telefon: 2876 oortlajfdt.
GLAS NARODA
*
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Entered u Second-Clan Matter, September 21, 1913, at 0» Port Office at Mew York, N. Y., undar the Act Congress of Maneh 3,187B.
TELEFON: 2876 OOBTLANDT,
NO. 160. — ŠTEV. J 60.
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 16, 1917. — PETEK, 15. JUNIJA, 1917. 1
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Namen vojne.
značilen govor predsednika wtlsona. — predsed hm ničkaj ne zaupa nemcem in njihovim mirovnim predlogom. — kaj pomeni amerlftka zastava? — wilson pravi. da ni sovražnik nem&xega naroda. — nemška vlada je na nesramen način intrigirala v
združenih drŽavah.
razdejati našo industrijo ter ovirati našo trgovino.
Prigovarjali so Mehiki. <la bi nastopila proti nam. prigovarjali so
Japonski .da bi začela z nam. vojno.
To se pa ni godilo po imlirekt-nili. pa«"« pa po po*K>lnoma direktnih nasvetih berlinskega zunanjega ministra.
Hoteli so nam odvzeti pravico proste plovbe po morju, in več kot enkrat povdarjali, da bodo potopili vsako ameriško ladjo, ki se bo približala evropski obali. Kateri narod bi ne zgrabil v takem slučaju za orožje?
Hoteli smo mir. toda mir nam je bil zabranjen. — Povdarjam, da nam ni bil zabranjen po naši krivdi. —
Toda to še ni vse. Mi še Vlanes prav dobro vemo. da nismo sovražniki nemškega naroda in da nem-ški narod ni naš sovražnik.
Nemški narod ni hotel te strašne vojne in ni hotel, da bi se je tudi mi udeležili. Prišel bo pa dan, ko bo nemški narod .spoznal hi iz-previdel. da se borimo tudi za njegove eilje in njegove pravice.
Ves svet we nahaja v vojni, ker je ve« svet v rokah te moči. in ker se mora v veliki bitki odločiti, če bo ta moč še naprej vladala vsemu svetu ali če se bo svet oprostil oil nje.
Vojno so začele nemške vojaSke oblasti, ki so si prisvojile tuVli gospod s t vo nad Avstro-Ogrsko monarhijo.
Ti ljudje so smatrali vse male države, posebno pa vse male narode. ki so se pustili podjarmiti, za svoje orodje. Avstrija je stavila čudne zateve Srbiji. To je bil zadnji in dobro pripravljeni korak v načrt. kako bi se osvojilo celo srednjo Evropo in Azijo od Bag dada do Berlina.
I* pal i so. da si s tem ne bodo nakopali sovraštva celega sveta, pripravljeni so bili pa tudi na to, kar bi moglo priti in kar je v resnici tiidi prišlo.
Nemčija je hotela napraviti širok vojaški pas preko cele Evrope ki bi segal tudi daleč tja v Azijo
NemSka vlada je hotela napraviti tudi Avstro-Ogrsko za del nemškega cesarstva.
Nemčija se nri ozirala na narodni razvoj, odločitev narodov ni igrala pri nji nobene uloge. Po njenem načrtu naj bi se silama spravilu skupaj popolnoma različne narode — Cehe, Madžare, Hrvate, Srbe Rumune. Turke. Armence, ponosni državi Češko in Ogrsko, samostojne. čeravno majhne balkanske države. Turke in druge narode Vzhoda. —
Ti narodi nočejo biti "združeni" On hočejo sami voditi svoje posle
Avstrija je izročena na milost in nemilost Nemčiji. Avstrija ne more skleniti miru. če ne dobi iz Berlina dovoljenja.
Ali ni dovolj lahko razumeti zakaj centralne države hrepene [Mi miru T — O teto je bilo malo objavljenega, več sem pa izvedel po Okoliščinah. Toda Nemčrja ima št drugo želez v ognju. Ali niso nemški vojaki še vedno v velikem delu Francije in skoraj po celi Belgiji? — Nemške armade ogrožajo Rusijo in so osvojile Poljsko. Naprej ne morejo, vrniti se pa tudi ne upajo. Vsled tega hočejo sklr niti mir. dokler imajo že še nekaj upanja, da bodo že, vsaj nekaj dobili«
Če se Nemčiji »daj posreči t*kle-niti mir. ae lahko reče. da je Nem čija zmagala. — Ali zdaj razumete najnovejšo intrigo Nemčije f
Nam je preuetajala samo edina pot. m na to pot smo stopili.
rojaki naročajte se na "glas naroda ', največji slovenski dnevnik t ZDE.
MAWAV
_________
CENTRAL NIWI »MOTO MRVICL *c«r V MUC.
prizor z ameriške bojne ladje.
Tiskarski papir.
Predlagajo, naj bi se vstanovilo zvezno kontrolo glede prodaje tiskarskega papirja.
Cenzus.
Washington, D C., 14. junija. — Zvezna trgovska komisija je objavila, da se je popolnoma izjalovil njen načrt, kako od pomoči situaciji glede tiskarskega papirja, ter obenem izjavila, da bodo cene na-; ravnost poskočile, če ne bo posegla vmes zvezna vlada.	i
Ista komisija je naprosila kongres za dovoljenje, da sme vlada' zagotoviti primerno razdelitev tiskarskega papirja in primerne dobičke za izdelovalce istega. t
Soglasno z novim načrtom naj bi se obratovalo v vseh dotiČnih tovarnah na račun vliade ter vstanovilo zvezno agenturo. ki bi določila primerne eene in izvršila primerno razdelitev. Kanadsko vlado bi se naprosilo, naj slična odredi ter deluje skupno z uradniki v tej deželi z ozirom na razdelitev ve like porabe ameriškega tiskarskega papirja. Če bi se vstanovilo take kanadske agenture, bi bili vsi uvozi v Združene države pod vladno kontrolo.	;
Novi predlagani načrt je posledica preiskav, ki so trajale več mesecev in katere so vprizorili na neko tozadevno resolucijo v sena tu. —
Komisija je istotako predložila senatu poročilo glede papirja za knjige, v katerem poročilu se glasi, da so imeli izdelovalci istega tefcora zadnjega leta velikanske
ATbany, N. Y.t IG. junija. — Da se razjasnijo v>,e negotovosti cenzusa države New York, je ravnatelj cenzusa izdal izjavo, kjer pravi, da sedaj še ni nikdo gotov, kdo bo oproščen vojaške službe, ker bo to odločil posebni ml bor.
V tej izjavi beremo meti drugim tudi sledeče:
"Nikdo med 16. in 50. letom ni izvzet, da ne bi moral ogovoriti na vprašanja državnega cenzusa, razun onih, ki so v vojaški ali mornariški službi Združenih dr #av; ali osebe, ki so v ječi zaradi velikega zločina, ali osebe v bolnišnicah za blazne; in v hiralnicah in tujc-i v diplomatični službi tujih držav, njih žene in otroci.
Moški med 18. in 45. letom se ne more oprostiti vojaške službe pri državni milici, ako je ameriški državljan, ali pa, ako je izrazil željo postati državljan, t. j. ako je vzel ptrvi državljanski papir.
Oprostitev vojaške službe še ni pojasnjena, dokler ne bo izdal predsednik proklamacijo in povedal, kdo moče biti oproščen vojaške službe.
Nova postava z dne 24. maja navaja nekatere oprostitve: sod-nijski in vladni uradniki: osebe, ki so v armadi in mornarici; ose be, ki so zaposlene pri razpošiljanju pošte; uslužbenci v arzena
Razne fronte.
London, Anglija. 14. junija. — Pri prodiranju vzhodno od Missi-nes smo prisilili sovražnika, da je moral zapustiti nekaj zelo važnih postojank med reko Lys in St. Yves. Naše čete so bile sovražniku tesno za petami in smo. napredovali v smeri proti gozdu Ploegsteert. Tudi v bližini Gaspard smo ponoči imeli lepe uspehe.
Zavzeli smo nekaj zakopov se. verno od Bullecourt in južno od Ilooge; v obeh krajih smo vjeli veliko število nemških vojakov.
Takoiiuenovani Infanterijski hrib. katerega so Nemci trdovratno branili, so naše čete z narokom zavzele. Vjeli smo 175 vojakov, med njimi tri častnike.
Pariz, Francija, 14. junija. — Sovražnik je zelo hudo obstreljeval naše postojanke severno od Craon-ne, severozapadno od Rheimsa in na levem bregu Aisne. Napadi, ki so sledili temu bombardiranju, so bili odbiti.
Berlin, Nemčija. 14. iuniia. —
V
Konstantin.
značilna konštantinova izjava. — objaviti se sme samo, ako bi kkau umrl ali pa bil odstavljen. — poročilo časnikarskega poročevalca. gr&ka svoboda in ustava je samo tedaj kaj vredna, ko je koristna zaveznikom. -
A. T. Polyzoides, poročevalec| Morda izgubim svojo udobnost, za ne\vyorški list "Time«", je(toda vedel bom do konca »rojih bil preteklo leto v avdijenei pri dni, da sem storil svojo dolžnost
grškem kralju, ki mu je podal 'dolgo izjavo, ki Di se pa smela objaviti samo pod pogoji: ako kralj privoli, ako umrje, ali pa ako bi bil odstavljen.
Ker se je zadnje zgodilo, je poročevalec smel v "Times" obja viti sledeče:
* * .
Bilo je nekaj din irotem. ko je pogorela 14. julija 4916 kraljeva vila v Decelia, ko me je kralj na mojo željo sprejel v avdijenci.
Kralj je bil kar najbolje razpoložen, kakor da bi njegovo življenje ne bilo pri požaru v nevarnosti in kakor da ne bi bil v teku 14. mesecev dvakrat čudežno u-šel smrti.
— Strašno je bilo in velika skušnja sredi tega pekla, — je pričel kralj na moje vprašanje. — Nikdar se nisem bal za svoje življenje. nikdar se nisem veliko brigal zanj. Niti se nisem nikdar brigal za svoj prestol. Ako pa sem si ohranil oboje, se je zgodilo zaradi Grške in grški narod; fo je vse, za kar se brigam, za kar skrbim in kar je drago mojemu srcu. —
Ne pravim tega z namenom, da bi hvalil svojo ljubezen do Grkov temveč zato, da narod ve moje mišljenje, kakor vidim jaz njegovo čustvo.
Da, grški narod ljubi svojega kralja; ako pa kedaj izgubim
kot mož, kot Grk in kot kralj... Zavedal se bom. da sem držal svojo prisego pred Bogom, pred deželo in pred zgodovino, ki» je večna kot Bog.
Prisiliti Grško v vojno je bila najlažja pot za mojo osebno slavo in dobro, toda jaz kot absolutist, avtokrat, ki vrjame, da so kraljeve pravice od Boga, kakor so me nazivali moji nasprotniki, sem brl naklonjen mirovni politiki, ker je ves grški narod, ki bo šel v boj, kadar pride vojna, proti tej vojni, ki ne bo prinesla nikomur nič dobrega.
Pravijo, da je to boj za zatirane in slabe in vendar nam hočejo dokazati, da Grška ni m slaba Sn zatirana, ko se ne počutimo prav nič bolje kot Belgijci. Ali je to za oliranjenje naše u-stavne svobode? Neumnost!
Sedanja vojna se ne briga za tako majhne stvari. Naša svoboda in ustava velja samo tedaj, a ko je koristna zaveznikom. Ako je vaša zbornica za vojno, potem je dobro; ako glasuje za mir, potem ste plačani od Nemčije. Vsa ta zveneča imena o idealih imajo svojo veljavo le tedaj, ako gonijo narod v klavnico, kakor jo v novejšem času imenujejo fronta. Ako pa je narod v svojih idealih miren in opravlja-avoje delo, — potem ni vreden nič.
Grška ni bila nikdar naklonje-prestol, mi ga grški narod ne bo na Nemčiji; grško javno mnenje
vzel. To vem in želim, da Amerika ve oni dan, ko bi se to mogoče dogodilo. Vem, da so zavezniki in ne grški narod, ki ne marajo mene. To prizadevanje, odstraniti me, je tako staro kot moje na-sprostvo proti dardanelski ekspe-diciji.
Bilo je tedaj, ko so se zbrali v
zavezni-
Flandriji je bilo artilerijsko j francoskem poslaništvu streljanje živahno samo na neka- ški diplomati in so govorili o mo-
tprill kraiih Vrhnrli™ fwl Vnr«c__I-Ii •___________1 • __ ____
terih krajih. Vzhodno od Ypres smo razstrelili več min, ki so na pravile Angležem veliko škodo.
Pri Vauxaillon so Francozi izvršili napad, ki pa je bil odbit.
Naše zračno brodovje je včera.t popoldne poletelo nad London in
dobičke.	. ..	, .
u . ____- - t, i • • koli uradu, kjer se vrsi cenzus dr-
Kot se poroea, je uvedla komi&i- „ K, v ,
ja več sodnijskih postopanj protijZa^e " , „	. ..
gotovim tvrdkam radi praktik, ki! CenzUS Se konea s oobstajale v tej industriji. V pismu. ki spremlja končno ?>oročflo se glasi:
lih, v Navy Yardih; mornarji ki bombardiralo utrjene kraje. — so v službi kakega ameriškega dr- ^avzlie OJr"" obrambnih topov in žavljana.	j navzlic angleškim letalom so se
Pod kaznijo je zapovedano, da uaši zrakoplovi vsi vrnili, se mora vsak zglasiti v katerem'
Položaj glede tiskarskega pa pirja je zelo resen in to ne le gle de na konsumenta papirja, temvei tudi glede splošne javnosti tei vlade Združenih držav, ki same rabi dosti tega papirja.
Komisija ima dovolj povoda zt domnevo, da bo postala situacij* še bol j resna ki težka v bodoči! mesecih. Povpraševanje po tiskar skern paipirju postaja z vsakin dnem večje ter bo i>oHtalo še večje čimdalj bo trajala vojna.
Villa proti Tarreonu. •
El Paao, Tex., 14. junija. — Glasom poročila Villovih agentov jt odpotoval Francisco Villa s svojim štabom 350 mož iz Santa Bo saria v smeri proti Satevo in Pilai de Oonehos.
Poroča se, da je razposlal Villa i »o vsem zapadnem delu Chihuahue sle. ki pozivajo vne njegove prejšnje pristaše pod orožje.
Kot zbirališče označujejo ravno imenovano mesto. Kakorhitro se mu bodo pridružili ti veterani, bo pričel prodirati proti Torreonu in ne proti CkiMumkm* CHr kot se je
Eksplozije.
London, Anglija, 14. junija. — 50 oseb je bilo ubitih in mnogo ranjenih pri eksploziji v municijski tovarno v Ashton-under-Lyne. — Veliko škode je tudi na poslopjih Po blizu tovarne, bili j Pariz, Francija, 14. junija.
V
Konštantinova odpoved.
Atene, Grška, 14. junija. -mestnih ulicah v Atenah so 'labiti lepaki s sledečo Konstanti -j18 mrtvih in 60 ranjenih so zvle-novo proklamacijo:	i kli izpod razvalin neke mimicijske
Ker uvidevam potrebo, da iz-, tovarne, ki se je včeraj podrla in
kjer je bilo 800 oseb na delu. '
iAilv-M
Uničen Zeppelin.
London, Anglija, 14. junija. — Z neke bojne ladje so včeraj irr strelili nad Severnim morjem Ztp-pelin "Z-43. Ko je bil zadet, je nastal požar spredaj in zadej in je padel v morje. Našli niso nobenega zrakoplovca.
Boji z Lahi.
Rim, Italija, 14. junija. — Na Asiago gorski planoti je sovražnik suioci naskočil naše postojanke katere smo prejšnji dan zavzeli Ker smo bili na napad pripravljeni, smo ga lahko odbili. Sovražnik se je moral v velikem neredu u-makniti.
Ob Soči so včeraj Avstrijci, pod zaščito topništva večkrat naskočili severovzhodno od Gorice in na Krasu južno od Kostanjevice. Naša artilerija je te napade vstavila in razpršila transportno kolono in čete pri Bači ter v Vipavski dolini; uničiti smo tudi so> mena miinii ijafra aUaifiih
polnim svojo dolžnost napram Grški, izapuščam ljubljeno deželo ■> prestolonaslednikom in zajpu-«am prestol svojemu sinu Aleksandru. Sprejmite to odločitev mirno, ker najmanjši dogodek lahko dovede do velike katastrofe."
Trgovec ton mesto.
Edward Raiupon loži mesto fhisholm, Mino., za $1600. Leta 1910. je zahteval od mesta, da zniža Hemlock St., kar se je tudi zgodilo in on je postavil novo »poslopje za trgovino. V letu 1911. pa je mesto zopet znižalo cesto tako, da je sedaj njegova trgovina ostala dvta in pol čevlja nad višino hodnika m je v.s]od tega nerabna za trgovino.
KiliUrisem.
Harford, Conn. 14. junija. — V nekem govoru je generalni ms-< jor CI. R. Edwards izjavil, da bo Amerika poklicala pod orožje 2 miljona mož in Se treba, tudi b da. pride tudi
rebitni izpremembi na grškem prestolu, tedaj, ko sem obupaval nad svojim življenjem v moji bolezni. Nisem umrl, tudi nisem zgorel v Decefiji, toda zavezniško sovraštvo proti meni ni ves čas prenehalo.
Bil bi najpopularnejši kraJj med zavezniki, afko bi se jim pridružil in bi vodil svoj narod v i>ogubo in pogin. Nisem hotel izgubiti ničesar, ne oziraje se na to, kako velike žrtve in trpljenje bo narod moral prenesti; to je — usoda kraljev.
Belgijci in Srbi bodo morda u-ničeni. toda njihovi kralji ne bodo izgubili svoje udobnosti. Jaz bi se bil lahko udobno nastanil povsod, kamor koli bi bila prenesena grška vlada po porazu.
Grški poraz bi bil hujši kot vsak, odkar živi na zemlji grški narod. Grška se ne bi mogla dalje ustaviti nemškemu, avstrijskemu, bolgarskemu in turškemu navalu kot dva tedna. Ako bi bila armada enkrat uničena, potem ne bi nikdo u bra i/i 1 morjenja civilnega pre bivalstva po Bolgarih in Turkih in ves svet bi hladno gledal.
To bi bila usoda grškega naroda, ako bi se zapletel v vojno. Te usode pa sem ga hotel obvarovati in če bi bilo treba žrtvovati prestol in moje življenje. Želrm samo rešiti Grke pred katastrofo, ki postaja dan za dnevom večja v tej strašni vojni.
je na strani zaveznikov, toda nikdar ni Grška hotela izvršiti samomora za zaveznike. O tem sem govoril že večkrat in na Grškem in zunaj poznajo moje mišljenje.
Grška je žrtev zaveznikov, ki hočejo postaviti VenSzelosa na mesto, na katerem sem jaz. Tudi ameriški poslanik, to moram žali-bog priznati, je na strani Venize-losa. Naj bom odkritosrčen: vsak ameriški poslanik se bolj zavzema za republikanske ideje kot za kralja.
. Nemčija ne bo premagana, tudi zavezniki ne bodo premagani. — Bojni ples se bo nadaljeval še le ta, in mir bo sklenjen tedaj, ko bodo potekli vsi viri. Kdor bo na koncu najmočnejši, bo dobri najlažje pogoje; slabejši bo plačal.
Na male narode se ne bodo ozirali. Ako dobi Anglija in Srbija neodvisnost, jo b odeta dolžni močnejšemu.
Zato sem hotel obvarovati Grško pred vojno. Ohranjenje Grške je več vredno kot grški prestol in več kot samo Konštanti-novo življenje.
Pariz, Francija, 14. junija. — Neka zakasnela brzojavka iz Soluna poroča, da tisti dan, ko je odstopil grški kralj, ni bilo na Grškem brez prelivanja krvi.
V Larisi je zapovedal nek grški poveljnik streljati na oddelek fran eskih vojakov. V boju, ki se je zatem razvil, sta bila ranjena dva francoska častnika in več francoskih vojakov. Francozi so slednjič vjeli grški oddelek, ki je štel 270 mož in 50 častnikov.
Atenb, Grško, 14. junija. — V Pireju in v Castelli so zavezniki zpet izkrcali nekaj svojih čet.
Par oddelkov je zasedlo zaliv Phaleron. ostali so pa odkorakali proti Atenam.
Pošiljateljem denarja«
Kakor ie mano, ne sprejemamo nil rei dtnafl n frlafflj Z striji, Ogrski in Nem&jL
Lahko pa Ttdno ie Ispodjujemo izplačila vojnim ujel* nfltom in drugim ▼ Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tod) onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo t krajih, ki m medeni po laiki armadL
poOjeto denar, prflofite tuši dopimieo aH pigm SojnegH » nam m tem paaamto MrtnilU nravifad naalov.

fefiW ^ -.u'n "i" ■ JL*
The largest Slovenian Daily * m the Urated Slates >
< 50,000 Readers >
Nfjvecji slovenski dnevnik < v Zedityesrih državah >
Vegaaa vse leto ... $3^0 Za pol leta......$2.00
Waahington, l>. (\. 14. junija. — Včeraj je bil praznik "Praznovanja zastavePreslsednik Wihion je imel dolg in značilen govor, v katerem je u« j«aeti način poasnil »tališče Anu-rike v sedanji vojni Opittttl je cilj te vojne in povedal, zakaj se Amerika pravzaprav bor).
Govoril je pod K|H»meiiikom (Jcorrp Washinartona.
Izjavil je. da i>i*o šle Združene držnve samo zato v vojno, da bi zagotovile vesoljnemu svetu demo. kraeijo. pač pa tudi za*tnui te era da bi se maščevale nad Nemčijo ki Ne je zadnji čas nesramno obna-aala naivrara Ameriki in je hotela d<*brti tudi Ameriko pod svoje kontrolo. Nemška vlada je tolikokrat na nesramen način razžalila Združene države, da slednjim ni preoHtajalo ničesar drujre^a kot zgrabiti za orožje ter braniti naše praviee, naš prosti narod, našo čatft in našo samostojno vlado.
—	Samo ena odločitev nama je preo&tajala. — je rekel predsednik — in mi smo se odločili. Gorje o nemu. ki se nam v dneli velike odločitve i>ostavi na pot. Mi smo pripravljeni stopiti pred vrhovno sodišče zgodovine. In ko Ixmio ytnpi-li. bo imela naša zastava nov sijaj. Svojo veliko vero. v kateri smo bili rojeni, bomo dokazali z žrtvovanjem naših življenj, in z obrazm-našejra naroda bo odsevala nova slava.
Nemeija hoče sedaj k neat i vojno in zato intrUrira za mir. Mi ji ne moremo in ne «memo vrjeti.
Predstilnik je nato v kratkem pojasnil vse intrige Nemčije, »čuvanje nemške vlade ter prizadevanje nemških agentov.
Wilson je govoril približno takole :
—	Sodržavljani! — Danes smo se zbrali tukaj, da praznujemo 4<l)an zastave", ker je zastava, katero častimo, in pod katero služimo, znamenje naše edinosti, naše časti in naše zavesti. Dandanes ni-tna naša zastava nobenega drugega pomena 'kot ga je imel« za časa naših očetov m dedov.
Ona vihra v inajest etične m molku nad našimi glavami, toda vseeno govori i govori nana o možeh in ženah, ki so hodile pred nami. Oo svojega rojstva p« do današnjega dne je govorila o velikih dogodkih govorila je o velrkem življenjskem načrtu, katerega bo izvedel veliki narod.
Ameriško zastavo nameravam«, pouesti na bojišče. Iyer bo privlekla nase sovracniški ogenj.
V Evropo boroo poslali ti*oče. Ktotiboče. da. miljon« naših mladih tnoi. v Evropo jih bomo poslali na zemljo, prepojeno » krvjo. Zakaj t Ameriški narod ni ae nikdar pošiljal svojih armad preko morja. — Zakaj jih pošiljamo zdajf
Na ta vprašanja se mora odgovoriti. Mi atao AmerFkanei. mi alužimo Ameriki. Mi moramo našo zastavo v po rahljati za to, z&kar so jo naši predniki ve* i no v porab ljali.
Pred sodiščem zgodovine smo odgovorni in	toga moramo ci-eilje, katerim nlužissa. priznati.
Gotovo je vsakemu jasno, zakaj smo bii p rinil jeni v vojno?
Neprestana žaljen ja ir tuapadi nemške eeuantke vlade so am pri-s ■ usti i i samo eno pot. naraee pot «ia branimo svoje praviee kot pro «ti narod ter da kot pod tožniki neodvisna vlade zgrabimo za orožje.
Vojaški voditelji Nemčije, so tiarn odvzeli pravico, da bi ostali nevtralni Našo deželo so napolnili ffojoui in zarotniki ter «o nameravali javno mnenje našega ljod suva korumoirati v njihov prid. i Ko ao enkrat izprevideli, da to
».,	^sttam mitM „ ...ii. ,	j
a	^ _ j,	1
de v mipi'Wt m—MKifcn.	J
r

GLAS NARODA, 15. JUN. 1917.
44
O LAS IN A RODA
99
ILOTIN1C
nuM
(Blofoiin Daily.)
Owned sod poblfebed by tbe
PUBLISHING
(a corpora ti on >
LOUIS BENEDIK, Treasurer.
COMPANY
Plaee at Bwiim at Che corporation and addressee of above officers:
«2 Cortlandt Street. Borough of Msnbatt&n. New York City, N. Y
£s eeio leto »etjs Ust as Aaneriko
ta Caaado....................$3.50
Sa poi leta.................... 2 00
Za Četrt leta .................. 1.00
Za celo leto za mesto New York $5.00 Za poi leta sa mesto New York.. 3.00 Za četrt leta sa mesto New York 1.60
Za Inozemstvo sa celo leto......6.00
-GLAS NARODA- lafaaja rsak dan Isrsem« nedelj ln praznikov.
-O L A 8 NARODA"
(-Voice of tbe People") every day except Sundays and Holidays Subscription yearly $3.50.
Adi «*rt iMTDrtlt an agreement
Dopisi brez podpisa ta osebnosti se ne priobčujeja Denar naj se blajroToU poiitjatl po — Money Order. Pri Bpisssi'ssbl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje MvaHite naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln pnSiljatvsm naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
m Portland t Rt,
New York Cttty.
Telafoo: 2X76 Cortlsndt

Italjanski socijalisti o Angliji.
Detroit, Mich.
Civ, čiv, če si živ — Pridi!
Čiv. čiv! Saj greni, da dragi povem : — Pri nas je pomlad.
Ivan Albreht.
Dolgo jt? ni bilo. Kadarkoli sem stopal po saonotnih alcjaih, so me prazne, suhe. gole veje spominjale — zime.
Včasih, ko je po večnem dežgu zopet zasijalo soktee, smo skobacali <]»©koneu iii se napotili na prosto. Hodili smo* ure. včasih cele dneve in noči, po gladkih ter gruda stih potih, po stezah ter po polju in iskali nežne pomladne cvetke. .. Oh, te lepe cvetke! Pravijo, da cveto po poljih in livadah, ob plotih ter za grmoim... Zdajpa-zdaj je zmanjkalo katerega iz naše romarske družbe^ obšla jih je sentimentalnost, pa so krenili s pota. kajti iz vrtov je dišalo cvet je ter iz kuhinje prijetno cvrča-nje.
Ostali, smo iskali neumorno ter z največjo potrpežljivostjo. In glejte! Trud ni bil zastonj. Neke.ga večera je došel nenadoma, kot da je padel z neba, moj prijatelj ter v eni« sapi povedal veliko novico, da je našel sredi na»> micliiganske metropole dve krasni cvetki.
Iznenadenje je bilo veliko. Ali jaz. kot stari 4'amateur /botanik". se nisem dal ugnati v koizji rog. Povedal sem mu, da sem našel oz. odkril čudovito lepe nageljčke in to na treh vogalih našega mesta.
Fant me je en čas debelo gledal ter nato lakonično dostavil: In vendar so moje lepše!"
Iz tega sledi, da so cvetke v Detroitu prave lepe slovenske rožice. Samo, fantje, iskati jih je treba ter negovanja, skrbnega negovanja. Kdor išče, najde, pravijo. in kdor je našel, naj drži!
Drugače je še precej lepo v De troitu. Slovenska kolonija se je zadnje čase precej pomnožila.
Društva tu lepo uspevajo.
Fantov je tukaj cele kupe in jako lepih, čvrstih fantov. Včasih mi je že kateri na uho zašepetal * Ej. lepo bi bilo tu v Detroitu, sko ro kot v raju. samo da bi bilo več.. . Kaj? To me visaki ali vsa ka gotovo razume.
Dcl»a se še precej dobro, ali vse-t-no ne bi svetoval hoditi sem za delom, posebno še ne družinam, kajti stanovanja in življenske po-trebščine so tu grozno drage.
Veselic smo že precej priredili to leto. Posebno zadnja, 3. junija. je bila zelo lepa; priredila so jo vsa tukajšnja slovenska društva za reveže v stari domovini. Veselica je sijajno uspela. O pomenu te veselice se bo poročalo.
Ker smo v vojnem stanju, se seveda tudi tu veliko govori o vojni. So rojaki, ki študirajo rusko revolucijo. Ugibajo na vse pretege, zakaj vendar za božjo, voljo ruski revolucij omar j i ne sklenejo miru, katerega jim tako velikodušno ponujata Hindeu-burg ter naš Kari. Drugi pa zopet študirajo zemljevide, kar je zelo hvaležno.
Šalo na «tran! Reemiea je, da časi so resni kot še nikoli v zgodovini. Vojna divja da'lje in ni-kdo ne ve, koliko časa bo Še trajal ta smrtni ples. Groza olbhaja človeka, ko čita strašne številke: sedem milionov mrtvih Ln kakšno je šele število pohabljencev! Mesta. vasi. skoro celi narodi izginjajo z zemeljskega površja. Kakšno strašno žrtev je moral položiti slovenski narod na olta-r Avstrije. ve vsakdo. Kje so Srbi, Poljaki. Belgijci!
Edina želja voeh poštenih ljudi je, da kmalu preneha vojna, ko -bo moralo ljudstvo položiti tiste kole, katerim pravijo puške, zopet nazaj v magazine ter jih pridrži toliko časa, dokler ne izvoju-je tega. kar so storili Rusi — revolucijo. Revolucija je edini odgovor tlačenih narodov tiranom, kateri so jim n»atprtili vojno na, hrbet.
Hm, ako Nik Romanov s svojo ženo okopava krompir, zakaj? bi ga Viljem, Kari ter tutti quairti ne okopavali ? Saj niso aiič boljši od njega.
Še nekaj. Pri zadmjem štetju se je dognalo, da ima Detroit skoro 900,000 prebivalcev. Torej menda peto mesto v .Ameriki. Mi Detroitoani smo na to zelo ponosni, da smo posekati se celo Cleveland. Paavijo, da tvltoo kot «o-toe po dežju, jdfeods je že res
teko,	f^^
/1
Finska - nje zgodovina in narod.
— Narodopisna študija. —
(Naslednji podatki so vzeti iz majhne knjižice, naslovljene "Severni most", ki je objavljena pred rusko revolucijo, a je kljub temu še sedaj zanimiva z ozirom na Fiausko, ki je postala v zadnjem času predmet nove pozornosti.)
Petrograd je središče industrijskega okraja, katerega prekaša v Rusiji glede izdelkov le Moskva. Na prvem mestu pa staji z ozirom na obdelovanje kovin — predvsem železa — in glede kemične industrije. Kdor hoče v polni meri oceniti pomen Petrogra-da, se mora vdeleždti kratke vožnje po Nevi, ki tvori naravno prometno cesto ter je postala zvezni člen med Volgo in Ka&piškim morjem na eni ter Iztočnim morjem na drugi strani. Tu leži tvor niča poleg tvornice, tu se dviga dimnik za dimnikom in na votli leži na tisoče lesenih ter železnih tvovoraili čolnov, med katerimi je zapaziti tudi posebno oblikovane; vodnjake za nafto, prihajajoče iz Astrahama,. Tu je videti Putilove naprave, v katerih je naraslo število delavcev tekom vojne na 20 tisoč, ter nadalje Obuhov in Išora naprave. Te in druge manjše iz delujej o oklopne plošče, topova in izstrelke, granate in šrapnele. NadiJje je videti smodnišnice pri Oh t a in Sehliisselburgu.
Na podlagi tega jc lahko razumeti, da igrajo v sedanjih ta-mošnjih gibanjih tovarniški delavci tako odlično ulogo. Sploh pa se je celo rusko življenje v ee H svoji ^raznoličnosti vedno bolj koncentriralo v Petrogradu. Kdor je nekiako pred 20 leti potoval po Rusiji ter vprašal moža iz province. če pozna Petrograd, je lahko doživel, da je dotieni, mesto da odgovori, zaničljivo pljunil na tla. Rezidenca ob Nevi s svojim evropskim krazonn, sedež sovražne vlade, je bila vedno p rezi rana
Tak mož ne more delati in njegovo življenje je spojeno s stalnim trpljenjem.
Rabite PEDISIN. PEDISIN za-
brani nogam utrujenost, mehurje in tudi rast kurjih očes.
Noga potrebuje PEDISIN in nič drugega.
Velika družinska škatlja zadostuje več mescev in stane $1.00.
Naročite se takoj na sledečem naslovu:
CROWN PHARMACY
2812 E. 791 h St., E. Cleveland, Ohio.
rekla soglasno in odločno za do-bro pravo Finske, a z ravno tako majhnim zunanjim uspehom kot ga je imela znana Evropska adre-
v-a v prilog Finski. N oglede na politične in moralne obzire. je zasledovala mska o.svojevalna politika svoje cilje.
Cesar je potrt.
Hag, Nizozemsko. 14. jur.ija. — Iz Kalina ob Renu se poroča, da je Kninši-antinova odpoved po-vzročila veliko potrtost v nem-škeni glavntMn vojnenn stanu. Cesar je bil zelo potrt in je poslal kralju in kraljici svoje sožalje.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. B., Barberton, O. — Hvala za pojasnilo: natančnejše podatke smo že dobili od osebe, ki je ž njim delala.
Dopisnikom. — Nekateri dopis niki se pritožujejo, da njihovi dopisi romajo v koš, ;i!i pa tla jih ne priobčimo dobesedno. Toda, prijatelji, vse pač ni za list. Ali naj priobčimo, ako kdo poroča, da so bili pri ječmenovca ves--I i in so nekemu rojaku načeli kožo? Ali naj priobčimo, da sta se dve ženski zlasali, k«*r je prišel petelin čez plot in klical na korajžo d«>-mačega petelina, ali, da sta se stepi a mož in žena? rtd. Osobno-sti pa dosledno ne priobč&mo. Pišite stvarno: o df^ o vanju Slovencev v naselbini. o napredku, o naprednih društvih, o posameznih dogodijajiii v naselbini itd. Kdor -e bo ravnal po tem. ta so ne bo intel pritoževati. da ni prišel njegov dopis v list. Rojaki, piliti: mnogo, a vedno, kar bo koga zanimalo in mu koristilo.


dočim je veljala Moskva, staro nisko carsko mesto, za središče ruskega narodnega življenja. Kdor pa je deset le! pozneje potoval po Rusiji, tega niso ljudje iz province več vprašali: "Kaj mislijo v Moskvi?", temveč:' "Kaj -pravijo v Petrogradu?" j Tam je naimreč zborovala mlada, ruska Duma, ki je postala tudi tekom vojne ponovno pozorišee ostrih bojev, iz katerih je bilo' razvidno razpoloženje v deželi j To pojasnjuje, kako so postali dogodki v Petrogradu merodaj nega pomena za celo Rusijo.
Cela raska politika zadnjih dveh stoletij pa stremi za tem. da' se izpremeni Iztočno morje v ru-j sko morje in sedanja utrditev A-
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST, 7 *
622 PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA.
Dr. Rosenthal, Specialist že fez *J0 let. Ako imate tajue bolezni, syphilis, čaukar, kapavi-co. izgubo semena, bolno kri, nervozriost, želodec, ledice, mazulji, revmatizem in druge l»olezni, uprašajte za nasvet Dr. Koseutbala in povedal vam bo če ste ozdravljivi.
POSEBNA PONUDBA za kratek čas je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni 8 zdravljenjem vam vrnem dva dolarja.
Dr. Rosenthal zdravi z najl>oljšimi zdravili, ki jih dobi iz Evrope, Indije. Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On želi zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
u*tMOrlj«ii v Pittsburchu črn T 20 let. Uradne are: tedensko od 9. zjutraj do 5. popol. Ob četrtkih in aobolah od9. zjutraj do 8. »večer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne.
Govori *e slovensko.	Ne zdravi po nošti.	Iirežite in obd '■ž i te to objav0
ZAKAJ VEC PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO?
Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfilled case, velikost 16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo
$8.00
(ponudba velja samo za kratek čas)
Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčeue, za nositi na eno ali obe strani telovnika za :
$3.00
Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetju. Vsaka ura je jamčena!
V. J. KUBELKA
583 W. 145th ST.,	NEW YORK, N. 7.
frra-arrTtrg ^-»Trar*-; -a- a ~


......
...

—	Zavezniki imajo v Italiji da-j bo easopiaije na rnzpolairo. — se pritožuje "Popolo d'Italia'\ — V pruut-ri z žalost in kajni. katere se je dvignilo v Italiji, odkar se je zavojevalo Iiumunako ter jei padel ISiikareHt, &o žaloattinke pro-roka Jeremije pravi slavospevi. — Pričenja tie n Ate Le vat i zavezniškim silam, v koliko so se že pregrešili nad usodami malih narodov.
Ko ;>a je posiunee Treves kri- j tiziral javno priznane zahteve Ku sije plcvle Dardanel, ea je prekini-, lo v zb^rniei živahno odobrava ! nje. prihajajoče ne le s socijali stične strani..
Izraze *lat>ega razpoloženja proti Angliji, ki je med narodom zelo razširjen, pa se prepušča za &4>daj le sofijaliatam in slednji so si v zadnjem zasedanju zbornice upali ua svetlo z ostrimi besedami
Nekako obotavlja je je prv:C» sto pila kritika Anglije na dan v go voru. s katerim j«* poslanec Modi-gSiani utemeljeval mirovni predlog socijali sto v. Modigliaui je izjavil. da se je treba na v^ak na čin držati londonske pogodbe, a dal obenem razumeti, da je ta po- j gdba zelo v intereau ^Uiglije.
Jasneje pa je govoril dne 8. de cembra p. t. poslanec Treves, ko-ji'ga e<»li govor je bila obtožba Anglije. Potem ko ie prejšnji dan poslance I^uibriola bičal osvojeval-no strast ne le Nemčije, temveč tudi zaveznikov, se je mogel Tre j ves ourijeti tega govora.
Rekel je med drugim:
—	C'e bi Labriola še nadalje zasledoval sled svojih misli, bi moral zadeti na strašnega in ropaželj-nega malika. kateremu se žrtvujejo narodi v tem času. Ta malik je "ravnotežje «iil", ki pa ni nemškega. ampak angleškega izvora.
V Angliji je bilo, kjer je izra sel v vedno delujočo gonilno !fdo( angleškega iiuperijalizma. ki se je obraČ l sedaj proti Franciji, sedaj proti Nemčiji in potem zopet proti Rusiji. Z obrambo tega malika je utrdila Anglija kvojo hegemonijo (nadvlado) nad narn di. katere ja potegnila sedaj v vojni vrtince.
Na podlagi zgodovinskih dej ! stev je dokazal nato Treves, da se ' je polagima vse interese miru in evropske kulture žrtvovalo neu-! klonljivemu egriemu angleške he gemonije. Anglija je dovedla d<-vojne stem, da je prisilila one, ki se niso hteli podvreči tej hegemoniji. prijeti za orožje. Še vedno se trdi naprej, da je bfcla Anglija presenečena vsled katastrofe leta 1914. Ta katastrofa pa je bila predpripravi jena vsled si8te-( ma varstvenih zvez ki so temeljile | na podstavku ravnotežja ter na angleških mornariških pripravah
Anglija je bila presenečena, i. le od poloma te doktrine ravnotežja, kateri polom so pripravili Kemci v njih strahu, da se jih uniči. Po tem polomu se gre za to. da Be pripomore k uremieenju nove
Prefriganec je pobegnil.
Peter Eisert, ki se je nahajal v St. Nicholas bolniamci v Shebov-ganu, Wis., pričakujoč Ofperacije, je pobegnil skozi okno. 'Pred nekaj tedni je ukradel William Wie-degartnerju avtomobil. Prijet je bii v G-reen Bayu. Ko ga je policijski ief Dehne apreroljal v She-bovgaiL, mu je uiol iz vlaka blizu Newtooa ua Ca oae^ da je teel1 skozi okno v stranišč*. Izginil jc
urn tlr^ rwcje K ^ JVC'
.................... * ^^
m
mi^li ravnotežja — ravnotežja v pravicah narodov.
Pri tej priliki je pričel Treves govoriti o zopetni zgraditvi — Poljske, katera zgraditev pa mo re biti zadovoljiva le v slučaju, d« jo dovršijo PoIjaJti sami. Tudi ruske imperijalistiene načrte je Treves ostro kritiziral ter rekel:
—	Če bo četverca veza v resnfici /juaj:ala boste izročili Evropo v roke ruskemu carizmu. (To se je vršilo še pred rusko revolucijo. O po m. ured.)
Treves je koncem svojega govora žel vsestransko odobravanje.
V zbornici sami se Trevesu ni od govorilo na te obdolžit ve. Po njem je padlo seveda le časopisje dasiravuo se ni moglo stvarno zavreči njegovih izvajanj. Ponavljalo se jc vprek obdolžitev, da ie bil govor naročen od Nemčije.
4'Seeolo" je bil mnenja, da nima Treves nikakega pojma o angleških razmerah, ker potujejo italijanski socijalisti vedno le v — Nemčijo in Avstrijo.
"Secolu" je odgovoril "Avan-ti v daljšem članku, katerega je izpustila cenzura. V članku se priznava, da v resnici ni bil noben italijanski soeijalist tako pogosto v Angliji kot ravno ljndje od '' Secola'List pa stem ne sm? misliti, da je večkrat ponovljena trditev obenem že dokaz resničnosti te trditve. Tako je tudi s tr-ditvijo "Secola"', da hoče Anglija v slučaju ugodnega izida vojne le dele nemških kolonij, "do katerih ima pravice" in da ni — Anglija nikdar mislila na popolno uničenje Nemčije.
Tudi "g\vanti" omenja zgodovino zadrfjih let. v katerih je zasledovala Anglija svojo obkrože-valno politiko.
"Avanti" končuje svoj članek:
—	V Angliji se torej noče uničenja Nemčije in tudi ne gospodarskega uuičenja te države. Ruski minister pa je pred kratkim govoril o ' uničenju- Nemčije" in francoski minister Sembat hoče ponesti meje Frane Lic do bregov Kena. Barres. Milhaud. Master-man. Maillard. belgijski aneksio-i.-lsti. nočejo ničesar slišati o kakem ljudskem glasovanju v Alza-« iji in lA>tarinški ter zahtevajo odločenje Šlezvik- Holštajna od Nemčije.
Sploh pa hočejo potisniti Nemčijo nazaj v meje katere je imela pred letom 1806. x
HanotaiLs je odrekel Nemčiji vsako eksistenčno pravo in Run-eiman in drugi angleški ministri I so izjavili, "da ne bo smela Nem-jčija dvigniti po vojni svoje glave na gospodarskem polju".
Anglešae trgovske zbornice so soglasno sklenile voditi proti Nem čiji po končani vojni gospodarski boj do polnega izčrpanja.
Vsi ti tudi ničesar ne vedo o angleških razmerah kot trdi "Se-oolo" o nas._
delo, da je vstopil v Milwaukee k mornarici. Prepeljan je bil v okrajno ječo v Sheboygan, kjer je pričakoval na obravnavo. Tukaj se je napravil bolnega in vsi znaki ( T) so kazali, da ima vnetje slepiča. Okrajni zdravnik dr. Anton Zoias je odredil, da se mora prepeljati " težko*' bolnega v bolnišnico ter ga operirati. Tukaj je izrabil prefriganec priložnost, ko m bid o nikogar v sobi, da je pobegnil ter ni hotel &akati na ope-racijo, Zopet ga «čejo.
Dopisi.
Vsem rojakom in rojakinjam širorn Amerike pozdrav.
Jos^p Oven.
Milwaukee, Wis.
Dne 6. junija je v tukajšnjem zapadnem delu mesta, takozva-nem West Allis, zatisnila za vedno oči Frančiška Zaje, rojena Klančnik pri Sv. Jurju pod Taborom na Sp. Štajerskem. Pogreb se je vršil v soboto popoldne 9. junija na Holy • Gross (sv. Križa > pokopališče ob precej obilni vde ležbi, kar priča, da je bila pokojna priljubljena med svojimi rojaki. Stara je bila šele 28 let, orao-žena pa osem "left. Tukaj zapušča žalujočega so-proga in tri nedo-rastle otroedče, najstarejši ima 7 let in najsnilajši leta, ter nekaj sorodnikov. Bila je članica društva sv. Jožefa JSKJ v India-naipolišu, hid. V stari domo^■ini s:o ji stariši pomrli že v zgodnji mladosti, živita pa še dva brata, ki sta oba v vojni, ter štiri sestre. Pokojna je bila tihega značaja ter miroljubna in skrbna ljubeča iviiti svojim otrokom ter veselje žalujočemu možu, za kar jo bodo tem težje pogrešali. Bolehala je lalj časa na jetiki ter zadnje tri mesece pretrpela hude muke. a prenašala je vse bolečine potrpež-ijivo, (proseč si edine rešitve — smrti.
Koncčno naj še omenim, da je pokojna prišla iz stare dotmovine pred 10. leti. Na pobu v Ameriko je na p&rnikn izgtibila vozni li-■rtek za želoiznico iz New Yorka lo Milwaukee in ker ni imela do-^ti denarja, so jo pridržali na Ellis Islandu. da je tako dobila zopet telegrafi Črno denar, da je mo-jrla potovati na z:iieljoni cilj v Milwaukee. Tri tedne pozneje prijel sem jaz podpisani, njeir. sorodnik. iz domovine. Potožila mi je precej, kako da je bila oškodovala za L&g-ubo voznega listka za 20 loLarjcv. Tolažeč jo, sem se obr-lil v njenem imenu na tvrdko Frank Sakse.r v New Yorku pismeno, s katero družbo in s kate-ini pairtuikom da je .potovala in v eku treh tednov je imenovano :voto prejela nazaj po posredova-nju omenjene tvrdke, za kar ji je )ila pokojna vedno hvaležna. Ta ihičaj amonjam le zato. da narod . idi (poštenost že toliko let poslujoče tvrdke, katera se nekaterim ie dopade. No, seveda: vsaka ?lava ima svojo pamet, zato se »ekaterim 'bolj dopadejo lunupje :ot pa poštena tvrdka.
Od moje strani bodi izrečem T-"na hva.ia vsem, ki so ji položili la krsto krasne venee ter se vde težili pogreba. Žalujočemu soprogu in otrokonn pa moje iskreno sožaJje. Tebi, tira ga sestrična, pa kličem: Počivaj sladko, duh tvoj bo živei med nami; prestala si vse muke in bolečine prfajv po prerodu. ki pravi: "Človek od žene rojen na svetu le malo časa živi ter obišče ga mnogo nadlog." Mati •larava nam je pač odločila, da pridemo vsi za teboj. Umrla si tavno v času, ko umira največ ljudi na svetu radi grozme vojne, ob času, ko je Evropa 'polita s človeško krvjo in postlana s človeškimi kostmi, ob času. ko vlada na svetu največja žalost in gorje. Prkluo si zasledovala po časoj)i-«ih grozote te vojne, a nemila mu rt te je pobrala, ko se nam obeta še hujša nesreča.
Tvoj žalujoči bratranee
Mihael Kramer.
Društvene vesti.
Kakor je že bilo naznanjeno na tem mestu, priredi slovensko pev. sko društvo "Slavec" v soboto dne 16. junija v I). A. Sokolovni 525 E. 72nd St., New York svoj prvi letošnji koncert.
Program je bil že objavljen in vsak mora priznati, da je zelo zanimiv. Posebno moramo opozoriti na krasno, večno lepo Donizet-tijevo skladbo "When the leaves are turning gold". Proizvaja jo ženski zbor "Slavca" s spremije-vanjem glasovirja in gosli.
Glasovir igra splošno znana gdČ. Mi mi Remsova, gosli pa njen nadebudni brat g. Karal Rerns, hči in sin spoštovanega rojaka in požrtvovalnega " Slaveevega' * predsednika g. Josipa Remsa.
programu je tudi nekaj samospevov, katere poje po svojem lepem, liričnem tenoru obče znani g. Ivan Ribič. V F. S. Vilhar-jevi skladbi "Sl^bo sveča je brlela" poje tudi g. Ribič dvospev z
mmib	~ •.,.'
"Jf1i i Vlii il i^fTTffir Iri'V*-'! t	" 1	m
Hudič vas bo vzel!
Delavec, kateremu se pote noge, ima peklenske bolečine.
Najvrednejši ud delavca je noga, in oni ki ne neguje svojih i\og postane vragova žrtev. _
land-otočja je koneeni člen tozadevne verige. Ii: vsega tega pa je tudi razvidno, da bi tvorila pro-! sta in samostojna Finska močan jez proti ruski nevarnosti v Iz-' fočnem morju.
Tako se preide v raiapravi na' finsko, katero se <4lika v glavjiili potezah, a zelo nazorno. Najprvo' se kaže, da se raizteza finsko ple- i 1'ine daleč preko mojia, - politične i Finske, da obstaja Velika Fan-! ska. ki sega veliko bolj proti iztoku in severu. Iztočni deli Veli-ike Finske so spadali izza 600 let k Rusiji ter je moralo prebival-j stvo tudi prevzeti iatočno-grško vero. Kljub temu dolgemu, času pa se narod vendar ni popolnoana porušil. Iz lastne skušnje poročti pisatelj glede tega: — Potoval 1' cm.po teh okrajih skozi dva pc-i letja ter ugotovil, da ženske sploh ne govore ruski, moški pa le ne-. radi in prisiljeni. — Združenje j teh okrajev s politično Finsko je ^natrati iz zemljepisnih in poli-tičnih ozirov kot glavni pogoj za samostojni raJivoj finskega <lru-žabne».a telesa. Pri nadaljmi ol.-ravnavi jezikovnih razmer se o-menja, da me gre pri tem za boj med raizAičnimi kulturami, ki imajo svoj izvor v dveh na rodnostih. — Na Finskem je najti le eno kulturo iii 'a jo popolnoma doma-' ča rastlina. Ta kultura je uiarod-no-finska. To stopa prav posebno na dam v pesništvu ter ne gre pri tem za to, če so pisjuie dotične stvari v švedskem ali finskem jeziku, ali če se obravnava o stvareh preteklosti ali sedanjosti. Finska poezija temelji v domači zemlji j ter je skozi in skozi narodna. — 1 Go3|>odanske razmere -so se pri-■čele hitro razvijati ter tvorijo j l esno težkočo le posest ne razmere j na deželi, kjer obstaja veliko šle j vilo najemnikov. Temu je tudi pripisovati hitro razširjenje soei-jalne demokracije v teh okrajih. Z resnimi poskusi, da se odpravi j obstoječa zla, se je pričelo pre i , nedavnim časom, vendar pa je bi-. Io napredovanje teh poskusov o-težkotčeno vsled konflikta z Rusijo ter oviranja od strani Rusije.
>	V tem tiče velike naloge za bo-; dočnost. Sijajno jc na Finskem
>	stanje šolstva ter je pri tem omeniti, da tvori nemščina poleg fin
I skega jezika in švedskega edini , obligaftni predmet, .i V splošnem jo opaziti na Fin ■ eili, da so mladosten, duševno in . telesno <zdra\, kvišku hreirjene; i narod, ki je napolnjen z najbolj so nado glede bodočnosti. Na tem . narodu pa je ležala dosedaj kol . temna senca neposredna bližuui f-amodržne Rusije z njenim osvo l jevaLnim duhom. Kako se j«* raz vilo razmerje med obema dežela i ma od Sitarega časa naprej, posebno pa v zadnjih stoletjih, tekom , | vedno rastočega zatiranja, se nam jasno in pregledno slika na pod lagi uradnega ma/terdjala. Značil 'no pri tem je, da se je še 1. 1910 konferenca odličnih juristov, ki ;se je vršila v Londonu in katere so se vdeležili Nemci, Francozi, • Belgijci HoJandci in Angleži, iz
se ponaša z visokim, opernim sopranom.
Kdor hoče slišati zares nekaj u-metniškega. ne sme zamuditi tega "Slavčevega" koncerta.
Med odmorom med .....-im in
drugim delom koncerta nastopijo Hrvatski Sokoli iz New Yorka in Hobokena.
Po končanem vsporedu bo prosta zabava in ples.
Vsakemu je znano, da so v sedanjem času policijske postave zelo stroge in zabavišča ne smejo biti odprta čez 12. uro ponoči. — Zato se prične koncert točno o pol 9. uri zvečer, na kar se naj slavno občinstvo blagohotno ozira. —
Na svidenje na koncertu v soboto 16. junija!
GLAS NARODA, 15. JUN. 1917.
Ameriškim*državljanom.
Bratje sodržavljani :—
Zdru/<m» države so bile prinuo-rane hi opit i v svetovno vojno, da se borijo t a praviee, osvobode -
11 je malih narodov izpod tujega jarma in za svetovno demokra-
Na» aLi a ni predhodnik Wood-
low Wilson je v svojem kongres-ii"ui novom omenil med drugim tudi, da je pravica dražja nego mir, la s«- li<«»*ino bojevati tat ideje, kt mo nam l>il»- vedno najbližja I*ri »rni, demokracijo, za >pra-vu c t r ilt. ki sjMwituiejo |M»stave. da imajo pravo v svojih batnih vladali, /.a svobodo in enakopravnost nt.Uih nan* to v, za »plodno \ 11 ^« v.im j.* miru (Kttoni wkuptne s\«ti ■ < i- S i j . z., Ij.Hist v,-!, ki bo vsakemu > m** i j<a>n< ila praviee ter t' Mi i 'He, in kna'im, da se dA f ' l' «u tu j»r»«stosi, da se za-
ta t i j noriiiio žrtvovati tia s«' /.\ »?ij. m imetje, vse, k r srin» i i ir i i ii .'Lino, s ponosom tistih, Ui \< l<>, da j«' prišel ras, ko je Air- iAa priprav Ijena žrtvovali	i,i • /« »•«(*■«»». ki so ji dali r«s «. .. i\l,) -nje in inir, ka-Irf'-jia ji' IK/Jvat* dolgo vmto leit
Vin t ka .}•■ v boj za oavo-b. ij i .»I It narodov — toraj za » svoiM»;»uije uasih tiranih bratov <41^.11 .i ii .h eaua — za demo-
Arnt i xi državljani slovanskega p .koljeiija so bili vedno verni iti |M'.'j't\i»\aIni sinovi naše velike in im^fioeiit* repul4ike; vedno so nosili globoko v »reu ua<"ela, ki , jih reprezentnje zvezdnata zastava naše nove domovine.
In iihIi *«ni Slovani, ki niso «lr-/.i\ l.i.utti, ne mots-jo Uiti dmgue-uega mnenja, kajti Združene dr-zave so prtjinivljene žrtvovati v^e. kar imajo, za osvoboijenje lnabli narodov, pri eenmr so prizadeli iu<!i Slovani, /.iveri v Av-
1'ns.il je eas, ko je treba poka-ati kdo je zvest, lojalen državljan na-. svolMsine republike, kdo
j.- miroljuben gost »n kdo je »e-
V teh resnih e;tsih je treba, da \ lada meil nami patriotism duh, da \si slcvani brez izjeme »dru-ženo in enoglasmo izjavimo naše /aii|Kinje v prednsndnikta Wilsona in p.» vtlain st naši veliki repulb-liki ter da obeoeim lilieralno pri-sjievamo k ameriškemu Rderenui križu, katerega načelnik je pred-tednik \N llsoii.
Zaradi t> i' \ so Slovene! z osta-]tiri Slov;'ni vred sklimkli priredit i
VELIKANSKI SLOVANSKI SHOD,
ki ne vršt v nedeljo dne 24. junija v Exposition Hall v Pittsburgrhu.
Pred si -d« mi bo )iatrada. katere
m IhmIo korporaftivno vdeležila vsa slovanska druitv« Iz zapadne IVnnsvIvanije. Parada se prstne tia v »gabi l'ni<m in Cedar Ave. v North Side (Allegheny) blizu North Side parka ter se bo pomikala po vseh glavnih ulicah do Dmpn sne Way, kjer se nahaja K\poc*timi Hall. Shod se otvori ob M. un popoldne.
Na »hodu bo govorilo več od-' ličnih oseb. Glavni govornik bo Združenih držav notranji mini-j ster Lane; za »jim govori Hon. Joseph Buffington, sodnik zvez f nega aipelacijskeiga sodišča; Hon ( Joseph G. Aunwtrong, pittsburski ž upaj); kongresni pottLanec Kend-! all in nekoliko drugih.
Na ta historični dan bodo nastopili tukajšnji Slovani v njih pravi luči; združeno in javno bo-' do jtokazali, da njih srca bijego za eksaltne ideje naše rapunlike ter da so vedno in Ob vsaki prili- j ki pripravljeni žrtvovati najdražje. kar imajo, ma oltar novi domovini.
Čisti dobiček tega shoda, kakor že omenjeno. j*> juuuuujen ameriškemu Rdečemu križu — najbolj, človekoljubni organizaciji. ki je že na tisoče in tisoče bednim »pomagala s svojim usmiljenim delom *u ki v sedanjem času potrebuje najbolj tkiiančne podpore. — Predaedaik Wilson, kot načelnik Rdečega križa, je pred nekoliko tedni *am apeliral na ameriški na roti, da po «uožno»;ti prispeva k organizaciji.
Vs'topniua na shod bo prosta. . Vsak državljan slovanskega pokol jem ja. kakor tudi oni, ki ni»o državljani, t »vda vseeno simpatizi-j rajo z Združenimi državami, je oaprošen, da kc vxleleia. iparade rn shoda. Sovražniki naše velike republike. oboževalci in sužnji nemškega kajzerja se ne morejo vde-ležiti parade in nimajo vstopa «a »hod. To naj sa zapomnijo.
Na ta dan bodo oči ameriške
. '.is- - .
Zastonj
poskušnja čaja
Pišite Se danes po poskušajo Father Moll ingerjeva rastlinskega čaja, senza-cijalna zdravniška iznajdba, hvaljena od bolnih ljudi po celi Ameriki, katerim je bilo zdravje povrnjeno.
Za zaprtje, revmatizem, nečisto kri, glavobol, kašelj in prehlad, za slabotne aiiadle ljudi, za trpeče na neprebavi, za nered v želodcu, ledicah, jetrah in me hurju, ni bolj primernega zdravila kot iz 15 raznih rastlin sestavljen Father
Molingerjev SLOVITI ČAJ. •
Pošljite svoj naslov na dopisnici in PREJELI BOSTE BREZPLAČNI ZAVITEK, DA POSKUSITE PREDNO KUPITE. Mi bomo poslali brezplačno
OPIS FATHER MOLIJNGERJEVE GA ŽIVLJENJA, KATEREGA MORA IMETI VSAKA HIŠA. NASLOV:
Mollinger Mediane Co.
21 Mollinger Bldg. East Park Way (N. S.) Pittsburgh, Pa.
GENEAL E. H. CROWDER.
Ruski menihi.
Kako velikanske so bile izpre-membe, ki so prišle nad vaako fa-/a) ekonottniskega in političnega življenja v držav; nekdanjega carja, je najbolj razvidno iiz objave, da se Ijo p<**lak> večje število mskili menihov na fronto.
To je razred, ki predstavlja na tisoče telesno sposobnih mož in katere se je vsled postav in tradicije držalo vstran od vseh težjih poti navadnega življenja. Itnski zneniki niso nikdar trpeli pomanjkanja, raizven v posameznih slučajih iprowtovoljne odpovedi iz bogoljubnih ciljev* in obzirov.
S stnmoglavljenjeni earja pa je pri&la izprenientba tudi za menihe sjime. Ko so enkrat sede-li v sedlu revolucij onarj i, so zahtevali enake politi'me pravice z ostalim prebivalstvom tudi ruski menihi. IzkajaLd so se tudi največjim re-volucijonarjcm, kakršnega nastopa bi jim prej človek nikdar ne prisojal. Sodtaj pa se je odredilo, da morajo služiti na fronti z ostalimi sinovi Rusije. Brate lajike ali podtttnače kozlje se je poslalo v zakope. d očim se je pridelilo menihe same zdravstvenemu de-partmentu.
Vse kaže. da se je svet v resnici postavil na glavo.
Ruske ječe.
javnosti uprte na. slovajiske državljane in pa na Slovane sploh, v s led tega. Slovani, -potzoo*! Stopite v vrsto, delujte in agitirajte po svoji zmožnosti, da bo uspeh čim večji ter da bo spomin na ta shod ostal celi deželi v trajnem spominu.
Ignac Podvasnik, podpredsednik.
Anton Zbašnik, poročevalec. •
V nedeljo smo imeli konferenco '7. uradniki slovenskih društev. Rešili smo, kar je bilo treba za izpopolnitev ma^egaj programa. Izvolili smo tudi tri odbore, in sicer:
PUBLICITY COMMITTEE: John Filipčač. chairman; Nick IVvše, Ivan Varoga in John Sute, elani.
ODBOR ZA PARADO: Ignacij Glač, chairmsan-marsliall; Josip Pavlakovič. Frank Erlovič in Josip Kajin, elaoi.
AGITAOIJSKI ODBOR: Matija Skender. Krnil Markie in John Jevnikar. Za Slovence bo govoril Rev. Matej Kebe.
Doefc-daj «e je odzvalo 12 društev. Pričakujemo, da se bo najmanj .'iOOO Sloveneev -vxlelezilo.
Kar bo še važnega, bom pravočasno iporočal.
S slovenskim pozdravom
Anton Zbašnik.
ROJAKI, KUPUJTE LIBERTY BONDE ZDRUŽENIH DRŽAV!
Bodi sam svoj gospod
Nek časnikarski (poročevalec v Pe>trogi-adu tr)ži. da so bili armad-ni in mornariški častniki, ki so sinupatizirali s carjem, zapi ti v ječah, kjer so vladale iitrašuc razmere.	. * Jj
s temnicami, palicami ter drugimi mukami so skrbeli, da je bilo zdravje političnih zločincev uničeno.
Dopisnik v ''Times*' opozarja na to, da je bilo admiralu dovoljeno brati časnike; »inel si je kupovati tobak, prejemati in iprsat' je smel pisura. ter celo časnikarskemu poročevalcu je mogel potožiti svoj težki položaj. Politični zločinci pod staro vlado bi bili zadovoljni, ako bivimeli le dol teh ugodinosti. Po dopisnikovem mnenju ko ruski revolucionarji zelo dobrosrčni ljudje.
Petrograjski poročevalec j s oči v id no imel namen, r>okatzati ameriški javnosti ruske revoluei-jonarje v slabi luči ter očrniti novo vlado.
Demantna trgovina in vojna
Vojna ekonomija in pomanjkanje premoga sta zadala amster d a msk i doma nt ui industriji občuten poraz. Nizozemska vlada je namreč pred kraitkim ukazciila tej industriji, naj zmanjša svojo po rabo premoga za celih 25 odstot kov. Štiriindvajset glavnih zavo d o v v mestu, ki je središče te sve-iovne industrije, je sklenilo koncentrirati ali osredotočiti " delo. Kakih 80 manjših podjetij je moralo (prekiniti vsako ob rat o via nje. vendar pa >sc glaisi. da se bo večino delavcev, ki so izgubili v«led tega službe, sprejelo v službo v večjih tvornieali.
Taka koncentracija bi ne bila moigoča v normalnih časih, a vspričo sedi:uijih razmer, ko pre-prečuje vojna nakupe od stra-ni nekaterih dežel ter pošiljanje blaga na druga važna tržišča, kot
Dvom — ljubezen.
Anton Medved.
Grenka je življenja kupa, ki jo mrzel dvom kali. Kjer ni vere, kjer ni upa, tam ljubezen ne žari.
Ne žari ljubezen tista, ki pozna le eden vzor. hrepeni k .izvoru čista, kakor čist je njen izvor.
Nikdar tožna. vedno složna, mila kot vijolin cvet, premaguje brezorožna z duhom svojim celi svet.
Z duhom svojim premaguje celi svet in kaže dom, kjer bo srcu eno tuje, eno neumljivo — dvom.
Velika razsvetljava Pomnoži trgovino.
Ljudi vadi obiščejo trgovine, ki so močno razsvetljene. Velika razsvetljava napravi prostor prikup-ljiv in blago boljše izgleda.
Za napeti žice se potrebuje le mato časa in vsled tega ne trpi promet prav nič.
Nudimo Vam na odplačilo tudi napravo.
Na tak način plačamo stroške za napeljavo žic in lustrov. Ta svota se nam izplačuje v mesečnih obrokih. Pojasnila damo radi vsakčas.
The New York Edison Company
At Your Service
General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Rooms lor the Convenience of the Public 424 Broadway	I	I 151 E 86th Street
126 Delancey Street I 124 West 42d Street J 15 E 125th Street 10 Irving Place |	| 362 E 149th Street
All Show Rooms open until midnight
Ku- Tflto kai lahko Tiridp	tlnnek' v katerem protestira pro- z0i0 omejena
fuc zato Kaj lanKo pride.	ti 1>OI^.evakH1 ki iloȀ ,!ine^ko'	'
Vojska ali mir, imejte Ban-	f 1 ^ den,an
ger kolo in pravočasno boste
na delu, v cerkvi, na sestan-
Arch Frame Ranger Model
Ma hmmi kra.mii 44
SSHES
ku z prijatelji, ljubljenko ali družino. Vozite se domov iz dela, do-čim drugi čakajo ali hodijo peš. Izberite izmed 44 vrst raznih barv in velikosti "RANGER" koles. Vai ao naslikani v naravnih barvah v našem ceniku. Najpopolnejša izbira koles na svetu, vsi za TOVARNIŠKO CENO, od $15.75 naprej. ' -	#
30 dni na poskušnjo
pošljemo "BANGER" kolo, ki ga izberete. MI PLAČAMO PREVOZ DO VAŠEGA KRAJA, za trideset dni na poakužnjo da se vozite, Ves poiskus je na naše stroške.
M pošljite denarja r^Tt
dane« sa nai velik nov eenk, tovarniške in ponudba, da ga
Nek ruski dopisnik je objavil sf> na-prnuer Z<1 ružruie države, je v ncwyoiSkc.uL lista ' Times '! „r,Klukeija brušenih deinantov
.Število uezaposle-
,..	o.iivi um v deniantni industriji Ain-
ja\ nowt liasT-uvati proti revoluei-' sterdani-a se je dvignilo od 2688 jjonarni Rtnji.	| koneem leta 1916 na 5372 sredi
j Petrograjski poročevalec piše, aprila tekočega leta. V celoti je da so ječe, v katerih he nahajajo zaposlenih pri tej industriji edi-earjevi privrženci, prenapolnjene,! mde v Amsterdamu nekako 11 ti-i niso zraene in itinuijo oken, toda smw. 500 ljudi
pozabil je ipovedati, da ni zidala j Bolj kot 'pri katerihkoli drugih teh ječ revolucionarna Rusija,1 pametih se kaze vpliv vojne pri j temveč carjeva vlada. Po v*ej( luksurrijoanik, ko>t so naprimer de-J pravici ta dcapisnik poudarja, da uuainti.
i 5>o bile te joče (prvotno narnenje-	-
' ne. da bodo za njihovimi zidovi	Boji na Balkanu.
! vzdihovali ruski revolucij onar j i Pariz Francija, 13. junija. — liri sarkastično pripomni, da bi y no5i ^ n do 12. junija smo I bili graditelji teh jee zidiadi pro- odbiH ^^ napade na Doldze-stornej^ rn udobnejše celice, ako j: pri Doiranskem jezeru. Na o-bi bili vedeli, da 1m> kdaj prišel ■ 5eh ^aneh Vardarja so se bili cas, da se bodo morali ž njimi Se- artilerijski boji, pri Bitolju in Bo-, znamti enkrat še sami.	dani pa M ^ vržiIi	infan.
Admiral Kuros, eden kromštad-| terijski boji Anjrleski letalci so skih jetrni kov, je tožil, da je hra-( bombardirali sovražna skladišča \ na za njegovo zdravje škodljiva. Bogdani dasinarvno je ista, kot jo dobivajo vojaki na bojišču.. Proti temu se mora pripomniti, da bi sto in sto tisoč jeftnikov pod carjevo vlado bilo zadovoljnih, ako bi dobivali hrano, kakoršno imajo ruski vo-
Važno!
Ne čudite se ako v časopisih po prvem juliju ne boste videli več naš oglas.
Zakon določuje, da se ne sme oglaševati in mi in vi se moramo zakonu pokoriti. Toda znajte pa tole:
Mi hočemo tudi po prvem juliju nadaljevati svojo trgovino, kakor smo jo vodili do sedaj, a oglaševanje je zabranjeno v onih državah v katerih je zmagala SUŠA.
Ne pozabite našega naslova! Shranite ga, ker vam bo morda še od koristi. Poslužite se ga v slučaju kake bolezni ali v kaki drugi priliki, ko boste potrebovali dobro pijačo. Najbolje bi, da nam pišete po cenik.
Naša tvrdka je edina v iztočnih državah, ki vam more poslužiti z naravnim kalifornijskim vinom in žganjem.	,
DALMATTNSKO-CAUFORNUSKA VINARSKA ZADRUGA
40 Liberty 81* New York, N. T.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 COETLANDT ST., NEW YORK, N. Y. jBiaiaiaiai^^
POUČNI KNJIGI: Ahilov nemikoangleikl to Ima 1,
Cerkvena agodorlaa Hitri raeunar Poljedelstvo Sadjereja v pogovorih SIot.-angleški In angL-cior,
slovar Srednji katekizem Trtna ni In trtoreja Umna živinoreja Umni kletar Umni kmetovalec Veliki Blovensko-angleik)
tolmafi VenCek Castltk
f^M
»=.70
—.40
fl.50
1—.BO t^.40
h=.80 ■B.S0
12.00
m.2B
Zgodovina e. In k. peipolka it IT
• Hlltraml	hJI
Zlatokopl	.-.40
Zlatarjevo alato	fl.Of Življenje na avrtr. dvom aU Smrt cesarjevlča Rudolfa (Tra-
gedija v Meyerlingn)

IABATNI IN KAZNI DRUGI KNJIGI:
DoU s oroijoi	—.M Izanami, mala Japonka	—.25 Izidor, pobožni kmet	>—.25 Iz raznih stanov (pesmic«)	»—.20 Jama nad DobruAo	e-,20 Jaromll	^.20 Juan Miserla	$1.00 Jnrl baron Vega	—.28 Kraljičin nečak	t=.«0 Korejska brata	^.40 Nekaj lz roške zgodovin«	<—.20 O Jetlkl	f=.16 Pegam in Luntwrpi	bJI PraSkl Judek	-.10 Preganjanje Indijanskih misijonarjev	b43 Rodbinska sreča .m Slovenske novele in povesti	f-.IO Socializem	h.11 Sodjalna demokracija	:—.10 Stanley v Afriki	f^.2i Timotej ln Fllemoa	v-.il VJetnlk na galeji	^-.11 Vojna na Balkanu, 18. avsa.	ti Ji OPOMBA: Naročilom je prlloUti
f-.li —.li —.ti s=t.H
—Ji s^li
1 MkanUi. ali nottalh
sJTI
Sherlock V rak vi kraj bombe Zaklad knpSevalca s sntajl Ena sama kaplja Črnila Grob v svetilnika Gospa s kanarskim briljantom Kako so vjeli Jacka razparača Londonski ponarejald denarja Plemli
RAZGLEDNICI:
Newyorfike a cvetlicami, hnmo-rlstlčne, božične, novoletne ln velikonočne komad po	M
dncat po	hJI
Album mesta New Torka c krasnimi ■Hfcffmi, mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav «nwii veliki
Avstro-Italljanska vojna upa Kil Balkanskih držav	f-^Ji
Evrope	^=.11
Evropa, vesan	t—M
Vojna stenska aupa Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Ksnsas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming ln West Virginia in vseh drugih držav po
Avstro-Ogrske sudl	h.11
veliki vezan Celi svet Velika stenska aiapa U. B. na
drogi strani pa eell svat	fill
denarno vrednost, bodisi v gotovini
Kil
■kak V oStelaa to mrl ta*k


. ft
Iwjftr
V Tesaliji je naša konjenica vkorakala 12. junija v Lariso.
Dvojčka pri nabora. London, Anglija. 13. junija. — Pred naborno komisijo sta prišla
j jaki. Toda leta in leta so <moraHf dvojčka. Ko je eden prestal pre-Ikiiti zadovoljni « hnano, ki je bila iskavo. je odšel in priSel drugi. — mnogo slabša, kot ]>a hrana, ka 'zdravnik pa ga ni hotel pregledate™ je dobival admiral. Nikdar' ti, čea, da enega ne mara dvakrat ni nikdo pod carjevo vlado vpra- preiskati. Vrjel ni, da sta »i dvoj-sal. ako je» hrana jetnikov »kod-* eka ^o podobna, dokler se ninta
postavila predeni oba,
. . ..... - f
Ijiva tadravju. Ravno nasprotno:
1

./'-V-'
Rojaki sezite po
"Posojilu za svobodo!"
Kdor ne more Z jed. državam pomagati v tem času osebno, ta lahko pomaga ako kupi bonde tega posojila. Bondi so dobiti po $50, $100, $500, $1000 in vec. Nesli bodo tri in pol odstotkov obresti.
K*
Vsakdo naj stori svojo dolžnost
Te bonde prodajajo vse banke in eks-presne družbe, lahko jih tudi dobite pri tvrdki
FRANK SAKSER
82 Cortiandt Street, New York, H. 7.

i

MEAD CYCLE CO.. Chicago, Dept. 21-B
BT«miž"*takotoiibi rožuntca St.pamp i ^c^tote^
n ^ ^	J« — t—ie-


jjaj-s )..... if-y . • " ■ - ■
S.T ■ -
GLAS NARODA. 15. JTTN. 1917.
LOVIV8KO
podp. društvo
©
IN/ME DRŽAVE SEVERNE AMttRTKK
Sedež: FOREST CITY, PA.
M t L januarja lttl ▼ driari GLAVNI UtAONIKI:
F. 8. TACCHER. «74 Ahsaj Are., Rock Sprta*«, Wyo. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, bor 181. Broach ton, Pa. Tajalk: FRANK PA V LOVCl«J. bos ©47. Forest City, P«. Pomotel tajnik: AVGUST GOSTIJA, box 810. Forest City, Pa. Blacajatk: JOKIP MARINČIČ, 5*05 St. Clair Are., Cleveland. Oblo.
blasajalk: A NT. HOCHEVAR, RFD. No. 2,%>ox 11 H. Bridgeport,
. __ , *
NADZORNI ODBOR: Prwtsadalk nad* odbora: JOSIP PETERNEL. box 96, Wlllolk. Pa. 1. nadaornlk: JERNEJ HAFNER box «5. Bunt in*. Pa. S. —d—nlfc : IVAN GROŠELJ, 883 E. 137tb 8t_ Cleveland, Oblo.
POROTNI ODBOR:
Frsdaadnlk porot, odbora: MARTIN OBREZAN, box 72. E. Mineral. Kana L pomTalfc: FRANC TEROPClč, R F. D. No. S. box 14«, Fort Smith, Ark. S. porotnik: JOSIP GOLOB. 191« So. 14th St., Springfield, ILL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP T. GRAHEK. 843 E. Oblo St, Pittsburgh, Pa.
gUMlo: "GLAS NARODA", 82 Cortlaadt St.. New York, n. t.
Grajena drafttva, osiroaa njlb nrmdnlkl «o naproAeni pošiljati rse do-pia> direktno na giaracga tajnika ln nikakor dragega. Denar naj m pa po-■Jja edino potom pofttnlh, eksprevnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ae potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Fanner? A Miners National Bank. Forest City. Pa.
V slučaja, d« opastjo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to neaodoma naznanijo uradu glav. tajnika, da as imore napako popraviti.
ODGOVOR m POJASNILO na protest postaje štv. 82. dede pravil in carterja.
Seja glavnega odbora v januarju je sklenila, da se počaka s tiskom pravil toliko časa, da okrajno sodišče resi prošnjo za spremembo čarterja, kar se pa še dedanes ni izvrš Lilo. S pomožnim tajnikom sva sla k sodniku ter ga prosila, da ugodi naSi prošnji. Vso zadevo ima v rokah tndi naš odvetnik, kateri se je pa izrazil, da nasi prošnji najbrže ne bo ugodeno. Poslovati boino morali po starem Čarterjn. Skušati pa moramo, da se prejkomogoče združimo s kako drugo organizacijo, katera more dati članstvu boljše ugodnosti kakor naša.
Da je glavni odbor na delu za združenje razvideli bodete iz zapisnika prihodnje glavne seje.
Toraj, ker naši prošnji za spremembo najbrže ne bode ugodeno, mi je pisal glavni predsednik, da naj dam pravila v tisk ter tako ugodim zahtevam članstva Ker pa še nisem dobil prestave "pravo direktne zakonodaje" v angleščino od sobr. Zbašnika, kakor mu je pisal glavni predsednik, sem počakal s tiskom pravil. Krrvda .ni na nfoji strani.
Pripomniti moram še, da so se pravila jako pomanjkljivo izpopolnila ter da sem jih moral jaz popravljati.
To so vzroki, da pravila še niso v tisku.
S sobratskim pozdravom
Frank Pavlovčič,
tajnik S P. D. sv. Barbare.
IMENIK IN NASLOVI POSTAJNIH TAJNIKOV:
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
>cm r:»zi»Of!aI na vse postaje pravila otroškega postajni tajniki prečrtajo na redni mesečni ariom. da jim daje naša organizacija najboljše
Cenjeni »obratje: —
Pred par dnevi oddelka, katere na wji ter pojasniljo < ugodnosti za zavarovanje njih otrok.
V s'u< »ju, da katera postaja ni prejela pravil otroškega oddelka, naj mi blagovoli sporočiti.
Meseca julija >e \ r*i šestmesečno pregledovanje knjig ter seja glavnetpa odbora; zat »raj prosim postajne tajnike, da pošljejo ases-meut prejkomogo«"—, da pripravim v-še potrebno za revizijo.
Opozoriti mram nekatere tajnike, da naj pošljejo asesment v prav»-m ča»u, kakor predpisujejo pravila, ne pa po prvim vsak me-•ee. —
Z julijem preneha pobiranje naklade v bolniški sklad; toraj ima v-sak Man 1. razreda (1. in 2. oddelek) plačati v ta sklad po 70c.
(»lede h'tlnistkega sklad;« moram še pripomniti, da je v tem skla du še vedno primanjkljaj, kateri bo moral biti pokrit. Več postaj se je pritožJa, da je glavni tajnik pri nakazovanju podpore prestrog. Ne, nis« m prestrog, ampak vpoatrvam pravila ter sklepe glavnih •ej, kakor jih mora vsak po*«tmezni član.
Vrjem i te mi, da je >e \«*ak bolnik, kateri se je javil pravilno bolnim ter v|i<«Uval za ča>a bolezni pravila, dobil pravilno nakazano podporo.	**
Ko bi postajni odbori kakor članstvo vpoitevalo pravila, kakor se jih ima. ne bi bilo nikakih naklad.
Več posameznih članov i»- todi že naznanilo glavnemu uradu, da bol ni« ki nadzorniki kakor obiskovalci ne drie pravil ter da se je nekaterim bolnim nakazala pripora kot neopravičenim.
Nadalje moram še pripomniti, «ia jaz vpoštevam pri nakazovanju podimiv tadnji zdravnikov obisk za dan, ko se bolnik javi zdra-vim kajti \sak mora vedeti, tla kdor nepotrebuje zdravniške pomoči, rse ga ne more »mat rat i bolnim. Vsak bolnik se mora javiti tajniku in zdravniku ob<*tiem. Večkrat se dogodi, da postajni tajniki zalit« vajo bolniške listine nazaj v popravo, kar pa ni pravilno. Vsak tajnik kakor adravnik mora imeti natančen seznam bolnikov.
Prt več postajah se dogaja tudi, da tajniki sami pofcfcpisujejo
Postaja štev. 1:
Predsednik: Fr. Telban; tajnik: Matija Kamin, box 491; — blagajnik: Martin Muhič; vsi v Forest City, Pa.
Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 2:
Predsednik: Albin Bobnič, box 8 ; tajnik : Frank Dollar, box 42; olagajnik: Leopold Kolenc, box 114; vsi v Jenny Lind, Ark.
Postaja štev. 3:
Predsednik: Luka Butija, box 263; tajnik: Franc Močnik, box 133; blagajnik: Peter Raspotnik, box 241; vsi v Moon Bun, Pa.
Postaja štev. 4:
Predsednik: Ivan Brec, 677 Bennett St.; tajnik: Anton Osol-nik, 868 Bennett St-; blagajnik:
e obiskovalce. Podpisi morajo biti laSrtnoroč-s«- ne dogodi zopet tak slučaj kakor se je pri po-i'leth. Minn., ko je postajni tajnik ponarejal poditi ogoljufal organizacijo za $1233.00.
predsednika ter b
Xu; to pa zato da staji št v. 90. v Ev pi.se. ter na ta na«
Se enkrat pri»»oročam postajnim tajnikom ter članstvu, da stro go nadaonije bolnike; kajti naklade ne plačujejo samo bolniki, aia |iak vse članstvo.
Frank Pavlovčič,
tajnik S. P. D. sv. Barbare.
Društvo s* na refai mesečni »ej št v en i h novih pravil
PROTEST.
Barbare, |M*4aja št v. 82. v Farrel, Pa., je sklenilo seji. da vpraša brata glavnega tajnika glede dru-art« rja in sicer, danes je že 9 mesecev, odkar se je vršila zadnja konvencija, pa do danes nismo še dobili n*J novih pravil, kakor tudi glede čarterja ae še ni nič ukrenilo.
Naše društvo odločno zahteva, da prej ko mogoče preskrbi nam pravda in novi čarter, ker le s tem bo vstreženo članom in članicam S P. D. sv. Barbare. Obenem bo pa tudi zagotovljen napredek na£e or*"*niMeije.
Večina društev, kakor tudi naša postaje, nima reč svojih starih pravil, zato »e večkrat prigoid, da člani godrnjajo zaradi pravil in čarterja.
Zato smo sklenili tka * j i dne 3. junija, da prosimo brata glavnega tajnika, da naj uam vso stvar pojasni ter nam isto kakor hitro je mogoče preskrbi.
In sicer članstvo hoče vedeti, kaj je vzrok temu, da niso pravilu toliko časa dotiskana. Članstvo hoče vedeti, ali slavni glavni odbor kaj dela ali spi- Zato prosimo, brata glavnega tajnika, da nam prej ko mogoče prekrbite*pravila.
Drugič pa iehmo, da se tudi glede čarterja prej ko mogoče kaj ukrene, ker več rojakov bi rado pristopilo v I. razred za $500, pa jih ne moremo sprejeti, ker nima stari čarter iste veljave. Če hoče-da naša jednota napreduje, naj glavni odbor takoj ukrene vse glede društvenega čarterja in pravil.
leto se je nekaj delovalo za združenje naše davne or ganiiaeije z drugimi [»odpornimi organizacijami, po zadnji konven t-ijj te pa stvar nekako zaspala ter ne vemo, ali se kaj dela za edru ion je ali ne.
Zato želimo, da brat glavni tajnik vse potrebno pojasni in pre-ikrtoi tulimo, da brat glavni tajnik ta naš protest odobri ter istega i>o«®ie glasilu ^ 0las Naroda , tla gs priobči.	,
Postaja štev. 18:
Predsednik: Josip Zupan, box 66, RR 2, Pittsbugrh, Kans.; tajnik : Ivan Jager, RR 2, Cherokee. Kans.; blagajnik: Albin Volk, RR 2, box 57, Pittsburgh, Kans.
Postaja štev. 19:
Predsednik: Josip Hočevar, R. F. D. No. 2, box 13%; tajnik: Mihael Hočevar, R. F. D. No. 2, box 11%; blagajnik: Franc Gregorčič, R. F. D.. No. 2, box 11%; — vsi v Bridgeport, Ohio.
Postaja štev. 20:
Predsednik: Al. Tomaž in, box 403; tajnik: Mihael Baloh, box 212; blagajnik: Ivan Zagorc, vsi v Claridge, Pa.
Postaja štev. 21:
Predsednik: Ivan Susman, 4 S. i William St.; tajnik: Frank Ma-
Josip Šperlik, 864 Bennett St.; lavasič. 21 Burch St.; blagajnik:
vsi v Luzerne, Pa.	p. Cuk. 541 Jefferson St.: vsi v
Postaja štev. d:
Predsednik: Ivan Kranjc, R. F. D., No. 110; tajnik: Ferdo Pi-kel, R- F. D. No. 106; blagajnik: 262; tajnik: Ignac Murshetz, box
F. Čuk, 541 Jefferson St.; Little Falls,-N. Y.
Postaja štev. 22:
Predsednik: Paul Mauri, box
Jurij Kokelj, R. F. D. No. 77; — vsi v Altus. Ark.
Postaja štev. 6:
Predsednik: Franc Kaplan; tajnik: Josip Terbove, 1432 E. 41 St.; blagajnik: Jurij Turk, 1127 Norwood Rd.; vsi v Cleveland,
Ohio.
Seja se vrši boto v mesecu.
328; blagajnik: Jakob Dolinar, 328; blagajnik: Jakob Dolinar. Vsi v Imperial, Pa.
•
Postaja štev. 23:
Predsednik: J. F. Krcn, 1900 E. Huart St., tajnik: Jos. Golob, 1916 So. 14th St.; blagajnik: Ant. Kužnik 1201 So- 19th St.; vsi v
vsako četrto so-. Springfield, I1L
Postaja štev. 7:
Predsednik: Josip Novak, R.
. D. No. 22; tajnik: Ivan Maru- j sich, R. F. D- No. 22; blagajnik: Andrei Urbane, 10314 and Cros-sat; vsi v La Salle, Hi.
P ostajj a štev. 8:
Predsednik: Gregor Hreščak, 407 - 8th Ave.; tajnik: Josip In-tihar, 409 - 8th Av e.; blagajnik: Anton Jene, 2S7 Cooper Ave.; — vsi v Johnstown, Pa.
Postaja štev. 9:
Predsednik: Leopold Preložnik, box 278; tajnik: Franc Bežišnik, box 97; blagajnik: Ivan Podboj, box 224; vsi v Cherokee, Kans.
Postaja štev. 10:
Predsednik: Anton Osredkar, hox 3, Coketon, W. Va.; tajnik: Ivan Lahajnar. box 215, Thomas. \V. Va.; blagajnik: Matevž Pože-nel, box 41, .Thomas, W. Va.
Postaja štev. 11:
Predsednik: Ivan Grošel, 276 Columbia St.; tajnik: Franc Ca-heven, 198 Cherry St.; blagajnik: Jacob Brecelnik. 198 Cerry St; vsi v Dureya. Pa.
Postaja štev. 13:
Predsednik: Franc Avguštin, box 360, W- Mineral; — tajnik: Martin Dolenc, box 24, Mineral, Kans.; blagajnik: Ivan Kastelie, box 56, Mineral, Kans.
Postaja štev. 14:
Predsednik: Ivan Kastelie; tajne k: Ivan Kesner, Hargrove, Ala.; Ala.; blagajnki: Josip Fitz, Pip-per. Ala.
Postaja štev. 18:
Predsednik: Ivan Pucel, box 83; tajnik: Matija Ogrady, box 89; blagajnik: Josip Fritzel, box 41; vsi v Huntington, Ark.
Poelaja štev: 16:
Predsednik: Ivan Fatur; tajnik: Anton Sotler, box 212; blagajnik: Anton Vehovec, box 28; vsi v Willoek, Pa.
Postaja štev. 24:
Predsednik: Jos. I. Valenčič. box 342; tajnik: Iraka Bergant, box 411; blagajnik: Frank Gerli-ca, box 388; vsi v Primero, Colo.
Postaja štev. 25:
Predsednik: Ant. Pečar RFD-No. 3, box 137, tajnik: Franc Te-ropšič, RFD, No. 3, box 146; blagajnik: Ivan Belle, RFD, No. 3, box 166; vsi v Fort Smith, Ark.
Postaja štev. 26:
Predsednik: Josip Modic, 877 K 137 St.; tajnik: Ivan Grošel 885 E. 137 St.; blagajnik: Alojzij Ižanc, 15523 Saranac Rd.; Vsi v Cleveland, Ohio.
Postaja štev- 27:
Predsednik: Ignac Juvan, RR, No. 8; tajnik: Josip Miklauc, RR No. 8; blagajnik: F. Klučevšek RR. No. 8; vsi v Pittsburgh, Kan,
Postaja štev. 28:
Predsednik: Ivan Škrjanc 1668 E. 29 St.; tajnik Fr. Petrič 1743 E. 33 St.; blagajnik: Jakob Ska-pin 1861 E. 29 St; vsi v Lorain. Ohio.
Postaja štev. 29:
Predsednik: Josip Jereb, box 166; tajnik Ivan Golob, box 144; blagajnik: Anton Oblak, box 134; vsi v Rock Springs, Wyo.
Postaja štev. 30:
Predsednik: Ant. Rahne, box 173; tajnik: Jakob Ahčan, 305 Fayal Rd.; blagajnik: Lovrenc Smolej, 305 Douglas Ave.; vsi v Eveleth, Minn.
Postaja štev. 31:
Predsednik: Pavel D. Spehar, 210 - 5th St.; tajnik: P. Sholtz, 209 - 7 St.; blagajnik: Josip Sre-brnjak 611 - 5 St; vsi v Calumet, Mich.
Postaja štev. 32: Predsednik: Josip Hudale, 429 Robison St; tajnik: Martin Tomšič 1126 Maple Way; blagajnik: Franc Pire, 1629 Rich Ave.; vsi v Braddock, Pa.
Postaja štev. 33:
Predesdnik: Offrritl Bmb, 3698 E. 78 St.; tajnike-StanisL Pekot,
Postaja iter. 34:
Predsednik: Josip Glavič, box 221, tajnik; Franc Blodnikar bx 229; blagajnik: Ivan Tavornik. box 134; vsi v Vkndling, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev: 36:
Predsednik: Ant. Budma, box 222; tajnik: Frank Knmerdy, box 56; blagajnik: Martin Korošec, box 205; vsi v Ralph ton, Pa.
Postaja štev. 36:
Predsednik: Franc Lozekar, bx 5, Dietz, Wyo.; tajnik: Tomaž Pire, box 399, Sheridan, Wyo.; blagajnik: Frank Voler, Dietz, Wyo.
Postaja štev. 37:
Predsednik: Mihael Pencil, bx
33. Ringo, Kans.-; tajnik: Ivan Dollar, box 42; blagajnik: Frank Tomin. box 177, Radley. Kans.
Postaja štev. 39:
Predsednik: Ivan Demšar, box 204; tajnik: Pavel Kokal, box 172
blagajnik: Ivan Jereb, box 28: vsi v Universal, Pa.
Postaja štev. 41-,
Predsednik: Franc Štrukelj, —J Breezy Hill Sta., Mulberry. Kan., tajnik: Ivan Homec, RR No. 2; blagajnik: Mih. Krnic RR No. 2, vsi v Mulberry, Kan.
Postaja štev. 42:
Predsednik: Vincenc Ramnikar box 35; tajnik: Ivan Reven, box 108; blagajnik: Ivan Polo box 62, vsi v Winter Quarters, Utah.
Postaja štev. 43:
Predsednik: Alojzij Debevc, box 14; tajnik: Ivan Milavec, bx 55; blagajnik: Ivan Rovan box 70; vsi v Dodson. Md.
Postaja štev. 44:
Predsednik: Franc Garantini, box 39; tajnik: Anton Seljak, bx 56; blagajnik: Ivan Bregar, bx 118; vsi v Franklin, Kans.
Postaja štev. 46:
Predsednik: Simon Grošel, bx 123, Penn Sta., Pa.; tajnik: Fr. Demšar, bx 253, Manor, Pa.; — blagajnik: Ignac Pajar, box 117,
Postaja štev. 47:
Predsednik: Ivan Miklauc, bx 227; tajnik: Josip Kreus, box 132; blagajnik: Rok Firm, box 519; vsi v Frontenac, Kans.
Postaja štev. 48:
Predsednik: Matt Kos, box 227, tajnik: Matt Galičič, box 207; blagajnik: Lovrenc Basel, box 131; vsi v Cudy, Pa.
Postaja štev. 49:
Predsednik: Anton Jurjavčič, box 351; tajnik: Ivan Božič, box 152; blagajnik: Frank Jnrjavčic, box 361; vsi v E. Palestine, Ohio-
Postaja Štev. 00:
Predsednik: Jernej Hafner, bx 65. Burdine, Pa.; tajnik Vincenc Vidmar, box 41, Presto, Pa.; blagajnik: Ignac Krek, box 74, Burdine, Pa.
Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 51:
Predsednik: Anton Jamnik, RR. 3; tajnik: Ivan Zakrajšek, R 3, bx 57; blagajnik: Blaž Sile. R 3; — vsi v Columbus, Kans.
Postaja štev. 52:
Predsednik: Anton Planinšek, Butte, Mont.; tajnik: Ivan Miko-lich, Corvin Springs, Mont.; blagajnik: Anton Planinšek, Butte, Mont.
Postaja štev. 53:
Predsednik: Alojzij Heinricher tajnik: Franc Krese 5106 Natrona Ave.; blagajnik: Josip Kos, 5732 Natrona Ave.; vsi v Pittsburg, Pa.
Postaja štev. 54:
Predsednik: Anton Kos, RFD 1, box 125; tajnik: Frank Novak, box 623; blagajnik: Al, Bregar, RFD. 1, box 111; vsi v Greensburg, Pa.
Postaja štev. 55:
Predsednik: Mihael Vadnal bx 163; tajnik: Franc Gnezda, 158 Main St., Franklin, Conemaugh, Pa.; blagajnik: Ivan Dežel an, 2 Bon Air St.; vsi v Conemaugh. Pa.
^^^^^■itav. 56:
| Predsednik: Frank Vodnik, RFD No. 2, box 107, Irvin, Pa.; I tajnik: Anton Maslo, RFD. No. 2. box 114, Irwin, Pa.; blagajnik: Frank Kužnik, Export, Pa.
Postaj« iter. 57:
Predsednik: Imbro Vlahovac. box 439; tajnik: Frank Faren-
Postaja iter. 58:
Predsednik: Frank Pnntek 202 Chestnut St.; tajnik: Franc First, 124 Hemlock St.; blagajnik: Alojzij Vidmar, box 654; — vsi v Chisholm, Minn.
Postaja štev. 59: Predsednik: Jakob Baloh, RR. No. 8, box 88; tajnik: Jakob Se-lak, RR No. 8, box 92; blagajnik: Jernej Hribar, RR No. 8, box 89; vsi v Pittsburgh, Kans.
Postaja štev. 60:
Predsednik: Karol Kolarič, bx 666; tajnik: Josip Tomšič, Bear Creek, Mont., box 96; blagajnik: Anrej Žagar, box 794, vsi v Red Lodge, Mont.
Postaja štev. 63: *
Predsednik: Alojzij Jerasa. bx 129; tajnik: Matija Vehar, bx 286; blagajnik: Ivan Remc; vsi v Superior, Wyo.
Postaja štev. 64:
Predsednik: Anton Bergac, bx 28, Sterlin, Pa.; tajnik: Anton Radica, box 64, Martin, Pa.; blagajnik: Martin Ceglar, Gravs-landig, Pa-
Postaja štev. 65:
Predsednik: Louis Wise, 200 Jackson St.; tajnik: Louis Mar-tinčič, 207 Ingals Ave.; blagajnik : Ivan Zalezel, 1503, N. Hickory St.; vsi v Joliet, III-Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 66:
Predsednik: Valentin Bezek, box 21; tajnik: August Filipčič. box 15; blagajnik: Frank Može; vsi v Pineville, Minn.
Postaja štev. 67:
Predsednik: Frank Cirej, box 124, Sublet, Wyo.; tajnik Fran Golob, box 175. Sublet, Wyo; blagajnik: Ivan Čadež, box 192, Sublet, Wyo.
Postaja štev. 68:
Predsednik: Franc Zupančič, 731 Ketchen St.; tajnik: Alojzij Sašek, 913 Kectham St.; blagajnik: Franc Donas 2633 AV. Val-nut St.; vsi v Indianapolis, Ind.
Postaja štev. 69:
Predsednik: Frank Polovich R. 2. Madrid, la.; tajnik: F. Dro-bnich, R. No. 2, Madrid, Ia.; blagajnik: Frank Omerzu, R. No. 2, Madrid, Ia.
Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 70:
Predsednik: Franc Podržaj, b* 94, Gilbert, Minn.; tajnik: Jos. Brajer, box 591, Gilbert, Minn.; blagajnik: Alojzij Žitnik, box 134, Gilbert, Minn.
Postaja štev. 71:
Predsednik: Jernej Peček, RFD No. 3, box 56; tajnik: Ivan Zupan, RFD. No. 7, box 9; blagajnik Ivan Polanc. 409 Ohio St.: vsi v Johnstown, Pa.
Seja vsako 4. nedeljo.
Postaja štev. 72:
Predsednik: Frank Krajšek, box 114; tajnik: Frank Segula, bx 34; oba v Hostetter, Pa.; blagaj-rk: Ivan Krančevič, box 116; Whitney, Pa.
►Seja vsako prvo nedeljo.
Postaja štev. 73:
Predsednica: Marija Cvar, box 90; tajnica*: Ivana AndoKek; bla-gajnica: Marija Goršek, box 205: vse v E. Helena. Mont.
Postaja štev. 74:
Predsednik: Ivan Lovše, box 17; tajnik: Ivan Zimerman, box 36; blagajnik: Josip Hribar, box 1; vsi v Hartford, Ark.
Postaja štev. 75:
Predsednik: Andrej Mlekuž, Ojo, Colo.; tajnik: Alojzij Zupan, Ok View, Colo., bbx 34; — blagajnik: Alojzij Zupan. Ok View, Colo., box 34.
Postaja štev. 76:
Predsednik: Anton Petrič, box 173, River ftange, Mich.; tajnik: Anton Tischler, 155 Victor Ave. Detroit, Mich.; blagajnik: Ant.
StefaniČ, 190 Cotterell Ave., Detroit, Mieh.
POstaja štev. 77:
Predsednik: Frank Frikaus box 161; tajnik: Josip Ž ura j, box 161; blagajnik: Josip Modic, bok 161; vsi v New Alexandria, Pa.
Postaja iter. 78:
Predsednik: Frank Sain,
box
vsi v Leadville, Colo.
Seja vsako tretjo nedeljo.
Postaja štev. 81:
Predsednik: Franc Čuda, Bulger, Pa.; tajnik: Anton Skofar, box 735, Primrose, Pa.; blagajnik: Frank Tehovnik, box 11, — Primrose. Pa.
Postaja štev. 82:
Predsednik: Jakob Peršin, box 666; tajnik: F. Cimperman, box 174; blagajnik: Ivan Novak, box 672; vsi v Farrell, Pa.
Postaja štev. 83:
Predsednik: Martin Brvar, box 146; tajnik: Andrej Milavec, box 1; blagajnik: Anton Tavželj box 193; vsi v Dunlo, Pa.
Postaja štev. 84:
Predsednik: Ivan Zorko; tajnik: Anton Čop, bx 216; blagajnik: Ivan Podmenišek, — vsi v Staunton. HL
Postaja štev. 85:
Predsednik: Ivan Žužman, Bryant, Okla.; tajnik: Anton Po-tokar, RFD No. 1, box 77; We-letka. Okla.; blagajnik: Anton Skoberne, RDF. No. 1, box 93, Weletka, Okla.
Seja vsako 1. nedeljo.
Postaja štev. 86:
Predsednik: Ivan Frank, SR., 1, box 9; tajnik: Anton Rozina. S. R. No. 1, box 93; blagajnik: Andrej Bogataj. S. R. 1, box 12: vsi v Export, Pa.
Postaja štev. 87:
Predsednik: Gregor Rogelj, bx 181; tajnik: Ivan Telban. box 174, blagajnik: Franc Lončar, box 81; vsi v Iselin, Pa.
Postaja štev. 88:
Predsednik: Frank Kocjančič, box 450; tajnik: Martin Osolnik, box 450; blagajnik: Ivan Žagar box 450; vsi v Herminie, Pa.
Postaja štev. 89:
Predsednik: Frank Račič. box 88; tajnik: Ivan CvetkoviČ, box 75; blagajnik: Alojzij Muster, box 88; vsi v Newcomer, Pa.
Postaja štev. 90:
Predsednik: Ignac Rugelj, box 47; tajnik: Franc Homar, box 95; blagajnik: Alojzij Strasber-ger, box 35; vsi v Gross, Kans.
Postaja štev. 91:
Predsednik: Franc Nadvešnik, box 401; tajnik: Hubert Dular, box 29 i ; blagajnik: Josip Legan. box 297; vsi v Oglesby, 111.
Postaja štev. 92:
Presednik: Anton Rutar, box 218, R, No. 4. tajnik: Fred Konec box 218, R. No. 4; blagajnik: Ivan Sterle, RR. No. 4, box 218. Vsi v Gerard, Kans.
Postaja štev. 93:
Predsednik: Anton Božič, box 152, Cliff Mine, Pa.; tajnik: Jurij Rihtarič, box 91, Cliff Mine, Pa; blagajnik: Ivan Lah, RFD-, No. 1, box 9, Oakdale, Pa.
Postaja štev. 94:
Predsednik: Josip Mastek 439. North 9 St.; tajnik: Ign. Musar box 449, Clinton, Ind.; blagajnik: Andrej Brisar. box 449, Clinton, Ind.
Postaja štev. 95:
Predsednik: Jos. Brodnik, bx 1655; tajnik: Leo Pirnat, box 1654. jlagajnik: Marko Petrič, box 1621; vsi v Standarville, Utah.
Postaja štev. 96:
Predsednik: Ivan Ivane, 523 97th Ave. W.; tajnik: Fr. Jurko-vich, 505 Commonwealth; blagajnik: Ivan Pikuš, 9717 McCuen St..; vsi v New Duluth, Minn.
Seja vsako tretjo nedeljo.
Postaja štev. 97:
Predsednik: Mihael Jarh, 142 Pine St., tajnik: Cyril Zavrl, 262 Pery St-, blagajnik: Josip Kna-pič, 206 Pine St., vsi v Rhone, Pa.
Opomba: Vsi postajni tajniki so naprošeni takoj poročati na glavni urad vso pomankljivosti tega imenika.
S sobratskim pozdravom
Frank Pavlovčič, __glavni tajnik.
FARMA NA PRODAj!
150 a k rov oibasegtatfoča farma, vsa obdelana, gospodarsko poslopje, poljedelsko orodje in stroji, 2 konja. 24 glav goveje živine, 4 prašiči, kokoši, sploh vse, kar se potrebuje pri taki kmetiji, bli-
142; tajnik: Alojzij Zumek', tftg f	,	in
'po4 milje stran. Vse dam za 5300
dolarjev. Zdaj je ea«, da si ogle-
157, blagajnik: Louis Tlak ar. bx
157, vsi v Somerset. Colo Postaja štev. 79
date; jaz prodamo, ker imam pokvarjeno nogo. Oglasite se pri Ivate Fajdiga;' lastniku:
box 389"; bla-! J Alois Spacapan, GaM» box 389; R. F. D. 4, Coapemtown, N. V.
mm


@ -Jugoslovanska
m
=tD
KataL Jednota
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
•
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo. _
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Cone-maugh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Elv, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh,
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Avenue "M", So. Chicago, I1L
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:	/
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn. JOHN RUPN1K, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
GLAS NARODA, 15. JUN. 1917.
»To miniPO to niiniooV" I (iwpK'1 sta Pla,lili od okna v po-I C pUHIuCf IC pUlllbCi III stelji ter se delale »peče. Takoi na
__to pa so se odprle duri in v sobo
V prvem nadstropju stare in za Je »>r«šel v šlebedrah in z belo če-slovnisk.- literarno zirodovino za ! pico ua fflavi majhen, suhljat sta nimive Zoisove hiše na Brecru za rec"._ Ljubljanico stali »rta poleg: okna v belih spalnih krilih s širokimi rokavi in čipkastimi nasi vi — dve' srospiei. — Okoli ramen sta hnel. kratka kožuščka, «r<>li notri pa sta jima tičali v pisanih cipelicah i visokimi petami.
Pazljivo sta zrli doli na ulico in zasledovali nek oca ueutrudljivo.
Bilo pa je to sredi meseca decembra ob pol desetih zvečer.
Izginil je. — ne bo tra mml> več i*. te preklicane nesle ljub. ljanske.''
. "O ne, srlej. zopet se vrača. Sedaj stoji polee svetilke, — prižiga si kiti od ko, li vidiš?"
"Radi tvoje hudomušnosti £e še prehkdi ta revež! — Ni lepo, da tako ravnaš!"
"Kako je mogel biti tako domišljav in lahkoveren, da sto \ tako zanjko! — Ha, ha! — rendezvous po noči v megli in burji — ha. hal" —
Spodaj pa je prezebal mlad častnik. tekal po iSfcv sem ter tja, o-zirml se vsak hip okoli ter klel. da ae je vse iakrilo....
**Vrae. končno si je dovolil kdo s menoj le zlobno šalo!V — Ah ne ni mocrote. ni tacftote!" —
Vstavil se je poleir svetilke te, potepini iz iepa rožnat biljet.
**Pri Bogu Vas rotim. — bostmvI lajlnant. pričakujte me nocoj na Brm ob 9. uri! Vdana x. y." % Mše četrt ure jo bom čakal. — vražja kraška burja!"
Zavihal si je ovratnik preko u-ies in zopet brzih korakov tekal ob Ljubtjanjei rori m doli.
Gori pri oknu pa ae je smejalo, i»oakakovalo in bilo s svojimi vi »o kina i petami ob tla na lik razposajenemu paclavcu — poredno sedemnajstletno dekle.
"<)ti. mučiti moške, te domišljave ^edake, te Laskave Hebičueie, te bresobzirne momtce je moja alMt!" — je dejala sedaj.
"A zakaj. Irmaf — Vedno pra vii, da nisi ljubila še nrkoli. torej tudi nimaš povoda...."
"flj, Vida, ti me ne umei! — So rrmktm jih. ker ae jih — bojim. Ne uaejaj ae! — Moški so naši tira n;. naši morilci, a vendar jih ljubijo fanske. ker jih morajo Ijubl-brti, ker jrh tira v niihovo naročje
nanura. stnat____"
"Pojdi mi a avoio filozofijo, ha ha! — Človeka je dal Bog prooto
voljo! — A dej, sedaj *re>.. —j lasje že siveli. In vendar sta "bila ura bije deset!"	srečna, dam nista zahajala na ple-
"Sedaj na menda ne bo vee ho- siftča. v koncerte in gledališče! — d ti na tako mrzle sestanke. Hi. Gospa profesorica je gospodinjila hi! I ^h ko noč. goapodine eaat-. in «osjx>darila. Weigstein se ni bri-
(gal za nič kakor za svoje knjige in Zadaje be«ede je akoro da učenec; g-osp* Ana pa zato ni iro-u^tia, in r sosednji sobi je nekaj drnjala nikoli. Saj je bila srečna ROJAKI,
t	s*	. 7
"Kaj nocoj že ne bo miru T" — se je zatosrotil meti vratmi. "Saj je bilo vendar po dnevi dovolj časa!"
Nobenega odgovora.
De lic i sta ležali mirno ter glasno dihali kako bi spalL
"Oh. .saj pravim, te puoiec, te piuiice bodo moja smrt!" — je go drnjal starec, skrbno zaprl oknu ter se zopet umaknil v svojo sobo.
V	prvi sobi pa se je takoj potem začelo smejanje in hihitanje katero je zamrlo še-le čez uojgo časa.
Burja je žvižgala po ljubljanskih ulicah in znašala v vrtincih snežinke na kup: v gorko zakurjeno sobico deklic pa se je počasi prikral tihi Morfej ter ju s sladkim poljubom zazibal v prijetne sanje.
V	istem času pa je tudi lajtnant Ivan Koder dspel v svoje samsko stanovanje. Zeblo ga je in s težka je prižgal luč.
"Prekleto, prokletd!" — siknil ie parkrat. pa potegnil jezen rr. žena tisti biljet. Še enkrat ga je pre-čital ter ga vrgel v pev....
I.
Profesor Weigstein je užival žv nekaj let svoj velezaslužni pokoj Ko je poučeval še na neki ljubljanski srednji šoli nadebudno mladino v zgodovini in zemljepis-ju, se je pečal v prostih urah. katerih je imel seveda bridko malo z velikim veseljem s starinoslov-jem. Iščoč po ljubljanskem barju na Mirju in drugod predzgodovin-<krh in novejših izkopin, orožja nakita, denarja, steklenic in Ion cev, kosti in orodja, je zapravil t tem večino svojih dohodkov. — Ker pa je živel sam skromno ter si je tudi s svojim peresom — razume se. da ni pisal slovensko! — prislužil precej, je živel s svojo ženo prav ugodno, dasi ne sijajno. Soproga Weigsteinova je bila zares krasna ženska, a česar d and a nes ni pozabiti! — tudi petična hči premožnega trgovca iz Celovca. "&tudentovska ljubezen je bila go«*pa Ana gospodu profesorju, rekali so ljudje, hotoči menda razlagati novost, da se poročila mlada. krasna in bogata deklica z u bogim učenjakom, kratkovidnim čudakom, kateremu so na sencih
roe ju sedati v knjižnici poleg sopro ga ter gledati, kako hiti njegovo pero po belem papirju ali kako i namrščenim čelom lista in črta v raznovrstnih folij an tih in knjižu rah.
In ko je minulo tako par ur. ne da bi bila spregovorila besedice zaprl je Weigstein svoje rokopis* pristopil k svoji ženski, pogladil njene zlate laske in ovivši roke o-koli njenega vitkega života, jo je dvignil iz naslonjača ter jo poljubil.
"Moja pridna, dobra Ana!" — je dejal in nič drugega.
In "potem sta šla na sprehod; tedaj pa je postal Weigstein zgovoren, šaljiv in zabaven. Ko sta se v mraku povrnila v svoje tiho, prijazno stanovanje, večerjala sta eitala skupno časnike ter šla zgo daj k pokoju—. Dopoldne je bil profesor v svojem zavodu, gospt. pa na trgu in v kuhinji.
Tako sta živela mirno in zadovoljno.
Presrečna bi se smatrala, če b; jima usoda ne vzkratila — otrok Zlasti gospa Ana je bila radi tega večkrat žalostna, — no, profesoi tega ni opazil nikoli. — Srčno pa je prosila gospa Ana Boga. da b; jima dal dete; pa zdelo se je, kakor da bi bila zastonj njena molitev.
Gospod profesor se je bil posta ral, na glavi se mu je svetila že nnatna pleša in tudi gospa Ana je bila že blizu štiridesetih.
Tedaj pa se je zgodilo kakor oh času Heroda kralja na Judovsiteir bogaboječemu duhovnu Caharij in njegovi ženi Elizabeti. Rekel b! skoro nenadejano uslišalo je do brotno nebo gospo Ano in — povila je rumenolaso Irmo.
Kdo naj popiše veselje, ki je zavladalo v tihem stanovanju profesorja Weigsteina! — Profesorica Ana je par tednov sreče in blaženosti samo plakala. In gospod pro fesorT — Ti*-*- dni po srečnem po rodu je prihajal slavno solidni mož vsak večer redno — lialik rimskemu Horaeiju — domov.
No, gospa Ana mu tega ni zamerila, tem manj, ker je brezmer no soprogovo veselje kmalu poleglo ter se je Weigstein zopet zakopal med svoje arhive in izko-pine.___
Ircna pa je bna zdravo, krepke dete, ki se je razvijalo in raslo v ratios! in zabavo srečnim starišem
Osem let je bila že stara Irma in njen sorazmerni život, dolgi, be-lopoti obrazek je postajal bolj in bolj slieen oni sliki, ki je kazala lepo gospo Ano v zornih letih de-klištva, ko je dobra profesorica zbolela za vročnieo in v enem tednu umrla.
Sila potrti Weigstein si ni mogel pomagati z nedoraslim dekli-čem drugače, nego da ga je poslal v znani dunajski odgojevalni institut.
Neka i mesecev za tem pa. ko je poslal Weigstein svojo hčerko na Dunaj, mu je umrla še sestra, vdova. ter mu zapustila poleg precejšnjega premoženja še hčer Vido.
Weigstein, ki je bil s poučevanjem in z ml go jo v dunajskem institutu povsem zadovoljen, je poslal tja tudi Vido. Tako je ostal -ara s postarno hišino, živel le za svoj poklic ter se vztrajne je pečal s priljubljeno arheologijo....
Minulo je tako zopet dve leti. — Weigstein je bil že popolnoma plešast. postal je suhljat in zgrbljen in oči so pešale. Šel je v pokoj. Tedaj pa mu je postalo često dolgčas, arheologija mu je bila radi kratkovidnosti mučna in posla ni imel nobenega.
Pozval je torej domov svoje hčerko in varovanko, da si v družbi veselih mladenk še nekoliko pomladi svoja siva leta.
In res sta prišli. -—V tihem domovanju profesorjevefei pa je nasta la s tem prava revolucija.
fT>alje prihodnjič).
NAZNANILO.
Radi preobilega posla sem bil primortan poiskati namestnika in posrečilo se mi je dobiti
Dr. Milana Milojevič-a, da je sprejel to mesto. Dr. Milosevic je obiskaval šole v Ljubljani in potem študiral medicino v Gradcu na Štajerskem, poanejc je nadaljeval svoje študije na raznih evropskih klinikah in eno leto v ameriški bolnišnici S pomočjo dr. Milojeviea mi bo zd^j mogoče zdraviti vsakovrstne bolezni. bodisi moške, ženske ali otročje.
Dr. Joa, Ckahek,
843 East Ohio Street, North Side. Pittsburgh. P*
(26 5—26-6 2x ▼ t)
■ i.	r	j ,
O, IUFUJTI UIIITI
Prebujena Japonska.
Japonska je prebujena, moderna do skrajnosti ter polna podjetnosti. Doeim smo mi dopustili, da je šla prilika vojne mimo nas, se je Japončitta popolnoma okoristila z njo. Še predno se je pričelo razdejanje trgovskih ladij od rtrani nemških podmorskih čolnov, je pričela Japonska odrejati vse potrebno, da zadosti velikanskemu povpraševanju po ladjah, o katerem je vedela, da bo na-stalo.
Kavasaki ladjedelniška družba ie pričelaa z dalekovidno kampanjo glede konstrukcije ladij. B»ile pa niso lesene trabakule, katere je na meravala zgraditi ta podjetna korporaeija. Bili so to standard parniki s tanažo od 3000 do 10.000. Te parnike se ceni danes v Londonu na $300 za tono ter je najti v vsakem trenutku odjemalce za to precej visoko ceno.
Ti iparniki vsebujejo najnovejša razkritja na tem polju, najnovejše izboljšave glede hitrosti ter ekonomije in varnosti.
Lesene ladje - Ne, te so preslabe za Japonsko!
Japonci grade svoj material za bodočnost." Jaiponska vlada gleda na to, da se daje privatnim podjetnikom potlporo od $4 do $5 za vsako tono. Ladjedelnice pa ne plačajo v nobenem slučaju več kot $1.50 za dnevno delo najbolj izurjenega ladjedelca. Jajponski detlarci dobivajo veliko (prakso, kajti neprestano so (zaposleni ter <e jih leredkokdaj odpušča. Potom teh sredsterv so Japonci v stanu popraviti prevelike stroške, katere imajo vspričo uvoza jekla z Združenih držav ter vspričo prevoznih stroškov.
Finančni konee podjetja je (bil tako uspešna, da so prideli Japonci od pričetka vojne k svoji momarioi celih 500,000 ton ter da prodajajo v inozemstvu parnike, kjerkoli jih lahko pogrešajo.
Kje je kmet?
TRGOVINA OPOJNIH PIJAČ V AMKCTT
Naročite vse pijače pri nas po pošti. Ekspres vam jih prinese v hišo.
—> --.. —
"T —-----
ffiwV*	.- > -L	-	____ .
ri
Bali ri. Whiakey. Rom (fM)..... Oin aH brinjem
$2. $2.50 $300 $2. $2.50 $3.00 $8. $2.50 $3.00 42. $2.50 $3.00 $2. $2.50 $3.00 $2. $2.50 $3.00
JtaaoHjo.........$2. $2.50 $3.00
Vinski ftpirit.....$3 $3.50 $4.00
aH
... $1. $U0 $2.00 Pilita po natančni cenik vrhi-akeya, vina. okropčujočih pijač itd. Plačamo prevoz pri vseh naročilih sa $5.00 ali več vshodno od Mississippi reke. Naročite tiskovine, zalepke, zidne koledarje, kupice za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno z naročilom. Otoar pofljiia po pošti aU v prt-
L h ZAROBA & CO.
ŽELODČNE BOLEZNI
okorela Istra*	zapeka, zlatažSai rcviuati-
sem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na drani in z iwijliMwH stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspeSnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
^fite Se danes po to knjižico in u njej boste uili enostavna fakta ▼ razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jili mora! znati vsak moiki in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takqj po to brezplačno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne troiite denarja za kakina ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravja, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša teškoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižleo.
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
Dr. J. Russell Price Co.,
'j. 1100 Madison A Clinton Sts., Chicago, ]U. Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico itopolnoma —* in poštnine prosto.

MoiaN§ osebna ^ poslanica nade.
Želim, da ne pozra vulu mož in vsaka žena v tej deželi, katera trpi tia bolezni. Želim, da me poznajo v*i koC prijatelja—da vedo kdo sem jaz*k*i sem Soril v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko spri£uje. da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim ie dolgo vrsto let; moji lasje so ^»"»t snežo-beli po dolgih letih it udiranja, raziskavanja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, ki se tako teško zdravijo ia o katerih ima mnogo dragih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vsak bolan 'moški in vsaka bolna ženska zaupa svoje teško£e in tajnosti; vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pišite po brezplačno knjižico, katero vam nudim, in čitajte mojo poalanlco Bade.

št«?, in ulica ali Bo«
. Država .
Napredovanje Japonske glede ladjedelništva tvori ostro nasprotje v stališčem, ki so ga v tem oziru zavzele Združene države. Slednje so namreč stalno zanemarjale svoje prilike v tem ozira Tspehi Japoncev pa nudijo odlično lekcijo ameriškim latljed«*lni-koni iin trgovcem v splošnem.
Boj za lesene ladje in (proti gre naprej in skoro ničesar pozitivnega se ni dosedaj še izvršilo. Če velja v katerem slučaju stari pregovor. velja v predstoječ*«1«!, da je namreč našel velik treiuitek majhen red, namreč majhen v toliko. da ne zna izrabiti polne prilike časa.
t
Kam in kje?
Kara se boš obrnil in kje boš dobil najboljšo pijačo v Pitts-burghu in bližnji okolici, ni to nobena uganka!
Moji rojaki so se prepričali, da je moje blago najfinejše in moje cene najnižje. To je tudi vzrok, da postane vsak odjemalec moj prijatelj. Poskusi moj tropinjevec ali slivovko ter rdečo visko katera prodajam po $2.50, $3.00, $3.50, $4.00, $4.50, $5.00, $'6.00 ter $7.00 galon. Vsako naročilo takoj odpošljem.
Ignatz Podvasnik,
WHOLESALE WINES, LIQUORS AND BEERS
6325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA.
Nasproti Kast Lil>erty postaje.

mssmmsgmm^m^mmmmmmmmmm^mm^m^mmmm^i
VPOŠTEVAJTE.
^Jjq želite izvedeti u naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znancev, itd.
Ako želite prodati posestvo, hi*o, trgovino itd.
Ako želite objaviti krat, leni ter t talostinko itd.
Ako želite dobiti delavce Jtli delo za sebe.
Ako želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki bIovenski naselbini; v vsakem mostu, v vsakem trga in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kako/ tudi ▼ Oanadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejži in naiboli razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone C4,600.-000) istisih in je torej najboljše sredstvo zs oglaševanje
Ce&e oglasom ao sledeče: Trikratno iskan je sorodnika ali prijatelja stane —$1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
slane-------------------------$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane__________ $1.00
Enkratno iskan je dela stane___________________$0.30
' Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
čnakega stane ------------ ---$1.00
E&fcrafeno društveno naznanilo stane ___________$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
~ naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite naj
"GLAS NARODA"
a« _~rtlandt Street,	New ^ork, M. T.
Opomba: Rojaki, vpoAtevajW naše geslo, da ne sprejmemo ogla-aovt ako jih spoznamo sa dvomljive in s tem varujemo naše naročniki pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa sveta-jemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo proda* jalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakega nji naro&tfb p* VML	, a - __ • -

—
v -'J
GEE2TAECKER
Roparji na Mississippi
ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
(Nadaljevanje).
Na Edgeworthovi farni: so naložili nanjn žganja, čebule, ja bulk, prekajeneira jelenovega ine>a. turičiee in druge stvari. — Ladja je bila namenjena v New Orlians, kjer je nameraval starec pridelke kolikbr mogoče drago prodati.
Stari Edgeworth je bil ugleden farmer iz Indiaue. Tudi ladja, ki mu je prevažala pridelke, je bila njegova.
Prej je živel v državi Ohio ob Miami, pred dvemi leti se je pu preselil ob Wabash.
V tej okolici se inu ni potebito d upadlo. ker se je naseljevale vedno več ljudi, ki so preganjali divjačino.
Torn je bil njegov daljni sorodnik. — Pred kratkim se je hotel on naseliti ob Wabashu. pa se je bil mahoma premislil in stopil \ slu/bo brodarja Dicksona. starega prijatelja njegovega očeta. — Z h jim je vozaril po morju in si ogledal marsikatero tujo deželo.
Ko m- je vrnil v domovino, ni imel nikjer obstanka. — Edge noilhu se je bil tako rekoč sam lKiuudil, da ga bo spremljal po reki. —-
Ker je bil lov obeh največja strast, sta mislila s potjo skoz gozd presekati ovinek, ki ga napravlja reka in mimogrede tudi kaj vat relit i.
Na brodu, ki je imel »»riti krog ovinka, je bilo pet močnih pomorščakov.
—	Da, tako v gozdu se mi dopade — je rekel Tom in se našlo nil nazaj. — Tako bi živel človek. — Medvedja rebra, lepo vreme... še malo medu manjka. — Toda. tako mlado meso je tudi brez medu dobro — Strela božja, ko sein včasih ležal na krovu in strmel \ zvezdnato nebo. se me je lotilo domotožje. — Edgeworth, rečem vam. to je čuden občutek. — Ali ste vi že imeli kdaj domotožje?
—	Domotožje? — Ne! — je odvrnil starec. — Te bolezni ne ?M»znaiu. — Vse druge bolesti so me pa že doletele. — Pa nikar ne govoriva o tem. — Preveč lep večer je. — Raje mi povejte, kako je bito z Dicksououi v Braziliji.
—	No, če že ravno hočete, in če vas bom mogel malo razvedriti. Toda z ljudmi je že tako. — Mi raje slišimo žalostno stvar od koga drugega kot veselo od samega sebe. — Toda, moja zgodba je kratka. --
—	Naša ladja jc bila dospela do izliva reke San Jose. — Na krovu smo itneli žganje, moko, čebulo in nekaj kositrnaste posode. — Prepričani smo bili, da bomo napravili z domačini dobro kupčijo. — Ker nismo mogli priti še tisti večer do plantaže, smo privezali brod z debelo vrvjo ob palmovo drevo. Na krovu smo razpeli mreže pro ti moskitom, po večerjali in legi: k počitku. — Niti na misel nam ni prišlo, da bi nam pretila z brega kaka nevarnost.
Precej časa sem še spal. ko me je prebudil močan sunek v prša.
—	Kaj je? — sem vprašal. — Pst! — Tiho — je odvrnil Dick son. — Ali ničesar ne slišiš? — Kaj bi slišal? — Ali se ti sanja? — Pusti me pri miru! — Obrnil se sem in znova zaspal. — Dickson mt jc zopet zgrabil za ramo in sikal skozi zobe: — Prebudi t»e vendar Tom! — Nekaj se godi na bregu! — Planil sem kvišku in si pomci oči. — Najprej sem se spomnil Indijancev katere se že doma prav dobro poznal. — Stala sva mirno drug poleg drugega, ter napet*, potilušala. — Tedaj ie pa Dickson naenkrat zakričal: — Sem, ljudje ! — Sem! — Tukaj so zlodji! — Jaz sem segel po nožu, pa ga nisem mogel takoj dobiti. — Dickson je bil nekoliko prenagel, za pletel se je bil v mrežo in telebnil na tla. — V istem hipu sem pa videl tudi dve postavi splezati na krov in pasti nanj.
PokHeal sem še ostale tri mornarje, zapovedal presekati vrv dvignil sem velik kol, ki mi je prišel slučajno v roke, ter z njim strahovito zamahnil. — Lopova sem bil zadel, ker sta padla s krova v morje. — Medtem so bili mornarji presekali vrv. — Povedali so mi, da sta bila na nasprotni strani ladje tudi dva roparja, s katerima niso imeli toliko opravila kot jaz z mojima nasprotnikoma.
Par trenutkov pozneje je bila ladja že sredi reke — Ne morem vam popihati, kako sem bil žalosten, ko sem preiskoval na krovu ležečega kapitana, če bi dobil na njem še kako znamenje življenja. — Toda vse moje prizadevanje je bilo brezuspešno. — Kapitan je imel zdrobljeno glavo in s sulico predrte prsi.
—	Kaj je bHo pa s tovorom?
—	Ladjo s tovorom vred sem isti teden prodal. — Štiri me-hcee kasneje aem prišel zdrav v Charlestown, kjer je živela Dickso nova žena. — I boga žena jc strašno žalovala za svojim možem. — Toda čas zaeeli rane. Ker sem ji bil dal skoraj ves skupioek. se je kmalo zatem poročila z nekim farmerjem. — Saj pravim, to je u-fcoda človeka.
—	Ona je žc vsaj vedela, kod je hodil in kje je umrl njen mož — je zašepetal starec polsliano. — Ona je vedela, da je mrtev in kako je umrl. — Koliko starišev i>a čaka mesece in mesece, leta in leta svojih otrok, upajo, da bodo v vsakem tujcu spoznali svojca upaio, da je vsak popotnik, ki potrka pozno ponoči ua vrata njihov otrok. — Slednjič i>o dolgem, dolgem času. pa morajo nehote pri-poznati sami sebi. da se otroci ne bodo več vrnili, da jih je raztrgala kaka divja zver. ali da so se potopili.
—	Da, moj Bog! — je odvrnil Tom in vrgel še par vej na o-geuj — to je že stara zgodba. — Koliko jih umre v gozdih, koliko Se jih ponesreči na morju. — Proti temu ni pomoči. — Kljub temu, da sem bil že v nešteto smrtnih slučajih, nisem še nikdar mislil na to
—	Včasih se pa vseeno prigodi, da se pogrešani vrne — je rekel starec malo bolj živahno. — Vrne se skesan, in kdo more popisati v takem slučaju veselje matere ali očeta!
—	Da. — je odvrnil Toni ravnodušno, — toda to se le redkokdaj pripeti.
—	Ležite na plahto — je rekel nenadoma Torn. — Noč je soparna in na vlažni zemlji ni zdravo ležati.
—	Oh, jaz sem že vsega vajen. In kaj zato. če ste vajeni. — Zakaj pa jc plahta tukaj? Nekaj me je tiščalo v hrbet. — Mislim, da so korenine ali
I pa kamenje, zato sem se nekoliko premaknil.
—	To se i>a kaj lahko pogleda. — Boljše j« skoraj, tla spraviva akut>aj malo suhega listja. — Vstanite za trenutek. — V četrt ure bom napravil tako ležišče, da bo veselje.
Edgeworth je vsial in stopil k ognju, Tom je pa začel otipavati korenine pod odejo.
—	Strela, »daj pa vrjmncm. da niste mogli ležati. — O. niso korenine, ne. pač pa cel kup jelenovih kosti. — To bi morala že vsaj prej opaziti.
Po teh besedah ie vrgel kost proti ognju in začel nabirati listje — Ko je biio ležišče pripravljeno, je pogrnil plahto, slekei suknjič in se žnjim pokril.
Edgeworth je pa dvignil kost in jo začel opazovati.
—	No, ali niste nič utrujeni? — ga je vprašal Tom — Pustite vendar pri miru kosti in pojdite počivat, drugače ae bo prej ada-n*io. p red no bova zaspala.
—	To ni jelenom a kost. Tom — je rekel starec in sedel.
—	No, če ni jelenova, je pa kake druge živali.
—	Mogoče je medvedova? — Da, medvedova bi bila lahko. — Toda. meni «e vseeno adi. da je to človeška kost.
—	Brcnite pa« v rebra, — je rekel Tom. — da bo nehal eviliti — Č loveška koat — pravite. — No, zastran mene. — Kako bi i»a čl o-
Stavka ni končal, ampak je planil z ležišča in začel ogledovati okolico.
—	Kaj vam je? — se je prestrašil Edgeworth — kaj je?
—	Zloklej naj me vzame! — je jecal Tom — in se plašno ozira, naokoli — Ce ni.___če ne mislim....	1
—	Kaj mislite? — Kaj je? — Govorite vendar!
—	Ali je tisto res človeška kost?
—	Meni se zdi, da je. — Zdi se mi, da je rame. — Za jelena je premočno, za medveda predolgo.
Tom je trepetali po vsem telesu in po dolgem molku ^odvrnil z jecljajočim glasom:
—	te je tisto res človeška kost, potem poznam onega, katere inu je pripadala, kajti jaz sem se ga pokril z vejami, ko smo
Bolje se počuti kot sploh kedaj preje.
II. H. Von Schlicku, tovarnarju j Bolgarskega Krvnega Čaja, ki je dobili. — Zato je bilo toliko vejevja na kupu. —"57. da, to je ta,s sto in sto tisočimi bolnimi v stalnost or. — Pod onim hrastom smo mu izkopali grob. — V hrast semjDI zvezi m dan za dnem dobiva zabil s svojim toinahavkom zasekal križ. — Ali ga vidite, obrastek? hvalna Plsma onih. katerim je Ubogi revež!
(Dalje prihodnjič).
HARMONIKE
Tudi Japonska pošlje komisijo, j Washington, D. C., 14. jun. — Japonska bo poslala v Združene ^^ kakrgnekoll ^te Izdelujem to države komisijo, ki bo imela <»b- popravljam po najnižjih cenah, a de-šima pooblastila, zla&ti, kaa* se ti lo trpe£no in zanesljivo. V popravo če dipl o matičnega posvetovanja, »»esljtvo vsakdo pošlje, ker sem že Komisija bo odšda iz Japonske v cačetku julija.
Nemške privržence bodo stražili London, Anglija. 14. junija. — 'Daily Mail"' prinaša poročilo L/. Syre na Grškem, da bodo nemške rigitatoa-je in nekaj prejšnjih nji-! iistrov prepeljali na kako mesto.' <jer ibodo vedno pod zavezniškim nadzorstvom. Med njimi bodeta1 tudi prejšnji ministrski ,predsed-tiik Gouaiaris in šef generalnega štaba, general Dusmanis.
nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge licrmonike ter raCuncm jk> delu ka fcorSno kdo zahteva, brez nadaljnlt i vprašanj.
JOHN WENZEL, East 62nd St„ Cleveland. Obla
POZOR ROJAKI
^ad bi izvedel za nasrtov svojega prijatelja ALOJZIJA ZLO CAR. doma i z Radovice v Beli Krajini Zadnje pismo sem prejel iz Girard, Ohio, kjer je bival z očetom in bratom Zdi se mi, da je odšel od tam in pozabil moj naslov. Prosim cenjene rojake, katerim je kaj znano o njem. da bi mi sporočili, za kar jim bom zelo hvaležen, ali najbolje bi bilo. ko bi se sam oglasil. — Poter Janzekovich, C.rui-pany B. 131 h Infantry, Fort Mills, Corregidor, P. I.
14-16—6)
Bolgarski Krvni Caj povrnil zdravje je naš rojak Franjo Vla-hovin, P.O. Mox 86 Sta. A Young* town. O. pisal sledeče pismo:
"En mesef. odkar vživam Bol garski Krvni Čaj. se bolje počutim kot sploh kdaj prej, pnedno sem ta čaj vžival, vedno sem bil zaprt, nisem imel teka in ni prešlo 24 ur. <la me ne bi bolela glava. Odkar vživam llolgarski Krvni Caj. se počutim popolnoma zdravim".
Ena velika škatlja Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mescev y.i 1 dolar, 6 škatelj za 5 dolarjev
I medije kamorkoli
Marvel Products Company,
99 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Opomba: Ako hočete pošiljatev agotoviti, pošljite 10c. več.
Lahko se ozdravite
Ako ste bolni, pridite k meni.
Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen.
PREISKAVA Z X ZARKI.
Jaz vam povem, če morete biti ozdravljeni ali ne,
Jaz vam povem natančno, kaj je pravzaprav vaša bolezen,
Jaz rabim le najnovejše znanstvene metode in iznajdbe,
Jaz imam sam leke in laboratorij.
Jaz rabim le pravi Neosalvarsau, 914 in 606,
Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem specialist z večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas.
ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Posvetovanje in nasvet zastonj.
PROF. DOCTOR SIOAN
URADNE UEE: •t Jclavukih 9. zj. do 8 xa< •h ufeljah mi 10. Jo 1 vi
Specialist
408 sixth avelnue
C.r. SmitkficM St. PITTSBURGH, FA.
VABILO na
VELIKO VESELICO
in
PIKNIK,
katero priredi
društvo "Oirkniško Jezero" ;-tev. 248 SNPJ v Hagevo, Pa. v nedeljo 17. junija.
Xa veselico in piknik vabimo /se znance in rojake iz okolice, :akor tudi oddaljene člane in rojake. Za dobro in točno postrežbo -am jamči za to izvoljeni odbor.
Pričetek je ob 1. uri popoldne.
Na veselo svidenje 17. junija!
Josip Frangeš, tajnik.
(13-15—6)
*■• O« HMtla rnatajo » ft Ik fktMl gosti Ia detel ImJ* kakor t-dl
kranl brki tm kni* ta nbcfc odpadal! |( . HwiHmb. k jati I al ali trvuj« ▼ rokah, ta* krito. »	eaak rnimlniwiM oacii■
Ma apakilna. bala tat«, kraata ta rr.a!« kutja afiaaa. oiabttaa » pa* doefa pa-■traaim. Kdor M Mb adrvUa bras-rabil m jaakMm ca W00. «411 a tak oj pa lina. u am takoj pottjam caatoaoj
Kraaat topol KOLEDAR um Mo 1W17 dobita afca pailjata 4 eama aa padtataa.
JAKOB WAHČIČ,
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Rad bi izvedel za naslov svojega strica JOSIPA IVANE TI. Doma je iz Metlike na Dolenjskem. Pred tremi leti je biva! v East Saint Louis, III., od takrat nii ni več pisaL Prosim ee njene rojake, če kdo vc za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. za kar mu bom zelo hvaležen. — Anton Russ, 224 Dakota St., Youngs-town, Ohio.	(14-16—6}
Or. IQRENZ, |
Jas aem edini slovensko govore« Specialist m očkih bclesnl t Pittsburgh u. Pa.
Uradne ure. dnevno od 9. dopoldne do 8. ure »večer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 d op. do 2. popoL DR. LORENZ, Specialist moških bolezni, j $44 Peno Ave. n. nadst. um olieo. Pittsburgh, Pa.
Kje je moj brat JOSIP PKKLAJ Prosim cenjene rojake, čo kdo ve. kje se nahaja, da mi javi. ali naj sc p:i sam oglasi. — Fr Peklaj, 111! Almond Al lev Pittsburgh, Pa. (13-13—6.
ROJAKI!
POMAGAJTE TEJ DEŽELI SE DAJ, KO VAS POTREBUJE
IX KUPITE "POSOJILO ZA SVOBODO"!
TI HON DI SO DOBITI V Z NE SKIII PO $50, $100, $500, $1000
in več DOLARJU v. nesejo po 3y2 obresti.
VSAKDO NAJ STORI SVOJO DOLŽNOST!
Pojasnila vam dajejo razne banke, ekspresne družbe in tudi:
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New Ifork, N. Y
ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič, star 30 let, se želi seznaniti s slovenskim dekletom v starosti od 18 do 28 let. Katero veseli zakonski stan. naj mi piše j in priloži svojo sliko. Jaz nameravam odjyreti trgovino z mesom, grocerijo in tudi brivnico,-jsato se želim seznaniti z zmožno Slovenko. Na denar in na posebno lepoto se ne oziram. Naslovite takole' J. K. R., P. O. Box 13, Packers SUa., (12-16—6) Kansas City, 'Kans.
NAZNANILO.
Rojakom v Forest City, Pa., in »ztočmi Penusvlvaniji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak
Mr. OTTO PEZDIR,
ti je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati pravovel javna potrdila. Rojakom priporočamo, ia mu gredo na roke.
Upravništvo Glasa Naroda.
Oenjanla rojakom priporočan. ITOjl
fai Mjboljfafa frosdj*.
Najboljše staro belo vino Riea tin* 10 fal $6-50, 27 do 28 gal 115.50, 60 «aL $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon ti*. 50 galon $25. Lansko bele vino 27 do 28 galon $14, 50 galoo $25, rdeče Tino 27 do 28 galon
$12L50, 50 gaUm t9*m _ 100
proof aaožan tropinjevee gal $12,10 gaL pa $25. Pri omenjeni* jo rttot tndJ vojni davek
8
8L JAGEfta.
OH
DOCTOR KOLER
638 PENN AVEm
PITTSBURGH, PA.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Dr- Koler j« n«j»t»rejs; alorenakl zdravnik. Specialist ▼ PitU-burjrhu. ki fara 231etno prakso ▼ zdravljenia tajnih molkih bol—m.
SifilU ali sutroplieaje krvi zdravi z fflaaovitim «06. ki j« <zum«l dr. prof. Erlich Cc imate noioti« •>• — hmžfcg pm lilirn. v rk izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam be kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze.
Semeaotok. kapavec ali tri per in tudi vse d rac« posledice, ki nastanejo radi tega. Te bolezni zdravim po zadnji metodi v oajkrajl iem času.
Kakor hitro opazite, da vam poneha je moiki imolsost, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil. „ ,	Sušenje cevi. ki vodi iz mehurja, ozdravim v kratkem času
Hydroeelo ali vodenico, kilo ozdravim v 30 urah in mcer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo Loiečine v križu in hrbte in včasih tudi pri spuščanja vode. ozdravim z cof ovostjo.
Rctnatiitm. trzanje, bolečine, otekline, srbečico, ikvoflo ia druge kožne bele—i, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebao leteti.
Uradne ure: cd 9. do 8. Ob nedeljah od 9. do 3.
-1/	i i r ! > n
>- -) f	* - I V	r — j
- j"iV,
A
: V -i
> ---tj/


Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandoro, uttaro, regal je, god bene inštrumente, kape itd_ ali pa kadar potrebujete are, verižice, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vpračate. UpraSanje Vas staae le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike va&vrst poSiljamo brezplačno. PISite ponj.
IVAN PAJK ft CO., 406 ChMtaot St,	COKEMAUOH, PA.
Iščem svojega znanca JOŽEFA ORTARKI, ki se nahaja že valet v Severni Ameriki. Nahajam se v italjanskeni ujetništvu. Prosim ga, da bi te mi o-jflasil. — Ivan Debel ja k, prigio-niero di guerra, Caaeruia Uni-beito J., Sulni(«ia, lutlia.
(13-15—6)
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANCA KALČiČ, doma iz vasi Vino k rabine, 1'ara Jolsiajie^ in za naslov FRANČIŠKE PKRUŠEK, doma k ^-a.si Podeerkev, fara .Stari trg. Prosim c<'njene rojake, ee kdo ve. da mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Josip Kalcit". l*ox 12, Bessemer. Pa. (13-15—6)
I»eein svoj«ga brata JOSIPA MI-HEIjIČ. Doma jc iz Sodevc št. 17. Cula sem, da sc je ali ce pa celo Se zdaj nahaja v neki bolnišnici v Cincinnati, G. Tu sv; dve sestri in bi radi kaj natančnejšega izvedeli o njem, 2ato prosim cenjene rojake, če kateri kaj ve, da sporoči na naslov: .Maria in Cilia Kure, 2311 Jackson Doulevard, Cnicago, HI.	(9-15—6)
IS0E U M0£l
za delati t nanjarmL Dobra pla^ Sa, stalno delo.
0. Moenaah Sonj Compaa^, (13—4 t 4) Gowanda. N. T,
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov.
STENSKO MAPO CELE EVBOPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET, CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
CENA SAMO 25 CENTOV. . .
Naročila in denar pošljite na:
Slovenk Publishing Company
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
MODERNOfUREJ ENA
Tiskarna Glas Naroda

VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH^
CENAH. • • •
DELO OKUSNO. • 0 #
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
VtfV '.i"|£l*J
UNUSKO ORGANIZIRANA.
u *m »TuuftidSnE
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
vsa naročila pošljite na:
Slovenic Publishing Co.,
82 OorU&ndt St, Kew York, H. Y.
......
mL

_^ —1
•• — • j? _____'.■■>■- . .v___ ____________
GLAB NARODA. 15. jitn. 1917