua .».~-., uvi.ug - p.O^U (L uikL.oaa t- »* p-iccie«. Sm A^.i. . .-i.^ 13 000 fc.tr. m. Oi^za i.Tz&~>A.c c&>ie. , tv.^ . , Po z. menjam za Vtno r*;k' y Eram tu cgi!.ulJ k-.b.co »dozo, dl protivrednost Ponu r- o'1 odd Jutra ped »Ohranjeno* 2125 7 Nisov v ©gl. odd. Slov Narod*. 39 8 bUKAJO novo mo ko zjr.ko ln čevlje št. 44, VOZTTK $. ; &Unenj!.m- N-rlov v bpr. kupim a!l zame ©dd Slov. Naroda, njam Zj športnega. Do. . 458 t ±y.— t r» ••ed^> J c¥V1JE moSke št. 42, o*> \vu. in bt.^-ki ce- | sof,0 ^rem'Jeno l^ie »t., p*-ouii.u. .t.pr^.en a igoapodtCna ves dan od au Lu«i^> krnelo, inuu | f0tni. pl-č^m točno »tr*jo iu,;. i^at-ii.iie . jji.oV. j tra »Takoj« 53 20 . coro po možno-ti «. KOMPLEKS preko dio I p-<^t:m vhodom, v **#»n aa. goieujiJu e*,.-n 2 tru in s ga'perčkom. unt poc.opji j lanko brez perla ..(,e vod; in Ze.tZ j ve_ din nd OtTU ry% M*, ov v ogi- odd. c^"*. v -smen a.oou kv. i aifnjl. _ Ponudbe na Na.:oda. 19 8 ni. zel© ^ven a^ j ^1 oddH J^rtrn n»d L»U-0 iii puder zelo *e vtai0 .ndu U jo p.otLiai ' ,Točna p!ačnlca€ iko lJUič-eL,e.iU na| 5e javijo j 2163 *»3a ni ogl odd. Slov. Na ; cono A^ml!»"i vi»»-rrd« pod •Vsak« indu ;tr.jr*,«. 54 20 N.U1RBTN1K nov. za Uiciij..... p-^uvr^4- iM*»a. w o po u^ti->'C> 100 8 DEŽ O ea ma t emuju- r^ao. lepo 15 utx>rH1 — 8° po»a*r. Bamenj. m pro t. *red oa ce^ti. pes bel. kratkod'ak. z 1 rjuvrnl 1 s ml, se Je zatekel v b!lž n Sruartln • eke ali F!e ul ce. Z.t vratom ima usnjen Jer men orez snimke ln A'. na ime P:k Kdo- t' Je Baiel ali ve kje se nah-ja. n-jj to Jnv odn , ga p-!vede pro*: nanr sd'. V Rr*in0 doi. C. XV š* ■ 34. 83 37 ROK VVTCO desno. črno. — bomb ;iaito — sem : itsguJulij 211 t. m. od tr*ra do rra8l.*trata.. Pro »im oddajte Jo prot. nagrad. v cveti. 6:m» .Vera (poleg masi 1. 2441 37 j »TED. ODPRT'NE po ' pr3vun. da potro6 U» manj kuriva. Pl te na ogl odd. Jutra pod »Se lzrp ičac. 2115 37 LASTNIKI gfaaovirjev! , Po lužujte ce telel štev. 25 23, kt poklice žpec.ei l Bo rvrdko a> ugU eva j nje ter pop avl, gu*o v1 n ViR-rarvn Jev — Juru^ek 7.rln»*eg \ 7 n Ljubil.»na » 337 37 j KLAVRJE *trohovnj» Sko popr^v1>i ln ue'a J iuje Prva KrmJ.kj .z de'ov inlOi k! v rjev — |LJub!J-m — Prlvo« IO ,Tel. 33 40. J 402 37 ! OSEB. IZKA7NTO ni ime K-am'r AloIz'J i — *em STubU.« dne 27 t m. TVJtLrtelJa prosim da Jo proti n-nrndl vrni, v ogl. odd. Jutra 2439 37 ITAL. KONVERZACMF se 2e!tm uAttl v ve*er nih ur h. Na lov pu fjwm.n Lo djr.lo nsi dltelji n poK,r, naj 1» odd prot. dobri n trn. dl na nao*ebnlm • kt> vho. rr>or->bo t-ko* aH rxj 7na1e Pnnudoe ni r%?' /-^d Jyrtr-x pod -^'d noet center«. 2363 23 i ptlo. Naslov v ogl. odd Jutra. 21*5 7 STRO F levoro^nl ftev IJar rci, v prarV dobrem #':riju, kriv>lm dr»lno ■ovt. z-m^Tij r Ponudb z i^erkjPJn za 2en-Ke s.o.-&ei > v.soke št 4j — iep.i Predam mo ke čevlje *z. 41 Ni lov v ogl. odd. Slov. N^r->da. C3 S iUKVJO moiko. temno- 85 9 zim bom 2 ODEJI pre5 ti. novi aH mul0 r^b Jeni k\z pim Nvlov v ogi or^d. Slov. Naroda 18 7 TEHTNICO 10—15 k? — kup-m al; zmenjzm — gojzerje. nove ali malo rabljene- št 40. za.: e i.jam Ponudbe n^ ogl odd Slov N i roug ped •Dobro j .imenJ im - 21-7 S1EKLEN CE. pločevina aste .-ode šiv ijske t-k-ft..ne ocipadke te.- v*a kovrstne preclm9.e. ku puje Metada, Go>.o-,vet ka c. 16. telet. 32-83. 26 7 KOPALNICO, kcmpietnj — kupim ali z .T..nj..m i'onuaoe na ogi odd. Slov. Naroda pod »2*Vi la«. 1077 PEĆICO električno brea. hib-o kupim Ponudbe na ogl odd. S!ov Na rod. pod »T^koj-- 31 7 SMUČKE za 7 letnega fantka kup m Ponudbe r:a ogl odd. S'ov Naroda pod »Smučke-. 32 7 PUSC zen-kl. apo-l-i-din ki all b'a-o te- b-r hent ln fl^nelo ku^ m Na lov v ogi odd. S^ev N-»r->d)i 35 7 KNJIOl »r r«dlo 'lb-o« ♦Servlzo '-s de tecnlco« T. de: ktrr>'m Penu-**^ n? ogt odd Slov Ha I rodfj pol »UtarON. 4+1 H °f. ^d- £5?* rjavo zamenjam. Ogled pod čevljarski str^i-. . ^ ^ ure diiJe. p. No 2176 . , Viii. jt:,.:jeva 30 p-d STFKLFNCE. n oče vi- ' pritličje 92 8 nt«te sode. števil ke. te | KURIVO gamerjini pr-krt'ne odpadke ter v««* vovstno 7a p-ot'.vred kov-stne pr?dmete. ku. j co^t Ponudbe na og''1*-puje ifetarla. Gi t. Ponudb«* n » -fi rdd Jutra pod »T-a le-«. 23-*0 7 KU°T\T: 3 pare p«m-S d_m kih mjl> rabljenih a* i nov h p»a'l^e zj smu^. in «mue.ir.-ke hVi vrednot N-^ov v o?l. ^dd S'ov N-Td-i 104 8 PLA^O 2t mesk-v ©b'e k0 aH površnk 3 50 m. -rod »m all t,«ii»''(''in. n-#a-v v ogi odn p'-v N rr^Ti. 8^ 8 VLLO v Rožni doi.m. u^ d-m. l*čem r-\ dremo Zi-j.fcpš. to-ki. enodru iin^ko. - kraaiiim ,;um proaiuj in de.om^ za en jam Z;» parcelo. Po audoe m og-i oddei. Naroda pod -N tj točka«. 55 20 HILO ali vl'o. najraje za Bežigradom pripravno i aa č..to o^rt. kup.m m | dam v stameno tud. par 1 k'a nlh p.ircei loaudbe j n; Ogl. odd. Sov. Na | rodu pod »Oortna«. 57 23 HI*0 ill rl»o kje-k^l. naj aje na Mirju *>i Vr t---i . dvo t nov:»njsko — kup m hi plačam do*?ro Ponudbe n, ogl. odd^l fliA- Narodg pod »7e h'erkoc. 58 20 KOMPLEKS na -eve-ni strsnl tU v bi žlnl Pu ž'.n. trudi Izven b'oka. nuirio kun m Točne p-j ditke Ji vit! n^ oglasni odd Siov N rodi n»vl »La>k5 induatrja« 59 20 če n srednto ponovo, i **-OJrvTw. ^,^h,«te tt TRAVNIK kjerkoli ne ......."K • " *- ri*»ve p-eđaleč irven b'oka Ponudbe na ot»! odd J"t-a pod »Dim kir koM«. 2318-7 OTR vorr^rn dor»ro o*ir-"Jen. kup m P-^nu db» n- oefl odd Ju«-ra pod »Globok vorl »k«. 22«4 7 POETSKO KOV\^N»^0. d-bTo ph-anjeno. lOTplr. Pn-"^\7 Flgar VoA-' >o v, ta 7?.\n O'RO'KO sTA-nro Vu r* m N slov v og» r»**d Jut-a 2j"!«7 p^M-NO B».»r?0. ro! m to za T>o!etno o^»'* k-» «-v4'f"»A t,-> b^»T *■»»*-« in^rifm Pw?i*h-n- o»' odd. Jutr* •I*^,1 •♦no« 7 TT^N JA°TC d^b»« r>»*T-Ttien d^v«» n*in«»*i Naa'**» v niaf «d*< *»i 39 za.'npn'-'m •> *«.tM-» 't "*P --e-nl*-ir**"t »»•Me Zam^k^v"« 8 8^ H STAKOVAN.TE pn^bm ali dvo^bno iščem r* t kol Plimam Pr možnosti z ž:vežem Ponu doe n- ncrl odd Jutra pod »Točen plačnik« 2293 21-, STANOVANJE eno^bno Z"m°njim r*i 3 al. 2-<-obno komfortno. Pla čam s p-ot v-ednoet'o. Nj slov v og' i**1* 2381 21i ST-voVAVF 3 aM 2 «*>bno. k^m'ortno 1'fcm Ponudbe n« ogl o-^d JlJf-, pod »NOVO rn-N*Tt> kolo«. 2382 21 a Umrla r« gospa MEDVED ANA roj. ROJINA 4« T Pogreb bo v ponedeljek, dne 29. januarja 1V<>. ob pol 11. nri i 2at. kapele «v. Janeaa k Sv. Krila. Ljubljana, dne 28. januarja 194V 2ALUIOCI OST Al I f Vsemogočni j« d-:nea poklical k Sebi nait>* ljubljenega soproga. očeta, brata, strica, taata in svaka, gospoda ČEPLAK VEKOSLAVA pom. aelcrcuria pri Pokx. upravi Pogreb bo v torek, dne 30. januarja 1945, ob pol 9. uri dopoldne z Zal — kapeie iv. Andreja k Sv Križu. Ljubljana, dne 27. januarji 19*45. Z a 1 u j o č i : ANICA roj. KOLENC soproga; ostalo sorodst-.o. f «?mo di daje aobro kr mo kun'm Ponud'te nt oc' odd 8!ov. N-!*«da v»*#««a erie,,,"n za «%-o *5v*-»»dTio t «uje: Rudolf Ortm. — Fiir »Narodna tidcama A. G.« tis Drackstelle - Za »Narodno tislurro d. d.« kot ri«ka-naris: Fran Teran. — Fuf de« »eranf'aro'Vlicfi Za in« adjpvairja: I^uteaaat VoUaC.