Leto XI., št. 44 Naročnina znaša aiesečno 25.— Din, za inozemstvo 40 — Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 te 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon it 190. Rokopisi se nc vračajo — Oglasi po tarif j Ljubljana, sobota ti. februarja 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Prešernova nlica 54. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Tin nlui oddelek: Ljubljana. Prešen nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 - TelefoD št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. Z - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljuba Ijana št 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št I OS 241 Stališče Jugoslavije do carinskega premirja Govor ministra Demetroviča na ženevski konferenci — 21 držav za sklep premirja — Nasprotstva med industrijskimi in agrarnimi državami ' Ženeva, 21. februarja. AA. Švicarski, nizozemski, portugalski, estonski, madžarski, belgijski, luksemiburški, kolumbijski m jugoslovenski delegati so se Izjavili v splošnem za carinsko premirje. , Francoska delegacija je predložila biroju konference načrt za ustanovitev mednarodnega razsodišča za spore o trgovinskih pogodbah. Zaključek preliminarne razprave je pokazal, da je 21 držav za carinsko premirje, od teh 13 drŽav le pogojno. Konferenca je sklenila ustanoviti dve komisiji. Prva komisija bo proučila načrt carinskega premirja na temelju osnutka, izdelanega od gospodarskega odbora, druga komisija pa bo izdelala program nadaljnjih pogajanj. Ženeva, 21. februarja. AA. Na včerajšnji popoldanski seji konference za carinsko premirje le govoril tudi predsednik jugoslovenske delegacije, minister trgovine in industrije Juraj Demetro-vič. V daljšem francoskem govoru je g. Demetrovič razvijal, kako gre velika gospodarska akcija Društva narodov za tem, da se stabilizirajo gospodarske razmere. Opozarjal je na liberalno trgovinsko politiko vseh jugoslovenskih vlad; te so doslej sodelovale pri vseh akcijah za svobodno trgovino in za svobodni promet, ki jih je započelo Društvo narodov. To sodelovanje je čutiti v vseh pravcih jugoslovenske gospodarske politike. O samem predlogu za carinsko premirje je g. Demetrovič Izjavil, da se jugoslovenska vlada načeloma izreka zanj, da pa mOra staviti neke pogoje. Iz carinskega premirja se ne smejo izločiti posamezne carine In se vezati na razne rezerve, kakor predvideva prvotni načrt o carinskem premirju. Ravno tako naj se ne veže konvencije o carinskem premirju v integralnem obsegu s konvencijo o prepovedi omeie /anja uvoza in izvoza. Katera naj bo izhodna točka za stabilizacijo carin in kakšne tarife naj se vzamejo za osnovo štabi'izaci ji, to je zaenkrat postranskega Domena. Glavno je, da bo vsa akcija za carinsko stabilizacijo izvedena v soglasju s carinskimi režimi med posameznimi državami in to na način, ki bo ustrezal njihovim potrebam. To je prva pot h konsolidaciji carin in k tesnemu sode'ova-nju evropskih držav na gospodarskem polju. Ženeva, 21. februarja, s. Konferenca za carinsko premirje je danes pričela svoje delo v obeh glavnih odborih. V svrho praktične razjasnitve stališča posameznih držav do ideje carinskega premirja je v prvem odboru predlagal nemški zastopnik, naj vsaka delegacija odgovori na sedem točk, ki se predvsem tičejo načelnega stališča posameznih držav do carinskega premirja, dneva uveljavljenja carinskega premirja, katastrofne klavzule in klavzule največje ugodnosti. Po nemškem mnenju gre katastrofna klavzula v sedanjem besedilu predaleč ter obstoii možnost, da bodo zaradi nje postale iluzorne ostale določbe konvencije. Sedma točka nemške vprašalne pole se tiče pristopa h konvenciji in splošne ukinitve izvoznih prepovedi. Predsednik Colijn je pozval zlasti one države, ki dosedaj po svojih zastopnikih še niso govorile, naj odgovorijo na ta konkretna vprašanja. Kancelar dr Schober odpotoval v Berlin Razgovori za sklenitev avstrijsko-nemske trgovinske pogodbe - Poglobijenje prijateljskih odnošajev Berlin, 21. februaria, d. Zvezni kancelar dr. Schober je danes zvečer ob 630 kljub lahnemu obolenju odpotoval v Berlin, kjer bo sprejet zelo svečano. Namen njegovega obiska je dokumentirati dejstvo, da so odnošaji med Avstrijo in Nemčijo nadvse prijateljski in da ne odgovarjajo resnici glasovi časopisov, ki so napovedovali, da bo nastopilo zavoljo rimskega potovanja doktor Schobra ohlajenje odnošajev med Dunajem in Berlinom. Dr. Schober se bo sestal v Berlinu l raznimi uglednimi nemškimi politiki s katerimi bo razpravljal o perečih vprašanjih. Posebno pozornost pa bo posvetil razgovorom z zastopniki nemškega gospodarstva, katere m i sli povabiti k sodelovanju pri obnovi in sanaciji avstrijskega gospodarstva. Nič manj važni ne bodo tudi razgovori o načinu odstranitve vzrokov za razne obmejne spore, ki so večinoma gospodarskega značaja m za sklenitev av-strijsko-nemške trgovinske pogodbe, ki bo omogočila poživljenje medsebojne trgovine in prometa. Višek obiska dr. Schobra v Berlinu pa bo vsekako avdijenca pri predsedniku nemške republike maršalu Hinden-burgu, ki se bo vršila na zelo slovesen način ob prisotnosti zastopnikov nemške vlade in avstrijskega poslanika. Pni plod avstrijsko-italijanskega prijateljstva Rta, 21. februarja. AA. Mnssofrol Je odrcdft, da se ukinejo vse mere. kij so se iz političnimi motivov uporabljale nad manjšinskimi elementi ob Zgornji Adiži. Take je bil izpuščen neki roešCan iz zgornje A-diže, fci je bil korvfiniran, in osvobojenih 8 drugih oseb, ki so bile pod političnim nadzorstvom. Prazne občinske blagajne v Chicagu Občina ima okoli 300 milijonov dolarjev dolga ter ni izplačala občinskim nameščencem že več mesecev plače Newyork, 21. febr. d. Kakor smo že poročali so občinske blagajne v Chncagu popolnoma prazne, tako da bo občina prisiljena napovedati stečaj. Sedaj se vrše samo Se razgovori o tem, kdo naj prevzame reševanje zavoženega mestnega gospodarstva ter preskrbo kritia za 270 miliionov dolarjev kratkoročnih posojil ter izplačilo 11 milijonov dolarjev, ki jih dolguje na pflačah Občina svojim 40.122 nameščencem. Pole« tega je še 6 milijonov sodno priznanih dolgov in 22 milijonov še ne priznanih dokov Ogromno zadoKamJe mestne občine so povzročili nespretni poklicni pOMd, k« so na račun mestnih blagaijen izvrševali razne sumljive bančne transakcije ter špeku&rali na borzi. Poleg tega pa so razni koruptni elementi, ki so bili v občinski službi sklepali pogodbe z raznimi družbami, katere opsedmjejo vedike nezazidane parcele pogodbe o mimimalneim obdavčenju teh parcel. Ker so pri proračunih ameriških občin glavni vir obansfcih dohodkov davki na nezazidane parcele je bil na ta način odvzet cbicašlkti občina gflavrai vir dohodkov ter je zaraeft tega zašla v sedanji obupni finančni pefložaj. Masarykov zakon sprejet Praga, 21. febr. gh. Poslanska zbornica Je danes v dveh čitanjih sprejela inicija-tivni predlog, da se ovekovečijo zasluge predsednika Masaryka. Med govorom poročevalca so komunisti delali medklice. Več komunistov je bilo pozvanih k redu. Odsotni so bili poslanci Hlinkove stranke. Pioti so glasovali komunisti in nemški na-cijonalci. V senatu bo »Iex Masaryk« sprejet v sredo. Danes je senat sprejel predlog, da se da predsedniku Masaryku na razpolago 20 milijonov Kč. Ruski seljaki in kolektivizem Moskva, 31. februaria- AA. Službeni »Komn-mst-t poroča, da so sovjetska oblastva kolekii/i-eirala nad polovico posestev v Harkovski gub;r-niji. Kmetje so postopanje oblastev napačno raz-»mefi m si kolektivihirano živino razdelili med seboj na enake del«, mesto da bi jo vporabili za feolektivizirano gospodarstvo. Alganski kralj nevarno obolel Carigrad, 21. februarja, s. Rodbina bivšega afganskega kralja, ki se nahaja v Peri, se pripravlja za sprejem Amanulaha, ki bo prispel v Carigrad v nedeljo. Po vesteh, ki so jih dobili tukajšnji afganski krogi, je sedanji afganski kralj Nadir Kan resno obolel ter je nujno pozval k sebi telesnega zdravnika ln bivšega kralja Amanulaha, ki je takoj odpotoval v Kabul. V istih krogih menijo, da se bo bivši kralj Ama-nulah vrnil v Afganistan, ako bodo zahtevale to okoliščine. Tragična smrt lorda Westburya London, 31. februarja- AA. Iz okna kopalnice v Saim Jameski palači le padel na dvorišče iz viSine 100 čevljev lord Westburg in ostal na mestu mrtev. Pokojni }e bil star 78 let. FRANCOSKA VLADA Chautemps je sestavil vlado meščanske levice - Vlada nima večine, računa pa na podporo socijalistov Pariz, 21. februarja k. Dasiravno so ostala včerajšnja celodnevna pogajanja Chauteanipsa za sestavo nove vlade brezuspešna in se je splošno pričakovalo, da bo vrniil mandat za sestavo vlade, je Chautemps vso noč nadaljeval svoja pogajanja in razgovore s skupinami, na katere je računal pri sestavi nove vlade. Prizadeval si je, da bi obnovil republikansko umdjo Po-gaianja so trajala vso noč do 5. zjutraj. Davi se je zatrjevalo, da je vlada že sestavljena in se koioortirala že tudi ministrska lista. Dočim pa je radikalna skupina, ki jI naseljuje Chautemps, odobrila predlagano listo. je Tardieuijeva frakcija odklonila novi vlada svojo podporo. Med tem so se sestali k seji tudi levičarski republikanci, ki so že od vsega početka bili zelo rezervirani. Seja je bila dolgotrajna m živahna. Končno je bila sprejeta resolucija, ka na-glaša med drugim: »Zbornična frakcija levičarskih republikancev opozarja na to. da je Tardieu novembra 1929. da4 jnicAja-tivo za koncentracijo, ki bi bila pristopna vsem republikancem. Frakcija se izreka še nadalje za tako koncentracijo ter izraža nado, da jo bo izvedel Tardieu. Zaradi tega odklanja vstop v Ohautempsovo Vlado.« Pav tako je tudi frakcija Frankita-BoudJ- km na svoji opoldanski šefi odkkmSa ponudbo za sodelovanje v vladi. Svoj sklep je utemeljila s tem, da ne more sodelovati v vladi, ki bi se opirala na socialiste. Glede na te sklepe je dopoldanska kombinacija propadla Ohautermps je moral zaradi tega svoja pogajanja pričeti znova. Apeliral je predvse^n na levičarske meščanske stranke, na radikalne frakcije in socialistične republikance. Obenem je stopil v stike s socialnimi demokrati in si skušal zagotoviti njihovo podporo. Kakor se zdi, se mu je to posrečilo, ker se je že v prvih večernih urah izvedelo po mestu, da je sestavil vlado. Pariz, 21. februarja g. Ob 18.15 Je Ma uradno sporočena končnoveljavna sestava nove vlade, ki je nastopna: ministrsko predsedništvo In notranje zadeve: Chautemps, radikal; znmanje zadeve: Briand, republSrandd sociijalist; pravosodje: Steeg, ratJfkal; vojska: Rene Desnard, bivS francoski poslanik v Rimu, radikal; finance: Dummond, radikalni senator; prosveta: Jean Durand, radikal; trgovina: Bonnet, radikal; kmetijstvo: OueuHle, radikal; kolonije: Lantooretn, radikal; delovno ministrstvo: Loucheur, skj radikal; javna dela: Daladler, radSrai; pošta in brzojav: Julien Durand, rafflraL zrakoplovstvu: Laurente Evnae, levičarski radikal; vojna mornarica: Sarrant, radikal; trg »vinska mornarica: Daničlou, levtSsv^ ski radikal; ministrstvo za proračun: PalmftJo, radikal: penzfje: Gaflep, radikal. V kabinetu je dalje 11 državnih podtef- nikyv, cd katerih je treba omeniti pred. vsem dosedanjega generalnega poročevalca za proračun Chapadelaint in voditelja zbornične frakcije socialističnih republikancev Cbabruna. Člani nove vlade eo ob 19. uri od5H v Elysee, kjer jih je ministrski predsednik predstavil predsedniku republike. Pariz. 21 februarja, g. S tem, da j« T«*-dieu odklonil vstopiti v kabinet, je frakcija levičarskih republikancev, h kateri pripada Tardieu, najavila Chautempsu opozicijo. Zaradi tega je nova vlada še bolj navezana na ped poro socijalistične stranke, ki se ji pa smatra za zagotovljeno, tako da bo po svoji 6c«tavi manjšinska vlada Imela v zbornici večino od 320 do 350 glasov in bo kos situaciji tudi v težkih primerili, Težke naloge konference petih sil Londonska konferenca je prvi korak k splošni razorožitveni konferenci - Briand voditelj francoske delegacije London, 21, febru^ija. AA. Današnje »Times« naglašajo v komentarju o odložitvi pomorske razorožitvene konference, da sta ameriški in angleški memorandum jasno dokazala, da bi konferenca imela malo težav s fiksiranjem programov za prihodnjih pet let, ki bi znatno omejili bremena in nevarnost pomorskega oboroževanja in odprli pot London, 21. februarja, AA. Čeprav ni bila lista nove francoske vlade davi še gotova, doznajo, da se bo Briand vrnil v London kot vodja francoske delegacije. Njegovi glavni sotrudniki bodo Albert Sarraut, ki se je udeležil wa-shingtonske konference, Pietri in Dani-elou, ki je predsednik Briandove skupine v francoski zbornici. Kljub temu, da za nadaljnje omejitve na bodočih kon- { je konferenca odgodena do srede, stro- ferencah, če bi bilo to odvisno samo od Zedinjenih držav in Anglije. Toda pomorska konferenca v Londonu je konferenca petih držav, ki ima v programu omejitev pomorskega oboroževanja vseh petih držav in pripraviti temelj za sklenitev splošnega sporazuma na sološni razorožitveni konferenci. Ta konferenca bo sklicana, kakor hitro bo to le mogoče. Študij raznih spomenic je pokazal, da bo naloga konference težja, kakor se je pričakovalo, posebno zaradi tega, ker bi nekatere številke, če bi se prevedle v aktualno tonažo, v veliki meri zvišalo gradbene programe predvidene po Zedinjenih državah in Angliji. Čeprav se ne morejo zahtevati od nobene države koncesije, ki bi ogrožale njeno varnost, bi se kljub temu lahko pozvale države, naj bi proučile vprašanje, da-li ne bi mogle v prihodnjih petih letih v večji meri znižat! oboroževanja, če bj se pa izkazalo, da bi prekomerna omejitev oboroževanja škodovala njihovi varnosti ali pa prestižu, tedaj bi se lahko revidiral gradbeni program leta 1936 spričo nove situacije. Anglija je ustavila vsa dela na singanurski pomorski bazi in z odločnimi ukrepi zmanjšala pomorski gradbeni program. kovnjaki dnevno proučujejo vprašanje tako zvanih posebnih ladij, ki ne spadajo v nobeno jasno označeno kategorijo. Strokovnjaki upajo, da bodo lahko predložili poročilo o tem vprašanju prvemu odboru konference, ko se konferenca sestane. Vznemirjenje Američanov Newyork, 21. februarja, AA. V poslanski zbornici je odbor za mornariške zadeve sestavil izjavo, v kateri napada Veliko Britanijo. V tej izjavi pravi, da bi utegnila razorožitvena konferenca propasti predvsem zaradi trdovratnosti Anglije in da bi to bilo že v tretjič. Odbor je mnenja, da je treba odkloniti vsak sporazum, ki ne prinaša realne pomorske paritete z Anglijo in sicer na podlagi popolne tonažne enakosti. London, 21. februarja. Izvršni odbor zveze Društva narodov ie izdal spomenica, v kateri naglaša, da je z največjo pazljivostjo zasledoval delo pomorske razorožitvene konference in da je mogoče doseči omejitev pomorskega oboroževanja e d mole na temelju odkrto-srčnega izvajanja obveznosti izvira jo-čih iz statuta Društva narodov in Kel-loggove pogodbe. Promet na liški železnici prekinjen Železniška proga zamedena v dolžini 20 tm — Vlaki vozijo samo do Gračaca in Knina — Težavno potovanje bana dr. Tartaglie Zagreb, 21. februarja n. Tudi danes je prejela zagrebška železniška direkcija iz Like in Dalmacije vesti o težkih ovirah v železniškem prometu zaradi zapadlega snega. Burja je najsidnejša okoli Zrmanje in Malovana. Tu je sneg visok nad 3 m. ZelezniSka proga je zamedena v dolžini 20 km. Zadnji vlak iz Splita je prišel v Zagreb snoči. Vsi drugi vlaki so morali ostati med Zrmanjo in Malovanom. Od tedaj ni prišel preko zasneženega ozemlja noben vlak. Vlaki vozijo samo iz Zagreba do Gračca, odkoder se zopet vračajo, in na drugi strani od Splita in Šibenika do Knina. Tako se je snočntji brzovlak iz Zagreba vrnil ob 10. dopoldne iz Graoca. ker ni mogel nadaljevati vožnje preko Like. Sfbenfk, 21. februarja n. Sneg, ki je v nekaterih od morja oddaljenih krajih severne Dalmacije še včeraj neprestano padal, je pričel danes kopneti. Promet na cestah m nikjer znatno oviran. V primorča je temperatura nekaj nad ničlo. Danes piha močan sever. Morje je precej vznemirjeno. Nekatere ladje so imele znatne zamude. Split, 21. febr. n. S snočirjim brzovlakom se je odpeljal protf Zagrebu ban primorske banovine dr. Tartaglia s soprogo, da nadaljuje pot v Beograd na konferenco banov, ki bo 23. t m. Kar tudi ta brzovlak kakor noben drugi ni mogel nadaljevati vožnje čez Lilko zaradi visokega snega, se je moral vrniti v Split. Ban dr. Tartaglia se je nato odpefljal s Steinbeisovo železnico na Prijedor in Sumijo, da pride pravočasno v Beograd Zagrebška železniška direkcija je morala zaradi snežnih ovir omeifti potniški pto-met ter je danes ustaviJa brzovlaka št. 101 in 102 na progi Zagreb-Split in obratno. Pričakovati je. da bodo začasno ukinjeni tudi nekateri drugi vlaka, ako proge še ne bo mogoče očistiti. Povratek Nj. VeL kraljice Beograd, 21. februarja, p. Nocoj ob 7. se je vrnila iz Bukarešte Nj. VeL kraljica v spremstvu kraljice matere, princese Helene in dvorne dame Švrljugove. Na kolodvoru so jih sprejeli Nj. VeL kralj, princ Pavle, princesa Olga, finančni minister dr. Švrljuga, dvorna dama gospa Hadžičeva, minister dvora Bora Jeftič in romunski poslanik Filodor z osobjem romunskega poslaništva. Prin-eesa Helena bo za časa bivanja v Beogradu gost princa Pavla in pricese Olge. Škofovska konferenca še ni končana Zagreb, 21. februarja, n. Pričakovan nje javnosti, da se bo konferenca katoliškega episkopata zaključila danes s potekom tretjega dne, se ni uresničil Konferenca je trajala danes dopoldne in popoldne ter ni bil izdan noben komunike. Posvetovanja se jutri nadaljujejo* Dr. Kosterjevo truplo v Berlina Berlin, 21. februarja, g. K zadnjem« ipozdravu zemskih ostankov pokojnega nemškega poslanika v Beogradu doktor Kosterja so se zbrali nocoj na kolodvoru poleg jugoslovenskega poslanika in osobja jugoslovenskega poslaništva med drugimi predsednik državne zbornice Loebe, državni kancelar Miiller in mnogo drugih prijateljev pokojnega. Koster jeva ulica v Beogradu Beograd, 21. febr. AA. Nocoj se je vršila seja beograjskega občinskega sveta. Pred prehodom na dnevni red je občinski svet izkazal zadnjo čast pokojnemu nemškemu poslaniku dT. Adolfu Kosterju. Spominski govor je imel dr. Vukič Pijade, ki se je v toplih besedah spominjal pokojnega nemškega poslanika in obžaloval njegovo prezgodnjo smrt. V znak priznanja je bik dosedanja ulica kralja Miljutina od ulice Kralja Milana do Aleksandrove ut»-ce prekrščena v Kosterjevo ulico. Nova afera Babe Anufke Soboti ca, 21. febr. n. Orožništvo v Ali-bunaru je izvedlo zanimivo preiskavo, v kateri je ugotovilo, da je znana banaška »čarovnica« baba Anujka, ki je bila obsojena na 15 let ječe, zapletena tudi v neko drugo afero. Orožništvo je namreč prijavilo državnemu tožilstvu, da je vdova Ja-noša Pereloviča dobila pri babi Anujkl strup, s katerim je spravila svojega moža s sveta. Perelovičeva je bila danes aretirana, državno tožilstvo pa je predlagalo preiskovalnemu sodniku ekshumacijo po kojnikovega trupla. 25 na smrt obsojenih rabinov Varšava, 21. febr. g. Več rabinov na Poljskem je dobilo iz sovjetske Rusije brzojavke, po katerih bo prihodnje dni 25 sovjetsko-ruskih rabinov v Ukrajini justi-ficiranih zaradi protidržavne akcije. Zveza poljskih rabinov je naprosila varšavsko vlado za intervencijo. Obenem je zveza poslala raznim židovskim institucijam in osebam v Zedinjenih državah in v Evropi brzojavke, v katerih jih prosi za intervencijo v korist na smrt obsojenih rabinov. Chantempsova vlada Večina, ki je zrušila Tardienjevega finančnega ministra Chčrona in z njim vred celo vlado, je znašala pet glasov. Med večino je bik) vseh 10 komunistov. kolikor jSh šteje francoska poslanska zbornica. Ti komunisti ostanejo seveda v opoziciji v vsakem primeru in bodo zdaj nasprotovaE Chautempsu, kakor so Tardieuju in vsaki prejšnji vladi Če bi b& novi, levo usmerjeni kabinet sestavljen samo iz strank, ki so vrgel vlado, bi Chautemps padel na prvi seji. Večina v opoziciji bi se pretvorila v manjšino na oblasti. Chautemps pa ni sestavil kabineta iz vseh teh strank. Socijalisti predvesm manjkajo. Zato pa si je pridobil tako zvano »radikalsko levico«, ki je zadnjic glasovala razcepljeno. Manjšina pod vodstvom predsednika frakcije Danie-louja je bila proti Cheronu, zinatna večina pa je potegnila z vlado. Loucheur, ki je pravi vodja stranke, je sedel v prejšnji vladi, vstopil pa je zdaj tudi v Chantempsovo ministrstvo. To dejstvo opravičuje prečakovanje, da bo cela ra-dikalska levica podpirala novo vlado. Ker je nadalje privoJil v sodelovanje tndi Briand kot zunanji minister, bi bila zagotovljena tudi podpora republikanskih socijalistov. Zadnjič je namreč itak večina glasovala proti Tardieujevi vladi. Zdaj, ko je Briand pristal na levičarsko kombinacijo, bo to (razpoloženje še narastlo. Nova vlada pa ne bo imela večine, če je ne bodo podpirati socijalisti v celoti in poleg njih še nekateri neodvisni poslanci in drobci drugih skupin, ki so pomagali vreči Tardieuja. Socijaiistiani voditelj BJum je te dni pisal v »Populaire«, da bodo socijalisti podpirali »vlado, ki jo sestavijo radikali m ki bo krepko izvajala program demokratičnih reform in mirovne politike«. Zdaj je vprašanje, ali bodo socijalisti nad radikale šteli tudi Loucheurjevo skupino ali ne. Lahko pa se domneva, da bo njihovo stališče odvisno od vladne deklaracije. Ce jim bo ta nudila dovolj, bodo podprli vlado; če pa ne, se bodo odtegnili glasovanju ali pa celo izrekli vladi nezaupnico. V obeh zadnjih primerih bi bil seveda neizogiben Chau-tempsov padec. Pa tudi s socijaiistično podporo ne bo vladi zagotovljen siguren obstoj. Pridobiti si mora še par ducatov drugih poslancev. Na republikansko levico ne more računati. Mi ji uspe pridobiti drobce drugih centrumaških skupin? To se bo pokazalo pri prvem glasovanju. Ce ostane nova vlada na površju, se bo začutil nov, levo usmerjen kurz v notranji politiki. V zunanji politiki pa se bo naprej izvajal Briandov mirovni program. Zadržanje Francije napram prijateljem se pod novo vlado ne bo prav nič poslabšalo. Francoska zunanja politika je enotna. Pričakovati je kvečjemu še močnejši poudarek odpora proti imperializmu. Jugoslavija kot eden izmed stebrov miru v srednji Evropi more občutiti v tem primeru samo ojačanje svoje pozicije in prijateljstva s Francijo. Poneverbe pri železniški direkciji v Zagrebu Aretacija treh uradnikov in njihovega pomočnika - Pol milijona za nedobavljene prage - Poskusen samomor v policijskem zaporu Zagreb, 21. februarja, n. Zagrebška železniška direkcija je odkrila te dni velike prevare v svojem blagajniškem oddelku. Država je oškodovana za znatne vsote, vendar škoda še ni točno ugotovljena. Prevare so vršili trije uradniki železniške direkcije in neki tesarski mojster na ta način, da so uradniki potrjevali fiktivne račune za izplačilo. Vsak tak račun je blagajnik brez pomisleka izplačal, ker so bile izpolnjene vse predpisane formalnosti Vsi računi so bili. kakor zahtevajo predpisi, potrjeni po treh uradnikih ter ni prišlo nobenemu drugemu uradniku v direkciji na misel. da bi mogla biti za tem dobro premišljena prevara. Eden izmed te trojice uradnikov oa je bil nedavno premeščen in njegov naslednik je takoj ugotovil, da dotični tesarski mojster ni dobavil železnici niti enega samega železniškega praga. Uvedena je bila preiskava in zadeva brez odloga prijavljena policiji. Aretirani so bili uradniki Velimir Le- ščan, Vladimir Siankovič in Albin Žni-daršič. V koliko so posamezno krivi, bo ugotovila preiskava, vsekakor pa je bii eden izmed njih glavni kolovodja. Tesar Edvard Biščan, ki je bil prav tako aretiran, se energično brani ter trdi, da je le figuriral kot dobavitelj in da je ves denar oddajal nekemu uradniku. V kolikor je ugotovljeno do tega trenutka, je železniška direkcija izplačala okrog pol milijona dinarjev za železniške prage, ki jih nikoli ni videla. Aretirani železniški uradnik Albin 2nidaršie je skušal danes dopoldne na policiji izvršiti samomor. V zaporu si je prerezal z nožem žile na obeh rokah. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu zavezali rane ter ga popoldne zopet vrnili policiji. Žnidaršč se je popolnoma resno pripravil na smrt ter se je tudi pismeno poslovil od nekega dekleta. S svojo poročeno ženo Zniflaršič že dalje časa ni živel več skupno. Ranjenec ie izven vsake nevarnosti. Iz seje magistratnega gremija LJubljana, 21. februarja. Danes se Je vršila seja novega magistratnega gremdja. Ob otvoritvi se je Zupan dr. Puc v toplih besedah spominjal pokojnega občinskega svetovalca dr. Josipa Jeriča. Gremrj ie sklenil, da se nakupi doprsni kip msgjr. Toma Zupana ter je odobril poročilo magistratnega obrtnega referenta o razmfh obrtniških koncesijah. Podelila se je koncesija za drogerijo na debelo dr Ani Kanskv, odklonila pa neka prošnja za zobotehmiško koncesijo. Daljša razprava Je razvila o avtobusnih koncesijah. Antona Pečnikarju se }e dovolila koncesija za vožnjo na progi Ljubljana-Borovnica. Ivanu Čarmanu za progo od kavarne »Evrope« skozi Bežigrad in Šiško nazaj do Evrope«, Franu Gradu za progo trgovina Sarabon - Sv. Križ. Miri Lajovic je prt vožnji na Vrhniko dovoljen postanek pred kavarno »Zvezda«. Dalje se je gremii izrekel tudi za avtobusno koncesijo Rafaela Rojaka na progi Ljubljana-Bled. SK. »Jadranu« se je podaljšala najemninska pogodba za siportni prostor v Koleziji za dve leti. Odklonila se je prošnja g. Pavla Steleta za postavitev bencinske črpalke na mestnem svetu na Krekovem trgu. Izdelava tesnih tablic se je oddala tvrdki Engler kot najnižjemu ponudniku. Gremij §e končno razpravljal o 15 prošnjah za srtavbna dovoljenja, M se večinoma tičejo le pr&zfidave raznih lokalov, in izdal 11 strankam uporabna dtovoijeffija za nove hfše in prezidave. Društvo angleških prijateljev v Beogradu Beograd, 21. febr. AA. V prostorih angleško-jugoslovenskega kluba se je vršila snoči ustanovna skupščina za volitev odbora udruženja prijateljev Velike Britanije in Zedinjenih ameriških držav. Za častnega predsednika udruženja je bil izvoljen erpiskop dr. Irenej Velimirovič, v častni odbor pa so bili izvoljeni dT. Vo-ja Marinkovič, minister zunani:h zadev; g Henderson, poslanik Velike Britanije v Beogradu: g. Prince, poslanik Zedinjenih držav v Beogradu; g. Djordje Djurič, jugoslovenski poslanik v Londonu ter g- Leon k? Pitamlc. jugoslovenski poslanik v NVashingtomu. Odbor je sestavljen tako-le: predsednik episkop Irenej Gionjjevič podpredsedniki Leon Jovičič. dr Slavko Gro-ji6 in Jovan M. Jovanovič, tainik Vladeta Popovič, blagajnik Gradimir Kozomerič. Nova boljseviška afera Atene, 21. febr. č. V Solunu so hoteli pristaši boljševikov ugrabiti poveljnika ta-mošnjih ruskih emigrantov generala Kiri-lova in njegovo soprogo. Policijski agenta so prisluškovali razgovorom zarotnikov v neki krčmi ter tako odkrili zaroto proti generalu. Soproga generala Kirilova se je baš hotela odpeljati v avtu z nekimi moškimi, ki so ji bili natvezili, da jo bodo angažirali v nekem kinu kot igralko na klavir. V tem trenutku pa so se pojavili policijski organi. Čim so jih neznanci opazili, so zbežali in se izgubili med pasantl Od soproge generala Kirilova so boljševiki menda hoteli izmamiti neke tajnosti iz protisovjetskega pokreta. Nadaljnja preiskava je v najživahnejšem teku. Parte, 21. februarja. Pariška policija }e odposlala včeraj popoldne odgovor preiskovalni komisiji glede na afero Kutjepova sporočilo, da ie račun Kntiepova pri neki banki v Ctrrichu v višini 22.750 frankov osta nedotaknjen. Justifikacija ameriške morilke Florence-Arlzona, 21. februarja. AA. Morilka, ki ie bila davi fristiificirana, je 26. žena, ki je bila r Združenih državah obsojena na smrt. Posojila PAB Beograd, 21. februarja. AA. Včeraj ie izvršni odbor Priveligirane agrarne banke na svo>i seji podeti! 77 bipoiekarnih in 13 zadružnih posojil 7A2 zadružnikom. Doslej ie privilegirana agrarna banka podelite 116 hipotekarnih in 80 zadružnih posojil 2966 zadružnikom ter 83 meničnih posojil. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek oh 20 Sobota, 22.: Krog s kredo. D. Nedelja, 23.: Ob' 15. Pogumni Tonček. Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. Za ljubezen so zdravila. Liudska predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob nol 20. Sobota, 22.: Car in tesar. B. Nedelja. 23.: Ob 15. Hasanaginica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20. Netopir. Opereta. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Sobota, 22.: Lepa pustolovščina. Ljudska predstava po znižanih dramskih cenah. Zadnjič Nedelja, 23. ob 15.: Net>pir. Kuponi. — Ob 9.0.• 'lakrat v starih časih. Pr7ič. Ponedeljek. 24.: Zaprto. Torek, 25.: Sneg. B. Kuponi. Zadnjič. SENTJAK0BSK1 GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 2015. Sobuta. 22.: Revna kot cerkvena miš. Nedelja, 23.: Revna kot cerkvena miš. Kene obsojen na tri leta Zaključek razprave — Senzacijonalne podrobnosti iz delovanja bivšega gerenta Celje, ai. februarja Danes zjutraj bi se morala razprava proti Francu Kenetu nadaljevati ob 8.. toda je moral biti začetek razprave preložen na 10. uro. ko so šele prispele nadaljnje priče z vlakom v Celje. Takoj po otvoritvi razprave je bil prvi zaslišan računski svetnik Selan. Umestno pa je, da navedemo za uvod še nekaj podatkov iz obtožnice. Kako je bila izvedena rešilna akcija za Keneta V preiskavi zaslišana priča Ivan Vidmar, bivši gerent okr. zastopa, je izpovedal tedaj zelo značilne stvari. Kene je še tekom svoječasne kazenske preiskave podpisal za-stavodajno listino za odškodnino v znesku 160.000 Din, ki se je zavarovala na njegovih posestnih polovicah. Ker pa bi eventualna pravda okrajnega zastopa mnogo stala in ker s prodajo obdolženčevih nepremičnin ni bilo pričakovati popolnega kritja, na drugi strani pa. da se ne bi okrai-nemu zastopu očitalo, da je Keneta gospodarsko uničil, je sklenil odbor popustiti na svojem zahtevku do skrajne ineje možnosti tako. da sta se obdolženec in njegova žena Neža Kene s poravnavo na okrajnem sodišču v Brežicah zavezala plačati nerazdelno za odškodnino 90.000 Din z 8 % obrestmi do konca leta 1926. Značilno le, da je Kene takrat stavil pogoj, da se mora okrajni zastop odpovedati vsem nadaljnjim odškodninskim zahtevkom tudi za primer, da bi se odkrile še kake nove, do tedaj neznane malverzacije, kar ie storil nedvomno v zavesti, da okrajnega zastopa ni oškodoval le do takrat ugotovljene višine na tlakarini. temveč še v drugih panogah denarnih virov. Priča Martin Frece pa Je izpovedal, da so se obdolženčevi osebni in politični prijatelji pozneje potegovali v odboru za to, da naj se Kenetu popusti še od zneska 90 tisoč dinarjev, ki je bi! določen z omenjeno poravnavo. Ker je Kene trdil, da je dobil po pošti anonimno pismo z opozorilom na 2 priložena obračuna, ki bi morala biti kot računski prilogi pri glavni knjigi in upoštevana zlasti med delavskimi izdatki za navoženi gramoz na okrajne ceste in ker je dalje natvezal, da je po naknadnih poizvedbah pri voznikih in po GričarieA'ih osebnih zapiskih dal navoziti za okrog 100 tisoč dinarjev gramoza več, nego ga je bilo vpisanega v glavnih knjigah okrajnega zastopa, je zahteval in končno tudi dosegel revizijo svojega gerentskega poslovanja Dod vodstvom notarja dr. Bartola in nJemu prideljenih članov Ivana Barage. Ivana 5e-pica in Franca Gregorevčiča. Ta komisiia je zares ugotovila, da je Kene izdal za okrajni zastop za 99.2-63 Din več denarja, da pa ti njegovi izdatki na njegovo škodo niso vpisani v blagajniških knjigah. Kakor je izpovedal priča Josip Janežič, sta se oo tej reviziji zglasila neko nedeljo dr. BaTtol in prof. Jarc v spremstvu še enega gospoda pri gerentu Frecetu v Stari vasi in potem tudi še na .Tanežičevem domu. s prigovar-lanjem in nasvetovaniem, naj bi se Kenetu zaradi najnovejše revizije ugotovljena pro-titeriatev priznala« dočim je gerent odkrito izrazil svoje dvome in nezaupanje v dr. Bartolovo revizijo ter odločno zahteval, naj se priče zasirijo pod prisego na sodišču. Ker se torej okrajni zastop ni vdal, je vložil obdolženi Kene 18. avgusta 1928 tožbo za izbris zastavne pravice glede vknjižene terjatve v znesku 90.000 Din iz naslova protiteriatve v znesku 99.263 Din. Frece je zatrjeval, da je bi! okrajni zastop končno pripravljen popustiti Kenetu še za 10.000 Din, Kene Pa je to »malenkost« odklonil z izjavo, češ: naj se izkaže — pravica! Ker naj bi se izvršila ponovna revizija Kenetovega gerentskega poslovanja po izvedencih domačinih, je gerent Frece nujno zaprosil za strokovno revizijo, kar se je tudi zgodilo. Računski svetnik Selan, ki le to revizijo izvršil, je prišel do zaključka, da je prvotno revizijsko poročilo docela zgrešeno, ker Gričarjeva beležnica ni nič drugega, kakor v svrho prevare naknadno izdelan falzifikat. Iz tega pa sledi, da od Keneta v pravdi uveljavljena protiterjatev ne le ni obstojala, temveč je bilo nasprotno šele tedaj na novo dokazano, da je obdolženec kot gerent oškodoval blagajno okrajnega zastopa v Brežicah še v drugih panogah gerentske uprave za nadaliniih 53.815 Din. Ta denar je istotako poneveril. Nove priče glede dovoza gramoza so podale v preiskavi nato v kratkem naslednje izjave: Franc Savnik: »Je popolnoma izključeno, da bi bi! leta 1923. navozil 50 kubičnih metrov gramoza več kakor ga je bilo vknji-ženega.« Manin Slivček: »Navedba v revizijskem poročilu dr. Bartola. da sem navozil na cesto kolodvor—Spod. Pohanca 32 in pol kubičnega metra več gramoza kakor sem ga prejel plačanega, je neresnica, ker na to cesto gramoza sploh nisem vozil, kar sem Kenetu in dr. Bartolu lakrat tudi povedal.« Martin Bratanič: »Tudi mene so spraševali pri notarju dr. Bartolu. koliko sem navozil gramoza in so me hoteli prepričati, da sem navozil 50 kubičnih metrov več gramoza. Povedal sem jim, da se ne spominjam. koliko sem navozil.« Martin Godlar: »Popolnoma je izključeno, da sem jaz v letu 1923. navozil na cesto GIoboko-Dobrova 60 kubičnih metrov več gramoza kakor to trdi dr. Bartolovo revizijsko poročilo, res pa je, da to leto tam sploh nisem navažal nobenega gramoza.« Franc Novoselac: »Da bi bil na cesto Dobova—Kapele navozil 50 kubičnih metrov in na cesto Brežice—Rigonci 70 kubičnih metrov več gramoza kakor se to trdi v revizijskem poročilu dr. Bartola. je neresnično in tega gramoza nisem nikdar navažal.« Janez Drugovič: »Ni resnična trditev dr. Bartolovega revizijskega poročila, da sem navozil na cesto Rigonci—Brežice 30 ku- j bičnih metrov več gramoza, pač pa sem t:a- i vozil le to, kar je v glavni knjigi zapisano.« Kaj pravijo priče sedaj Danes je priča svetnik Selan pojasnil sodišču. kako so napake nastale in kako je mogel Kene Izvršiti očitane mu malverzacije. Tudi tej priči je skušal Kene ugovarjati. V kočljivih primerih pa je danes Kene izjavljal, da se sam čudi, kako je moglo priti do tega ali onega. Drugi je bil zaslišan Anton Žerjav, ki pa se nahaja še v zaporu zaradi krivega pričevanja Vozil je gramoz na ceste v območju brežiškega okrajnega zastopa skoro vsako leto, ker je običajno tudi vsako leto izlicitiral dovoz gramoza na to ali ono cesto. Bi! pa je vedno v redu izplačan za navoženi gramoz. Nekaj časa ie na predsednikova vprašanja če mu je res bila nu-dena v podpis izjava, da je navozil več gramoza kakor v resnici (nad 400 kubičnih metrov) in če ga ie kdo silil k temu podpisu. odgovarjal, da ga ni nihče silil in da sploh ni vide' nobene take izjave, pozneje pa je po predočenju njegove izpovedbe zopet trdil ravno nasprotno. Bistveno pa njegove izpovedbe na stvari niso ničesar izpremenile m je bil priča zopet odveden v zapor. Priča Ivan Vidmar, ki je bil za Kenetom neposredno gerent okrajnega zastopa. Je podal izjave, kakor so razvidne že iz preiskave. Prav dobro pa se spominja, da zne sek 12.500 Din, ki ga je dvignil Kene kot »posojilo« pri brežiški posojilnici, ni bilo posojilo, temveč more reči le: če bi bilo posojilo, bi se moralo o njem sklepati na posojilnični odborovi seji m bi sklep odbora moral priti v zapisnik, kar pa se ni zgodilo. Tak postopek je potreben za vsako posojilo nad zneskom 10 Din. nai bo zaprošeno od kogarkoli. Po vojaško mu je služIl Priča Franc Gričar. upokojeni cestni mojster. je bil v letih Kenetovega gerentova-nja cestni nadzornik za vse ceste brežiškega okrajnega zastopa. Predsednik senata dr. Bavdek je dai odstraniti obdolženca Keneta iz dvorane, ker Je dobil vtis, da se priča boji podati vpričo Keneta točne izjave. Ko pa je ta tak strah zanikal, je bil Kene ponovno priveden na zatožno klop. Gričar pravi, da je zapisoval v svojo knjižico samo delavce in njihov delovni čas, nikakor pa ne od voznikov prejetega in navoženega gramoza. Gramoz je vpisal šele pozneje nekoč na zahtevo in diktat Keneta, in sicer kar za 3 leta nazaj. Opazil je. da je moral Vpisati veliko več gramoza kakor ga je resnično prevzel in kakor ga je bilo zabeleženega v glavni knjigi Bal pa se je izpregovoriti kako besedo in zahtevati kako pojasnilo, ker se je Keneta zelo bal in ker mu je bil hvaležen, da ga je Kene sprejel v službo kot cestnega mojstra. Iz gole hvaležnosti mu je bil brezpogojno vdan. Predsednik: »Res, služili st£ mu prav po vojaško!« Kako je izginila beležnica o gramozu Gričar je dalje izpovedal, da mu je Kene po diktiranem vpisu nenavoženega in seveda tudi neplačanega gramoza zabičil. da mora povsod, zlasti pred sodiščem, če bo kot priča zaslišan, trditi, da si je dotiane beležke delal sproti in da je dotični gramoz tudi v resnici sam prevzel. Kake 3 tedne potem je prišel h Gričailu na dom bivši oblastni poslanec SLS Podvinski in zahteval izročitev te beležnice. Zakaj mu bo služila, mu tudi ta ni zaupal Gričar je potem točno po Kenetovem naročilu pred notarjem dr. Bartolom izpovedal, da je gramoz on sam prevzel in si sproti delal beležke v knjigi. To je natvezil pozneje tudP revizorju Selanu. Končno pa je. osvobojen Kenetovega vpliva, preklical in se odkrito skesal svojega dejanja, ker ni vedel, v kake svrhe ga je hotel Kene izrabiti. Svojo izjavo je potrdil tudi s prisego. Omenjena krjjižica z vpisi gramoza je pozneje brez vsake sled) izginila. Kene kot čuvar morale Nadalje je bila zaslišana priča 25-Ietna vdova Terezija Rihelj. ki je v glavnem izpovedala, da jo je Kene že svoječasno nagovarjal k raznim neresničnim izjavam v neki drugi pravdi, potem glede krive izpovedi napram priči Pavliču in jo končno pregovoril da naj pri sodišču eventualno tudi priseže, da jo je hotel župan v Globokem, Ivan Urek. nekoč na njenem domu posiliti, nakar da bo Urek prišel v zapor, njen mož. ki je sedel tedaj v zaporu, pa na svobodo. Zabičil ji Je, da ne sme pod nobenim pogojem izdati, da jo je on naučil. Zaradi aretacije moža je bila tako zbega-nat, da jo ie imel Kene kot najboljši in najožji prijatelj njenega moža pod takim vplivom. da bi bila zares zmožna takrat tudi pod priseeo Potrditi svojo izm»"ijeno trditev o posilstvu. Kene ji je tedaj dejal: »Bomo pogledal! v tisto gnezdo, kjer ima Urek mlade!« — Nagovarjal jo je. naj potrdi, da ji je Urek grozil z besedami: »Prokleta hči, čakaj, čakaj, če mi nočeš privoliti, vas bom pa sodišču izdal, da ste denar origoljufali.« Pred senatom se Kene in Rihljeva spore-četa in vsak odločno in z burnimi gestami trdita svoje. Pozneje se ie Rihljeva skesala in Je potožila vse svoji sestri, ki ji je svetovala, naj prosi Pavliča in Ureka odpuščanja, kar je tudi storila. Odšla je tudi na sodišče kjer ie svojo izipoved in kleveto proti Ureku skesano preklicala in povedala, kdo jo le nagovoril k temu in zakaj. Zasliševanje Drič ie bilo s tem končano, nač pa ie predsednika naprosi! priča Ivan Urek. da bi rad pojasnil še par stvari iz včerajšnje razprave. Ob 12.30 je predsednik dr. Bavdek razpravo prekinil do 15. Popoldanska razprava Popoldanska razprava se le pričela ob 15. in so se najprej zaslišale naknadno še priče Selan Gričar, Bernhard in Slanič o treh potrdilih, ki so bila Izdana za isto delo. istim delavcem ob istem času in na isti cesti. Priča Selan je izpovedal da je vodil Gričar zapisnike zelo vestno do ure in pare natančno in ni od Keneta nikdar prejd nobenega denarja reč kakor sa Je imel izplačati delavcem. Nato je predsednik sodišča prečital izpovedi dovažakev gramoza, ki so jih podali v preiskavi m revizijsko poročilo oblastnega odbora. Zatem je predsednik podrobno ugotovil za leto vse poneverjena zneske. K temu razkritju so pomagale točne beležke postajenačelnika v Brežicah, ki jih je napravil v času. ko so še železniški uradniki pobirali tlakarino. Obtoženec je ▼ svojih beležkah imel zapisane vse pone-verjene vsote. Kene: Če bi Jaz vse svoje beležke «ni-čil, bi prišel v preiskavo in v zapor po-biralec tlakarine Grubič. Predsednik: Res je. A če bi bili v! mol poštenjak, bi morali pred sodiščem priznati. da ste vi poneverbi denar. AJi bi t* storili? Kene: Bi, gotovo bi. Predsednik: Prav lepo, toda dovolite, da dvomim o tem. Nato je predsednik povedal, da Je sodišče po velikem trudu ugotovilo ponever-jeno tlakarino. ki znaša 101.555.56 Din. »Obtoženec, priznate to poneverbo?« Kene: »Priznam ta primanjkljaj.« Predsednik: »Prva pametna beseda, Id smo jo doslej slišali od vas.« Kazenski in civilni spisi, ki tvorijo pced-zgodovino današnjega procesa, so se pro-glasili sporazumno z zagovornikom in državnim tožiteljem kot prečitanl Ugotovilo se je nadalje, da je bil obtoženec štirikrai kaznovan zaradi ra-zžaljenja časti. Govor drž. tožitelja in zagovor branitelja Ob 15.15 je predsednik zaključi dokazovanje. nakar je povze! besedo državni tožitelj dr. Rus, ki je dejal, da ne bo po-drobno in posebej utemeljeval vseh zločinov. Dokazana je uradna poneverba te naj se presoja po starem ali novem kazenskem zakonu. Keneta se mora smatrati kot državnega uslužbenca v smislu tozadevnih določb novega zakona Državni pravdnft je izloči! iz obtožnice nato nekatere vsote. • katerih bi se dalo dvomiti, da bi Jih obtoženec poneveril Dokazano je tudi da Je nagovarja! h krivemu pričevanju Frana Grf-čarja kakor tudi Terezijo Rihljevo. S"i*>$e= časna oorostilna sodba pred celjsko poroto bi bila morala Keneta izoametovati te ga napeljati k bo!"emu življenju, meste tega pa je zagrešil zopet nove poneverbe ln druge zločine. Neki pismonoša z dolgo-letno vestno službo je bil lani meseca decembra obsoten zaradi nradne poneverbe 3.719 Din na leto dni zapora. Koliko potem zasluži današnii obtoženec? Državni toS-telj se je končno obrnil k obtožencu ter mu dejal naj. kadar pride na svobodo, nikakor ne naorti svoje obsodbe priči Ivane Ureku. temveč naj si Jo oriniše na svoJ r»-čun. Zaključi! je z besedami, s katerimi }e vložil svoičas Kene tožbo proti okrajnemn zacfoou: Naj se reodi pravica! Zagovornik dr. Ogrizek je brani! Ke— ta z lahkomiselnostjo. Uradno poslovanje pri okrajnem zastopu in vodstvo knjig al bilo prvovrstno, in uradniki okrajnega ra-stopa v mnogih primerih niso storili svoje dolžnosti, ker niso vsake napake javili pri-etoinemu ob'astvu. Končno je dr. Ogrizek predlagal, naj se obsodi Kene pogojno, im bi ga spoznalo sodišče krivega. Senat sc je podal nato k pus v ctofdsm ki je trajalo eno uro 15 minut. Ob 21.15 se je senat vrnil v dvorano in je predsednik dr. Bavdek razglasil naslednjo ao&-bo: Obtoženi Fran Kene se obsodi radi rfo- činstva utafe tn prevare ter zaradi napeljevanja Terezije Rihel h krivemu pričevanju na M leta robije (težke ječe) tm na štiri leta izgube častnih pravic. Preiskovalni in zavarovalni zapor od X. novembra 1925. do 5 marca 1926. ter od 11. avgusta 1929. do 21 februarja 1930. se obsojencu všteje v kazen. Glede napeljevanja Franca Grčarja h krivem« pričevanju pa je bil Kene oproščen. Izmenjavanje poljske In jugoslovenske dece Varšava, 21. februarja. AA. Poljsko draSt-re izmenjavo dece se Je obrnilo na pristojna slovenska inesta, da se organizira akcija o a njavi Jugosk>venske in potiske dece med vetlaai šolskimi počitnicami. Velika dvorana hotela Umm v LJubljani. Od nedeffe, dne 23. februarja 193@ naprej, dnevno ob 8. ra?! zvečer velike ntecliiiii*odne tekme v rokoborbi za premijo Din 30.000 pod kontrolo tajnika Mednarodne zveze rokoborcev gospoda Karla Weygold. Prijavili so se sledeči najznamenitejši rokoborci: Budrus, mazurski šampijon, 105 kg Wehram, evropski prvak 1924, Nemčija 112 kg Lobmayer, evropski prvak 1922, Štajerska, 120 kg Kop, jugoslovenski šampijon 114 kg Mrna, slovaški šampijon, 106 kg Doberl, celjski šampijon-amater, 88 kg Johnson, zamorec, afriški šampijon, 100 kg Bachratty, avstrijski šampijon, 110 kg. Kraus, francoski šampijon, 112 kg Proller, dunajski šampijon, 98 kg Nino Equatore, italijanski šampijon 99 kg Naši kraji in ljudje Povsem nepričakovano se je včeraj po Ljubljani razširila žalostna novica, da je ob 9. dopoldne na svojem stanovanju na Bregu, v starodavni Zoisovi hiši, umrl veleindustrijalec Peter Kozina. Še nedavno, še pred nekaj tedni srno ga srečavali na ljubljanskih ulicah, resnega, umerjenega, zdravega. Vzrok nenadne pogibelji? Zdravniki so ugotovili pljučnico na podlagi zastrup-ljenja, zaradi katerega je pokojni moral leči v posteljo pred 14 dnevi, ko se je vrnil iz Beograda. Kakor je sam izjavil, se je tam doli najbrž zastrupil z ribami. Po dveh tednih mučnega bo-lehanja je smrt končala njegovo plo-donosno življenje v starosti komaj 53 let BA je pokojni Peter Kozina, čigar Ime je po njegovem velikem tržiškem podjetju »Peko« znano po vsej državi ln izven nje, tip podjetnega slovenskega selfmademana. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Ribnici in se je v mladosti posvetil trgovskemu poklicu. Kot pomočnik se je osamosvojil 1903 in ustanovil eksportno trgovino za izdelke domače industrije, predvsem čevljev. Osnoval je v Tržiču večjo delavnico in jo stopnjema razširjal, snujoč neprestano na zamisli, da zgradi moderno tovarno čevljev. Ideja se mu je posrečila, a njena izvršitev je morala premagati nešteto ovir, v katerih se je vzorno preizkusila Kozinova podjetnost «n vztrajnost. Po prizadevanju pokojnega Kreka je dobil Kozina za takratne razmere ogromno posojilo pol milijona kron, in tako je začela v Tržiču rasti prva slovenska tovama čevljev. Nemški župan Mally je trikrat ustavil gradnjo, spletkarstvo nemškutarije je neprestano kovalo nakane, da onemogoči utaboritev Kozinove industrije v Tržiču. Zaman. Po odpovedi posojila od strani gospodarske zadruge sredi gradnje je Kozini uspelo dobaviti novo posojilo, tovarna je bila 1911 dograjena in podjetje je začelo zelo lepo pro-cvitati. Največji razmah je tovarna »Peko« dosegla seveda med vojno, a težav-nejši časi so zanjo nastopili v dobi inflacije. Skoro usodna je pred nekaj leti za podjetje postala velika, a neugodna dobava za državo, vendar je tovarna pod preizkušenim vodstvom Petra Kozine prebredla tudi to krizo in doživela celo popolno modernizacijo, po kateri je danes lahko naši domači industriji pred svetom v ponos. Neutrudno in dosledno se je Peter Kozina zadnja leta posvečal organizaciji tovarne in trgovine, ki se po izvrstno ureienih podružnicah izvršuje v vseh Večjih krajih Jugoslavije. Vdan v usodo tragičnega naključja, a v zavesti velikih doseženih smotrov svoje delavnosti je veleindustrijec Peter Kozina za vedno zatisnil oči. Sam si je postavil najlepši spomenik in v zgodovini slovenske industrije bo njegovo ime vedno blestelo s slovesom velikega piionirja. Čast spominu vele-industrijca Petra Kozine! MaH notres Dne 19. t m. ob 18.44 se Je trdrla velika skala, viseča že stoletja nad mostom, ki pelje s tovarne Vintgar k restavraciji v Vintgar. Škode ni bilo na mostu nobene, samo nekai drobcev skale ie zadnji del mosta za promet z vozom zaorlo. Ker pa je velika skala konglomerata (vavore) zasedla polovico struge Radovne. ki je zadaj zožena na komaj 2 in pol metra, obstoja peri kakem nalivu nevarnost, da zožena voda odnese most m da mostmfce podere-}o, kakor leta 1926.. vse naprave v Vint-gariu, katerega vhod je od tega most« ko-mai pol kilometra oddaljen. Obstoja pa tudi nevarnost ob času, ko se V naših planinah to«Di sneg, da večja voda Podre novi. pred tremi leti zgrajeni most in poškoduje vse nove stavbe pri Golobo-vj tovarni v Vintgarju. Ta padec skale so zabeležiti Jako jasno vsi potresomerii našega observatorija pod Triglavom, ki je od mosta komaj 200 m oddaljen. Diferenca nivoja je samo 35 m. Eno uro pozneje se ie pomavlial še mali odir skalovja kar so aparati točno beležili. Sedaj se je razburkano skalovje popolnoma umirilo. Še ored 30. leti Je stala pod to skalo lesena bajta, kjer so Leskovčevi mirno kuhali žganje. Prof. dr. A. Belar. m Dr. Josip Jerič f ^ Iz vrst Ijubljanskin odvetnikov "je včeraj dopoldne smrt prerano ugrabila g. dr. Josipa Jeriča. Simpatičen mož je bil, dober pravnik, a v političnem udejstvovanju strpen in dosleden pripadnik bivše SLS. Doma je bdi iz Št. Vida pri Stični, kjer se je v dobri kmečki hiši rodil 23. decembra 1881. Po dovršenih študijah se je odločil za odvetniški poklic. V času prevrata je zaslužno deloval v Narodnem svetu. L. 1919. je odprl odvetniško pisarno. Istočasno se je začel tudi politično udejstvovati v bivši SLS in ie bil oktobra 1927 na listi SLS izvoljen v ljubljanski občinski svet, v katerem je ostal do smrti. Zato je mestna občina izrazila svoje žalovanje in izobesila na svojih poslopjih črne zastave. Enako izkazujejo čast svojemu članu in sodelavcu Mestna hranilnica, Zadružna gospodarska banka in Pokojninski zavod. Krut udarec je dr. Jeričeva prerana smrt za njegovo ljubljeno fdružinico. Pokojni zapušča globoko užaloščeno vdovo, gospo Heleno roj. Pahorjevo iz ogledne narodne družine iz Renč pri Gorici, in tri sinove Božidarja, Smilja-na in Josipa, ki z materjo objokujejo prezgodnjo smrt dobrega očeta. Pomoči ni bilo. Pokojni dr. Jerič je že iz dijaških dob bolehal na težki notranji bolezni. Pred tednom se je moral podvreči težki operaciji, a le smrt ga je rešila trpljenja. Pogreb se bo vršil v soboto ob 16. s Stare poti 2 k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin! Razstava planinskih fotografi i v Zagrebu V dobi zagrebškega velesejma, ki bo otvvrjen 5. aprila, bo na velesejmskih prostorih velika mednarodna fotografična rn domača fotoamaterska razstava. V okvirju te razstave prirejuje fotosekcija Hrvatskega planinskega društva v Zagrebu razstavo planinskih fotografij o>b sodelov-m Jc fotoamaterjev, članov zveznih planiuarskih društev v naši državi. Namen te razstave je propagande za umetniško snemanje pri rodnih motivov in revija fotografij naših lepih gorskih krajev. Razstavijo se lahko slike planm, planinskih naselbin, planšarskih koč, krajev, ki so važni za izletnike, skalovja, motivi etnografije, flore in faune naših planin ter sploh vsi zanimivi in značilni motivi naših planinskih kraiev. Razstavljajo lahko vsi fotoamaterjt, STa-ni zveznih planinarskih društev, fotografije pa naj se pošljejo do 20. marca na naslov: Hrvatsko plfnmarsko društvo, foto sekcija v Zagrebu, Do'ac br. 1. Najboljše slike ^o-be nigrade. Podrobnejši pogoji in navodila glede razstavljanja, opreme, formata itd. se dobe pri Slovenskem planinskem društvu v LjuMjani, Dunajska cesta št. 1, palača Ljubljanske kreditne banke. Za to razstavo fotografij na zagrebškem velesejmu je že sedaj veliko zanimanje. Ker bo prišlo na velesejem v Zagreb mnogo tujcev, se pozivajo fotoamaterji, člani planinskih društev in njihovih podružnic, da s svojimi najboljšimi deli sodelujejo pri tej razstavi. Trboveljski diletanti gostujejo Litiia. 21. februarja V nedeljo so gostovali Sokoli iz Trbovelj v litijskem Sokolskem domu z Noel Co-wardovim »Nedeljskim oddihom« Tale stvar, v originalu nazvana »Week-end«. je polna komičnih scen, razmeroma dobrih oderskih zapletljajev ki se vsi zavozljani momenti razpletejo v posrečene situacije, ki jih smeha željna predpustna publika kvi-tira z odobravanjem. Treba pa Je za ta komad dobrih, inteligentnih predstavnikov. Sodeč po nedeljskem delu ima trboveljski oder dobro sestavljeno igralsko družimo. Nimajo samo vesel ia do oderskih desk, imajo tudi potrpljenje in veselje, da vloge pridno memorirajo. V tem so lahko vzor mnogim podeželskim odrom. To je gotovo lep uspeh 1'jubljanskega režiserja prof. Šesta, ki je združeval nekaj sezon vse trboveljske diletante ter jih skozi več zimskih mesecev uvajal v gledališke skrivnosti. Da je njegova šola res zalegla, kaže dober razvoj oderskega diletantizma v vsem revirju. Predvsem seveda pri Sokolih, ki imajo največ inteligence v svoji sredi. Igro ie režiral g. inž. Freyer. V kolikor se spominjam še prireditve v ljubljanski drami, bi rekel, da je njegova režija veren dvojnik ljubljanske. To pa je za njegovo lepo stremljenje le poklon. ker se mu je duhovna stran režije povsem posrečila. Kratek pogled na gledališki list: Plavšak je bil kot pisatelj Bliss zelo elegantno umerjen gospod. Paradiževa v vlogi Judite Blissove je bila v nekaterih momentih na višku in je v splošnem zelo verjetno glu-mila damo, ki ne more pozabiti nekdanjih časov oderske slave. Razvajena, »enfants terribles« v vlogi umetnikove hčerke in sina sta Gukjatijeva m Rak predstavljala samostojno vzgojeno mladino ekscentrišnih familij. Seveda si starši niso prav nič k srca Jemali njiju nemogoče emancipacije. Njuna igra spada prav dobro v vzgojno debato. Bellenzierjeva Je prav koketno in polno življenja prednašala svojo vlogo Mv-re Arundel. Diplomata Richarda Greatha-na je igral inž. Freyer kot revmatičnega ženitve željnega starca. Jeckie Goytonovo, ki jo je povabil pisatelj Bliss. da jo študira čez nedeljo za svojo novo knjigo, je podala gdč. Sikukova nad vse realistično. Sandija Thyrella, po poklicu boksarja, je predstavljal Odlazek, najboljM mož vsega ansambla. Stranska vloga, izdelana do malenkosti, je boksala našo publiko prav v sredino mišic, da je vladal ves čas animi ran smeh v dvorani. Prav tako je bila dobro podana služkinja Klara gdč. Ramov-ževe, takisto efektna oderska figura, ki je prodrla z naravno komiko. Skratka: Gostovanje trboveljskih sosedov je bilo sprejeto od naše publike kar najsimpatičneje. Prinesli so nam večer smeha; z aplavzom, ki so ga prejeli po vsakem dejanju, pa so dobili zagotovilo, da bodo v naši sredi vedno dobrodošli prijatelji, ki jim je zagotovljena polna dvorana. Mimogrede še to: litijski Sokolski oder nujno kriči po tehnični preuredbi. Naj bi vzel odbor to perečo zadevo energično v roke. Potreba je že skrajna! Da je odbor inicijativen, je pokazala godba med odmori, mestoma za malo dvorano preglasna. —nč.— Neznan ponesrečenec v železniškem jarku Sava. 21. februarja Ko je privozil včeraj popoldne osebni vlak iz Zagorja v tukajšnjo postajo, je javi strojevodja službujočemu prometniku, da leži v jarku pod progo v bližini Škerbeče-vega lesnega skladišča neznanec. Po odhodu vlaka so delavci preiskali Jarek in so res našli tamkaj v nezavesti ležečega moškega. Bil je ves krvav, na glavi pa mu je zijala močna rana. Nesrečnika so prenesli v čakalnico, vsa prizadevanja domačinov, da bi ga zdramili k zavesti. Pa so bila zaman. O zagonetni najdbi so takoj obvestili litijsko orožniško postajo, ki je odposlala patruljo. Identitete ranjenca niso mogli ugotoviti, ljudje iz soseske pa so izpove dali, da je bil ponesrečeni mož že ve:krat tukaj. Potikal se je okrog kot berač, ^rs-jačil je zaradi pohabljenih rok. Po mtšlje-nju tukajšnjih ljudi je prosjak doma nekje iz okolice Brežic, kakor je svojčas sam pripovedoval. Kakšna nezgoda se Je utegnila dogoditi nesrečnemu brezdomcu, niso mogli ugotoviti. Domine v pa ie več. Ni tudi nemogoče, da bi skočil z vlaka, pa se ie uri padcu tako usodno poškodoval. Izključeno pa je, da bi šlo za napad. Ker se ni ponesrečenec zavedel niti do večerne ure. ga ;e savski župnik dal v sv. olie. Nezavestnega moža so s snočrrjim nočnim '/lakom odpeljali v Hubliansko bolnico. Zaradi iz-stematično lotila svedrovskega posla. Policija se trudi na vse načine, da vlomilce vtakne za zamrežena okna. Po mnogih tatvinah v privatna stanovanja so pričeli vlomilci obiskovati tudi gostilniške lokale. Poročali smo že o vlomu v neko gostilno na Stari poti, dalje v par gostiln v Šiški in drugih predmestjih, ter vlom v gostilno M. Petriča na Dunajski cesti št. 31, kjer so tatovi odnesli 2 celi šunki, 5 kg sira, 2 kg ogrskih salam, 10 klobas, 1 kg špeha, 1 steklenico konzerviranih rusov, več škatelj sardin, nekaj jestvin, cigarete, 104 1 raznega vina in žganja, več ducatov serviet, veliko množino navadnega jedilnega pribora, večjo množino prtov in okrog 60 srebrnih žlic, desertnih nožev in vilic v znesku okrog 16.000 Din. Po sledovih sodeč so bili na delu trije vlomilci, od katerih je nosil eden široke, ameriške čevlje, drugi špičaste, tretji pa nekoliko širše, a manjše. Drug večji vlom je bi! izvršen včeraj dopoldne v prostore gostflničarke Ano Fabjanove v Študentovski ulici št. 1. Neznani vlomilec se je splazi! v tretje nadstropje popolnoma neopaženo in sicer okrog 10. Sprva je skušal prekopati zid, da pride v sobe uslužbencev, a se je premislil in utrl vložke v vratih. Napravil je okrog 70 cm visoko in le 25 cm široko odprtino nakar je zlezel notri. Iz velikosti odprtine se sklepa, da je moral biti storilec zelo šibak, vendar spreten in okreten. V sobah je vdrl v vse omare ter ukradel kletarju Francetu Trnovcu 2100 Din, ku-'larici Rozi Tičarievi 900 Din ter zlato verižico. prvi natakarici Slavki Bečanovi 400 ter d-ugi natakarici Milki 3rol'hovi 50 Din. Razmetal je vse perilo, ki ga pa ni vzel s seboj. Iskal je le denar. Drzni vlom so domači opazili že dopoldne, vendar ni bilo o storilcu ne duha ne sluha. Dogodek so prijavili policiji, ki je šla takoj na delo, da izsledi drzne sve--ovce. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-čica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Največja predpustna prireditev bo letos 1. marca na Taboru pod devizo: „ Pustu i sejni" Premiera! Ob tn 9. uri! Fflm ljubezni in strasti mladega vročekrvnega kneza! Očarljive, nepozabne slike! Ftttn iste lepote kot »SELO GREHA«! V glavni vlogi Na razpotju strasti Elitni Kino Matica 'Vera Malinskafa • Kralj pokrovitelj ruske razstave v Beogradu. Ni. VeL kralj Aleksander }e prevzel pokroviteljstvo razstave ruskih slikarjev, ki bo prihodnji mesec otvorjena v Beogradu. Knez Pavle pa ie prevzel zaščito nad to razstavo. • Odlikovanje". Njeg. Ve!, kralj Rumuni-Je je podelil orožniškemu kapetanu I. razr. MŠanu Kovinčeviču, komandirju kranjske orožniške čete oficirski red rumunske krone IV. stopnie. Iskreno čestitamo! • Princ Sikst Parmski v Beogradu. Francoski po-slanik Dard v Beogradu ie priredil v francoskem poslaništvu kosilo na čast burbonskega princa Siksta Parm-Skega, brata bivše cesarice Zate. Na kosilu je bii nadalje rumunski poslanik Filidor s soprogo, dvorno damo romunske princese Jelene in g. in ga. Selevier, sotrud mikov »Revue de deux Mondes«. Sinoči je odpotoval princ Sikst v Pariz. • Diplomski izpiti na filozofski fakulteti. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze so naredili v februarskem terminu 1930. diplomske izpite ti-le kandidatje in kandidatke: Adlešlč Miroslav (fizika in fizikalna kemija), Eržen Leon (nemščina in primerjalna književnost), Oorše Friderik (slovenska književnost m primerjalna književnost), Ju-rkovič Ljubomir (filozofija in pedagogika), Maly Viktor (italijanščina fn primerjalna romanska gramatika), Medica Drva (francoščina m primerjalna književnost), Petkovič Milivoj (srbsko-hrvatska književnost in srbskohrvatski jezic), Rudolf Branko (zoologija in botanika), Schaup Emilija (nemščina m primerjalna književnost), Skaberne Bogomir (nemščina tn primerjalna književnost), Stepi šnik Drago (geografija in obča zgodovina), Sterniša Vladimir (teoretična in uporabna matematika), Stim Anica (francoščina in primerjalna književnost), Štancer Franc (teoretična m uporabna matematika), Šter Josip (slovenska književnost in slovenski jezik) ter Vedra! Ljudmila (filozofija ta pedagogika). • Imenovanje v državni službi. Dosedanji pomožni tajnik policijske jorave v Sarajevu Jakša Stainiič ie imenovan za komisarja obmejne in železniške policije v Mariboru, dosedanid komisar obmeme in železniške policije na Rakeku Slavko Brav-ničar pa za pomožnega tajnika Dravske banske uprave • Napredovanje v Jnstlčni službi. S kraljevim ukazom je dr. Anton KržišnBk, tajnik upravnega sodišča v Sarajevu, pomaknjen v 4.a skupino I. kategorije. • Izpremetnbe v sodni pisarniški službi. V sodni pisarniSki službi so imenovani: pisarniški uradnik Miroslav Kušar v Kranj-sitoi gori za izvršnega uradnika v Ptuju; zvani anica Terezija Horvat v Kamniku za kanclistko v Vranskem; bivši kanclist v Komnu Ivan Brišmik za kanclista v Kozjem bivši kanclist na otoku Cresu Marij Pire za kanefista v Kamniku; bivši ofioijal v Trstu Alojzij Bezlaj za ofiaiiala pri okrožnem sodišču v Novem mestu; bivša pisarniška uradnica v Kopru Leopoldina Rudež za kanclistko v Ptuju; zvaničnik v Celju Franc Langer za kanclista v Krškem; žan-darmerijski narednik Ferdinand Žižek, za kanclista v Kranjski gori hi kanclist pri okrožnem sodrišču v Šibeniku Maks Farkaš za pristava v moški kaznilnici v Mariboru Premeščeni pa so: izvršna uradnika Anton Mere iz Ptuja k okrožnemu sodišču v Maribor ir. Anton Linder z Vranskega k okrož nemu sodišču v Mariboru; višji oficijal Iv. Rupnik iz Št. Lenarta v Mursko Soboto ter pisarniški uradniki: Liudevit Fras iz Kozjega v Celje. Fran Bokalič te Kamrcfka v Radovljico m Štefan Pušaver iz Murske Sobote v Št. Lenart. • Iz novinarstva. »Podtika« Javlja, da sta rfiena zagrebška dopisnika gig. Bora Pro-danovič ta Viktor Fink izstopila iz njene službe. • Ljubljanski banskl sanitetni svet. V četrtek se ie vršila v Ljubljani otvoritvena seda banskega sanitetnega sveta, ki jo je otvoril ban g. Dušan Sernec s pozdravnim nagovorom na polnoštevilno prisotne Gane. V nagovoru je na kratfko obrazložil veJiko važnost, delokrog in bodoče naloge te Institucije. • Skupščina Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Kakor smo že poročali, se bo 29. marca vršila v Beogradu redna glavna skupščina Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Vabila z dnevnim redom so fe razposlana. Na dnevnem redu bodn med drugim predlog o pristopu k Zvezi slovanskih mest, proračun za leto 1930. ter razna predavanja o komunalnih problemih. Prcfcsor dr. Evgen J are, ljubljanski podžupan. bo predaval o nalogah naših mest v snlošnem kulturnem in naciionalnem pogledu, državni svetnik dr Štefan Sagadin pa o položaju mest v novi upravni organizaciji ter o so-delovanju mest na reformi oprave. Ministrstvo za promet J« b#o naprošeno, da odobri delegatom znižano vožnjo na državnih železnicah. • Udeležencem kongresa dlja&e Male antante v Pragi naznanja odbor: Vsak udeleženec mora rrrrtS izletno legitimacijo bi značko, ki jo dobi za 20 Din; z legittS-macfio doseže brezplačen dostop, popuste psi vstopninah Itd. Odbor priporoča da se vsi toplo oblečejo in vzamejo s seboj odejo. Ker avstrijski konzulat ni dovolil ni-kakih olajšav glede vizuma, mora vsak udeleženec plačati še 20 Din za transitni vizum; če bi se v zadnjem trenutku taksa znižala, se bo ostanek povrnil v vlaku, — Kdor želi zamenjati dinarje v češkoslovaške krone. na.i se zglasi v svetovi sobi od 10.—12. Za odhod se zberemo v nedeljo ob pol 12. na glavnem kolodvoru. Za nadaljnje informacije za udeležence na razpolago odborniki tudi popoldne od 4. do 6. v svetovi sobi * Družba sv. Cirila In Metoda opozarja •svoje podružnice, da čim prej skličeio občne zbore ter naznanijo vodstvu odbore. * Vojnovičev muze! v Dubrovniku. V Dubrovniku se je pričela akcija za ustanovitev Vojnovičevega muzeja. Pokojnikov brat dr. Lirio Vojno vič je obljubil, da bo, ako se bo ideja realizirala, izročil muzeju zlasti vse rokopise pokojnega književnika Iva Vo.iuoviča * Mestna pekarna v Zagreba. Težkoče glede ureditve krušnih cen v Zagrebu so tamkajšnji] občinski upravi dale povod akciji za ustanovitev mestne pekarne. Pekarna se bo urediia po vzoru mestne ekonomije, ki že več let zadovoljivo regulira cene zelenjavi na zagrebškem živilskem tr-žišču. Novo! Premiera ob y26., y28. in 9. uri! Bučk Jones v filmu senzacij in pustolovščin • • • Kino Ideal * Oproščeni plačevanja državnih raks. Z odlokom finančnega ministra sta oproščeni plačevanja državnih taks Kmetijska družba in Hiralnica sv. Jožefa v LJubljani. * Predavanje o sadjarstvu v Litiji. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Lit® bo imela v nedeljo ob 10.30 sestanek svojega članstva. Zborovalcem bo predaval g. Andrej Skufj, nadzornik sadnih vrtov iz Ljubljane. K predavanju so vabljeni tudi nečlani, ki se zanimajo za to gospodarsko stroko. Po predavanju se bo vršil društveni občni zbor. Kraj zborovanja bo v litijski osnovni šoli. * Izlet Hrvatov na Kum prt Trbovljah. V nedeljo bo priredila zaigrebška sekcija »Prijatelja Prirode« skupni društveni izlet na Kum. Izleta se udeleži tudi smučarska sekcija. * Smrtna kosa. V Trstn Je umri v najlepši dobi 39 let g. Ciril K r a v o s iz znane tržaške narodne rodbine krat g. Vladimira tajnika ljubljanske pravoslavne občine. Parastos za pokojnikom bo v ponedeljek 24. t. m. ofo 10. v ljubljanski pravoslavni kapeli. Vabljeni vsi prijatelji ta znanci te tržaške rodbine. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Svarilo pred sleparji. Kakor nam poročajo, potujejo sleparji, ki se izdaja io za poverjenika Privilegirane aerarne banke po raznih krajilh države, doslej zlasti po Vojvodini in Bosni, ter se ponujajo judem, da jim bodo preskrbeli pri banki ugodna posojila. Zd svoje obljubljeno »oosredova-nie< se dado seveda, od Ijudj dobro plača-čati, potem pa izginejo. Svarimo javnost pred takimi sleparji, ker Privilegirana agrarna banka sočoh ne zaposluje poverjenikov, ki bi imeli pravico nabirati prošnje za posojila. Ce bi se kje tak sleoriT po'a-vil, naj vsakdo, če more, takoj pokliče orožnika ali stražnika. * Bivši orožniški narednik Pire zopet pred sodniki. Okrožno sodišče v Sarajevu je odredilo ponovno obravnavo proti bivšemu orožnilšikemu naredniku Krču, ki Je obtožen hudodelstva uboja, izvršenega leta 1914. Obravnava se bo vršila po novem kazenskem zakonu pred velikim senatom okrožnega sodišča, kateremu bo predsedoval sodni nadsvetnik Bošnjakovič. Obravnava le določena za 14. marca letos. * FalzJficiranJe šolskij, spričeval. Sarajevska polšccji je prišlo v roke falzifncirano spričevalo gimnazije v Nikšiču. Spričevalo je bilo izdano nekemu sarajevskemu železničarju, ki naii bi napredoval v svojem položaju na podlagi tega spričevala. S tem v zvezi sta bila aretirana Dušan Aleksič in Spiro Miloševič, loj sta železničarju prijavila omenjeno spričevalo in ki sta osum-trena, da sta se sploh bavila s falzificira-ttjem spričeval in s prodajo takih spričeval nižjim uradnikom. * Poškodovan prt fantovskem pretepa. V neki gostilni v Semiču so se pred dnevi stepli fantje in se pošteno obdelali s pestmi in raznimi trdimi predmeti. Med pretepajoče se fante je zašel tudi 34 letni dninaT A£o?z NampeK Iz Babče vasi pri Semiču, katerega se je lotil neki posestniški sin in ga z vso silo udara po očeh. Fanta je zafila kri in Je padel po tleh. Namipelj se Je nekaj dni zdravil doma, ker pa so poškodbe na očeh postajale vse bolestneiše, je moral priti na zdravljenje v splošno bolnico v Ljubljano. S pretepači fcnašo seveda opravka orožniki. * Nevaren nepridiprav pod ključem. Zagrebška policaja je v sredo popoldne na tamkajšnjem kolodvoru aretirala nekega sumljivega možaka, ki ni imel niti vozne karte niti dokumentov. Na policiji se je ugotovilo, da je neznanec Peter Turk, ki je lani oslepari! inžeojerja Jakoba Sandmay-erja za 1720 Din, češ, da bo zanj kupoval železniške prage. V Mariboru je lesnega trgovca Franca Podlipnika osleparil za 6000 dinarjev. Policija ga je izročila sodišču. Za njim je bila že mariborska policija razpisala tiralico. * Obleke In klobuke kemično čisti. bar. va In ""sira tovarna los. Reich. * Občni zbor Društva hišnih posestnikov za Bled ln okolico se bo vršil v nedeljo 23. t. m. ob 3. uri popoldne v hotelu g. Cerneta pri »Petrami« na Bledu. Razen običajnega dnevnega reda se bo razpravljalo o raznih stanovskih in lokalni zadevah ter bo poročal zvezni predsednik g. Ivan Frelih. 288 Iz Ljubljane n— Opozarjamo na cerkveni koncert, katerega priredi železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v ponedeljek 24. t. m. ob 20. v frančiškanski cerkvi. Resne koncert-* ne točke mnogo veličastnejše vplivajo na ooslušalca v cerkvi kakor pa v koncertni dvorani. Na tem cerkvenem koncertu bodo sodelovali: močan mešani zbor društva »Sloge«, dalje orkester, ki je sestavljen iz članov orkestralnega društva, opernega in društvenega orkestra, pri orglah g. Neffat, kot srfsti nastopijo Ribičeva, Marčec in Premelč. Koncert bo vodil dirigent »Sloge« g Heri Svetel Občinstvo prosimo, da si vstopnice za ta koncert kupi že v pred-orodaji, da ne bo pred vhodom v cerkev neprijetnega navala. Predprodaja v Matični knjigami. n— Visoko priznanje profl Jankovičn. V nedeljo se bo vršila ▼ pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišiča skromna svečanost Proti Dimitriju Jankovi6u izroS predsednik organizacije ruskih oficirjev ▼ Ljubljani general Zoltenko blagoslovljeno listino (gramotD). s katero izreka mitropolit Antonij proti Jankoviču iskreno zahvalo, da že 10 let brezplačno opravlja vse cerkvene posle za ruske emigrante ▼ Ljubljani. Mitropolit Antonije je poslal proti Jankoviču gramoto na prošnjo predsednika organizacije ruskih oficirjev v Ljubljani generala Žoltenka. u— iz gledališča. V operi se bo v nedeljo popoldne pela »Hasanaginica« s Thier ryjevo v naslovni vlogi, zvečer pa Straus-sova opereta »Netopir«. — Drevi se bo v drami igrala Klabundova drama tt kitajskega »vi j eni a »Krog s kredo« ln bo prvič igral Vlogo Cang Linga g. Mirko Kaukler. V nedeljo bosta dve predstavi: ob 15. Špi-carjeva mladinska igra »Pogumni Tonček« ob 20. pa veseloigra »Za ljubezen so zdravila«. Obe predstavi liudski po znižanih cenah. — Namesto Verdijevega »Ernanfia« se bo drevi pela v operi Lortzingova komična opera »Car in tesaT« z Betettora v vlogi mestnega župana. Za red B. UliBi n— Veseloigra »Revna kakor cerkvena miš« na Šentjakobskem odru. V soboto 22. in v nedeljo 23. t m. uprizori Šentjakobski gledališka oder izvrstno veseloigro »Revna kakor cerkvena miš«, ki Je dosegla po svetovnih odrih velik uspeh. Dejanje slika življenjsko silo mlade revne deklice, ki doseže preko vseh ovir malo sreče ln malo solnca, kakor pravi sama. Oglejte si to lepo veseloigro. Za predstavo so se nabavile nove draperije, pohištvo pa je izdelala tvrdka Stanko Grčar. Radijska tvrdka Fr. Bar bo oddajala med odmori operetne komade. Vstopnice se dobe v trgovka gosp. Miloša Karničnfka na Starem trgu. o— Lutkovno gledališče na Tabora. V nedeljo 23. t m. ob poi 16. ori premiera pravljične igTe v štirih dejanjih »Rdeča kapica«. Vabimo na obilen poset. n— Zimsko kopališče SK. Ilirija v LJubljani je otvorjeno dnevno od 10. do 16. in od 18. do 20., v sobotah od 16. do 30., ob nedeljah pa ves dan. Kopalcem so na razpolago lep bazen in prhe s toplo vodo. Člani kluba plačajo Din 7, nečlani pa Din 10 vstopnine Kopalni prostori so prijetno ogreti in nudijo kopalcem vso udobnost. n— Prijateljski sestanek zdravnikov, ki se pripeljejo za nedeljsko skupščino zbornice že v soboto v Ljubljano, jn kolegov Ljubljančanov bo v soboto ob 8. zvečer v posebni sobi hotela »Slon«. u— Slavistični klub DSFF bo priredi! v nedeljo 23. t m. ob 10. dopoldne v univerzitetni zlbornici svoje 4. javilo predavanje. SK ILIRIJA V LJUBLJANI Zimsko kopališče otvorjeno od 10. do 16. ln od 18. do 20., ob sobotah od 16. do 20., ob nedeljah ves dan. Lep plavalni bazen, prhe. Topla voda In zrak. Člani Din 7.—, nečlani Din 10.—. V interesu Vašega zdravja _ je, da kupite aluminijasto kuhinjsko posodo, ki ne rjavi in Je tudi najbolj trpežna. Dobite jo najceneje edino le pri tvrdki STANKO FLORJANČIČ LJubljana Sv. Petra cesta 26 Najnovejše bombe smeha! Vihar krohota! Kralja smeha Pat in Patachon r najnovejSena dura smeha in zabave kot bogata dediča in kralja mode Danes premijera ob 4., in 9. Telefon 2730 KINO „DVOB" m .-r'i:-f.'-' Govori! bo ob skioptičnih slikah g. Bratko Kreft o gledališki umetnosti. Cenjeno občinstvo vabimo k temu zanimivemu predavanju. Vstop prost. n— Zimski dan Rdečega križa na Viču. Viško društvo R K je priredilo v nedeljo 16. t. m. svoj dan, ki je nepričakovano dobro uspel in prinese! tudi lep gmoten uspeh. Dopoldne je nabiral podmladek po občini prostovoljne prispevke, popoldne rn zvečr pa sta se vršili v dvorani Soki-l-skega doma akademiji: Popoldinska akademija je privabila toliko mladine in njenih staršev, da ie bila dvorana nabito polna. Nastopil je podmladek z deklamacija-nri. petjem in igricami. Nastopajoča mladina je častno rešila svojo nalogo, t a kar gre predvsem zahvala učiteljskemu zboru. Prijetno so nas presenetile viške učiteljice, ki so pod vodstvom ge. Lapaj.ietcr ve zapele 2 pesmici ter bile deležne navdušene pohvale. Žal, da niso mogle nastopiti na večerni prrredntvi. ki je istotako privabila polno hišo vfškega občinstva vseh slojev. Naši širši javnosti se je Ob tej priliilkd dostojno predstavil ravnateBj viške meščanske šole g. Fakin. ki je bil prav za prav spiritus agens et movens celodnevne prireditve. Opisal le postanek, razvoj in pomen R K v vojni in mirni dobi. Nato je nastopfl pevski krožek Vič-Glince pod vodstvom g. patra Gotfrida, ki je zapel tri pesmj in žel zane toplo priznanje. Program te zaključil g. Verbič star. s sokolsdcim pevskim zborom, ki ie izvrstno zapel 3 domače pevske skladbe In Rosembe^gov »San«. Po končanem sporedu se Je razvila ant-rmrana zabava. Viška javnost žeK, da bi odbor R K pod vzel še več takih prireditev. n— Torbico le Izgubila. Pred dnevi Je tagnbia ga. Ivanka Gotjeva, stanujoča v švabičevi ulioi ročno torbico v katen je imela 1400 Din v bankovcih m nekaj drobiža. Torbico Je ponoči nekdo našel in jo prinesel na policijo. Policija jo je iztočila lastnici, toda brez denarja, ki ga je že pred poštenejšim najdSteljem poforal nekdo iz torbice in jo zopet zavrgel. o— Najdba vojaške granate. V mestu nefcie so našli delavci na odprtem prostoru vojaško ročno granato. Nevarni predmet, ki je prišel tja na nepojasnjen način, Je bil izročen vojaški upravi. n— Aretirana cerkvena tatica. Predvčerajšnjim popoldne so zalotili ljudje v šentjakobski cerkvi neznano starejšo dobro retieno žensko, ki si je pravkar prilastila več predmetov z oltarjev. Neznanko so pričeli ljudje takoj preganjati, nakar so jo zunaj izročili stražniku. Pri njej so našli nekaj prtov ter Hekaj dragih predmetov, ki jih Je sfcrila pod plašč. Pozneje se ie ugotovilo, da se nesramna tatica piše Pavla Vralbčeva, ki je znana ta že večkrat zabeležena v tukajšnji kriminalni razvidnici Ukradene predmete so ji odvzeli ter jih izročili župniku. Kradliivko so po zaslišanju odpravili na sodišče. n— Okradena blagainičarka. V Ramenskega iri. ie predsnočniicn ukradel neznan ztikovec ŠtefanitH Dolančevi blagajnlčarki neke tukajšnje lesne tvrdke. ročno torbico z 8 kfjuči, od katerfti so bili nekateri blagajniški. V torbici ie imela Dolančeva tudi več dragih predmetov ter okrog 100 Din gotovine. Tat }e bil bržkone poučen, da se nahajajo v torbici ključi blagajne ter je nameraval skoro gotovo vlomiti tudi v prostore ter blagajno omenjene tvrdke. K sreS pa Je Dolančeva tatvino še zvečer zapazila in Jo prijavila policiji, ki Je ukrenila potrebno, da se onemogoči eventuežw poskus vloma. n— Danes vsi v Union na ples Jadranske Straže! Kot posebnost nam je omeniti, da se je prijavila pod vodstvom ge. Desanke Knezove tudi Skupina srbskih narodnih noš, kJ bo po svoji čudovito lepi pestrosti vzbujala posebno pozornost in ki se bo v svojem nacionalnem kolu razvila do polne veljave. Zanimiv bo za vsakega pogled na številne narodne noše in njih skupine, ki bodo predstavljale vse izrazitejše slovanske kraje ta prikazovale v svojih nastopih in plesih njih šege in običaje. Dekoracija, ki ie v najspretnejših rokah g kape-tana bojnega broda Jeloonika in g. profesorja trgovske akademije Siča in prj katerih sodelujejo z veliko vnemo številni dijaki trgovske akademije, ženske realne gimnazije in gospodinjske šole, ie v celoti že dovršena. V njej je z umetniškim okusom spretno združen narodni motiv z ma-ritnmnim ta bo nudila najlepši okvir narodnim nošam. Cela prireditev bo imela izrazit slovanski značaj in bo podčrtavala temeljno smernico Jadranske Straže. n— »Preporodova« maškarada Danes bo v veliki dvorani KazAne »Preporodova« maškarada pod geslom ples v maskah. Začetek točno ob 20. Čeprav se vrši v pred-pustu mnogo sličnih prireditev, bo vendar vsakdo rad šel k ^Preporodu« saj ie gotovo, da bo tu res večer prave zabave. Take dliaške prireditve so v vseh študentskih mestih všš<* predpusta. Če kaka maska ne bo imela vabiHa. se bo morala legitimirati. Vsi prjatelji mladostne razposajenosti ta odkritem veselja vljudno vabljeni! o_ »Nog v Parim* v Sokolskem dom« na Viču. Viški Sokol priredi na pustno soboto 1. marca svojo tradicionalno ma-Skarado. la* bo nudila obiskovalcem poseben čar in prvovrsten užitek. Dvorana se bo pretvorila v pariške nočne lokale, T katerih se bo kazala posetnHkom ta?na velemesta Pariza, kjer bodo gostje strmeli nad razkošjem in luksusom zemeljskita blagrov. Ena sama noč še neslutene sreče v taiinstvenem nočnem Parizu, nato pa konec predpusta, ta deviza naj Vas spremlja v soboto 1. marca v Sokolski dom na Vič. u— Otroška maškarada bo v nedeijo 23. L m. popoldne ob 17. v veliki dvorana Kazine. n— Maškarada Sokola II. bo na pustno nedeljo 2. marca zvečer v veliki dvorani Kazine ob zvokih iaz.z-ba.nda. Na sporedu velike atrakcije. Iz Cdfa e— Gostovanje Mariborčanov v Celju z dr. Doboviškovo 3 dejansko burko »Radikalna kura« je v sredo zvečer prav lepo uspelo. V začetku se igralci niso rrorrfi prav razviti, kmalu pa so se razgreli ob privlačnem vzgledu izvrstne Daneševe igre posili - bolnika Bombeka tn je potekla vsa predstava v živahnem in veselem tenr Du do konca. Tudi ostali igralci so prav zadovoljili občinstvo, ki je napolnilo gledališče skoro popolnoma. e— Celjski mestni avtobns Je bfl te dni prisfljen. ustaviti obratovanje na progi Ce-tje-Podsreda, ker je zapadel v okolici Pre-vonja precej visok sneg. Cesta ie pa zdaj že zadotno »zorana in je avtobus pričel včeraj zopet redno obratovati. Iz Celia odhaja v PodsTedo zvečer ob 17., vreča pa se iz Podsrede zjutraj ob 5.30. e— Sokolska maškarada v Celju. Sofcol-stoo društvo v Celju priiedi kot vsako leto tudi letos tradidjonabno sokoisko m.iška-rado na pustno soboto 1. marca ob 8. zvečer v vseh prostorih Celjskega doma Prireditev obeta letos postati izredno lepa m privlačna. Priprave so v polnem teku. e— Yellow and b!ue reduta. Kocka Je padla! Danes vsi v Narodni dom k maška-radi. ka jo priredi Aeroklub Ce!ie. Klub je komaj brzdal nestrpnost števflmb mask. M so se javile za to prireditev. Začetek ab 8. zvečer. Vstopnina 10 Dn. 181 Iz Maribora a— Kraljeva zahvala Streliačkl družini v Mariboru. G polkovnik Putnikovič, predsednik Streljačke družine v Mariboru, je prejel od ministra dvora, B. J-rvciča. naslednje pismo: »Prijetno vzdradoščen nad izrazi udanostl, poslanimi povodom občnega zbora mi je Nj. Vel. kralj naročil, naj izrečen vsem udeležencem skupščine njegovo zahvalo.« — Vojni minister general Hadžič se je za brzojavni pozdrav istotako zahvalil pismeno a— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo koncertiral v Maribora v soboto 8. marca na povabilo Ljudske univerze v Mariboru. Koncert bo ob 20. v veliki dvorani »Uniona«. Nastopi Matični zbor z istim programom in številom zbora, kakor »e bil ob koncu minulega leta v Franciji. a— Popisovanje mladeničev, rojenih leta 1912. Mestni magistrat ponovno opozarja vse mladeniče rojene leta 1912, ki bivajo v mestu Mariboru, pa se še niso prijav® pri mestnem vojaškem uradu kot vojni obvezniki, da nemudoma zadostijo tei dolžnosti, ker bodo sicer strogo kaznovani po vojaškem kazenskem zakonu. One mladeniče, ki so pristojni v mestno občino Mariborsko, a ne bivajo v mestu, so dolžni star® da jifc naknadno prijavijo. Prijavni rok se podaljša do 28. t m. a— Vprašanje najemninske pogodbe med občino In Dečjim domom bo v razpravi na prihodnji seji občinskega sveta, ki se vrS 27. t m. Pogodba poteče 31. t. m. Občinski svet se je z vprašanjem preureditve, zlasti pa potrebe povečanja prostorov za mestno ubožnico večkrat bavil. Mestna občina mora za 40 ubožcev, za katere nima prostora v ubožnici, plačevati toliko najemnine kakor za svojih 97 revežev skupaj v ubožnici. Seveda je to za mesto ogromna škoda. Poslopje, v katerem je sedaj državni dečji dom, je del mestne trbožnice. Preureditev teh prostorov je vprašanje, ki se je že dolgo ventiliralo. Sedaj je postalo zopet aktualno. Banska uprava ie stav3a predlog, naj se dečji dom začasno namesti v glavnem delu bivšega oblastnega dvorca v Vrazovi ulici, ki pa ie. kakor znano, obljubljeno Muzejskemu društvu za muzej. Zato je občina sedaj v dilemi. Jasno je, da važne socialne ustanove ne sme postaviti na cesto, ne da bi ji popreje zasigurala drage prostore. S tega vidika bo moral zadevo obravnavat" občinski svet. a— Društvo za podpiranje revnih učencev v Maribora ima v nedelio dne 23. t m. ob 11. dop. svoj redni občni zbor v I. nadstropju meščanske šole v Cankarjevi ulici s poročili društvenih funkcionarjev, volitvijo novega odbora in ev. slučajnostmi. a— Umrla le v Krekovi ulici včeraj zjts traj 84. letna vdova po okr. glavarju ga. Jerica Jo se k. N. v m. p.! a— Predlog za olepšanle Maribora. Olepševalno društvo za Maribor je stavilo občinskemu svetu več predlogov za olep-šanje mesta. Med drugim predlaga pose-kanie starih kostanjev v Tattenbachovi, Ciril Metodovi isi Vrbanovj ulici ter v Ljudske-n vrtn. Dalje zasaditev javnih znanih prostorov z ličnimi rondoji. ureditev nasadov v Ljudskem vrtu itd. Vse te predloge bo občinski svet prereže taval na svoji seji dne 27. t m. . Nore artotmsne proge ▼ mariborskem okrožja. Pri banski upravi }e bito vloženih več prošero za nove avtobusne proge. Prošnje so vložili: Lešnik in tova n® jz Maribora za progo Podčetrtek-bv. Peter pod Sv. Gorami - Bizeljsko - Dobo-, ▼a. prošnja Sen kovica iz Zg. Kumgote za progo Dolnja Lendava - Beltinci - Murska etavci tn mojstri bodo ohranili Petru Kozini trajen in blag spomin! č— Na ponovitev operete »Kakor stari tako mladi«, ki bo to nedeljo ob pol 20. v telovadnici Sokolskega doma, znova opozarjamo in vabimo vse, poštene zabave željne ljudi. Ljubka pojava Lenčke in njenega ženina Joška bo ostala vsem obiskovalcem v najlepšem spominu. Z Jesenic s— Delavsko p®vsko društvo »Sava« na Jesenicah priredi v soboto 22. t m. v vseh prostorih Sokolskega doma veliko predpustno zabavo s plesom in tekmovanjem za najlepšo masko. s— Podružnica SPD na Jesenicah bo imela v nedeljo 23. t m. ob 9. dopoldne svojo letno glavno skupščino v restavraciji pri Taiicarju na Jesenicah. Iz Kamnika ka— Na progi Kamnik-Liubljana bo v soboto začel obratovati večji avto, ki bo imel 22 sedežev. Ta avto bo vozil samo iz Kamnika v Ljubljano in nazaj, dočim bo iz Kamnika v Motnik in naza »s in brzia« s j OfttsovaBfo t. « Q£ V m io eek J~> A. O vrsta v na do T. v« Llabllana 769-0 T 85 NE 4 10 • Maribor 7698 • 90 mirno 10 ♦ Zagreb 769*1 —V 65 N 4 6 m Beograd • 769-2 —3 65 ESE 10 10 m Saraievo o. 765-5 —1* 75 ESE 2 10 • Dubrovnik Skoplie 7. 765-8 2- 65 E 4 10 Del 1« Split 75 7* 55 NE 12 7 < Solnce vzhaja o4> 6.53, zahaja ob 17.37, luna vzhaja ob 3.41, zahaja ofc 11.12. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 2.2 C, najnižja 0.2 C. Dunajska vremenska napoved sa soboto: Večinoma nejasno, na nekaterih goče manj§e padavine. Imkislrlji ta aLi L Po prejSnJem finančnem zakonu eo bile občine upravičene naložiti občinske doklade na industrijska podjetja m delniške družbe v enaki višini kakor na zemljarino. Po določbah novega finančnega zakona pa smejo znašati te doklade na navedena podjetja največ do 25 % davčnega predpisa, dočim se doklade na zemljarino poljubno lahko zvišajo. Posledica te določbe je. da plačujejo industrijska podjetja v občinske blagajne le malo doklad, nasprotno so pa kmetije obremenjene z visokimi bremeni. Tako Se godijo primeri, da plačuje bogato industrijsko podjetje komaj 25 % doklade. revni kmetje pa do 300 % pa tudi še več na svojo zemljarino. Dejansko pa so v industrijskih krajih občinski izdatki določeni večinoma v namene industrije in njenega delavstva Tako s»e morajo popravljati ceste, zidati šole. pokopališča itd-, ker vse to uporablja industrija in njeni delavci Potrebna je tudi marsikatera druga naprava, ki služi predvsem industrijskim namenom, brez katere bi kmetijstvo prav lahko izhajalo. Tako obrtmenjenje kmetijstva ▼ korist industrije se mora odpraviti, zato je glavni odbor sklenil naprositi vsa merodajna oblastva. naj v bodočem finančnem zakonu to določilo vsekakor črtajo. »ZadruSiri VestnJk«. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je pričela izdajati z letošnjim letom svoje lastno glasilo »Zadružni Vcstnik«. Prejeli smo drugo številko tega lista, ki vsebuje naslednje članke in notice: 1.) Bistvo zadruge 2.) Kako ee vrši občni zbor zadruge? 8.) Stanje jueneloven-skega zadružništva. 4.) Zadruge, izogibajte se stroSkov v prometu z Zvezo. 5.) Vloge zadrug po občnem zboru 6.) Tiskovin« za postala PAB. 7.) Naša zadružna književnost 8.) Iz novega šolskega zakona 9.) Podpore za izboljšanje zdravstvenih razmer M kmetih. 10.) Posojila Privilegirane agrarne banke. 11.) Zadružni teden na Ceško6lova!fkean. 12.) Ljubljanski veleste-jem, razstavna zadruga z o. z. Lto j« namenjen predvsem pri Zvezi včlanjenim zadrugam in njihovim funkcijonarjem, na razpolago pa je tudi vsem. ka se zanimajo za zadružništvo. Izhaja enkrat na mesec in fttaat> za vse leto 25 Din, za pol leta 12.50 Din. = Rnmnnffa podaljšala rok n sklenitev trgovinskih pogodb. Rumunija je, kakor rna.io, uvedla novo carinsko tarifo in j« vse države pasvala, naj sklenejo nove trgovinske pogodbe na podlagi nove tarife. Po 1. marcu bi morala za vse države, ki še niso sklenile nove pogodbe, veljati višja generalna tarifa Ker pa se je izkazalo, da je ta roik prekratek, je rumunska vlada sklenila, podaljšati ga do 1 maja t. L, do katerega dne bo za vse dosedanje pogodbene države veljala minimalna tarifa To je važno tudi za na$o državo, ki tndi še ni skle-ufla z Rumunijo nove pogodb« **> Seja glavnega spravnega odbora Narodne banke se je vršila predvčerajšnjim pod predsedstv ;m guvernerja gosp. Bajl> nija. Odbor io odobril letno poročilo, ki bo predložen ~riemu zborn 9. marca. Dalje je sklenil i bodo nove novčanice nosile nov naziv »Narodna banka kraljevine Jugoslavija in datum 1. decembra 1929, kot Draznika uedinjenja. = Delovni čas trgovskih nameščencev. Na zahtevo ministra za eocijalno politiko je i vedla zagrebška Zbornica a TOI v svojem delokrogu anketo o delovnem času trgovskih nameščencev. O poročilu zagrebške zbornice se bo razpravljalo na skupni konferenci vBeh gospodarskih rfooruie našo države. Mednarodni urad dela pripravlja takisto sestanek raznih držav o tem, da »e naj sklene mednarodna konvencija o delovnem času trsrovskib nameščencev. Prodala lesa. Direkcija šum v Llribfoal odda potom pismenih poondb večjo množino bo-kove#a lesa. Pon-odbe je vložiti do 8. marca. (Pogoji *o sa vpogled v pisarni Zbornice »a TOI). BORZE 21 februarja. Na ljubljanski borzi je bfl danes devizni promet slab. Le v devizah Praga in Trst je bilo nekaj vež potrebe Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza Newyork jt popustila od 56.72 na 56.69. Na" zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda dane« trgovala za aranžma in kaso po 403 in za februar po 402. Med ostalimi državnimi papirji je bilo 8% Blairovo posojilo zaključeno po 90.5 7% pa po 81. Med bančnimi vrednotami eo bili pri čvrstejši temeljni tendenci zaključki le v Union banki po 205 in v Zemaljski po 137. Mad industrijskimi papirji j» prišlo do prometa v Slavelcsu po 88, v Pivovarni Sarajevo po 160, v Šečerani po 390 in v Tvornici vagonov po 110. Deviae hi valute. Ljubljana. Amsterdam 22.78, Berlin 13.5425 — 13.5725 (13.5575). — Bruse« 7.9134. — Budimpešta 9.91 — 9.93 (9.925). — Curih 1095.9. — Dunaj 798.28 — 801.28 (799.78). — London 276.17. — Parfe 222?" — Praga 167.82 — 168.62 (168.22). — Trk 296.30 — 298.30 (297 30). Zagreb. Amsterdam 22.75 _ 22.81, D»-naj 798.28 — 801.28, Berlin 13.5425 <*o 135725, Budimpešta 991.5 — 994.5, Milan 296 357 — 298.357, London 275.77 — 276.57, Newyork kabel 56.59 — 56.79. Pariz 221.25 do 223.25, Praga 167.82 — 168.62, Curih 1094.4 — 1097.4. Varšava 623 — 633. Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2775, London 25.19875, Newyortc 51835. Bruselj 72.20, Milan 27.1325, Madrid 64.5. Amsterdam 207-85, Berlin 123.72, Dunaj 72.97, Prasa 15.345. Budimpešta 90.61. Bukarešta 3.07875, Varšava 58.075, Sofija 3.735. EfektL LJubljana. Celjska 170 den., Ljubljanska: kreditna 125 den., Praštediona 930 dea^ Kreditni zavod 170 den., Vevče 132 den^ Strojne 7-5 den. Ruše 250 — 260. Zagreb Državne vrednote: Voina Skoda aranžma 403 _ 404, lrasa 403 — 404, za februar 402.5 — 404, za december 411 _ 412, investicijsko 81 — 81.25, agrarne 51 blago, 8% Blair 90.25 — 91, 7% Blair «>.5 - 80.75; bančne vrednote: Praštediona 927.5—937.5, Union 205 — 206, Jugo 87 — 88, Narodna 8500 — 8600, Srpska 164 den., Zemaljska 137 — 138. Polio 60 — 66. Ljubljanska kreditna 125 den.: industrijske vrednote: Narodna šumska 40 bl_ Našička 1630 blago, Gutmann 185 — 190, Slaveks 87.5 — 89, Slavonija 200 den.. Drava 280 _ 325. Pivovarna Sarajevo 165 — 189. Šečerana 385 do 390, Brod vagon 110 — 115, Union mlin 137.5 _ 140, Vevče 125 den„ Dubrovačka 385 den-, Jadranska 490 den„ Trbovlje 472 do 478. Beograd. Vojna Skoda 406.5 — 404.5, investicijsko 83.25 — 84, agrarne 51-5 — 52. Narodna 8580 zaklj. Blagovna tržišča Les. -f Lfubljauska borza (21. t m.) Tendenca aa les nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona tramov. Povpraševanje je za par-jeno bukovim (I., ostrorobo, dolž. 3 m. širine 30 cm, deb. 60 in 120 mm. dobava marc), za smrekove plohe (povsem eutie, 48 mm, 19—32 cm širine, 4 in 6 m dolž.), za bukove psrjene neobrobljene plohe (debelost 40. 45, 50 iti 60 min, dolž od 3 m navzgor), za bukove parjene boules (brez srca. L, iz hlodov od 45 cm premera navzgor. doli od 3.50 m navzgor, deb. 40 in. 50 mm, dobava maj), za bukove letvic« (26 X 26, 90 em dolž) in za bukove parjene neobrobljene plohe (45 in 50 mm, dolž 2.20, 3.30 in 4.40 m, od 28 cm širine navzgor). Nudi se 200—250 m« bukovih testonov (60% širokega in 40% ozkega blaga), dalje okrog 75 m3 škoret (ielovih, 14 mm. 4 m dolž-, L. II., III. monte) in 4 vagoni bukovih testonov (2.25 m, 20 mm deb- 10—30 cm Širine). Sita. + 551 tiri trg (21. t m.) V BudhnpeSH je bila danes situacija prijaznejša. Tudi chica-ški tečaji eo bili danes po včerajšnjem hudem padcu čvrstejši. Pšenica za marc se j« olkrepila od 108 in sedem osmink na 110 centov. -f Ljubljanska bom (21. L m.) Tendenca n žito nespremenjena. Zaključen ie b3 1 vagon pšenice in 1 vagon koruze. — Nudi se pšenica (slov. postaja« mlevska tarifa plač. 30 dni): baška 8«) kg po 268 do 270. 78 kg po 265.5 _ 267.5 : 77 kg po 260 do 262.5, moka: »0g< fco Ljubljana, plač. po prejemu po 415—420; koruza: baška 185 do 187.5. po mlev. tar. 180—182.5: čas. prim. suha 157-5 — 160: ječmen: baški 63/64 kg 170 — 175; oves: baški navadna voznina 205 — 210; ri: 72/73 kg 207.5 _ 210. + Novofcadska blagovna bor*a (21. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 10 vagonov pšenice. 38 vagonov koruze, 2 vagona ječmena in 4 vag. moke. Pšenica: baška 77 kg 207.5 — 210; 78 kg 210 _ 212.5; gor-njebaSka. 78 kg 212.5 — 215; banaška Tisa šlep 78 kg 215 — 217.5. gornjebanaška 78 kg 210 _ 212.5; sremska 77 kg »32.5 do 205 ; 76 kg 197.5 — 200. Koruza: baška in sremska garantirana 100 _ 102; za marc 106 — 107.5; za april 107.5 — 110; za mag' 110 — 112.5. Oves: baški. sremski, slavonski 140—142.50. Ječmen: baški 63/64 kg 1225 — 125. Moka: baška »00« 350 — 360; »2« 316 — 320; >5. 250 — 260; »6« 185 — 195; »7« 145 — 155; »&« 112 — 115. OtroM: baSfci 85 — 90. -f- Somborska blagovna borza (21. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 222 vagonov. Pšenica: haška Tisa, Šlep 212 do 217-5; Som bor, 77 kg 207.5 — 212.5 ; 78 kg 210 — 212; sremska 200 _ 205; banaška Dunav, Bega, šlep 205 — 210. Koruza: baška 100 — 105; za marc 102 _ 107.5; za april - maj 107.5 — 112.5. Oves: baški 132 do 137; bremski 135 — 140. Moka: »Oggc 350 — 370; »0sr< 345 — 355; »2< 315 — 325; „>< 255 — 260. -f BudJmpeštansfca ter minska borza (21. t. ■.). Tendenca prijazna; promet živahen.Pšenica: sa marc 21.31 — 21 -32, n mai 22.23 — 22.24, za oktober 22.70 — 22.71; ri: za marc 11.89—11.90: koruza: za maj 13.54 — 13.55, sa ftKij 14.13 — 14.14. tranzitna « ara) 12-54 — 12.55. Ksarasta -»»»kega jMMbaega •bresti!*. Mestni so^refasi Irfabijaaa Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da je Vsemogočni sklenil poklicati danes, dne 21. februarja 1930, ob 4. uri zjutraj, po krajšem, mučnem trpljenju, previdenega s sv. zeJcramenti, iz zemskega trpljenja k sebi v lepše življenja, gospoda 9r. Josipa Jeriča odvetnika, občinskega svetnika itd. M nam Je bfl najboljši soprog tn najbolj ljubeči oče, naše najdražje, kar smo imeli na svetu. Pogreb predragega in nepozabnega rajnika bo v soboto, dne 22. februarja 1930, ob 4. uri popoldne s Stare poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi v Trnovem dne 28. februarja 1930 ob 7. uri zjutraj. V Ljubljani, dne 21. februarja 1930. HELENA JERIC roj. PAHOR, soproga. BOŽIDAR, SMJLJAN, JELENCA, JOŠKO, otroci S649 LJUBLJANSKI VELESEJEM javlja turobno ves?, 'da je včeraj zjutraj preminul gospod 4 Peter Kozina velelndustrfjalec imetnik visokih redov Ltd. Blagopokojni je bil član naše uprave od vsega početka. Neumoren in odličen gospodarski strokovnjak zapušča neizpopolnjivo vrzel, r—, Ljubili in spoštovali smo plemenitega moža, nezlomljive volje. Slava njegovemu spominu! V Ljubljani, dne 21. februarja 1930. Predsedstvo. KULTU pove* Burne i izpovedi mladega rodu Značilno je, da »o najpomembnejši pripovedni spisi o svetovni vojni izšli šele v aadnjih letih. Silni pojavi, katastrofalni dogodki zahtevajo svojih perspektiv. Hočejo, da se jim umetnik časovno odmakne. Inter arma siient Musae. Toda to stanje traja »e nekaj časa potem, ko se že odloži orožje. Treba je, da se pomirijo duhovi Tako smemo velika, značilna umetniška desetletja dela o 1914—1924 šele pričakovati. Tudi napoleonske vojne so rodile stoprav v tridesetih letih in dalje vse do Tolstega »Vojne m miru« najzrelejši umetniški sad. RemaTque, Renn, Glaeser, Zweig tn drugi so nemara le začetniki Velike dobe dobivajo svoj sijaj in umetniško vabljivost šele tedaj, ko začenja spomine) na njihovo prekrtrto resničnost zagrinjati lahna patina legendarnosti in neka mistika, ki leži na vsem historičnem. Tudi slovensko slovstvo utegne šele dobfti umetniške podobe našega velikega časa. Slovenskim pripovednikom po pravici očitajo, da so premalo sodobni. Njihove povesti se po večini odigravajo v »ziatth časih« prod svetovno vojno, če ne segajo že stoletja nazaj. Toda tudi naš pisatelj nima prave perspektive. Rod, ki bo opeval velike dni, šele dozoreva. Mi vsi smo se preveč naveličali, prehudo razočarali. V naših dušah je še vse polno podzavestnih zaostankov izza vojnih blodenj in prevar; vsi zremo na tisti čas s skepso zagrenjeneev. Žal da slovensko »lovstvo v tistih pretresljivih dneh, ki se taki ne bodo ponovili nikdar več, ni imelo niti dobrih kronistov, ki bi ▼ pripovedni in realistični formi zbirali gradivo, dokumente časa. Tako zvana vojna in povojna povest je pri drugih narodih izvršila vsaj to nalogo. Da ni dala silnih umetniških del o tem času, je krivo to, kar smo omenili v uvodu, nekaj pa je morda kriv naš čas sam ob sebi. V njem je vse razdrobljeno in razmetano. Doba sinteze šele prihaja. V sociološki in narodnogospodarski literaturi jo imenujejo »normalizacija«. Povojni svet se začenja ustaljevati; nove izkušnje se kristalizirajo. V zadnjem času smo dobili dve pri-edaii knjigi, ki imata kroni stičen, do-___lentaren značaj. Obe sta izpoved mladega rodu, ki je rastel v tistih »velikih dneh«. Ena je iz ženskega, druga iz mo-Skega peresa. V povesti »Trojica« (izdala Belo-modra knjižnica) j e Ljuba P r en-n e r j e v a opisala življenje gimnazijcem ▼ povojnih letih. Dejanje se odigrava r našem majhnem šolskem mestecu — ▼ Ptuju. Povest nima umetniške vrednosti; ttedostaja ji tistih osnovnih literarnih vrlin, ki ustvarijo iz gradiva kompaktno celoto. Nedostaja ji tvorne discipline, ki zna izločiti vse odvišne, vse obtožujoče podrobnosti in zabrisati razna logična in psihološka nasprotja. Nima še zrelega sloga in polnega besedišča. Toda »Trojica« je za začetnico zanimiv spis. Njegov pravi pomen pa je dokumentarnost. V njem je majhna špranja, skozi katero gledamo v dušo mladega rodu. Generacija se meri ob generaciji. Ob takih spisih se učimo, kako gleda mladi rod na svoj čas in na splošne livljenske probleme. V glavnem je »Trojica« Ljube Prennerieve omejena na erotične m le bolj postrani na miselne in socialne boje mladega človeka po svetovni vojni. Toda tudi tu se kaže slika rodu, ki hoče predvsem živeti in tava v megli svojega časa z nagonsko slutnjo, da obstoje nekje še oblike lepšega, višjega življenja. Najbolj pa se je izpovedal mladi rod v avkar izišli knjigi »Človek mrtvaških lo-ari/«. (Izdala »Proletarska knjižnica«!). Pisec te »Kronike raztrganih duš« Bratko Kreft je že znan kot črticar, novelist in dramatik. »Človek mrtvaških lobanj« je njegovo prvo večje delo. Za uvod mu je dal motto iz Dostojevskega. Motto je »rečno izbran, zakaj boljše ni moči označiti pravega značaja te knjige: »Vidite, takrat bodo zapiski kakor so vaši, potrebni in bodo marsikomur služili kot material, samo da so odkritosrčni, naj si bodo sicer še tako kaotični in slučajni V njih so bodo ohranile vsaj nekatere resnične poteze, iz katerih se bo lahko spoznalo, kaj vse se je skrivalo v srcu marsikaterega mladega človeka iz tiste kaotične dobe. Resnično, nikakor nepotrebno sporočilo čakaj iz mladih ljudi vzrastejo generar cije.« Kreftor »Človek mrtvaških lobanj« ni nmetniška mojstrovina; avtor očividci o Biti ni ime! namena, da bi iz gradiva, ki e je nabralo v njem samem, ustvaril roman bodisi individualne bodisi kolektivne UBode. Zaradi tega ne kaže, da bi preso- C | fl» rfitjo nego pS&ert najvišji nameri, t j. i po kakem »klasičnem« vzoru realistične povesti Povest je močno avtobiografska; kraje in celo nekatere posamezne osebe poučen čitatelj z lahkoto spozna; glavna oseba Leo Vuk je pisec sam. To je izpoved dečka, ki je na pragu svetovne vojne, L 1914. stopil prvič na gimna-zijske stopnice in ki se mu je v zmedi vojnih in povojnih let oblikoval pogled na življenje. Izkušnje, ki so morale biti v tistih čudnih, tesnobnih in sredi katastrofalnih izpre-memb in divjanja smrti življenja žejnih letih, čisto svojevrstne, so prihajale na-vskriž z idejami in nauki, ki jih je dobival v šoM od profesorjev in od tovarišev, iz knjig in iz lastnih mladostno-naivnih špekulacij. Predvsem nam opisuje Kreft erotične boje mladega rodu, njegova doživetja v letih, ko so se radi vojne razrahljale tolikere vezi in padle neštete krinke. V drugi vrsti pa nam prikazuje »Človek mrtvaških lobanj« boj mladega rodu za kulturno, politično in socialno orientacijo • času, ki ga označujejo dramatični spoprijemi med nacionalnimi in socialnimi strujami, v času, ko je vstajala na obzorju mladega človeka nalik pomladni zarji vizija rdeče Moskve. V tej knjigi je »eJo mnogo materiala, ki ga j« Kreft razgrnil pred nami s prikupno iskrenostjo in, kakor bi hotel kljubovati vsem »predsodkom« starejših rodov, brez vsakršnih ozirov in skrupolov. Glede erotičnega življenja naše srednješolske mladine prekaša Kreftova knjiga vse dosedanje povesti iz tega okolja v našem jeziku. Ali je bil njegov rod pod vplivom vojnih in povojnih okoliščin res najmanj brzdan, ali pa so izpovedi starejših neiskrene, zastrte s samimi trubadurskimi legendami o platooični petošolski ljubezni. (Tako n. pr. dijak v Debevčevih »Vzorih in bojih« skoraj ne upa priznati, da je kot človek spolno bitje.) V tem pogledu utegne Kreftova »kronika« vzbuditi podoben odmev kakor nedavno na Češkem Behnlova »Raše-ni«. Njene politično-upodniške tendence ne kaže jemati pretragično. Ne pozabimo: da, tako je bilo. Tako je mislil mladi rod. Da so bile za temi bobnečimi programi stale kajkrat le sanjarije, da mlad človek ni bil železnohladen realist, čeprav se je ukvarjal z marksistično diatektiko, kakor mi nekoč s Schppenhauerjem in Kantom in pa (kar se mi vidi važno), vedal v imenu vseh, ki so isto hoteli in enako trpeli Mariborskeirm malomeščanskemu, od vojne vzburkanenru okolju daje kontrast pokrajina klopotceiv, lepa Prlekija, ki jo Kreft opisuje vzdržno, prav po hišnem pravilu zolajevskega naturalizma, — vendar pa ponekod lirično mehko in toplo. Tudi tam bo marsikdo spoznal svoj lik sredi nemirnih senc »Človeka mrtvaških lobanj«. Ne več kot »kronika«, ne več kot dokumentarična izpoved — to velja Kreftovi knjigi priznati brez vsakršne modre in ne-modre vzdržnosti. Eoce bomo! V nji pa je ponekod in precej neenakomerno še neki višek; kakor pastelne barve so tu in tam znaki pripovednega umetnika, ki bi lahko ustvaril trdnejše, popolnejše delo. Slog je še precej »kronističen«, včasi površen, dnevniški (v dvojnem smislu: beležke za osebni dnevnik in članek za novinski dnevnik), jezik — ponekod bolj ali manj srečno zabeljen s štajerskimi lokalizmi — nič kaj vzoren. Toda delo je bilo spsano v naglici in brez želije po najvišji oblikovni dognanosti. Povojni pisatelj ni toliko umetnik lepe besede, kolikor je socolog spoštujemo konflikte ta vomjemo v ideje, ki gibljejo življenje Sodi in meri p« naj nas vse skupaj naš gospodar — Čas. B. oboo c. ^iraai tega ne Kaze, aa di j7reso- • urneiiiiK icpe tosouc, jc }ali Kreftov spis po nekem merilu, ki se>- | in bojevnik. Vsaj pri nas. Mi še vedno „Masaryhova čitar.ha" V založbi »Umetniške propagande« je pravkar izšla knjiga, s katera smo Slovenci lepo počastili SOletnieo prezidenta T. G. Masaryka. Prof. Janko Orožen je izbral iz spisov tega velikega misleca, sociologa in kulturnega ideologa, vzornega bojevnika za demokracijo in za narodno svobodo, sedaj modrega državnika v Platonovem smislu, najznačilnejše izvlečke in jih strnil v lepo knjigo na 234 straneh 8°, ki Jo je založnica čedno opremila. ,Masarykova čitanka« je knjiga kakršno smo Slovenci dolga pogrešali. Pri nas se mnogo govori in piše o T. G. Ma6aryku, redko kdo pa pozna njegove spise. Če prečitaš to »Čitanko«, spoznaš najpomembnejše in najtrajnejše nauke tega »praktičnega filozofa«, ki ti Je lahko se danes v marsičem najzanesljivejši voditelj in učitelj. Lahko bi rekli da Je »Masary-kova čitanka« nekak brevir svobod, svetovnega nazora in kritičnih pogledov na socialno in politično življenje narodov i človeštva. Misleč čitatelj bo vzel to knjigo večkrat v samoto, da ob nji premišlja in se utrjuje v svojih nazorih. Čeprav zbirka odlomkov, ima »Masarvkova čitanka« .vendar trajno vrednost, ker 90 odlomki dokaj srečno izbrani in no čutiš njihove fraprnen-tarnosti. Zdrava, miselno osvežujoča knjiga! »MasaTykova čitanka« j« razdeljena v dva dela: Prvi obsega individualno-social-ne etične nauke, drugi pa narodnostno filozofijo. Vsaka stran da veliko misliti; r.a majhnem prostoru je vse polno velikih problemov, gledanih z zornega kota večnosti. Pomni, da je Ma6arykova filozofija lahko umljiva in da jo bo čitatelj s pridom prebiral tudi tedaj, če sicer ai vajen modroslov-nega stavka. Knjiga se dobiva ▼ elegantni resa vi po 80 Din pri »Tiskovni zadrugi« ▼ LJubljani Kongres slovanskih geograr f ov in etnografov ▼ dneh 4.—17. maja t L ee bo rrSfl ▼ Jugoslaviji tretji kongres slovanskih zem-Ijeipisoev in narodopiscev Prvi je bil L 1924. v Pragi, drugi 1. 1927. na Poljskem. Priprave za tretji Kongres vodi beograjsko Geografsko društvo s predsednikom generalom & P. Boikovičem (načelnikom vojaškega zemljepisnega zavoda) in tajnikom vseuč. prof. Milosavljevičem na čelu. Kongres bo organiziran kot ek^kurattj* po Jugoslaviji. Izhodišče bo Beograd, kjer bo kongres otvorjen. Odtod krenejo kongres isti s parnikorn po jugosloven^kcjn Du-navu in nato z vlakom v Južno Srbijo, Bo-smo-Hercegovino in Dalmacijo. Na te»j j oti eo določena ta-le pren»>čiš5a: Zaječar, Skoplje, čačak, Sarajevo. Dubrovnik, Split, Ljubljana, Zagreb. Med Kosovt&o Matrovi-co in Čaokom se bodo vozili z avtobusi. Od Dubrovnika do Splita pa s pa mikom. V Zagrebu se bo kongres zaključiL Delo kongresa j*. po dosedanjih dispozicijah razdeljeno v 8 sekcij, ki bode zasedale v raznih mestih naše države. L sekcija obsega klimatolcgijo, hidrografijo, meteorologijo, geofiziko, kartografijo in geodezijo, 2. geomorfologijo in geologijo, 3. fitogeogralijo, 4. zoologijo, 5. antropogeogra-fijo in gospodarsfoi zemljepis. 6. etnologijo sociologijo, demografijo in antropologijo, 7. regionalno geografijo in didaktiko zemljepisa in 8. zgodovinski zemljepis in zgodovino zemljepisa. Predavanja in debate bodo t vseh slovanskih jezikih in t francoščini. V posameznih mestih bodo kratka predavanja. V tisku je »Vodnik« s prispevki v srbohrvaščini in slovenščini in e francoskim prevodom. Tu sta med drugim spisa poti Karlovao-Ljubliana (iz peresa dr. Jožeta Rusa) in Ljubljane (spisal doc. dir. A. Me-lik). Geografsko drušlvo v Ljubljana bo ob tej priliki izdalo obširno slavnostno številko, ki bo obsegala gradivo dveh navadnih letnikov. _ Kdor se namerava ude li žiti kongresa, pošlji do 15. aprila znesek 2000 Din, ki Velja za vso oskrbo in pot od otvoritve do zaključka. Priprave za kongres v Ljubljani vodi tukajšnje Geografsko društvo (rpedsednik doc. dr. A. Melik). V načrtu žal niso določeni izleti na Gorenjsko, dasi bi bilo v največjo korist našemu tujskemu prometu, če bi toli ugledni in vplivni kongresisti spoznali na lastne oči pokrajino, ki ima največ pogojev za mednarodni tujski promet. Želeti bi bilo, da bi zainteresirani či-nitelji pomagali zlasti z gmotnimi eredsfvi »Geograf, društvu« pri pripravah za ta leongres. Takisto M Javnost le pwti avfia, 5e bd se ob tej priliki priredila majhna zemljepisna in narodopisna razstava za Slovenske kraje. Kongresi slovanskih geografom eo velikega pomena za medsebojno spoznavanje Slovanov. Mnogi Odlični znanstveniki bodo ob tej priliki spoznali prvikrat na lasLoe oči pestre zanimivosti in nepozabno lepoto Jugoslavije. Zlasti je treba pozdraviti srečno misel, da se taki kongresi izvršujejo kar na potovanju; tako bodo udeleženci prepotovali sfltoraj vso našo državo m se seznanili — čeprav bolj bežno in površno — z njenimi kraji in ljudmi časopis za zgodovino in narodopis IzSd je 1/2 zvezek mariborskega »Časopisa za zgodovino in narodopisje«, ki ga izdaja ondotno Zgodovinsko društvo. Dobršen del obsežnega zvezka (ki šteje 132 strani) zavzema razprava univ. prof. dr. Metoda Dolenca »-Ljudsko pravo pod žu-žemiperško in soteško gorsko gosposko od konca 17. do začetka 19. stoletja«. Razprava je nadaljevanje piščevih študij o slovenskem ljudskem pravu. Medtem ko so prejšnje razprave obravnavale ljudsko pravo pod cerkveno gorsko gosposko, obdeluje sedanja ljudsko pravo pod Auer-spergi. Razprava univ. prof. dr. Dolenca je po svojih zanimivih izsledkih važen donesek k slovenski socialni zgodovini. Dr. France Štele je prispeval daljno, z mnogimi slikami na posebnih prilogah oprem-Lieno razpravo o freskah v cerkvi Sv. Duha na Čelovniku. Po avtorju potekajo te freske iz konca 15. stoletja in se razlikujejo od drugih te dobe po svojem dekorativnem slogu, ki nas spominja ljudske umetnosti Med Izvestji so objavljene »Literarne predloge in paralele« iz peresa prof. Janka Glaserja. Pisec premotriva sedem prevodov oziroma prepesnitev po Krištofu Schmidu. ki so izšli v Ahaclovih »Pesmih«. T. A. G. Je prispeval bibliografsko korekturo »Mashnie bukvi svetiga volbunka«. L Mravljak pa beleži kmečke polpraznike. V rubriki Slovstvo se ocenja-jo: Malova »Zgodovina slovenskega naroda« (K. Prijatelj). Hauptmanovo delo »Krain« (J. Beran), Steletov »Politični okraj Kamnik« (M. Marolt) in istega pisatelja »Celjski strop« (Fr. Baš). Kranjčeva m Lahova knjiga o postanku Jugoslavije (Fr. Baš). »Zgodovina slovenske univerze« CFr. Vatovec) in še nekatere manjše reči, posebno pomembna pa je ocena Pircheggerjevega spisa »Die slavlschen Ortsnamen im Murzgebiet« iz peresa J. Kelemine. Fr. Kovačič se spominja tisoč-letnice sv. Vaclava in poroča o Burianovi knjigi »Po stopach češstvi a češke knihy v staršim slovfnskem pisemnietvi«. Obsežno je poročilo o delovanju agilnega in zaslužnega »Zgodovinskega društva« v Mariboru. Razstavo ruske umetnosti tudi v Ljubljano! Ljubljana, 20. februarja. Po dosedanjih načrtih se bo dne 3. marca otvorila v Beogradu dolgo in skrbno pripravljena razstava ruskih likovnih umetnikov. Z vseh koncev sveta, kjer bivajo v emigraciji mnogi številni mojstri ruskega slikarstva, prihajajo v Beograd izbrane slike; umetnostne razstave v takem obsegu in ob toliki udeležbi uglednih imen še ni bilo že desetletja v neruski Evropi, pri nas pa sploh še nikdar. Imena Rjepin, Grigor-jev. Berma, Rvlatin i. dr. so že sama jamstvo, da bo razstava res reprezentativna. Sodeč po dosedanjih časniških vesteh ni v načrtu, da bi se bila ta razstava prenesla tudi v Zagreb in v Ljubljano. Zato bi bilo želeti, da bi naši umetniški krogi stopili v stik s prireditelji in omogočili razstavo tudi ▼ slovenskem kulturnem središču — v Ljubljani. Marsikdo bo ogovarjal v dvojnem orsiru: Predvsem ne kaže celotnega ruskega slikarstva, ker je zastopana samo emigracija. Drugič: je morda premalo sodobna, ker se umetniki priznavajo k starejšim smerem. Prvi ugovor velja, vendar to dejstvo ne more zmanjšati drugega, da je namreč tudi taka razstava zanima i za naše širše, umetnost ljubeče občinstvo i za naše stvarja-joče umetnike. Drugi ugovor ne drži popolnoma, ker so med emigranti poleg sve-tovnoznanih starejših umetnikov tudi iz-brani zastopniki mlajšega rodu, ki ustvarja v sodobnem duhu. Ruska likovna umetnost ni nič manj zanimiva nego rusko slovstvo in glasba. Zato pomeni razstava v takem obsegu dogodek. Drugo vprašanje je, »R no dani za razstavo v Ljubljani materialni pogoji To vprašanje bi bilo treba razčistiti s prireditelji. Kadar so slike tolikega pomena že v naši državi, menimo, da bi bih prireditelji in ruski umetniki sami živo zainteresirani na tem, da so deležni razstave čim širši krogi »Gospodja Zagonetka«. Stojan Zivodino- vič. ki je izdal svoj prvi roman 1. 1924. pri »Srpski književni Zadrugirz naslovom »Gospod ja poslednjega daha« je objavil drug roman »Gospodja Zagonetka«. Dogaja 6e v prvih dneh prem:rja po sveitovni vojni ▼ Toulonu med srbskimi begunci. Britanija in Britanci. Zagrebška »Nova Evropa t je pravkar izdala obsežen zvezek, ki je ob priliki ustanovitve Društva prijateljev Velike Britanije v Jugoslaviji posvečen Veliki Britaniji in Britancem. (Ob tej priliki bi kazalo Slovence opozoriti, da se navadijo imenovati Anglijo kot državo tako, kakor jo imenuje »Nova Evropa« in da nje prebivalstva ne označujejo z Angleži, ki so samo eden izmed narodov Saj bi bilo napak. če bi n. pr. Jugoslovane imenovali Srbe). Po uvodniku iz peresa urednika dr. M. čmčina. dolgoletnega delavca na utrditvi jugoslov.-britanskdh stikov, se vrsti ceh niz zanimivih razprav in člankov. Tako Je A. Benko-Grado prispeval esej »Britanska Zajednica Naroda«, I. Andrassy je predstavil Angleže kot tipičen politični narod, VL K r kovič piše o Britanski imperiji kot političnem in ekonomskem sistemu. D. Galton o Fabijanskem društvu, tz katerega je izšla Labour Partv, G. Giasgow o Maodonaldu, Z. Vekarič o Carpenteru (s prevodom njegove pesmi), lektorica angleškega jezika na ljubljanskem vseučilišču ga. Fanny Copeland nas prikupno uvaja v novejšo angleško umetnost, medtem ko M Curčin pripoveduje o naših prijateljih v Veliki Britaniji, dr. Belin pa o britansko-jugoslov. gospodarskih zvezah. Številka ie opremljena s portretom R. W. Setena Wateona. >Tamo daleko . . .« V beograjske« Rte-daiišču je bila pred dnevi premijera te drame v treh dejanjih, ki je posneta iz življenja pod okupacijo. Dramo j d spisala ga. Milica Jakovlievič (psevdonim Mir - Jam). 0 novttm odrskem delu sodi naš beograjski kulturni dopisnik S. P. med d rušim to-le: Drama je prišla na oder iz vseh drugih, samo ne iz gledališko - umetniških razlogov. Književno m umetniško je premalo dozorela, v dramatskem in gledališkem oeriru Je izdelana nevešče in naivno, dejanje je obremenjeno z raznimi drobnimi poedinostmi in ne kaže ne velikih linij niti močnih misli. Danes, ko je minilo več ko deset let po koncu vojne, bi 6e smeli nadejati, da bo reakcija na vojno globlja in inteligentnejša in da se ne bo zadovoljila s oresplošnim kliše-jem. da je sovražnik tudi kot posameznik izključno le hudoben človek in pa s samim tarnanjem, ki ga le kdaj po kdaj prekinjajo komični trenutki. Po Barbusseu in Remar-queu je delo ge. Mir - Jam preveč blago, dialog preveč po žensfluo malenkosten, a karakterji so ponekod smešni baš tam, kjer ne bi smeli biti . . . Drama je v glavnem izpolnjena z orisom življenja neke družine (ženskih članov, ker so vsi moški na fronti). Okoli nje se suče še nelcai druaih žena, pa še kakšen invalid in dva zelenca, ki sta ženskam kaj malo simpatična. Stik s sovražnim okupatorjem vzdržujeta madžarski naJporočnik in njegov sluga — Slovak. Baš ta stik, ki bi lahko dal povod za najbolj dramalske ali tragične konflikte v di-lu, je dobil čiGto vsakdanjo tn celo neumestno - komično podobo- KaT se tiče sluge Slovaka, menim, da Slovaki niso z ničemer zaslužili, da bi jih jugoslovenska drama tako smešila. Seveda, občinstvo je imelo v prizorih s eSugic 6vojo zabavo, kakor .la bi dajali kos »Dobrega vojaka Svejka«. Konec drame je prisiljen in teatraličen. Preveč Je preracunjen za galerijo ter nas močno spominja osladnih sentimentalnih limonad nedavne nemške ženske književnosti . . .< Drama pa je bila dobro uprizorjena hi Je zaradi svoje cenene, banalne komike dosegla pri občinstva nekaj uspeha. Toda ali naj bo ta komika nadomestilo za obljubljeno dramo trpljenja srbskecra ljudstva pod okupacijo? »Ga. Mir - Jam,« sklepa naš poročevalec, »ee je oprijela pretežkega dela; kaj čudo torej, če vzlic vsemu plemenitemu trudu in navdušenju ni uspela « Zanimiva knjiga. V založbi pariSke Noo-velle Revue Francaise je izšla nova knjiga »La Terreur fasciste«. Njen pisec je Gaeta-no Salvemini Izdajatelj jo označuje kot pen-dant knjigi Panaita Istratija o sovjetski Rusiji. □□ULILIULO-BJIJ-JLII JLlULJJiJLJJUUtJULIUU Vse v »Kulturnem pregledu« navedene knjige in časopisi se naročajo pri »Tiskovni zadrugi« r Ljubljani. Književno življenje v Beo~ gradu Beograd, 15. februarja 1930. Kakor povsod drugod, tudi tukaj za prijatelja knjige ni nič lepšega kot kreniti kdaj pa kdaj po ulicah in se zaustaviti pred izložbami raznih knj garn. Zla-®ti sedaj, v teh divnih predspomladanskih dneh, ki so polni solnca in sveže vonjavega zraka. Gorkij je nekoč napisal, da •c more človek v velikem mestu duševno razvijati že samo s tem, da razgleduje knjigarniške izložbe in napise knjig v njih. Imel je prav v toliko, da ti naslovi često vzbudijo v pismenem človeku radovednost za vsebino knjige. Človek r velikem mestu si bo lažje pridobil navado, da si nabavlja knjige, kakor pa člo-kev, ki vse svoje življenje nima priložnosti, da bi šel mimo knjigarniskih izložb. V enostavni in okusni izložbi knjigarne S. B. Cvijanovica mi je pogled obtičal na majhni in tenki zeleni Icnjižici z naslovom »Vodnik v življenju«. Brez dvoma je naslov mikaven za vsakogar, ki se bavi t lastnimi življenskimi vprašanji in s temi vprašanji svojih otrok ali svojih bližnjih. Seveda sem si nabavil knjižico. Ni mi bik) žal. V nji se v obliki lahkega dialoga med »mlajšim« in »starejšim« obravnavajo zakon razvoja, cilj razvoja in drugo. Vzeti so primeri iz življenja, ki so vsakomur dostopni; ko človek prečita knjigo, bo zadovoljen za svojo osebo in Jo bo mirne duše ponudil mlajšim. Tem bolj, ker se v njej govori o stvareh duševnega življenja, o dobri volji itd. Knjižico je spisal profesor leipziškega vseučilišča Paul Bart, a prevel g. Milan Ssvič. Cena bore 5.— Din (31 strani). Čeprav se med občinstvom opaža večie povpraševanje po knjigah kakor poprej, so vendar glavne knjigarne is nekam rezervirane; tudi g. Cvijanovič ja v zadnjem času izdal sorazmerno malo knjig. Zanimiva bo knjiga, ki jo napoveduje v svoji založbi in ki bo izšla te dni z naslovom »O Aziji (Skozi Kitajsko). Delo je spisal dr. Milutin Velimirovič, zd-aviiik, k: je dolgo časa bival v Aziji, na Kitaj kem in v Tibetu ter si je pridobil mnogo izku šenj in znanja o prirodi, o značaiih in ljudeh na daljnem Vzhodu. Drugače ti pogled v raznih knjigarni-ških izložbah blodi m'mo mikavnih naslovov »■Karneval angeljev« (knjiga verzov enega najmlajših, talentiranih pesnikov, g. Desimira Blagojeviča), preko knjige pripovedk urednika »Politike« Vasti-mira S. Petkoviča pod naslovom »One« Zaustavlja se na naslovu »Drobnjaci, pleme v Črni Gori«, delu Andreja Luburiča. Malo iznenadi (naslov »Anatomija«, sps Ofkarja Davioo-a, mladega Beogračana. Iznenadi tem bolj, ker se človek kasneje prepriča, da to sploh ni nikaka anatomija, temveč beletristično delo nad-ua'i-Fta, ki je tiskal svojo knjigo vsega skupaj v šestdesetih izvodih. Sigurno je zanimiva tudi knjiga, ki jo opaziš v izložbah: »Ogenj v navadah rn življenju srbskega naroda«, spisal vseuč. prof. Sime Troja-novid. To je eno izmed rednih izdaj t akademskem »S-bskem etnografskem zborniku«. Vse to so knjige, ki so izšle v zadnjem času; človek bi jih hotel vse vprek kupiti, toda za nje je treba denarja, a izložb je še dosti. Greš dalje in opaziš Kn.igo »Tri največje jugoslovenske vrednosti«, spis Branka Lazareviča, našega poslanika v Varšavi m znanega kritika. Knjiga vsebuje študije »O narodni pesmi«, »O Gerskem Vencu« in o »Ivami Meštroviču«. Pisatelj tu na svoj znani in orig nain: način obravnava ta vprašanja in osebe. Pisateljeva inteligenca in učen ost dominirata nad predmetom. Delo je bilo že preje prevedeno na češki jezik, preložil ga je pokojni František Černy 1.1907 Čujemo, da se prevaja tudi na poljski. Po Lazarevičevih znanih »Impresijah iz književnosti«, »Gledališkega žfivljenja«, »Prolegomenov za teorijo estetike«, po člankih in razpravah »Za Uj edin j en je«, po »Jngoslovenskih dokumentih« in po mnogobrojnih člankih, ki so raztreseni po naših revijah in še niso objavljeni v posebni knjigi (n. pr. globoka razprava o Beethovenu), je njegova knjiga o največjih jugoslovenskih vrednotah lep donesek k dosedanjemu rrrecej obsežnemu delu g. Lazareviča. Knjiga je izšla v založb: g. Geza Kolina. V knjigarni g. Kohna takoj vzbudi zanimanje obrežna knjiga v belem ovitku »Ljubav u Toskar.t<*. Spnsal jo je Miloš Crnjanski; še predno je bila objavljena, ie dvignila mnogo prahu po časopisih. Crnianski je bil to knjigo potopisov izročil Srpski Književni Zadrugi, ki jo je zavrnila po predlogu in kritiki Marka Car- ja. Marko Car je našel neke pogreške v poedinih potopsih, deloma zgodovinskega, deloma estetionega značaja- Crnjanski, naš priznani književnik, je na to odvrnil, da je kritika nepravična in da napak, ki jih je našel Car, sploh ni. Z odgovori in protiodgovori se je stvar vlekla, dokler ni zaspa.a, kajti tudi polemike imajo, kakor vse, kar je človeško, to dobro stran, da se prej ali slej vendarle končajo. Potopisi Crnjanskega, ki so zbrani v tej knjigi so v resnici spisani s prevdarkom in z okusom, s poznavanjem stvari, s poglabljanjem v prošiost in sedanjost in s sposobnostjo, da se pisatelj uživlja v ljudi in stvari in da svoje občutke vešče izraža. Razen tega so vse reči in razmere, o katerih piše Crnjanski, zanimive in tudi zanimivo opisane. Mesta, ki jih je obiskal, so nekaterim znana, drugim neznana, a tudi onim, ki so jim znana, ume pisatelj povedati kako neznano reč o njih in iz njih. Pisatelju, ki je spisal poetično komedijo »Maska« (1918), »Liriko Itake« (pesmi, Beograd 1919), »Povesti o moškem« (Beograd 1920), roman »Dnevnik o Carnojeviču« (Beograd 1921), »Anto'ogijo kitajske lirike« (Beograd 1924), »Naše plaže na Jadranu« (1927), »Pesmi iz stare Japonske« (1928), roman »Selitve« (Beograd 1929), se ni treba sramovati niti desete knjige, marveč lahko s polnim duševnim zadovoljstvom preide kmalu k svoji enajsti knjigi. N3p'sanih stvari ima že zadosti, kakor smo že nedavno omenili v našem listu. Ko pregleduješ knjige ▼ knjigarni g. Geze Kohna (r razgovoru z njim), izvea polagoma tudi to, kaj vse še pripravlja občinstvu. Predvsem bo začel objavljati list za propagando naše knjige z naslovom »Nova Zora«. Izhajal bo osemkrat na leto v obliki revije. — Tu bodo znani pisatelji objavljali svoje nazore in mnenja o knjigah, ki jih izdaja g. Geza Kohn. Vsakdo, ki se zanima, naj javi njegovi knjigarni svoj naslov in bo dobival list zastonj. Kmalu bo izšla knjiga povesti Gligo- rija Božoviča z naslovom »Nezasužnjeni sužnji«. Božovič je že toliko znan publiki, da ni treba še posebej omenjati, da njegove povesti tudi v tej knjigi opisujejo iužno Srbijo in Makedonijo in da slikajo vse divje romantično okolje naših klasičnih krajev, v njem pa blage narave ljudi, ki so odrasli daleč od središča današnje civilizacije, a so po svoji duši vendarle kulturna bitja. Pred nas bo stopila galerija ljudi, ožganih od solnca in vetra in oieklenelih v borbi s prirodo in zvermi. Zlasti so zanimivi klasični tipi žen iz teh krajev. Geza Kohn bo v kratkem objavil tudi nove pesmi Bože Kovačiča, mladega pesnika, ki je že vstopil v naše prve pesniške vrste. V isti založbi se tiska knjiga Ante Petroviča z naslovom »Iz primorske književnosti«. Ta knjigarna bo izdala tudi dve zanimivi antologiji za šolske potrebe in sicer antologijo, ki jo je sestavila Katarina Bogdanovič iz del Sime Matavulja in antologijo pesmi Vojislava Iliča, ld jo je sestavil prof. Karalid. t--a Tehiifil del rubrike arejnje »rtot«hmčDi oddelek Vacnnni Oil Companr. d. d. Važnosti mazanja gonila (Nadaljevanje.) V naS zadnji rubriki smo razpravljali o mazanju gonila z mastjo, z zmesjo masti tn olja ter z oljem samim. Rekli smo, da Je mazanje s takozvanimi specialnimi mastmi za gonilo in mazanje z zmesjo olja ln masti škodljivo in nepopolno, ker se zobje zelo hitro obrabijo in ker se trenje ta s tem v zvezi precejšnja izguba moči pokaže kar najbolj očitno. Tudi ni svetovati, da bi rabili primesi grafita, kajti celo najfinejši grafitni prašek vsebuje gotovo množino gnajsa (ru!e) tn kamenih ostankov. Taki drobci uničujejo idealno polirane boke zobnikov ter ob-čutKjive ploskve obličnih hi sieričnih leža-Jev gonila. Predvsem preti nevarnost, da se zamaše vodi za olje in cevi, ker se grafitni prašek zaradi primesi kislin hitro izloči. Mnogokrat se tudi rabi za mazanje gonite že rabljeno motorno olje, ki ga pometajo s kako konsistentno mastjo. To pa je celo nevarno, ker vsebuje tako olje precej trdih zoglenelih zaostankov, ki delujejo na ploho kakor smirek. Naravna posledica tega je, da se ploskve obrabijo. Razen tega Je mazilna vrednost rabljenega olja mnogo manjša, ker je tako olje navadno že zmešano s pogonskim sredstvom. Ker prihaja mazna vrednost visokovrst-nega oija za gonilo do izraza posebno pri visokem tlaku, ker se pri visokih temperaturah le malo menja, se more doseči z njim popolno mazanje, ki jamči, da se bo izgubilo kar najmanj moči in da se bodo kovinastj deli kolikor mogoče malo obrabili Zobniki gonila se bodo dobro ohranili bi bodo zelo dolgo trajali. Poraba olja bo neznatna, ker se tuji delci in smeti lahko Izločajo. Nadaljnje prednosti so miren tek brez hrupa, enostavno pretikanje; velika hitrost se lahko doseže brez težkoč. Kratko povedano so prednosti mazanja gonila s pravilnim oljem namestu z mastjo nastopne: 1. velika odpornost napram nasstalin temperaturam v gonilu: 2. lahko pretikanje, posebno pozimi; 3. neznatna obraba kovinastih delov, ker te pravilno mažejo: 4 razni drobci se dajo lahko izločiti in o$e se z lahkoto menja. Iz tega, kar smo navedli. Je jasno videti, da je treba iemati za pravilno mazanje gonil motornih vozli, ki so navadno zelo obremenjena, samo tako mazivo, ki se dobro prijema m ki je stalno odoorno napram vsakemu tlaku in temperaturi. Vsem tem zahtevam ie kos le olje visoke kakovosti, ki je proizvedeno iz posebno izbranih surovin, rafinirano na specialen način in čigar produkcija že od vsega po-četka stremi za tem, da je olje namenjeno za mazanje prigona. Upoštevati je treba samo to, da pri popolnoma odiortih gonilih tehnično ni mogoče uporabljati olja, amnak je treba mazati z mastjo. Ce so ori takih gonilih mesta, ki flh je treba brezpogojno mazati z oljem, velja uporabljati gosto olje. ki je izdelano nalašč v ta namen. Isto olie nai se uporablja Pozimi pri popolnoma odprtih gonilih. Dobro bo tucfi. če navedemo nekoliko navodil za ohranitev gonila motornih vozil. Kadar se gonilo oolni. na»j se polni do prave vifine. da bi se prvič po nepotrebnem ne povišal odpor zobnikov, drugič pa da bi se onemogočilo odtekanje olja iz razpok v okrovu. Če je gonilo prenapolnjeno. se lahko primeri, da pride do preobilne zmesi olja in zraka, ki deluie na olje ne samo oksidirajoče. ampak tudi volumen polnenja znatno poveča. Olje utegne izteči. Moderna gonila imajo večinoma odtok za olje. kar ga je preveč. Ce pa tega odtoka ni tn če je glavna os prenosnika nad stransko osjo, naj se polni tako dolgo, dokler ni stranska os pokrita z oliem; v nasprotnem slučaju naj se polni ol'je tako dolgo, dok'er ni gladina oddaljena približno dva centimetra od glavne osi. Odprtina za polnenje olja pri zadnji osi }e postavljena ravno v višini oljne gladine: če se pa nahaja v gornji točki pokrova, tedaj je v višini gladine olia kontrolna odprtina. V tem slučaju se polni olje. dokler ne začne odtekati iz te odortine. Ce nimamo pri okrovu nikake kontrolne naprave, naj se polni tako dolgo, dokler se najnižii zobie ne pokrijejo z oljem. Če je Pri polžnem pogonu postavljen polž spodaj. mora biti popolnoma pokrit z oljem. Ce pa leži polž nad polžastim kolesom, nai bo vsaj tretjina kolesa v oljtt. V vseh primerih je treba paziti na to, da je olje napolnjeno do prave višine, ker se na ta način izognemo izgubi. S tem tudi prenre-čimo. da bi posamezni strojni deli. kakor na primer zavora, sklonka itd. odoovedali, kar bi v slučaju, da bi prenapolnili okrov, bilo mogoče, ker bi olje lahko prišlo do teh mest Gladina olja naj se kontrolira in olje le treba dolivati na 1500 km vožnie. Kadar smo pa prevozili 8000 km. se mora vse olie izpustiti iz okrova in nadomestiti z novim. To nai se izvrši neposredno po daljši vožnji. dokler ie olie še vroče: sveže olje nai se vliie šele potem, ko smo temeljito očistili okrov. Iz trgovine z avtomobili v Ameriki Začetkom tega leta je bilo v Ameriki 56 tisoč 300 trgovcev z avtomobili. Javnih garaž je bilo 51.200 in mehaničnih delavnic 95.800. Trgovin z nadomestnimi deli je 76 tisoč 600. bencinskih postaj 320.000 in bencinskih črpalk 610.000. Tovarne Opel. Tovarne Adam Opel, ki so ustavile delo za časa inventure, so spet v polnem pogonu. V njih dela 7000 delavcev. Tudi slišimo od informiranih krogov, da ne bodo gradili kakor do sedaj 5 vrst avtomobilov, ampak samo 2 tipa, in sicer 4/20 in 8/40 HP. Na njujorškl razstavi avtomobilov sta ▼zbudila posebno pozornost dva avtomobila: 8 cilindTski Oakland z motorjem v obliki črke V in s cilindražo 4.12 litrov, ki razvija moč 85 ks, in 19 cilindrski Cadillac t cilindražo 7, 44 litrov, ki razvija 155 ks. Baje so prodali okrog 3000 teh avtomobilov v prvih dneh razstave. PoKaiania za avtomobilske davke na Angleškem. Zastopniki avtomobilske industrije so predložili vladi tele davke: Namesto dosedanjega davka po konjskih silah naj bi plačeval davek po cilindraži in sicer 10 šilingov za vsakih 100 kub. centimetrov. Razparač avtomobilov. Na Angleškem se je pojavil v nekem provincialnem mestecu možakar, ki najbrž hoče posneti diis-seldorfskega vampirja. Samo namesto ljudi napada on avtomobile. Ta zlikovec je do sedaj razparal z nožem nad 100 avtomobilov; specializiral se je na sedeže, ki so prevlečeni z blagom. Sličnost z diissel-dorfskim morilcem ima ta zlikovec v tem, da ga closedaj še niso mogli izslediti. Boj za nove rekorde. Na plaži Daytona Beah se bodo vršili od prvega do petnajstega marca poskusi za svetovni rekord. Za ta rekod se bodo borili Kave Don, Mal-colm Campbell in White. Kave Don bo skušal potolči rekord na specialnem vozu tovarne Sunbeam s 400 HP, White bo vozil Triplex, za Malcolma Campbella pa še manjkajo vsi podatki. Kako se lahko poceni pride do bencina. Očitno je, da napredujejo tatovi vzporedno z moderno tehniko. V okolici Berlina so se namreč pojavili specialisti, ki znajo odstraniti oklep črpalke ter si natočiti toliko bencina, kolikor ga lahko vzamejo s seboj. Navadno izgine pri tem še kaka druga malenkost kot na primer cev ali kaj sličnega. Novo dirkališče na Angleškem. Do sedaj največje dirkališče na Angleškem je bilo takozvano Brrookland. To dirkališče Angležem več ne odgovarja, posebno ne za hitrostne dirk.1 na krajše razdalje. Zato hočejo v grofiji Lincoln napraviti dirkališče, ki bo dolgo nekaj nad 20 km in 180 m široko Za grajenje fega novega dirkališča bi bilo potrebnih 2000 delavcev. Po mnenju svetovnega rekorderja Camobella bi imelo postati to dirkališče ne samo naivečje na Angleškem, ampak v Evropi sploh in če bi se to zgodilo, je skoraj gotovo, da bi se le na njem vršile velike mednarodne dirke. Motoma kolesa v Avstriji. V Avstriji se je motorno kolo zelo udomačilo. Sedaj iih je v prometu 41.781. Da se bo videlo, kako se je motorni soort razvil, naj navedemo, da je bilo koncem leta 1924. le 10.400 motornih koles v prometu ter se ie torej število motornih koles v petih letih početvo-rilo. Tudi število avtomobilov v Avstriji je precej veliki. Sedai je v prometu 19 tisoč 791 osebnih in 13.735 tovornih. Če pri-meriamo to število avtolobilov s števi'om prebivalcev, pride na vsakih 200 prebivalcev po en avtomobil, kar je gotovo zelo lepo razmerje S0KOL Sokol 1. v Ljubljani je sklenil na prvi seji svoje uprave, da znaša redna članarina v tekočem letu z vsemi porezi vred za članstvo po 51 dinarjev, za naraščaj 12 in deco 6 dinarjev Članarino se lahko vplačuje v društveni pisarni od pol 14. do pol 15. ure ter od 15 do 20. ure na Taboru, vhod od severne strani ali pa tu- potom poštne položnice na čekovni račun 11.253. — Društvena uprava vabi svoje članstvo, da čim preje zadosti svojim dolžnostim napram društvu. Obenem pa vabimo vse Sokolstvu naklonjeno prebivalstvo, da vstopi v sokolske vrste in pri-"e s seboj tudi vso svojo deco in naraščaj, da bo deležen sokolske vzgoje. Zdravo! Sokolsko druSfvo Jesenice. V okviru organizacije SKJ se je delo v našem Sokolu močno razmahnilo. V lepih in obširnih prostorih Sokolskega doma vlada živahno vrvenje vseh društvenih oddelkov, tako da kar kipi. Nova, po župi imenovala društvena uprava se je na svoji prvi seji že konstituirala in določeni so bili načelniki posameznih odsekov. Ravno tako s je storilo tudi v propagandnem in gospodarskem oziru vse potrebne sklepe za bodoče delo. da se razširi delovanje društva tudi na bližnje trge in vasi — Število moške in ženske dece se je v kratkem uasu potrojilo, moean porast zaznamuje tudi moški naraščaj, telovadci se mar'ji-vo pripravljajo za tekme pa tudi oddelek starejš h bratov je pričel vežbati. V kratkem bo tudi dovršena onTema društvene-•a odra, tako da bo sredi marca otvorie-no tudi sokolsko gledališče na Jesenicah. Z nastopom pomladi pa se prične s planiranjem prav obširnega našega letnega telovadišča, da bo vršitev župnega zleta 1. i unij a že omogočena. Zlet bo obsegal tudi tek in nastop vojaštva. Ustanovi se društvo v Kranjski gori in sok. odsek na Hrušici, ki naj se seveda čimpreje osamosvoji. Radostno pa je med članstvom odjeknilo, ko se je izvedelo, da priredi ljubljanska Glasbena Matica 16. marca v Sokolskem domu na Jesenicah svoj koncert s programom francoske turneje. ik. Priprav za proslavo 80 letnice Masa-rykove v Pragi zavzemajo vedno večji obseg. V kolikor smo poučeni, se je spremenil prvotni načrt, da bo samo Sokolstvo priredilo pohod po Pragi na Hradžane v toliko, da se bodo udeležili slavnostnega sprevoda vsi- mogoči savezi telovadnih, športnih in drug:h društev, kar bo dalo še mnogo pestrejšo sliko kakor je bilo Trvctno nameravano. Župan mesta Prage ie izdal v tem smislu že poseben razglas in poziv na vse nrebivalstvo in društva *er udmženia Velike Prage. Sokolsko društvo Slovenigradec. Pred- njački zbor se je konstituiral kakor sledi: načelnik Veliek, načelnica Ivančeva, namestnik načelnika Urbas, podnačelnica Re-bulova, statističarka Romoldova, orodjar Voršič, novinar Vrunč, prosvetar šentjurc, zdravnik dr. Zeleznikar, ter Rojnik Konrad. Delo se bo nadaljevalo v večjem obsegu kakor dosedaj. Prednjački zbor čuti potrebo novih metod sokolske vzgoje ln hoče storiti vse, da pritegne čim več telovade-čih v krasni naš Sokolski dom. Zato po- brat* In nitn m najlntenzlv-nejše delo. Zdravo! Veliki zle* bolgarskih Junakov, o katerem smo že poročali, ae vrši deflnitlvno 11., 12. in 13. julija, torej dva tedna po beograjskem. Kakor izvemo lz bolgarskih listov, so Bolgari povabili nanj vse člane zveze »Slovansko Sokolstvo« ter Unijo švicarskih gimnastov, francoskih in belgij3ikh telovadcev. Do povabila Sokola Kraljevine Jugoslavije zaenkrat ni moglo priti, ker še ni bil sprejet v Zvezo Slovanskega Sokolstva, kar pa se bo zgodilo v kratkem. Vsekakor pa se opaža med vrhovnim vodstvom bolgarskih Junakov težnja po večji kolaboraciji z ostalimi slovanskimi Sokoli in upamo tudi z Jugosloveni. Stiki, ki so bili že navezani pred vstopom JSS v SKJ se bodo tekom časa skoraj gotovo obnovili in poglobili, da se bo lahko vendar enkrat reklo, da so vsi Slovani vsaj v njihovem sokolovanju složni. — Kakor se Cuje že delj časa, se namerava tudi dodati dosedanjemu nazivu bolgarskih junaških organizacij tudi še naziv »sokolski«. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje). Platon . So vre Anton, Phaidon. Razgovor o nesmr!n.06ti duše. 4583r. Sue Eugene, Pariške skrivnosti. 4584/85. Bridpes T. C. - Anton Anžič, Na pomoči Roman. 4586/87. Deledda Grazia - dr. Lavrenčič, Novele. 45S6/87 Fjieman Rose - Griša Koritnik, Mavrična mačka m druge pravljice. 4588. Hamsun Knut - Rudolf Kresa], Pan. Iz zapiskov poročnika Tomaža Glahna. Roman. 4589. Kragelj Mirko, Ecce bomo (Pesmi.) 4590p. Badiura Rudolf, Sto izletov po Gorenjskem, Dolenjskem. Notranjskem. 4591r. AHais Alpli, A se tordre. 767f. Anet Cl. Petite ville. Nouvelles. 771L Quand la terre trembla. 772f. Auburtin Jacques, Les jeux de P amour. 774f. Baroja Pio. L' arbre de la seieme, 775f. Havelock Ellis, La femme dans la soci£t<5. 794f. AIcramo Sibilla. Una donna. Romssrm. 4S3i Brocchi Virgilio, Seoondo il euor mio. Ro-manzo. 470i. — II sapore della vfta. Roma.izo. 4711. Comisso Giovanni, Al vento deli' adriatico. Romanzo. 473i. Fogazzaro Antonio, Piecolo mondo antieo. Romanzo. 474i. Soffiei Ardengo, Kobilek. Giornale Figarova svatba«. — Nočni koncert in ples. _ STUTTGART 16: Koncert pevskega zbora. — 19: Program iz Frankfurta. _ 21: Orikeotralen in pevski koncert lahke glasbe. — 23.20: Godba za oles. — BUDIMPEŠTA 12.20: Koncert opernega orkestra. — 16.15: Koncert konservatoristov. _ 17.50: Madžarske pesmi. — 18.50: Koncert orkestra in solistov. — 20.50: Dramski večer. — 23: Koncert ciganske kapele. — LONDON 20.55: Prenos večernic. _ 22.05: Orkestralen koncert. — RIM 10: Religiozna glasba. — 13: Radio - kvintet. — 18: Godba za ples. — 21.02: Literarno - glasbeni večer. Ne mučite svoje dece z ribjim oljem, temveč ji dajte ****** ki ima vsled svoje vsebine slada veliko hranilno vrednost, je lahko prebavljiv in draži tek (apetit). Dobiva f»e v vseh lekarnah, v malih omotih po 25 Din, v velikih omotih po 42 Din. IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Čudni zvezdniki Nekoč so potrebovali v Hollywoodu miš, ki bi zlezla na čevelj spečemu junaku, se vsedla in si s šapicami mirno pobrisala gobček. Strokovnjaki so se dva tedna mučili z mišjo »Josephino«, predno se je privadila slepilne luči električnih žarometov. Maj dobi po 50 dolarjev za vsak nastop in tudi v odmorih se ji dobro godi ob obloženi mizi: saj ima slavno ime! Poleg nje stanuje več podgan, čijih dolžnost je ta, da se podijo po odru pri prizorih v ječi. »Igralkam« je to sodelovanje dokaj zoprno, a kaj hočejo. V kinematografu ni mogoče predvajati ječe brez pajkov in podgan. Ni treba govoriti o papigah, sokolih, mačkah, lisicah in slični živadi, ki tudi stalno sodeluje v Hollyvoodu. Veliko neprilik povzročajo opice, ki so čudno pristranske: z nekimi igralkami in igralci prav rade nastopajo, drugim pa samo nagajajo. Nekoč je morala neka opica gledati, kako ubira kraljica Sabska harfo pred Salomonom. Zapazila je, da ima igralka lasuljo na glavi. Takoj ji jo je ukradla in splezala pod strop. Filmanje se je moralo ustaviti, več ur so lovili opico in so potem irezali več metrov filma: kaj bi s kraljico z obritim tilnikom namesto dolgih lepih las?! Psi so seveda bolj pokorni, a znani Rolf posluša svojega lastnika vendarle samo enkrat, kvečjemu dvakrat. Menda ga preveč motita luč in množica, ali pa je postal muhast, kakor tudi Rin-tin-tin. Zvočni film je tudi med filmskimi živalmi povzročil pravo revolucijo. Poprej so kokoši samo nastavili jajce in so lahko gledalci menili, da ga je pravkar znesla. A zdaj mora pitka imeti tudi glas! In kako bi kokodakala, če ni znesla jajca? Kdo bi nanjo čakal? Toda dreserji so premagali tudi to zapreko. Po dvodnevnem delu so navadili kuro kokodakati tudi brez jajca. Ta prizor je tri metre dolg in ima velik uspeh v novem filmu »Zadnja vojska«. 100-letnica Britskega geografskega društva Najbolj romantična izmed angleških raanstvenih ustanov. Kraljevsko geografsko društvo, je nastalo pred 100 leti v starinski londonski krčmi »Zakrpana hiša«. Začeakom leta 1830. so zahajali tja člani znanega turistovskega kluba »Ražleigh« poslušat mornarje, ki so pripovedovali o daljnih deželah. Pri vinu so obžalovali, da so že davno minuli časi kraljice Elizabete, ki je lastnoročno delila nagrade in odlikovanja pogumnim admiralom, kakor Raileighu ali Drakeu. Tako se je rodila misel o geografskem društvu, ki bi oživelo zanimanje za nepoznane kraje. Prvi predsednik je b?l mornariški uradnik Smith. Pozneje, po 20 letih, je odlikoval isti predsednik s prvo društveno zlato svetinjo mladega mrsionarja Davida Livingsto-na, ki je preiskai milijon štirijaških kilometrov dotlej nepoznanega afriškega ozemlja. Takrat je bilo na svetu še dosti nepoznanih krajev. Društvo je poslalo Rossa k skrivnostnemu severnemu tečajnemu krogu, kjer se je žalostno ponesrečil z obema fregatama »Erebus« in »Teror«. Istočasno ali pozneje so odšli: Anderby k Južnemu tečaju, Lander na Niger, Burns v Bubaro in Fritzroy v Brazilijo. Društvo, ki je opremilo in odlikovalo neštevrlno raziskovalcev, je natisnilo njih dela in izbrisalo številne bele madeže, ki so krasili takratne zemljevide. Sedaj so postali raziskovalci drugačni: raziskujejo ma'lo poznane kraje in jih podrobno popišejo, namesto da bi odkrivali nove otoke ali morja. A tudi sedaj velja društveno geslo: »Osebni pogum je vit znanstvenega na-oredka.« _ Predsednikov roman Aleksander Zaimis, sedanji grški ministrski predsednik, je pred leti nenadno oslepel. Na Dunaju so mu odstranili očesno mreno in se je'moral zdraviti v temni sobi v sanatoriju. Stregla mu je lepa gospodična Zofija Kenertova, učiteljica, ki je med vojno šla k Rdečemu križu in ostala zvesta temu poklicu tudi po vojni. Citala mu je dnevnike, pisala pisma in sta postala prijatelja. Ko je bolnik naposled odložil svoje obveze, je zagledal svojo strežnico in se je zaljubil vanjo. Spremljati ga je morala v planine, kjer je počival. Zaimis ji je povedal, da se od nje ne more ločiti. Naposled sta se vzela. Zdaj je nekdanja sestra Rdeč. križa — »prva dama na Grškem« in zelo v spotiko vsem prenapetim domoljubom, ki so po sedanji izvolitvi miss Evrope mnenja, da morajo Grško pri svečanih priložnostih zastopati samo domače lepotice. Junaški senator Thomas Bawdell, član južno - afriške zgornje zbornice, je zaslovel, od kar je dobil stavo v sporu z angleškim prestolonaslednikom. Pripovedoval mu je namreč, da niso levi nič krvoločni in človeku vračajo liubezen. Imel je baje sam pred leti mladesra leva, ki se mu je laskal kakor navadna mačka. Princ Waleški je senatorju dejal, naj tako poboža odraslo zver, in je stavil pet funtov šterlrn^ov. da tega ne bo storil. Oba sta odšla v cirkus, kier imajo nekdanjega Bawdeflovetra goje-nca. Senator ga ni videl dve leti. Pogumno je stopil v njegovo kletko. oogladil zver po elavf 'n se je z nio vred celo fotografiral. Princ je takoi pffaral svoiih 5 funtov. Žal, da je zadnje BawdeIlovo dejanje manj častnega značaja. V Kap- skem mestu so se namreč sprli poslanci med sejo v zbornici in prepir nadaljevali v odmoru. Bawdell, pristaš delavske stranke, je afriškega avtonomista Manvicka tako udaril, da so tega prepeljali brez zavesti v bolnišnico. Baw-dell pa bo romal v ječo, čim dovoli parlament njegovo izročitev sodni oblasti. Indiji jski romarji Kakor poroča »Pioneer«, se je »bralo ▼ Afeha-badu aa pražiti k Kuanb - Mela - Far nad dv« ia pol milijona romarjev. Kopljejo se v svetem Gangu, ki samo enterait tekom vsakih 12 tet ffo-velca očisti vseh greho-v v mislih, žetjaih, besedah a« dejanjih. To čudno lastnost ima voda samo en dan, ko stopa J Trpite: v Arietovo m sotoice v Vodfla>rje sprejmem poleg sobaric«, k majhni družini na deželi. Ponudbe na oglas. oddelek »Jntra« pod »Fina tohari-.. 5474 Lesni strokovnjak vešč vseh t dtroko epa dajočih poslov, teče službo kot nakupovalec in pre-jemalec l^a a!i kot skladiščnik, Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« .pod Šifro »Lesni strokovnjak«. 5333 Absolvent tonnolarne akademije na Dunaju. veSč t govoru i' pi!avj srbobrvažč.ne, nemščine. francoščine in nekaj angleščine. Sče temu odgovarjajoče name-ščenje v Ljubljani. Cenjene ponudbe na ogla<=nii oddelek »Jutra« pod značko »Jugoslaven« 5443 Vezflje sa sirejno is ročno vezenje dobijo delo. Celoletni zaslužek. Le dobro zarjene in do 9000 Din k a v e i j e zmožne naj ee oglasijo na na4ov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 5495 Potnika ven jJianega t alkoholni hi brezalkoholni stroki, iščem za celo Štajersko fci Prek. mur:«. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rabimo takoj« 5303 « Fiksum In provizijo nudimo potnikom manu-fakturne stroke sa obi-k privatnih strank v Ljubljani in ofeoiiici. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa« 5351 Odgojiteiiico otrok Kemke. samo z dobrimi spričevali sprejmem takoj za Beograd, k drema 4 in 1 leto starim« otrokoma.. Ponudbe s prepisi spričeval in fotografijo poslati »a naslov: S eni, Beograd Strahinjiča bana 38. 5386 Učenca bi učenko e predpisano šolsko izobrazbo sprejme večja trgovina ▼ mestu na Gorenjskem. Stanovanje in brana v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jotra« pod »Stroga Šola«. 5356 Trg. pomočnika n trgovino mešanega blaga, kateri je Se posebno v Ie!eznia.-ki stroki dobro verzican, sprejme g 1. marcem t. 1. Anooa C a d e ž, Eiov-enjgTadee. 5339 Mlajšo natakarico ■ osebno točlln<> pravico »prejmem takoj Drugo po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5335 Dekle z dežele ^jrejmem kot učenko t BLanufa1 turno trgovino. — Ponadbe na opla«. odddek »Jotra« pod »Račanarii-a«. 54TB Kuharico •mmostojno dpresjme gostfi-G& T. Mencinger, L j ubija. c*. Sv. Petra cest« št. 43. 6453 Natakarico ■ 1600 Din karedjč ffrej-nem aa deželo. Kaslov ▼ ojrlajneaB oddeltu »Jut-ra«. 6440 Mizarje Iz ur jene v delu potniških ■vagorov sprejme Fabrika Va»o.ia, Krnševac. — Ponudb« na upravo tovarne v K ruše 5405 Fotogr. pomočnika (po-!ovodjo) 1 zadostno pomočniško dobo eprejSnem. Ponuib* I zahtero piače na og'a.«oi oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen fotograf«. 5416 Boljša kuharica pridna, zanesljiva in mar-'iva. z dobrimi spriieuall, dobi službo k drema osebama. Ponudbe na naslov: Ivana Schwarz. lekania — Ljutomer. SB40 I. oblaMv. koneesijontrana šoferska š<>la Čamemik. Ljubljana Dunajski cesta štev. 36 (Jugoavto). Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje. 251 Oblastveno koneeeljonlrana šoferska šola 1. Gaberščik, biv® komi-ar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiwešeova cesta 52. — Prihodnji redni tečaj prične 1. marca. 544o Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Gosposvetska cesta 13. Zahtevajte pojasnila. 5373 Službo paznika tekaoanta ali kaj podobnega sprejmem. Sem pošten in trezen. V slučaju potrebe nudim tudi kavcijo. Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Uaree 6«. 5163 Mlad trg. pomočnik vnjaščine pioat, želi prememu službo v trgovino mešanega blaga ali špeoe-rije. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Mlad trg- pomočnik«. 6329 Lesni manlpulant 29 let, čiste preteklosti, 1 resnim nastopom in dobro prakso, želi mesto poduradiifta ali gozdarja. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen št. 12«. 6423 Strojnik kijuSavničar — vojaSčine prost, •verziran pri reeh parnih strojih, žeji premeriti službo. — Pomidbe na •oglas, oddelek »Jutra« pod »Strojnik - ključavničar«. 5420 Mizarski delovodja z obrtno šolo, dosedaj samostojen mojster v stavbnem, pohištvenem in umetnem mizarstvu .-tro1' ovrijak. želi sa takoj službo. *Gre tuifi ta prvega pomočnika. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »DoheT delovodja«. 5433 Pekovski pomočnik mlad, itee službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Pomočnik 555«. Izučen strojini ključavničar absolvent 6trojne delovod-ske Šole v Ljubtjlani tn e. kr. stTojne šole v Pulju, verziran v montaži polno-jarmenikov in inštalaciji elektrike, kaikor v pogonu »Die?el« motorjev 61 popravljanju avtomobilov Izprašan kurjač ln strojnik gre v službo tudi na deželo kot strojni mojster, strojnik ali delovodja v poljuben obrat. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelefe »Jutra« pod »Jaki 106«. 6472 Kuharica gnažna in spretna, išče mesta pri boljši obitelji. — Prednost ima srbeka. Po. nudbe na podružnico Jutra ▼ Mariboru pod šifre »Snažna kuharica« 5511 Trgovski pomočnik Špecerijske stroke, vojaščine prost, želi službo v trgovini. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 6500 Premog in drva prodaja Jezeržek, Vodmat. 200 Puhasto perje kg po 88 Din razpošiljam po povzetje najmanj 5 kg Potem č.sto belo gosje kg po 130 Din tn čist beli puh Kg po 300 Din. L Brozo-vič. Zagreb. Ilica »t. 82. — Kemična čistilnica perja 262 Krojači, pozor! Vzorce moških Stoionr dobi na željo vsak krojač od najcenejše ljubljanske trved-ke. Dopise na oglasni od. delek »Jutra« pod značko »Suofi od 40 do 200«. 5287 Kovači, pozor! Kovaški meh, nakovalo, vrtalni stiroj in 2 primeža (Sohraub-itock), vse dobro ohranjeno prolam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6332 Za polovično ceno prodam 2 cilinder, ravna, še nova čevljarska stroja. Avgui* Hribernik, Ljubljana . Gline e, cesta 1X1/6. 5394 2 štedilnika dobro ohranjena naprodaj na Mestnem usgn št. 18/1 6456 Lepo trg. pohištvo pisalna miza, pi elni stro j »Remington« in razno dru- fo takoj naprodaj v G'e-aliSki ulici 5481 Smučke hi cepin naprodaj v Ljubljani, Za-lokarjeva 10/1. 6488 Kolo Anglon renner naprodaj pod Ježama 11. Novi Vodmat. 6467 Majhno brizgalno s cevmi, v dobrem stanju lupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Brizgalna«. 5419 Jedilno mizo ln stole, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifri »Temno.. 5513 S cca 140.000 Din pri-itoipim kot sodelujoč družabnik k lesni industriji. event. vzamem tudi žago v najem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ii£ro »Mlad ia agiletn 2«. 5370 Za 5000 Din poso.ifia dam samcu ali zakoncema sobo s hrano, za dobo pol leta, ali leto dni, po dogovoru. Ponndbe na oglas, oddelefc »Jutra« pod šifro »Posojilo«. 6485 Delniški ovitek (Aktienmantel) kupimo. — Ponudbe z najnižjo ceno pod »Akcije« najmanje na Din 100.000 na oglasni oddelek »Jutra«. 5496 Pisalno mizo s predali, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pisalna mi-za«. 6377 r/TTTMES/M n^Trrfrp Maska — Japonka lepa, zelo poceni napnodaj na Poljanski eeeti 13. parter, levo. 5459 Lokal v mestu na dežeK takoj oddani dobremu krojaču. Ponudbe na nasiov: Franjo Cerne, Radeče. 5085 Modno trgovino z damskim krojnim ateljejem za dam-ke toalete in perilo, v mestu Slovenije, z blagom, šivalnimi stroji in z vsem inventarjem zelo ugodno prodam Potreben kapital 50.000 Din. — Naslov pove oglas, oddelek »Juto a«. 1367 Vsled preselitve naprodaj čista, snažna ter udobna enonadstropna hiša t Ljubljani, Hrenova al. 12 V hiši se nahajajo 4 stanovanja po 2 sobi s kuhinjo itd. — Pojasnila daje Filip Prietou, Ljmbl.ana, Resljeva oesta 4. Majhno hišico z velikimi postranskimi prostori kupim. Ponud.be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hišica 30«. 5359 Pozor, upokojenci! Radi selitve prodam hišo na Gorernjskem z 2 sobama. I kuhinjo in velikimi pritiklinami. vse v popolnoma dobrem stanjin V hiši je vodovod in elektrika Cena zelo nizka. Naslor v oglasnem oddelku »Jutra«. 5126 Majhno posestvo v krasni le^i proda Marija Jereb, Videm ob Savi. 5343 Letoviščarsko hišo lepo, visofoopritlično, s 6 lepimi sobami, 1 kuhinjo, 1 shrambo in dobro kletjo, tik tflavne ceste prodam. — Lepa in solmčna lega Ponulbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Jezersko«. 6299 Kuphn parcelo najraje na Prula/h, Mitju ali v b'ižini trnovske cerkve. Ponudbe z navedbo cene ta kraja na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Hiša«. 5413 A Radione žeatcevni, kompleten — t akumulatorjem in anodntm aparatom. na istosmern) ali izmenični tok. prodam. Poizve s* pri Skaberne — Hestoi ttrg. 5383 Ratfio-aparat dober, štiricevni, z el<£tr. anodo. akumulatorjem, ki igra brez antene, na zvočnik. poceni naprodaj v Ilirski ulici 81. 5470 Opekarne, pozor; Trit-onski tovorni avto zamenjam za opeko. Na-lov r oglasnem oddelkio Jutra 6344 Avto prvovrstno ohranjen po *e-io nteki ceni prodam. Dopise pod »Stinsedežen« oa oglasni oddeiek »Jutra« 6342 Ansaldo šasija naprodaj. — Ponudbe pod šifro »Priložnostni nakup« na oglasni cddedek Jutra. 5E71 Motorno kolo s priklopnim vozom, znamke »Ariel« 800 em*. «lektr. lučjo, noro pnevmatiko in sireno, vae ▼ najboljšem stanju poceni prodom. Ponudbe na naslov: ReinhoTd Kune, Poljanski nasip 40, Ljubljana. 6U1 Lepo posestvo s hišo, gospodarskimi poslopji, inventarjem in zemljiščem skupaj, radi bolezni poceni prodam po dogovoru. Pojasnila v gostilni Sinčič, Zbelovo pri Poljčanah. &i32 Ugoden kup! Radi družinskih razmer je naprodaj r največjem letoviškem kTaju na Gorenjskem hiša, v kateri je stara in dobro vpeljana trgovina mešanega blajra. Cena 80.000 Din. V hiši je vodovod in elektrika, dalje 3 sobe, lnitiinia, velika. Se ne izde'ana soba. 2 verandi, skla^IB-šče in vse priti-Mine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 13«. 6418 Kupim hišo v Ljubljani eno. a!H dvonadstropno, z leno solnčno lego. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa leea«. 5486 20 % kronske bone kupuje in plačuje po najvišjih dnevtih cenah Prometna bančna družba. Maribor, Camkarjeva ulica 14 3297 20 % kronske bone kupuje Treo, Pogačarjev trg ». 1. 5450 Novo spalnico masivno, politirano, prodam za 5SOO Din. Naslov v ogl. oddelku >Jutra«. 6412 Majhen loka! za trafiko, mlekarno ali elično oVt oddam na Pru !ah. Vprašati v Realitetni pikami društva posestnikor v Ljubljani, Salendrova 6. 6350 Lokal za trgovino s skladiščem ali brez — na orometnem kraju tako) ali pome je oddam. — Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod značko »Lokal za trg.« 6442 Obratne prostore velike, z lepim lokalom, r bližini drž. kolodvora oddam. NaSiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5355 Lokale v Litiji .rodi toga, lfipe In moderne, n trgovino ali večjo obrt oddam v najem g 1. aprilom. Ing. P. Kobleir, Litija. 6468 Gostilno tudi e takoj razpo-l-oSTjfvhn stanovanjem oddam proti odkupnini. Poj-amila daje Potočnik, Maribor, Meljfka cesta 88. 6506 PriiUfkl Vino zajamčeno pristno Štajersko dolenjsko in dalmatinsko se toči v gostilni T. Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra cesta 43. 6452 Ia jesenovih hlodov od 25 cm dalje, vsako množino kupi Petkovšek Franc, kolar, Drenov grič št. 28 — Vrhnika. 5231 Mesečno sobo snažno ta nte, ■ run vfeodoa, v viH, ne dalei od glavnega kolodvora takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jir-a 6454 Starejšo damo sprejmem kot •oAanmaXke v Flori jonski ulici St. 27. pritličje, levo. 6003 Lepo, zračno sobo s posebnim vbodom ta elektriko, v srediini mesta tv koj oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6368 Majhno sobico s brano oddam v sredini mesta. Istotam sprejmem sostanovalko ki je če* dan odsotna. — Naslov: Židovska ul. 3,TT 5461 UliMiJi/i Stanovanje 1—8 sob in pritiklin, suho in solnč.no, samo v mestu išče dvočlanska rodbina za takoj ali koncem maja. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »ToSun plačnik in mirna stranka«. 4985 Stanovanje tri- ali štiri-ohno iščem sa avgustnj termin v mestu. Ponudbe pod »Avgust« na ogl. odd. »Jutru.«. 4937 Stanovanje 3 ali 2 sob s pritiklinami iščem v mestu za takoj ali e L aprilom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »S. B.< 6451 Stanovanje sobe in kuh nje, 1 elektriko in vodovodom išče takoj ali pozneje majhna družina. Najraje v Spodnji Sišll.i. Na podpratlično se ne reflektira. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tri osebe«. 6410-a Stanovanje S »ob, kuhinje in pritiklin išče mirna stranka 2 oseb za maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Mirna«. 6437 V Kranja oddam z majem v na^em lokal na glavnem trg« — za marra'akturno, galanterijsko aH modno trgovino. — Intere-enti naj pošljejo svoj nas-lov na oglasni oddelek »Jutra« pod sna6'o »Kranj industrijsko mesto« 4776 Parno žago « polnojarmenikom. cijanko, zaimar čelni ta frizni ctrkularji oddam v najem v bogatem lesnem okraju, blizu kolodvora — radi bolezni. Ponudbe na oelae. oddelek »Jutra« pod »Ugoden prevzem«. 8345 Mesnico vzamem takoj v najem. — Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 6199 Mizarsko delavnico (strojno) oddam pod »godnimi pogoji v najem v bližini mesta. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Delavnica« 6S57 Gostilno o^dam takoj v najem — Naslov v oglasnem oddeF u Jutra« 5610 Novo stanovanje obstoječe ta kuhtaje, 2 večjih ta 1 manjše eobe (pri eni sobi balkon), » vsemi pritiklinami takoj oddam tninci stranki. Pojasnila v gostilni Foruma, Vodovod-ua cesta, 5-104 Stanovanje na Jesenicah po oofaosti v bližini kolodvora, obstoječe iz dveh sob, kuhinj« in pritiklin, tiče mirna stranka brez otrek. Pt-imene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod tifro »Stanovanje na Jesenicah«- 5493 2 veliki sob! s predsobo, pripravni za odvetniško pisarno ali eliten urad, v lepi novi stavbi v centru me-ta oddam. Ponudbe na orias. oddelek »Jutra« pod šifro »Cent/rum mesta«. 5116 Sobo « aep. vbodom ta dektr. razsvetljavo oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6369 2 velrkl, lepi sobi za pisa-mo, v centru mesta oddam. Cena 1200 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5471 2 lepa prostora sobe. e predsobo, v pritličju popolnoma eepariran uhod. nrazno, se za pisarno ali kako drugo obrt. ali za kaj primernega takoj odda v Gledališki ulici 45 — Zraven se proda tudi tr-crov.sko ali pisarniško r>o-hištvo. 6479 Sobo lepe opremljeno aR prazno s predsobo, separiTan vhod (po-«bej elektr. luč) se takoj odda za pisarno ali za kaj drugega primernega oziroma enemu samostojnemu gospodu opremljeno ali prazno kot mesečno sobo. Gledališka 45. 6480 Mesečno sobo iščem pri boljši rodbini v bližini univerze. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut-a« pod »Solnčna soba«. 54£>5 Prazno sobo o »t Sta. 1»— L. BnOZOVZOt Zasnb, Uica 82. Pokrajinske razglednice po Vali sliki al; negativa, v pristni fotografiji izgo tovi do 20.000 a n e v n o tvornica kart Brata Smuč. Ljubljana. Wolfova ul. 12 Zahtevajte ponudbe ta ceniki 243 Filatelisti! Prodam star album, obsegajoč 400 slik znamk iz vseh dežel sveta. Naslov r oglasnem oddelka »Jutra« 6469 Sodavlčarsko obrt z vsem torentajjem prodom r zelo prometnem kraju. — Naslov r og-asnem oddelka »Jutra«. 5400 Mladega psa volčje patine, dobrega ča-vaja" kupim. Ponudbe aa oglas, od 1 elek »Jutra« pod &Un> »Dober čuvaj«. 5483 Pes rSinko« temnocujav, se je v četrtek Pošten najditelj naj sporoči svoj naslov na oglas, oddeiek »Jutra« pr>d šifro »Sinko«. 6506 Čitajte vedno naše ogi'«e! g©% krom^lce bone C4 v okvirju svoje potrebe knpnje po 60 V« Potka gtediona, Osijek. Rok je Kratek, kdor preje pošlje, bo prodaL P • I ■ r I t • se! Zaostali državni davek do L 1923 morete poravnati s potrdili i* L 1919 nih ob priliki zamenjave kron. Prodajamo ta nabavljamo ta potrdOa te* prevzemamo jamstvo za pravilnost Istih in da odgovarjajo za plačevanje davkov. Ne zaraCunamo nlkakih posebnih stroškov, ne provizije. Ta ugodnost plačevanja davkov a potrdili traja samo še kratek čas, zato se požu-rite, ker po današnjem kurzu prištedite cca. 30 do 40 % davkov, ki jih imate plačati. Ako prodaste bone, pošljite JTh takoj, ker po 17. marcu izgube ti vsako vrednost. S pošto došla nam potrdila ta bone obračunamo danes n preko 60 % nominalne vrednosti. Depozitna banka d. d. Zagreb, Tomašlčo- va ul. 10. Tel. 36—79, 36—80. Brzojavke: Depozit, Zagreb. 3414 Oglas Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi dne 3. marca 1930 ob 1L nri dopoldne: S40 ms jamskega lesa in SO m3 ploii@v9 polovica smrekovih, in borovih.. Pogoji se dobe pri podpisani Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, št. 1612/IL Mlad gospod samec, 28 let star, posestnik, v večjem metu Slo-venije, s dobro idočo trgovino, velikim premoženjem ta industrijskim podjetjem. želi poročiti gospodično, ki ima veselje do trgovine in gospodinjstva, v starosti 20—26 let, z več. jim premoženjem, kar pa ni pogoj v gotovini, lahko poeneje v posestvu. Tajnost zajamčena. — Dopise do 30. marca na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Srečna bodočnost 600«. 5427 Mlad gostilničar lepe zunanjosti, v lepem kraju Dolenjske, ieli takoj poročiti gospodično, staro 22 let, ki ima veselje do obrti, z nekaj prrakse in primerno doto. Le resne ponudbe po možnosti s sliko na ogi. oddelek »Jutra« pod Sifno »Skupna harmonija«. 6439 Šivalni strofl Hald 4 Neu. na usodne obroke »Centra«. Miklošičeva cesta 7/m, Ljubljana 67 Pletilne stroje rajnih St. ta dimenzij ter :zdelovalne stre je proda Fr. Kriianič, Celje, Polule it. 4. 6402 Štamb&ni stroj ca 80 HP, 2 kompresorja ca 40.000 "kalorij urna, prodam. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 6447 PohiStvo, najmoderneje izdelano, vse iz vezanega in zajamčeno suhega lesa, kupite najceneje pri tvrdki: I. RepSe. Ljubljana, Dvorni trg 1, 20% kronske bone plačamo 62% do Uprava .Merkur", Ljubi ana, Večna pot št. 5, Telefon 3032 Nabavka topografski!! instrumenata. Vojni Geografski Institut Ministarstva Vojske i Mornarice nabaviče putezn prve ofertalne licitacije na dan 12. marta 1930. god. u U časova prepodne topografske instrumente. Zainteresovani licitanti dužni su položiti kauciju po odredbama čl. 88. Zakona o Državnom Računovodstvu i čl. 24. Pravila za izvršenje odredaba istog Zakona, na kasi Vojnog Geo-grafskog Instituta svakog radnog dana i na dan licitacije do 10 časova. Kakvi se instrumenti imajo nabaviti predvidjeno je tehnič-kim uslovima, koji se mogu dobiti u kancelariji Administrativ-nog Odseka Vojnog Geografskog Instituta svakog radnog dana od 8—14 časova. Iz kancelarije Vojnog Geografskog Instituta Ministarstva Vojske i Mornarice god. Br. 457 od 6. februarja 1930. god. 3512 Emerson Hoojtfc MOŽJE Roman »Tiho, Annie!« je velela Kitty. »Dajte puško meni! Če še kedaj zvem, da ste streljali na Benjieja, vas tisto minuto spodim!« »Vidite,« se je obrnila k meni, »Annie je bila prej omožena z Benjiejem Martinom, ki dela pri polkovniku Meriwetherju v onile hiši tam za drevjem.« »Še danes sem njegova žena,« je dejala Annie med dvema ihtlja-Jema. »Bolj že kakor tista mršava deklina, ki zdaj živi z njo.« »Vse, kar je res,« je rekla Kitty. »Benjie naj bi se vsaj ognil bivše žene, če že gre tod okoli« »Drugega itak nočem,« je dejala Annie. »Samo njegove neotesanosti ne prenesem. Poglejte, prav to srajco, ki jo ima na sebi, sem mu jaz zašila; še čevlje, ki jih nosi, sem mu kupila.« »Annie je mak) prida strelec,« mi je pojasnila Kitty. »Ne vem, kolikokrat je že iz zasede streljala na Benjieja, pa ga vselej zgreši. Prvikrat je poslal polkovnik Meriwether četo vojakov, naj pogledajo, kaj se godi, in ko sem mu pojasnila, da je bila moja kuharica, je rekel, da je vse v redu in če je zgrešila Benjieja, da ni to nikomur v škodo, če bi ga bila pa slučajno ubila, da bi se mu zgodilo samo to, kar zasluži. Annie je najboljša kuharica v vsej vojski in polkovnik to ve. Ali ni res tako, Annie?« »Ce bi znala le tudi tako streljati, kakor kuham, bi bi!o to velika tolažba za mojo dušo,« je dejala Annie. »A drugič mi ta zani-karni črnec ne uide.« »Tako je, da,« je rekla Kitty. »Počakajte do jutri zjutraj, in ko se pokaže, naslonite puško na okno. — Kakor vidite, gospod Cowles, storimo vse, da bi bili naši posli srečni in zadovoljni,« se je obrnila k meni. »A zdaj, prijatefj, je skrajni čas, da se pripravfte na važne dolžnosti, ki vas čakajo. Stopite tamle v Mattovo sobo, Johnson vam takoj prinese preobleko.« Tako sem se končno napravil v uniformo kapetana Stevensona, ld mi je ugajala, čeprav je bila bluza v hrbet nekoliko tesna. Ko bi si bil moral nadeti krinko, ki so jo bili tudi prinesli, sem se obo- tavljal, zakaj vsalco tako našemljenje ml je bilo od nekdaj zoprno. A če bi se bil uprt občemu redu, bi se bil utegnil zdeti komu neotesan in tako sem se, dasi z odporom v duši, predal v roke gostiteljice, ki je brez prizanašanja ukrojila mojo vnanjost po svoje. »Mene boste spoznali po rožah na obleki,« je rekla Kitty. »Sumim, da so samo tiskane na svilo. Kadar bo Matt major m jaz gospa majorjeva, jih bova imela z roko izvezene; a dan kapetanske plače se ne vrača niti pol tako pogosto, da bi si mogla že zdaj privoščiti takošno razkošje.« »Vsekako vas bom spoznal, gospa Kitty,« sem dejal. »A zdaj, kar se tiče tiste Bil en, kako bom spoznal njo?« »Vobče je ne poznate!« »Ali ne bi mogli vsaj nekoliko izdati, kakšna bo?« »Kje, saj se mi niti ne sanja! Elien se nikoli ne ponavlja. Na plesu bo skupina dvanajstih krasotic, najnevarnejših deklet iz vsega St. Louisa. Srečali se boste z vsemi in na vas je, da uganete, katera je Ellen.« »Zvedeti pa ne morem, za nič na svetu ne?« »Za nič na svetu ne. A nikar si ne belite glave! Danes veselje brez konca in kraja, jutrišnjega dne pa ni.« »Pa — ali je dovoljeno komu do norosti dvoriti?« »Seveda, vsakemu, kogar imamo do norosti radi, nikakor pa ne vsem dvanajstim namah. A zdaj moramo iti. Glejte, ali ni iepo?« Prizor na zbirališču je bil postal res veselejši nego kdaj poprej. Z vseh prenapolnjenih galerij ob štirikotniku se je oglašal smeh in čebljanje; videti je bilo, kakor bi hiše okoli zbirališča kar prekipevale. S tem hrupom so se zlivale vesele melodije godbe in — bog-me! — zdaj pa zdaj smo silišali pokanje zamaškov po Častniški ulici. Vojska se je zabavala. A tisti mah se je oglasil od nekod jasni zvok krilnega roga, ki je zdramil občo pozornost. Videli smo široko vihranje zastave, ki so jo potegnili na visoki drog. Takoj nato so potegnili kvišku s plamenicami obsajen obroč, ki se je ustavil v taki legi, da je dobro osvetljeval zastavo. Nastopil je trenutek tišine, nato pa je zagrmelo po vsem zbirališču ploskanje in možje so z globokimi glasovi pozdravili zastavo. Spet so godbe zaigrale narodno himno. Iz te so zdajci prešle v poredno melodijo konjeniške pesmi. Igraje so prikorakale vse štiri godbe na sredo zbirališča in se ustavile pri plesnem paviljonu, kjer so vsi tisti godci, ki so jih bili odbrali za orkester, stopffl na svoja mesta ob plesišču. Gneča se je selila z galerij na trg. Iz vseh hiš so se usipale neverjetne množice dam in gospodov v uniformi adi večerni obleki; vsi so bili maskirani in vsi so se iz dna duše vdajali čaru večera. »Nocoj sme biti vsak nezvest,« mi je rekla Kitty, »jutrišnje solnce mu bo dalo odvezo. Ali ni zabavna ta stvar, kakršna je v resnici? Toliko hrupa je po svetu zastran tega, samo ker ljudje ne vedo, da je mož po prirodi stanovitno in hkratu poligamno bitje. Verjemite mi, v naukih Mormonov tam na Zahodu je marsikaj resničnega!« »Da, poglejte na primer Benjieja,« sem odvrnil. »To je duh novih obrazov.« »Vidite, časih vas sreča na ulici aE v cerkvi kak obraz, ki vam v naslednjem trenutku za zmerom izgine izpred oči,« je nadaljevala. »Tudi meni se je enkrat tako zgodilo. Blazno sem koprnela, da bi šla s tistim človekom. Ko sem ga spet videla, sem še bolj norela. Videla sem ga v tretje, jela sem mu dvoriti kakor iz uma, in tedaj —« »Da, je rekla gospa Kitty in mirno vzdihnila, »seveda je bil to Matt. V pregovoru ,Kar Bog združi —' je res nekaj resnice. »Tedaj ste se z njim poročili,« sem dejal, zakaj njiju vdanost drug drugemu mi je bila znana. »A tisti, ki združi, mora biti res Bog, ne človek.« »Kakor vidim, friozofirava, namestu da bi plesala.« »Jaz ne! Nocoj smo zato tukaj, da bomo mladi Vi, Jack, že celo — in prav taka, kakor ste vi, je —« »Ellen?« , f.' f »Da, prav taka je tudi Ellen.« Plesišče se je jelo polniti s plesalci. Pred nama se je vrfinčH kaleidoskop veselih barv, nad katerimi se je vznašal dih izbrane godbe. Vse to je izžarevalo nežen čar, za katerega nisem bil nikoli nedostopen. Tudi zdaj sem čutil, kako me obhaja nekakšna mirna zadovoljnost, in nič več mi ni bilo do tega, da bi filozofiraL Vzdihnil sem in pomislil, da sem res še mlad. ObrniS sem se, da bi se pomenil z gostiteljico, pa ona je bila že odšla po svojih opravkih. Tako sem stal tam pol ure in se smehljal samemu sebi Vse doslej še nisem bil videl tiste zagonetne Ellen, čeprav me je skozi krinko premerila nekatera dvojica oči, ki je med plesom aH promeniranjem šinila mimo mene. Tedajci pa sem začutil, kako me je nekdo potegnil za rokav. Is;:.1.*'.' • r-v.v;-.' t.* , ' ■ >:v . '.Jt? «♦»-' vc.' Zveza Industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Jugoslavije Javlja prežalostno vest, da je danes dne 21. februarja 1930 ob 9. uri predpoldne V svoji hiši na Bregu po kratki bolezni preminul gospod Peter Kozina tovarnar, imetnik visokih redov, član PredsedniStva Zveze industrijcev itd. Blagojjokojnik je prezaslužno deloval v našem Predsedništvu vse od ustanovitve nase organizacije. Spoštovali in ljubili smo ga kot plemenitega, dobrega moža, in upravičeno smo bili ponosni na uspehe njegovega dela. V zgodovini slovenskega gospodarstva bo njegovo spoštovano ime zavzemalo odlično mesto. Slava njegovemu svitlemu spomina! V Ljubljani, dne ZL februarja 1930. MESTNA OBČINA LJUBLJANA sporoča pretužno vest, 'da Je njen občinski svetovalec, gospod dr. Josip Jeric, advokat v Ljubljani danes zjutraj po mukepolnem bolehanju preminul. Svojemu vestnemu in vnetemu sodelavcu, ki je bil izza januarja 1928 član občinskega sveta in je bil iz svojega dela iztrgan v najboljši moški dobi 49 let, bo občina trajno ohranila hvaležen spomin. Y Ljubljani, dne 21. februarja 1930. i' Danes, dne 21. februarja 1930 Je končal svojega življenja pot odvetnik, gospod dr. Josip Jerič član načelstva, rentne komisije in revizor Pokojninskega zavoda za nameščence itd. Pokojnik Je bil član avtonomne uprave Pokojninskega zavoda od njenega početka. Bil je neumoren delavec na socijalnem polju in v veliki meri je njegova zasluga, da je zavod dosegel sedanjo višino. Predragemu pokojniku h: vzornemu sodelavcu bomo ohranili zvest in trajen spomin. Pogreb se bo vršil izpred mrtvašnice, Stara pot 2, v soboto, dne 22. t m. ob 16. uri. Pokojninski zavod za nameščence v JLjubljani Tr Globoko potrti in žalostnim srcem javljamo tužno vest, da je danes dne 21. februarja preminul gospod Mer velefndustrijalec, šef tvrdke Peter Kozina 8 Ko., član predsedništva Zveze industrijalcev član cenz. odbora Narodne banke kraljevine Jugoslavije, fflijale Ljubljana, imejitelj reda sv. Save UL r. itd., itd. Izgubili smo v njem neumornega in velezasluinega sotrudnika, vzornega Šefa In delavca, ki si je s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem pridobil nevenljive zasluge in splošno priznanje. Z ustanovitvijo velikega industrijskega podjetja, največjega te stroke v naši kraljevini, in s svojim vzornim delovanjem na industrijskem polju si je postavU spomenik, ki bo ohraidl njegovo ime tudi bodočim rodovom. Smrt nam ga je ugrabila nepričakovano v vnetem delu, v katerem je ves živel — poln neupogljive volje in vztrajnosti. Zapušča vrzel, ki jo bo težko izpopolniti. Njegov spomin bo živel v nas, njegove tradicije nas bodo vodile pri nadaljnjem razvoju našega podjetja. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 23. t. m., ob % s* popoldne iz hiše žalosti, Breg 20, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 21. februarja 1930. „PEK0", dražba z o. z. fabrikacija in prodaja čevljev LJUBLJANA -TR2IČ •'S*:-: •v-V* v"- . -v:'.' ,' .' ' - "m?,s MM':': S potrtim srcem javljamo žalostno vest, da je danes, dne 21. februarja preminul gospod . Josip Jeric predsednik Nadzorstvenega sveta Zadružne gospodarske banke d* d« ▼ LJubljani, član nadzorstva Zadružne zveze t LJubljani, član načelstva Pokojnin, zavoda za nameščence v Ljubljani, član občinskega sveta mesta LJubljane, odvetnik itd. Pokojnik je bil naš vnet in požrtvovalen sotrudnik, ki je dolgo vrsto let s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem pomagal zavodu ter si je s tem pridobil velike zasluge. Ohranili ga bomo v trajnem hvaležnem spominu. V LJUBLJANI, dne 21. februarja 1930. Upravni svet, Nadzorstveni svet in ravnateljstvo Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani v. .-* ' f-i:.. i . ZalostniH src javljamo tuzno vest, 'da Je po kratki težki bolezni dne 21. februarja ob 9. uri dopoldne Bogu vdano preminul naš ravnatelj, gospod Peter Kozina veleindustrijalec, Se! tvrdke Peter Kozina & Co«, član predsedništva Zveze industrijalcev, član cenz. odbora Narodne banke kraljevine Jugoslavije, filijale Ljubljana, imejitelj reda Save III. r. itd. itd. Bil je vzoren šef, velik človek in blaga 'duša. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 23. februarja iz hiše žalosti, Breg št. 20. Velikega pokojnika ohranimo v večnem spominu. Njegovi duši bodi mir in pokoj. Ljubljana, dne 21. februarja 1930. NameSčenci tvrdke „Peko", družba z o. z^ fabri-kacija in prodaja čevljev, Ljubljana - Tržič -1!L iir Sredi močno zastavljenega dela ugrabila nam je kruta usoda našega ravnatelja in vodjo, gospoda Petra Kozina industrijalca, Šefa tvrdke Peter Kozina & Co., člana predsedništva Zveze industrijalcev, člana cenz. odbora Narodne banke kraljevine Jugoslavije, filijale Ljubljana, imejitelja reda sv« Save HI. r. itd. itd. ki je, previden s sv. zakrament, po kratki fežk? bolezni dne 21. februarja ob 9. uri dopoldne ▼ Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši ▼ nedeljo, dne 23. februarja iz hiše žalosti, Breg št. 20, Pokojniku bodi večen spomin. Ljubljana, dne 21. februarja 1930. Ravnateljstvo „PekoM d. z o. z., fabrikadja In prodaja čevljev, Ljubljana — Tržič Brez posebnega naznanila Preminul je v petek, dne 21. t. m. ob 9. uri dopoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, gospod Peter Kozina Teleindustrijalec in imejitelj reda st. Save III. ki. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 23. februarja 1930 ob uri popoldne iz Brega št. 20 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Ljubljana, dne 21. februarja 1930. Žalujoči ostali* Občina Ljubljana MESTNI POGREBNI ZAVOD r Ljubljani if; Urejuje Davora RavJaen. Izdaja za kocaoccii »Jutra« Adaif Ribnjkai, Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnama Franc Jezaršek, Za iaseratni dej Je„odgovoren Ak^zii Novak. Vsi v Uobljani.