glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva
Leto XVIII
Številka 17/18(631/632)
Titovo Velenje, 29. aprila 1982
Cena 8 din
YU ISSN 0350 - 5561
Zunanja podoba
revotucije se spreminja, citji ostajajo isti!
Nam, dunašnji generaciji, se zdi samo po sebi razumlji-vo, dapraznujemo 2 7. april — ohlemieo usianoviive Osvo-hodilne fmnie slovenskega naroda in 1. muj — medna-rodni delavski praznik, da jih praznujemo hrcz prepovedi. sproščcno in svohodno, kakor daje lako že od nekdaj dano.
Vdanosli svohode prevečkral pozahljamo na prehojeno pot, kisi jojc hilo poirehno izhoriti — najprcj med narodnoosvo-hodilno horho in naio po njej.
Navadno nam niii ne pro-dre do zavcsti spoznanjc. da revolucija šc vcdno ni konča-na. Ohlikc hojaso prilagojene razvijanju novega in odpra-vljanju odporov starega in zalilcvajo enotno in nenchno delovanjc vseh. ki so za lo našo socialislično samoupra-vno skupnosl. Metode hoja so različnc in so sesiavni del na-šega vsakdanjega družbenega in gospodarskega življenja.
Zunanja podoha revohicije se s časom nujno spreminja. Toda osnovni cilji oslajajo isti. nespremenjeni. niki. koi so jlh ohlikovali Ijudje s ko-munisiično parlijo na čelu. med ohorožcno vslajo in po njej. in koi stajih začrtala in uresničevala lovariša Tilo in
Kardelj — mir. svohoda in naprcdek na osnoviodločanja Ijudi o svoji usodi. o pogojih in rczuhatih svojega dela, v sožiiju in enotnosti vseh na-rodov in narodnosli naše so-tialisiičnc jederalivne rcpu-hlike.
Na icj poli socialističnega samoupravljanja, edinstveni v vvetu, — tudi lega sc vse pre-malo zavcdamo — se sreču-jcmo z vrsto prohlemov. ležav. z različnimi odpori. s prene-katcrimi ovirami. Toda leža-i't' in prohlcmi niso samo naša poschnosl. Tudi tolikokrat izrcčcn razkorak medhotenji in stvarnostjo nc, kajli misel. idcja. jc veclno hitrejša od de-janja. Naša posehnosl. in lo je nuša moč. je poi. po katcri odpravljamo prohleme, razli-kc mcd cilji in njiliovo urc-sničiivijo.
Zvcza' komunislov jc koi nosilka hotenj delavskega razreda žc dolgo začriala pot. Prcd vcč koi irideseiimi leti smo jo začcli z uvedho delav-skega samoupravljanja tudi urcsničevali.
Z uspehi in s premagova-njcm odporov so lakšno pot dclovni Ijudjc in ohčani vedno znova potrjcvali in dograje-vali. In vedno je našla po-mcmhno mcsio v usmeritvi in
delovanju jugoslovanskih komunisiov. Tudi pravkar končan V. kongres Zveze ko-munisiov Slovenijeje kol os-rednjo misel jasno in nedvo-umno opredelil. da je edina poi :aprcmagovanjcsedanjih in hodočih ležav. za splošni razvoj naše družhe. nadaljnja krcpiicv socialisličnili samo-upravnih družhenockonom-skili odnosov. čvrsto vzlraja-njc pri kontinuileli Titovega in Kardeljevega izročila. v humanih vrednolah dela in življcnja vscli nas. Oh laki odločenosli delavskega raz-reda ni nohene hojazni, da nc homo irenulnili prohlemov — kakršni koli so žc — uspešno rcšili.
To nam nalaga nc lc pra-vice, ampak in prcdvscm tudi nalogc in odgovomosti.
Zato naj oh lem, ko v ime-nn komiteja ohčinske konje-rence ZKS Velenje čestitam vscm delovnim Ijudem ohčine I 'elenje za 27. april in I. maj. ponovim že tolikokrat izre-čcno resnico. da je od nas samih in nikogar zunaj nas odvisno. kako homo mi in naša generacija živeli in pra-znovali 1. maje. ki so še pred nami.
Rajko Berločnik
V nedeljo smo cicibani, pionirji, borci, delovni ljudje in drugi letošnjo štafeto mladosti simbol bratstva in enotnosti ter Ijubezni občani na Titovem trgu v Titovem Velenju toplo pozdravili in sožitja med našimi narodi in narodnostmi.
Naši praznični dne vi
Praznovanja, nove delovne zmage
V	počastitev 27. aprila — obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maja — mednarodnega delavskega praznika se tudi v občinah Velenje in Mozirje vrstijo priložnostne prireditve.
V	delavskem domu v Nazarjah so v ponedeljek, 26. aprila na osrednji slovesnosti v počastitev obeh praznikov Osvobodilne fronte in Zveze sindikatov Slovenije.
V	Titovem Velenju bodo srebrne znake Osvobodilne fronte in Zveze sindikatov Slovenije podelili na svečani seji občinskega sveta ZSS in občinske konference SZDL da-nes popoldne v galeriji knjižnice.
Na večer pred praznikom dela bo krenila po ulicah Titovega Velenja že tradicionalna baklada, v Rdeči dvo-rani pa bo zatem srečanje delovnih Ijudi in občanov Ša-leške doline. Na praznični dan, 1. maja pa bo tovariško srečanje na Graški gori.
Letošnja praznika obeležujejo delovni Ijudje tudi z novimi zmagami. Tako bo danes delovni kolektiv REK —SIPAK (Proizvodnja sistemov pakiranja) predal svo-jemu namenu nove proizvodne prostore, ki bodo omogočili povečanje proizvodnje in izvoza. Delavci REK Elektro-strojne opreme pa bodo jutri proslavili 30-letnico delovne organizacije. Ob tej priložnosti bodo odkrili tudi spo-niinsko obeležje narodnemu heroju Mihi Pintarju-Toledu.
Delovni Ijudje in občani Šaleške doline!
Udeležite se 301 aprila ob 19.30povorke po uiicah Titovega Veienja
in ob20.00 tradicionainega srečanja deiovnib ijudiin občanov v Rdeči dvorani
v Titovem Veienju, /. majapa tovariškega srečanja na Graškigori!
Imim tffifttttt
Odčetrtka do četrtka
Števi/ka 17/18 (631) - 29. apri/a 1982
Predsedstvo OK ZKS Velenje
Smeri našega nadaljnjega razvoja
Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Velenje je na petkovi seji ocenjevalo od-mevnost 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije med delovnimi ljudmi in občani Šaleške doline. Na seji je bilo poudarjeno. da prevladuje splošno prepričanje. da je 9. kongres Zveze komunistov Slovenije nakazal smeri na-šega nadaljnjega razvoja. ki pa jih bo mogoče uresničiti le s trdim delom. z znanjem in z veliko politično in samo-upravljalsko dejavnostjo vseh delovnih Ijudi in občanov.
Zato bo treba veliko kritičneje kot doslej uresničevati spre-jete kongresne dogovore, uveljaviti pa tudi kar najbolj odgovoren odnos za izvajanje tako kongresnih zaključkov kot vsakdanjih nalog v sle-hernem samoupravnem oko-
Iju, zlasti še v zvezi komuni-stov.
Ob obravnavi nalog v zvezi s pođružbljanjem in raci-onalizacijo dela občinskih upravnih organov je pred-sedstvo občinskega komiteja ZKS Velenje izoblikovalo več stališč. Sicerje bilo naglašeno. da morajo komunisti v izvr-šnem svetu temeljito preučiti dosedanje priprave za uve-Ijavljanje koncepta nove. spremenjene organiziranosti občinskih upravnih organov in pri tem upoštevali vse pri-pombe in pobude. tudi že izoblikovana stališča družbe-nopolitičnega zbora. Zoper-staviti se bo treba vsem po-skusom podvajanja opravil na posameznih področjih. upo-števaje tudi naloge, ki so bile poverjene organizacijam po-sebnega družbenega pomena oziroma opravila strokovnih služb samoupravnih intere-
snih skupnosti. in to s po-glavitnim namenom. da se zagotovi kar največja raci-onalnost v organiziranosti in delu občinskih upravnih or-ganov. Do sprejema novega odloka o organiziranosti ob-činskih upravnih organov naj ne bi zaposlovali novih de-lavcev. Čimprej bo treba do-končno razrešiti vprašanje v zvezi z organiziranjem in de-lovanje INDOK centra. Po-spešiti bo treba priprave na oblikovanje družbenih sve-tov. Nova upravna organiza-cija za razvoj občine Velenje naj bi zagotovila, med drugim tudi usklajeno izvajanje nalog posebnega družbenega po-mena. sicer pa naj bi bila vsaj na začetku organizirana v okviru komiteja za plan, go-spodarstvo in varstvo okolja.
Občinski komite ZKS in ob-činski svet ZSS pa morata
zagotoviti. da bodo zaposleni v občinskih upravnih organih tudi aktivisti v okolju, kjer delajo in živijo.
Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Velenjejena zadnji seji sprejelo dogovor o sklicu seminarja za sekretarje osnovnih organizacij ZKS iz Šaleške doline. na katerem bodo obravnavali konkretne naloge. ki izhajajo iz usmeri-tev programsko volilne kon-ference občinske organizacije ZKS Velenje. Imenovalo paje tudi posebno delovno skupi-no. ki bo idejnopolitično oce-nila zaplete v zvezi z imeno-vanjem poslovodnega organa v delovni organizaciji REK — Tiskarna. posebej tudi odnos osnovne organizacije ZK, sa-moupravnih organov in dru-gih družbenopolitičnih orga-nizacij v zvezi z uresničeva-njem sprejetih dogovorov.
Občinski svet ZSS Mozirje
Višja kakovostna raven delovanja
Prejšnji teden je bila v nazar-skem Delavskem domu skupščina občinske organizacije zveze sin-dikatov Mozirje. na kateri so udeleženci tehtno ocenili delova-nje v preteklem štiriletnem ob-dobju. Vsekakor je tudi to bil čas nadaljnjega utrjevanja družbe-no-ekonomskih in samoupravnih odnosov. Obenem pa delovanje občinskega sveta in njegovih or-ganov kot rdeča nit obeležuje boj z zaostrenimi gospodarskimi in političnimi razmerami ter uresni-čevanje ustalitvenih ukrepov.
Predsedstvo občinskega sveta v svojem poročilu ocenjuje, da se je delo sindikalnih organizacij vse-binsko in kakovostno izboljšalo. Naloge na področju uresničeva-nja in uveljavljanja pravic in dol-žnosti delavcev so seveda številne in so terjale veliko zavzetega dela. V začetku teea štiriletnega obdo-bja so se sindikati zavzemali naj-prej zato. da se združeno delo v občini statusno organizira v skla-du z zakonom o združenem delu.
Uspeli so povsod, razen v delovni enoti Feriti na Ljubnem ob Savi-nji. kjer bodo morali čimprej do-seči, da bodo delavci resnižno sami odločali o rezultatih svojega dela.
Posebno pozornost so namenili nagrajevanju po delu ter delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Vendar tukaj sindikalna organi-zacija ni bila tako uspešna, saj predsedstvo ugotavlja, da so na tem področju odpovedale stro-kovneslužbe.kijih podrugistrani ponekod sploh nimajo. Slabosti pri delitvi osebnih dohodkov je precej. Premalo so upoštevani pogoji dela, varčevanje zmateriali in energijo, nestimulativno je na-grajevanje kvalificiranih proiz-vodnih delavcev v primerjavi z režijskimi in še bi lahko naštevali.
Ne glede na vse te slabosti pa so vsaj v nekaterih delovnih okoljih na tem področju napravili lep korak naprej.
Kresovi
Veliko dela so sindikati opravili v zvezi z obravnavanjem peri-odičnih obračunov in zaključnih računov. Skupaj z drugimi deja-vniki so podrobno opredelili ak-cijske programe in vse potrebne ukrepe ob tej akciji. Danes ugo-tavljajo, đa so ocene poslovanja v posameznih obdobjih iz leta v leto boljše in realne. Edina njihova slabost je pravzaprav dejstvo, da praviloma ne vsebujejo prime-rjave z ostalimi delovnimi orga-nizacijami v svoji panogi.
Pomembna politična akcija v preteklem obdobju je bilo tudi oblikovanje srednjeročnih raz-vojnih načrtov na vseh ravneh in v vseh okoljih. Ne glede na velika prizadevanja za stabilizacijsko načrtovanje je slabosti precej. Največjeje predvsem v tem, da so načrtovalci premalo upoštevali zaostrene razmere in izoblikovali preveč smele načrte, ki jih ne bo moč uresničiti. Sindikatisose zato lotili akcije ocenjevanja sprejetih načrtov in njihovega spreminja-nja glede na spremenjene pogoje.
Dobro so bile izvedene tudi priprave na volitve. za karje med drugim dokaz tudi volilna ude-ležba. ki je dosegla skoraj 96 od-stotkov. Zadovoljni so z odgo-vornimi pripravami na občne zbore in letne konference ter z njihovim delom. V mozirski ob-
čini je danes 3.930 članov zveze sindikatov. vsi zaposleni. torej, razen ene delavke. Osnovnih or-ganizacij je 39, v njihove izvršne odbore pa je vključenih 279 de-lavcev. Razveseljiva je njihova sestava. saj je delavcev iz nepo-sredne proizvodnje 211. žensk 151. mlajših od 27 let pa 111. ,
Seveda pa ostaja dejstvo, da je štinletno delovanje občinske or-ganizacije sindikata, njegovo vsebinsko raznolikost in obšir-nost, težko oceniti z nekaj stavki. Ne kaže namreč dvomiti, da so zelo veliko časa in pozornosti na-menili številnim ostalim področ-jem. Sem med drugim sodi izo-braževanje sindikalnih kadrov. številnim vidikom socialne var-nosti delavcev, športu in rekre-aciji. kulturi, kadrovskemu šti-pendiranju. boljšemu informira-nju delavcev ter področju ljudske obrambe in družbene samozašči-te, vključno z varstvom družbe-nega premoženja. Občinska or-ganizacija si je torej odgovorno prizadevala. da bi v interesu de-lavcev premagala in razrešila šte-vilne probleme s katerimi so se vsi skupaj srečevali. Mnoge je uspela rešiti, nekateri jo še čakajo in bodo skupno z drugimi programskimi usmeritvami vsekakor tehten na-potek za še boljše bodoče delo.
J. Plesnik
Naša pesem 82

Oboji bronasti

V	Mariboru je bila 25. aprila tradicionalna manife-stacija Naša pesem 82. na ka-teri je nastopilo trideset od-raslih zborov iz vse Slovenije. ki so tekmovali za zlato, sre-brno in bronasto plaketo Maribora.
V	Sloveniji je danes že več kot 800 zborov. na »Naši pe-
smi 82« v Mariboru pa se 'vsako leto zberejo le najboljši.
Na tem tekmovanju je že drugič nastopil MPZ Gorenje pod vodstvom Cirila Vertač-nika in prvič MPZ Svoboda Šoštanj pod vodstvom Danice Pirečnik. Oba zbora sta se zelo izkazala. saj sta prejela bro-nasto priznanje.
Tekmovanje mladih glasbenikov
Priznanja za Velenjčanke
Na predvečer pred delavskim praznikom prvim majem bodo tudi na obronkih Saleške doline zagoreli številni kresovi, ki so jih pridno »gradili« mladi. Mladi iz krajevne skupnosti Staro Velenje vsako leto pripravijo svoj kres v bližini gradu. Med njimi je precej tabornikov, zato so ga »zgradili« prav po taborniško (na sliki)
Prejšnji četrtek je bilo v Beogradu zvezno tekmovanje učencev. dijakov in študentov glasbenih šol. Na njem je na-stopila tudi učenka glasbene šole Fran Korun Koželski Velenje Kazimira Lužnik in prejela bronasto odličje med tekmovalci srednjih šol. Ta učenkaje bila odfična tudi na republiškem tekmovanju. ki jebilopredtem v Ljubljani.saj je kot edina med vsemi na-stopajočimi prejela prvo na-grado. Na republiškem tek-movanju so se izkazale tudi Jelka Veber. ki je bila v 1. kategoriji (11.12 let) tretja.
Darinka Kompan je bila druga. Alenka Zapušek pa je prejela pohvalo.
Obvestilo
Prihodnja, to je 19. šte-vilka Našega časa bo izšla v četrtek 13. maja.
Dopisnike in naročnike plačanih objav prosimo, da čimprej pošljejo gradivo za objavo.
Uredništvo in uprava Na-
šega časa.
Titovo Velenje
Delavci samskih domov zasadili 88 dreves
Delavci, ki živijo v samskem domu REK Velenje delajo v klubu samskega doma, ki so ga ustanovili pred dobrim letom. Preteklo soboto so organizirali ttdarniško akcijo in v spomin na tovariša Tita posadili v okolici doma 88 dreves. Na ta način pa so tudi svečano obeležili 9. kongres slovenskih komunistov. Sred-stva za nakup dreves je prispevala delovna organizacija REK, udarniške akcije pa se je udeležilo preko 50 delavcev samskih domov. Podobne udarniške akcije bodo organizirali tudi v pri-hodnje, ta torek pa so že očistili tudi okolico doma.
Prizidek k domu za varstvo odraslih
Odslej 68 postelj več
Nadvse slovesno so v so-boto. 24. aprila, v Titovem Velenju odprli prizidek k domu za varstvo odraslih. Z dograditvijo tega pomemb-nega objekta so v občini Ve-lenje pridobili 68 novih po-stelj, kar pomeni, da bo v domu poslej lahko prebivalo 180 oskrbovancev. Sredstva za izgradnjo prizidka so pri-spevali Republiška skupnost invalidskega in pokojninske-ga zavarovanja (39.961.000.00 dinarjev), občinska skupnost socialnega	skrbstva
(8.217.000.00), solidarnostni stanovanjski	sklad
(8.000.000.00), občinski sa-moprispevek (5,000.000.00)
in lastna sredstva (1.800.000.00). kar znaša sku-paj 62.978.000.00 dinarjev.
Ob otvoritvi novega pri-zidka so učenci osnovne šole Miha Pintar-Toledo. pevski zbor društva upokojencev Titovo Velenje ter oskr'bo-vanci doma za varstvo odra-slih pripravili prisrčen kul-turni spored. Stmbolični ključ je predsednica sveta doma Lojzka Verdev izročila na-jstarejšemu oskrbovancu Karlu Jazbecu. Po končani slovesnosti so si oskrbovanci in gostje z zanimanjem ogle-dali to pomembno pridobitev.
B. M.
Skupina oskrbovancev, ki je prispevala svoj delež k prisrčnemu kulturnemu programu ob otvoritvi prizidka.
Kdaj se je treba spomniti?
V ponedeljek, dan pred praznikom ustanovilve OF, so bili delavci nekalerih de-lovnih organizacij velenjske ohčine prosti, drugi pa so imeli normalen delovnik. Tr-govine so bile tega dne odprte le do 15. ure. Tisti, ki so de-iali so takoj, po končanem delu odhiteli v trgovine, da si kupijo najnujnejše za nasled-nji dan. Mnogi pa so bili raz-očarani. saj na policah vele-njskih trgovin ni bilo več kruha in mleka. Pa saj, ima-mo v' takšnih dneh v občini Velenje odprto dežurno trgo-vino . Tega dne je obratovala
poslovalnica Ere v Pesju. Vendar pa občani tudi v tej trgovini niso mogli več kupiti kruhu. Na vprašanje ene izrne občank je prodajalka v tej trgovini odgovorila: »Na kruh bise pa morali prej spomniti.!«
Res je na kruh bi se morali prej spomniti. Pa ne občaini, temveč trgovci, še posebef v dežurni trgovini. saj bi moraU predvideti. da bo povpraševa-nje po kruhu v dneh pred prazniki večje.
Kje so potrošniški sveti.'?
Upajmo. da ne bo tako tudi pred prvomajskimi prazniki!
Števi/ka 17! 18 (631) - 29. apri/a 1982
Naši nagrajenci
Prvomajski nagrajenci
V palači federacije v Beogradu bodo danes, v četrtek 29. aprila ob 12. uri. podelili letošnje prvomajske nagrade dela. Na slovesnosti jih bo nagrajencem podelil predsednik skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije Dragoslav Marković. To izjemno priznanje za delovne dosežke bodo prejeli tudi štirje delavci iz Slovenije in med njimi sta tudi dva dobitnika iz velenjske in mozirske občine. Iz občine Velenje bo to visoko priznanje prejel ANTON LESJAK, glavni tehnolog temeljne organizacije združenega dela Pohištvo v Tovarni go-spodinjske opreme Gorenje. po poklicu kvalificirani mizar in 1VAN ROBNIK. gozdni delavec-sekač z motorno žago, zapo-slen v temeljni organizaciji združenega dela Gozdarstvo Lučeob Savinji.
Prvomajsko nagrado dela podeljujejo neposrednim proiz-vajalcem v gospodarski dejavnosti. ki se ob izjemnih delovnih uspehih vključujejo v oblikovanje socialističnih samoupravnih odnosov z ustvarjalnim delovanjem v samoupravnih organih in vdružbeno-političnih organizacijah. Za izjemen delovni uspeh veljajo prispevki k izjemnemu povečanju produktivnosti dela, trajnejši nadpovprečni delovni učinek in izjemna kakovost dela, prispevek k velikim prihrankom pri proizvodnih stroških, po-membnt recionalizatorski in inovatorski predlogi. učinkovite tehnične in tehnološke izboljšave ter izjemni uspehi v delovnih in proizvodnih tekmovanjih.
Anton Lesjak
Z inovacijami do priznanja
mizarstvo, to pa se je združilo v STIS, pa v LIK Šoštanj, pred enajstimi leti pa se je priključilo Gorenju.
Že v STIS-u je poleg manjših izboljšav prijavil tudi pomembnejšo izboljšavo in sicer tračno brusilko za katero je prejel nagrado, prvo med mnogimi, ki so mu bile dodeljene kasneje.
DanesselahkoAntonLesjakpohvali z več kotdesetimi pomembnejšimi inovacijami, med katerimi mu je najbolj pri srcu prav zadnja. Ta omogoča izdelavo na videz ma-sivnih vrat kuhinjskih elementov iz iverne plošče.
Kmalu bosta v proizvodnji še dve njegovi izboljšavi, v mislih pa razvršča še številne druge novosti, ki bi jih še ž.elel uresničiti.
»Denarne nagrade, ki sem jih prejel, sem vedno delil tudi s tistimi, ki so mi pomagali pri uresničitvi ideje, sicer pa številnih izboljšav niti prijavljal nisem.
Nagrajevanje inovacij je sedaj precej boljše, kot pred leti, pa še vedno preskromno. To in tudi druge težave večino delavcev odvrača od tega, da bi s svojimi predlogi izboljšali pogoje dela in stroške proizvodnje. Tako imamo veliko premalo izboljšav in tudi zato težje lovimo korak z razvitim svetom.«
Ivan Robnik
Jzbrati delo, ki te veseli"
Anton Lesjak glavni tehnolog v tozdu Pohištvo TGO Gorenje bo danes prejel izjemno priznanje za svoje de-lovne dosežke, Prvomajsko nagrado dela. Dobil jo bo za pomembne racionalizatorske in inovatorske predloge, ki so obenem tudi velik prispevek k povečanju produkti-vnosti dela.
»Človek idej«, kot o njem pravijo tisti, ki ga bolje poznajo, kvalificirani mizar Anton Lesjak, se je uspel z izredno bistrostjo, kljub pomanjkanju teoretičnega zna-nja, prebiti med najvidnejše inovatorje v naši domovini. Prvomajska nagrada dela pa je vsekakor dokaz, da trud vložen v izumljanje številnih izboljšav ni bil majhen in da so to tako ocenili tudi njegovi sotovariši.
Za takšno ustvarjalno delo moraš imeti tudi dar in tega Antonu, ki se je rodil leta 1933 v Vinski gori, kjer živi še danes, prav gotovo ni manjkalo. »Ze v mladosti sem imel veliko željo po spremtnjanju, dopolnjevanju in popra-vljanju raznih naprav. Seveda to je bila otroška igra. Nič resnega se ni porodtlo iz tega.« Tudi, ko se je po končani osnovni šoli zaposlil pri obrtniku, mizarju v Velenju ni imel možnosti. ne časa, da bi razmišljal o inovatorstvu. Mojster ga je namreč tako izkoriščal, da je morala vmes poseči celo obrtna zadruga, ki mu je preskrbela novo delov^io mesto v mizarstvu na Rudniku. To je bila prav gotovo prelomnica v njegovem življenju, saj je kmalu opravil mizarski izpit in pričel na svojem delovnem mestu uvajati razne manjše izboljšave.
Rudniško mizarstvo je v tem času postalo krajevno
Karli Stropnik
Živi s krajem
V ponedeljek je bil med dobitniki zlatih znakov OF tudi Karli Stropnik.
Karlija ob vseh njegovih obveznostih človek resnično težko najde doma. Tako je bilo tudi tokrat. Prvič smo se odpravili na Konovo zastonj. čeprav nam je obljubil, da bo doma. Malo več sreče smo imeli uro kasneje.
Kdo je Karli? Človek. katerega bi lahko iskali z lučjo sredi belega dne, pa bi težko našli njemu enakega. Vsi krajani Ko-
novega, pa ne samo ti, tudi mnogt drugi, zelo dobro poznajo Karlija Stropnika — pridnega, marljivega. skromnega in nadvse prizadevnega družbenopolitičnega delavca. Z eno besedo — človeka. ki je naši družbi nadvse potreben in za dober vzgled vsem nam. Če bi na.števali vse naloge, ki jih opravlja, bi bilo enostavno preveč. Povemo naj le, da je bil do letošnjih volitev predsednik krajevne konference SZDL na Konovem, član sveta KS. član zvezne konference SZDL Jugoslavije, republiške konference. prizadeven je še v občinski konferenci ZKS Velenje in še in še. Do lanskega leta pa je bil tudi precej obremenjen z delom v odboru za izgradnjo vrtca in doma družbenopolitičnih organizacij na Konovem.
Konovo je tesno povezano s Karlijem in Karli s Konovim, saj je v nastanek in tako hiter razvoj vloženega tudi mnogo njegovega truda in dela. Čeprav pravi Karli drugače: »Zasluge za vse pridobitve in hiter napredek naše krajevne skupnosti niso samo moje. ampak vseh krajanov. Med največje zagotovo sodi dom druž.benopolitičnih organizacij, vrtec. napeljava telefon-skega omrežja. športno igrišče. Krajaniso pridnodelali. Karsmo načrtovali. smo v največji meri tudi uresničili.« Koliko je v teh besedah izražena njegova skromnost in dela vedo Konovčani sami. O sebi je Karli pripovedoval takole: »Nisem ravno star Konovčan. saj sem se preselil iz Škal. Že tam so me zanimale aktualne družbene, gospodarske in politične težave, tiste iz bližine. Zato sem se z vsemi močmi kar kmalu vključil v usta-navljanje krajevne skupnosti Konovo in v delo vseh družbe-nopolitičnih organizacij. Začel sem v mladinski in socialistični zvezi. Skušal sem dati vse od sebe. kolikor sem pač mogel. Ko
IVAN ROBNIK iz Luč ob Savinji si je visoko zvezno nagrado prisluž.il z izredno marljivim. prizadevnim in dolgole-tnim delom pri sečnji lesa. Težki problemi z delovno silo za delo vgozdu so znani že dolgo in se kvečjemu le še zaostrujejo. Mladi se za težkodelo vgozdu neradiodločajo. Vzroki sojasni. Izjemno težki delovni pogoji in njim (ne)primerno vrednotenje dela jih odvračajo od tega poklica in jih usmerjajo na lažja delovna mesta.
lvan Robnik nesodik njim.Žepetindvajsetletdela vgozdu in živi z njim. Komaj petnajst let mu je bilo, ko se je po končani osnovni šoli podal v gozd. Očeta muje vzela vojna in »moral« je na delo. Kljub temu o svoji odločitvi meni drugače: »Res je, da sem moral začeti s trdim delom skoraj še kot otrok, toda za delo vgozdu me ni nihce prisilil. Mama je želela, da bi bil zidar. toda srce meje vleklodrugam, vgozd. Nihče nikogarne more prisiliti k odločitvi za ta ali oni poklic. Izbrati moraš delo, za katerega čutiš veselje v sebi, čutiš ob njem zadovoljstvo. Le tako si lahko uspešennadelovnem mestu.pa tudisicervživljenju. Ročnodelo z motorno žago res ni lahko, toda veselje do tega dela odtehta vse težave.«
SAMO ta kristalno čista resnica je rešitev za skoraj ne-premostljive težave gozdnega gospodarstva. Dinarji so po-membni, niso pa odločilni.
smo ustanovili krajevno skupnost. sem imel dela čez glavo dovolj. Zase in za družino nisem imel nikoli veliko časa, skoraj nič. Bil sem bolj političen delavec, kot Zgleden oče svojima hčer-kama. Poznal nisem nobene proste sobote, praznikov in nedelj. Vedno je bilo treba kaj narediti. Naloge so se kopičile ena za drugo in prizadeval sem si jih odpravljati kar najbolj življensko. Osnovna skrb je bila namenjena človeku, krajanu, ustvariti mu čimboljše pogoje za delo in življenje. Trudim se po najboljših močeh! da v naši krajevni skupnosti ne bi namenjali vso po-zornost, na primer le komunalnim težavam, pri tem pa pozabili na ostale dejavnosti. Tudi te so za ljudi važnega pomena, če omenim samo kulturo. Zato je dela vedno veliko. Kamorkoli se obrneš ti ga ponujajo. Človek kar ne ve, kje bi najprej zagrabil.« Karli je bil povsod poleg. Marsičemu se je moral odreči, da je lahko vse vestno opravil. Pri tem je vsekakor najbolj trpela družina. Kot pravi, je bilo treba doma še tako pomembno delo mnogokrat odložiti, pa hajd na sejo ali akcijo. Prava srečaje bila, da je imel vso podporo doma in pri starših. Vestno opravljene naloge zahtevajo celega človeka, prav tako tudi družina. Če pa človek še gradi svojo »streho nad glavo« je to toliko težje. Toda Karlije z železno voljo in pridnostjo vse zmogel. Delalje večkrat kasno v noč, samo da je lahko vse naredil.
Karli je preprost in nadvse skromen človek. Iz vsake njegove besede prevevata ti dvečloveški vrlini. Kaj dostisamoosebi Karli ne pove. Skoraj ni stavka kjer ne bi omenjal še krajevne sku-pnosti in Konovčanov. To je človek, ki živi s krajem in kraj z njim. »Vedno in povsod samo ljubo delo. Povem vam, da se je včasth delalo in naredilo mnogo več kot sedaj. Vsake stvari se lotimo preveč zapleteno, seveda pa izgubljamo tudi preveč besedi. Če človek sam dela, potem lahko komu kaj poveš, pa naj bo pohvala ali graja. Obratno pa ne more biti«, je poudaril.
Nadvse veselje uspehov in hitrega napredka Konovega. Le kako ne bi bil, saj vidi. da je njegov trud bogato poplačan. Krajevna skupnost Konovo sodi med najdelavnejše v občini Velenje. Prav gotovo tudi po Karlijevi zaslugi. Zasvojo pridnost, marljivost so bili Konovčani že večkrat nagrajeni. Njihovo vitrino krasijo mnoga priznanja. kot so srebrna plaketa repu-bliškega štaba teriorialne obrambe, pa zlati znak civilne zaščite. Letos pa so prejeli še srebrni znak Osvobodilne fronte.
Karlijeva življenjska pot je nadvse pestra, razgibana, predvsem pa delovna. Izučil se je za strojnega kovača, bil nekaj let zaposlen v Elektrostrojni opremi. Ker mu znanja ni nikoli bilo dovolj, se je vpisal še v šolo za visokokvalificirane delavce kovinske stroke injo uspešno končal. Od leta 1977pajezaposlen na občinskem štabu teritorialne obrambe Velenie.
Ob napornem delu v službi in ob raznovrstnih dejavnostih izven nje mu ostane za kakšnega konjička le bore malo časa, ali skoraj nič. Čepravje v tem letu malo izpregel, mirovati in gledati križem rok nikoli ne bo mogel. Kot pravi, bo sedaj malo več pozornosti namenil delu z mladimi. Kadar pa bo le našel kakšno prosto urico. si bo poiskal delo okrog hiše in pomagal staršem kmetovati.
Ob koncu pogovora Karli pravi: »Priznanja, ki sem ga prejel. sem nadvse vesel in ponosen. Pomeni mi veliko, pred-vsem pa spodbudo za nadaljnje delo. Mislim pa. daso si ga drugi še bolj zaslužili. Mnogo več mi pomeni priznanje, ki ga je dobila Krajevna skupnost.« Skromnost, pa zopet skromnost. Tak je torej Karli. predan z vsem srcem delu v najrazličnejših organi-zacijah v krajevni skupnosti, vedno v gibanju, vedno prizadeven in pripravljen pomagati kjer se le da. Zato gre priznanje v prave roke, k pravemu človeku, krajanu, občanu.
Našinagrajenci
Številka 17/18 (631) - 29. apri/a 1982
Priznanja Osvobodilne
Priznanja Osvobodilne
Občina Velenje
IONE HI ADIN prejme srebrno priznanje OF za aktivno družbenopolitično delo v KS Pesje in občini.
Tone Hladin se je ž.e kot mladinec aktivno vključil v družbenopolitično življenje. V letih 1974-1978 je bil pred-sednik KK SZDL Pesje. S požrtvovalnim aktivističnim delom je veliko pripomogel k poenotenemu delu vseh DPO m samoupravnih organov v KS. Tako se je K.S Pesje uvr-stila med najaktivnej.še KS v vseh pogledih.
Tone Hladin je bil pobu-dnik in organizator vrste po-membnih akcij v KS Pesje, ki so pospe.šile razvoj in kiimu-nalno urejenost kraja in okrepile samoupravno in družbenopolitično življenje v KS.
Prav tako aktivno je Tone Hladin deloval tudi v drugih organih in organizacijah občini. Bilje predsednik zbo-ra I.B Temcljne banke Velc-nje. predsednik zbora KS pri S() Velenje. član raznih od-borov in komisij. Šc vedno pa aktivno deluje v KS Pesje in v Socialistični z.vezi.
HENRIK JONKO prejma srebrno priznanje OF za uspešno družbenopolitično aktivnost pri organiziranju kmetijske proizvodnje.
Henrik Jonkoje znal svoje poklicno delo povezati z ak-tivističnim družbenopolitič-nim delom med na.šimi obča-ni. zlasti pa nied kmeti.
Žc vrsto let izredno anga-žirano deluje tudi v raznih organih in organizacijah v občini. KS Šoštanj. kmetijski zemljiški skupnosti in terito-rialni obrambi.
S svojim požrtvovalnim delom je veliko prispeval zla-sti k oživljanju kmetijske proizvodnje in organizirano-sti in preusmerjanju kmetov v naši občini. Posebno prizna-nje mu izrekamo za tvorno vključevanje v vse ancije. ka-terih organizator in nosilecje
9. KONGRES ZKS &
USTVARJALNOST
UTIRA POTA RAZVOJA
ELFRIDA AMBROŽIČ prejnie srebrno priznanje OF
za dolgoletno delo v družbc-
nopolitičnih in družbenih or-ganizacijah v občini Velenje.
Elfrida Ambrožič st>di med tiste naše aktiviste. ki so se s svojim prostovoljnim delom v različnih družbenih in druž-benopolitičnih organizacijah s posebno tankočutnostjo razdajali predvsem pri ustva-rjanju pogojev za čimboljše počutje in življenje naše na-jmlajšc generacije.
Posebno priznanjc ji grc zlasti za uspešni razvoj otro-škega varstva v občini. za or-ganizacijo vseh prireditev. namenjenih naširn najmlaj-šim. z.a usmerjanjc dela pi-onirskih organizacij in delo z društ\i prijateljev mladine v KS.
S svojo aktivnostjo na vseh teh področjih pa je vcliko prispevala tudi pri krepitvi socialistične zveze kot najširše demokratične frontc na terc-
FRANC DREV prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno aktivistično delo v KS Lokovica.
Franc Drev se je vseskozi aktivno vključeval v družbe-nopolitično življenje v kraje-vni skupnosti. Dalj časa je opravljal dolžnost prcdse-dnika KK SZDL. v preteklem mandatnem obdobju pa je bil predsednik delegacije za Zbor KS občinske skupščine.
Opravljal je vrsto po-mcmbnih in odgovornih na-log v odborih in komisijah v KS. S svojim prostovoljnim delom na vseh ravneh je veli-ko prispeval k razvoju KS in h krepitvi ter razvijanju demo-kratičnih in humanih odno-sov med krajani.
Še vedno je vključen v do-mala vsako akcijo in član raznih organov v KS.
bila Socialistična zveza v vseh preteklih lciih.
prispevek k razvoju samo-upravnega in družbenopoli-tičnega dela v KS Konovo.
Vinko Miklavžinasodi med tistc aktiviste. ki so večino svojega prostega časa žrtvo-vali družbenopolitičnemu delu.
VINKO MIKLAVŽINA prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno aktivistično delo v DPO in samoupravnih organih v KS Konovo.
Vinko Miklavžinasodi med tiste aktiviste. ki so s svojim prostovoljnim delom pričeli v času nastajanja novega Vele-nja. Takoj po preselitvi v KS Konovo pa se je aktivno vključil v delo te KS. Dve mandatni dobi je bil predse-dnik KK SZDL Konovo. de-loval pa je tudi v vseh ostalih organih. Udeležilsejedomala vseh prostovoljnih delovnih. pa tudi političnih akcij. ki se odvijajo v tej krajevni sku-pnosti.
S svojim aktivnim delova-njem je prav gotovo dal velik
MARIJA SKORNIŠEK prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno delo v družbe-nopolitičnih organizacijah.
Marija Skornišek se že sko-raj dvajset let vestno vključuje \ vse aktivnosti družbenopo-litičnih organizacij in samo-upravnih organov n;> terenu.
Sodi med tiste na.še aktiviste. ki s strokovno pomočjo in nasveti pomaga ustvarjati pogoje za družbenopolitično
in samoupravno delovanje v krajevni skupnosti.
Vedno. ko je bilo potrebno na hitro pripraviti to ali ono gradivo. organizirati in spe-ljati pomcmbno družbeno-politično akcijo. smo ji dajali zadolžitve. katere je uresni-čevala dosledno in s posebnim občutkom odgovornosti. In prav s svojim uniirjenim in prizadevnim delomje mnogo prispevala k uspešnosti druž-benopolitičnih akcij v občini Vclcnje.
JOŽE ZAKOŠEK prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno delo v družbe-nopolitičnih in družbenih or-ganizacijah v občini.
Jože Zakošek še dolga leta
deluje \ organizacijah leh-nične kulture (Ijudske tehni-kc) m na področju prometne vzgojc naših najmlajših ob-čanov. Prav na tch področjih jc z veliko mero entuziaz.ma dal vclik prispcvek k razmahu tovrstne dcjavnosti v Titovem Vclcnj u.
Z enako mcro angaž.irano-sii sc Jožc Zakošek vseskoz.i vkljtičujc tudi \ naloge DPOv KS in \ občini. Kot aktivist socialistične zvez.e in funkci-onarZK v KS Šalek-Goricaje vcliko prispcval k poenotenju političnc in samoupravne ak-tivnosti krajanov in bil pobu-dnik mnogih akcij v tcj KS. Pri dclu \ ra/nih odborih in ko-misijah tako v KS kot v občini jc poznan po svoji dosledno-'sti.
KRAJEVNA KONFEREN-CASZDLKONOVO prejme srebrno priznanje OF za uspehe pri razvoju samo-upravnega in družbenopoli-tičnega življenja v KS.
Krajevna konferenca SZDL. Konovoje prva. ki kot organ krajcvne organizacije SZDL prcjcma srebrno pri-znanjc OF slovenskega naro-da v občini Velenje.
Krajevna konferenca SZDL Konovoje s svojim rc-snično kolektivnim in forn-tnim dclovanjem uspela spod-buditi množično družbeno-politično in društveno akti-vnost v celotni KS. Predvsem / razvijanjem in krepitvijo mno/ične aktivnosti. v katero je bil vključen domala vsak občan. sc jc uspelo preseči ra/.nc forumskc oblike delo-vanja. hkrati pa ustvariti pri-stnc medsebojne odnose in vclike delovne in politične uspehe celotne KS.'
MILAJVl MEŽA prejnle srebrno priznanje OF za aktivno dolgoletno družbe-nopolitično delo v SZDI. in samoupravnih organih KS Kavče-Podkraj.
Milan Mež.a je s svojo akti-vnostjo \- KS pričel že kot mladinec. I'ozneje je bil vse-skozi član raznih organov KS. najvcč pa jc doprinesel z. de-lom v KK' SZDL. kjer je bil dolga leta tudi predsednik. S svojim druž.benopolitičnim dclom in aktivnostjo je dal pomcmben prispevck pri razvijanju in krepitvi dru/.bc-nopolitičncga in samoupra-vncga ž.ivljenja v KS. Vedno sc jc s sodelovanjem v različ-nili gradbenih odborih akti-vno vključeval v razvoj kraja in organiziranje prostovoljnih dclovnih ;ikcij. Enako aktiven jc vseskozi tudi v samoupra-vnih organih v svoji TOZD na RLV in kot delegat v samo-upravnih interesnih skupno-stih.
STANISLAV RAMŠAK prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno aktivistično delo v KS Družmirje-Gaberke.
Stanislav Ramšak se jc ta-koj po končani srednji šoli aktivno vključil v delo kraje-vnc skupnosti. kjcr jc sprva dcloval v organih OO ZSMS in bil tudi nckaj časa predse-dnik OO ZSM v KS Gaberke.
Poznejcje bil prcdsednik KK SZDL. trenutno pa jc prcd-scdnik sveta KS. član komi-tejaza LOin DSv KS. bilpajc tudi štiri leta podpredsednik GD Gaberke.
Od lcta 1968 dalje seje ak-tivno vključeval v vse dclovnc in politične akcije v KS. naj-večkrat pa jc bil mcd orga: nizatorji oziroma pobudniki le-teh.
S svojim prostovoljnim dc-lom na vseh področjih je prav mnogo doprinesel k razvoju KS ter samoupravnega in družbenopolitičnegaživljenja v KS.
Srebrno priznanjeOF. kiga prcjema KK SZDL Konovo. jc zato hkrati priznanje vsem aktivistom v tej KS.
ALEKSANDER ŠTR-BENK
iz Bočne za dolgoletnt) delo \ družbenopolitičnih orgarni-zacijah in \ krajc\ni skupno-sti: '
Občina Mozirje
Na osrednji slovesnosti v občini Mozirje ob dnevu Osvobodilne fronte in ob mcdnarodnem prazniku dela. bila jc \ ponedeljek zvcčer v na/arskcm Delavskem domu. so podclili tudi letošnja sre-brna priznanja Osvobodilne frontc. Prcjcli so jih:
JOŽE KL'MER
iz Mozirja za uspešno delo pri razvoju družbenopolitič-nih in ckonomskih odnosov v občini;

Številka 17/18 (631) - 29. aprila 1982	Našinagrajenci	l\£ 5
fronte
Srebrniznak
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje
fronte
DRAGICA GRZINIČ Bolnišnica Topolšica
Za predsednico osnovne organizacije zveze sindikatov v tozdu Bolnišnica Topolšica so jo izvoiiii v obdobju zdru-
JANKO LADINEK - RLV — TOZD Jama Preloge Rudnik lignita Velenje — tozd Jama Preloge
Janko Ladinek je vseskozi aktivno vključen kot družbe-nopolitični delavec in samo-upravni aktivist. tako \r deio-vni organizaciji. kjer je zapo-slen. kot v širši skupnosti. Opravljai je dolžnosti pred-sednika osnovne organizacije zvcze sindikatov. predsednika konference osnovnih organi-zacij zveze sindikatov na ravni tozd. bil pa je tudi član OK ZKS Velenje.
Kot mludinec se je udeležii mladinske delovne >>SAVA 7l<.. kjerje bil ravno tako ak-tiven in pohvaljen kot udar-nik.
RIHARD SAGMAISTER GORENJE TGO
Ko je osnovna organizacij zA'eze sindikatov v TOZD Vzdrževanje Gorenje TCi(• ocenjevala svoje delo.je ugo-tovila. da ima zelo veliko za slug za uresničevanje družbe-no-političnih in samoupra vnih nalog tovari.š Rihar
FRANC ŠTIGLIC
7. Ljubnega za vsestransko aktivnost v družbenopolitič-nih organizacijah v krajevni skupnosti in v občini;
Občina Velenje
FRANC GOLJUF Rudarski šolski center
V delovni organizaciji RŠC in še prcj v delovni organiza-ciji Rudnik lignita Velenje se jc Franc Goljuf stalno vklju-čeval kot aktivist v delo druž-benopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Več-krat je bil izvoljen v organe osnovne organizacije zveze sindikatov ali delavsk'ega sveta. kjer je odgovorno opravljal svoje naloge. Tre-nutno uspešno usklujuje delo sindikata v konferenci osno-vnih organizacij zveze sindi-katov v delovni organizaciji RŠC'. poleg navedenih obve-znosti paševedno najdečasza delovanje tudi na drugih področjih. šc posebej na pod-ročju kulturne dejavnosti.
IVAN POLIČNIK
iz Gornjega grada za dol-goletno delo v krajevni sku-pnosti in v družbeno-politič-nih organizacijah;
JOŽE LAZNIK IVAN PURNAT	IVAN ŠEŠTIR
izNoveŠtiftezadolgoletno iz Šmartnega ob Dreti za	iz Šmartnega ob Dreti za
in uspešno delovanje v kraje- vsestransko aktivnost v druž-	dolgoletno delo v družbeno-
vni skupnosti; benopolitičnih organizacijah	političnih organizacijah v
v krajevni skupnosti in v ob-	krajcvni skupnosti. ćini;
Ob 27. aprilu - obletnici ustanovitve OFin 1. maju -prazniku dela iskreno čestitamo vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje!
MILORAD ĐORĐEVIČ Rudnik lignita Velenje — tozd Priprave
Milorad Dordevičse vesčas ob opravljanju svojcga osno-vnega dela — rudarjenja — aktivno vključuje v družbe-nopolitično in samoupravno delo. Tako ima enake zasluge za dosežene delovne rezultate pri zagotavljanju energije kot za dosežke na področju delo-vanja družbenopolitičnih or-ganizacij in samoupravnih organov. kjcr je več mandatov opravljal odgovorne funkcije.
Dejaven pa je tudi v kraje-vni samoupravi in v samo-upravnih interesnih skupno-stih.
ževanja in samoupravne re-organizacije Bolnišnice To-polšica in Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma. S svojo dejavnostjo je veliko pripo-mogla k uresničevanju samo-upravnih postopkov. za kar je žrtvovala veliko svojega časa. V tem obdobju je bila tudi članica občinskega sveta zve-zc sindikatov tcr članica kon-ference osnovnih organizacij zveze sindikatov v Zdrav-stvenem centru Titovo Vele-nje.
Vse te njene aktivnosti so zahtevale veliko prizadevnost in odrekanja prostemu času. Sindikat Zdravstvenega cen-tra Titovo Velenjejije zavoljo njene uspešne aktivnosti za-upal tudi pomembno vlogo delegatke na 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije.
TONE VRHOVNIK
iz Mozirja za uspešno delo pri razvoju družbeno-politič-nih in ekonomskih odnosov v obćini;
MAKS LICHTENEGGER
Vekos
Od začetka njegove zapo-slitve pa vse do danes skoraj ni minilo leto. da Maks Lichte-negger ne bi bil opravljal ene izmed funkcij v organih družbenopolitičnih organiza-cij ali v organih samoupra-vljanja. To kaže na njegov resen pristop k delu na tem področju. S tem si je ustvaril zaupanje sodelavcev. Poleg dolžnosti in nalog v okolju. kjcr vestno opravlja svoje delo. pa je bil tudi že član občinskega sveta Zveze sin-dikatov Slovenije Velenje in njegovega predsedstva ter član republiškega odbora sindrkata delavcev komunal-nc dejavnosti Slovenije. na ravni občinc pa je bil tudi predsednik občinskega odbo-ra te dcjavnosti.
JOŽE MRAZ — VEKOS
Vekos
Jože Mraz se že dalj časa uspešno vključuje v uresniče-vanje sindikalnih nalog. Kot član občinskega sveta Zveze sindikatov in njegovega predsedstva ter raznih komisij in svetov si je vseskozi priza-
deval. da bi bile vse naloge
čim uspešneje opravljene.
Poleg samoupravnega po-vezovanja m organtztranja na področju komunalnih deja-vnosti si je prizadeval urediti tudi razmere na stanovanj-skem področju. Njegova de-javnost pa sc ne konča žc tu. temveč ga srečamo tudi kot aktivista v krajevni skupnosti. društvih ter organizacijah.
FRANC OJSTERŠEK VEGRAD
Z vestnim delom in zasto-panjem intcrcsov delavcev si je Franc Ojsteršek pridobil veiik uglcd mcd delavci gradbenega podjetja Vegrad. Njegova sposobnost pri ure-sničevanju vseh zastavljenih nalog v zvezi sindikatov in drugih družbeno-političnih organizacij sc odraža v uspe-šnem delovanju vseh teh or-ganizacij in organov v celotni delovni organizaciji GIP Ve-grad.
Poleg navedenih aktivnosti pa se tovariš Ojsteršek vklju-čuje tudi v delovanje samo-upravnih interesnih skupno-sti. krajevne skupnosti. svoj prosti čas pa namenja razvoju in aktivnosti v planinski zvezi.
6I\5
lilašinagrajenci
Števi/ka 17118 (631)
- 29. apri/a 1982
letih kažejo na zavest o po-trebnem zagotavljanju ener-gije, kar pomeni tudi uspešno delo družbeno-političnih or-ganizacij, še posebej zveze sindikatov, kije polegza razne skupne naloge zadolžena še za nekatere specifične; to je, da ob prizadevanjih za čim večje delovne učinke ne pozabi na skrb za delavce.
Prav na tem področju je sindikalna organizacija v de-lovni organizaciji RLV v vsem tem obdobju delavcem — rudarjem — namenjala po-sebna skrb. V danih možno-stih so vedno uspešno razre-ševali problematiko delovnih invalidov, vprašanja delavče-vega standarda (stanovanje, oddih, rekreacija), vključeva-nja delavcev iz drugih repu-blik in pokrajin v enakopra-vne aktivnosti izven delovnih obveznosti.
Srebrni znak sindikatov Slovenije je zato priznanje vsem osnovnim organizaci-jam zveze sindikatov v DO RLV ter nadaljnja spodbuda 7.a še večje delovne in druge uspehe.
Občina Mozirje
Predsedstvo občinskega sveta zve/.e sindikatov Mozi-rje je sprejelo sklep, da letos podeli 10 srebrnih znakov sindikata najprizadevnejšim sindikalnim delavcem in osnovni organizaciji sindika-ta. Podelili so jih na pone-deljkovi osrednji občinski proslavi v Nazarjah. Dobitni-ki so:
ANGELCA FRANCE iz delovne skupnosti sku-pnih služb v lesni industriji Gorenje—Glin Nazarje.
V tej delovni organizaciji je zaposlena že 36 let in je bila vseskozi prizadevna sindikal-na delavka. Opravljala je vr-sto zahtevnih nalog. pred-vsem pa se je izkazala na blagajniškem področju. Tre-nutno je blagajničarka kon-ference sindikalnih organiza-cij delovne organizacije Go-renje-Glin. Dejstvo je. da je bila v vseh teh letih pri svojem delu izredno vestna inje lahko vzor vsakemu članu sindikal-ne organizacije.
ANTON KUNTEK iz temeljne organizacije združenega dela Gozdarstvo Luče.
Že vrsto let je prizadeven sindikalni aktivist in je v zad-njem obdobju uspešno vodil osnovno organizacijo sindi-kata. S svojim marljivim de-lovanjem je veliko prispeval k izboljšanju življenjskih in predvsem delovnih pogojev
Sagmaister. S svojo deja-vnostjo v organih družbeno-političnih organizacij in sa-moupravnih organih je pri-pomogel. da je bila uspešno opravljena večina za delavce pomembnih nalog v TOZD.
FANIKA SMONKAR VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD TITOVO VELE-NJE
Tovarišica Smonkarjeva že dalj časa aktivno deluje v osnovni organizaciji zveze sindikatov kot članica izvr-šnega odbora ali kot predse-dnica izvršnega odbora. Za-upane so ji bile odgovorne funkcije kot članici občinske-ga sveta ZSS Velenje, članici ra/.nih komisij in ne nazadnje v samoupravni interesni sku-pnosti.
Vse zaupane naloge opra-vlja z vso predanostjo in od-govornostjo. ne glede na osebna odrekanja, ki so ob tekem delu nujna. To pa ji zagotavlja izredno priljublje-nost in zaupanje v kolektivu.
tudi tovari.šici Viktoriji Tra-uner. Kot večkratna predse-dnica osnovne organizacije zveze sindikatov si je nenehno prizadevala uresničevati cilje. ki so jih pred njo postavljali delavci ali širša družbeno-politična skupnost.
Poleg dela v osnovni orga-nizaciji zveze sindikatov so ji bile zaupane tudi naloge v občinskem svetu zveze sindi-katov. katerega članiea je bila dve mandatni obdobji. opra-vljala pa je tudi funkcijo čla-niee republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zveze.
JOŽE VERDEV GORENJE TGO
V TOZD Štedilniki Gore-nje TGO si je Jože Verdev prizadeval, da bi družbeno-politične organizacije in sa-moupravni organi dobro de-lovali. Za njegovo uspešno delovanje na tem področju mu je bila ob zadnjih volitvah v zvezi sindikatov zaupana funkcija predsednika osno-vne organizacije zveze sindi-katov v TOZD Šledilniki. Z izvolitvijo delavei od njega še naprej pričakujejo uspešno delovanje v zvezi sindikatov — osnovna organizacija zveze sindikatov TOZD Štedilniki je bila namreč v Gorenju TGO vedno med uspe.šnejši-mi. kadar je šlo za uresniče-vanje sindikalnih nalog ali nalog na področju gospoda-rjenja.
iz Spodnjih Kraš, upokojeni žagarski delavec.
Tudi Antnn Levar je sode-loval pri ustanavljanju stro-kovne skupine lesnih delav-cev. Bil je delavski zaupnik in je večkrat sodeloval na po-gajanjih za boljše delovne mezde v okviru takratne ju-goslovanske strokovne zveze. Kljub hudemu nasprotovanju delodajalcev in drugim ovi-ram je širil delavsko gibanje v Zadrečki dolini. Izkoriščanje delavcev je bilo tu večje kot kjerkoli. saj je bilo delovne sile dovolj in je v takratnih kriznih obdobjih le težko do-bila delo.
KONFERENCA OSNO-VNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATOV
VIKTORIJA TRAUNER TOZD PTT TITOVO VE-LFNJE
Da je sindikalna organiza-cija na področju PTT deja-vnosti v naši občini vseskozi tkttvna, gre gotovo zasluga
KONFERENCA OSNO-VNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATOV REK - DO RUDNIK LI-GNITA VELENJE
Nadvse pomembni delovni dosežki rudarjev v z.adnjih
ALOJZ CIGALE
upokojeni lesni delavec iz Potoka pri Nazarjah.
V letih pred vojno je bil Alojz Cigale med voditelji delavskega gibanja v Zadreč-ki dolini in je veliko pripo-mogel k pridobitvi boljših mezd in delovnih pogojev. Izkoriščanje žagarskih in le-snih delavcev v tej dolini je bilo namreč izredno hudo in odraz tega je bilo močno de-lavskogibanje. AlojzCigale je odločilno pripomogel k usta-novitvi strokovne skupine le-snih delavcev v okviru jugo-slovanske strokovne zveze v Šmartnem. ki je tik pred vojno štela že 62 članov.
ANTON LEVAR
SLAVKO ROSENSTEIN
zaposlen na skupščini obči-ne Mozirje.
V splet njegove družbemo-politične aktivnosti sodi tuidi marljivo delo v sindikalni o>r-gani/.aciji. Kot ćlan predseid-stva občinskega sveta je bil zadol/enza področje športa in rekreaeije in tudi njegova z;a-sluga je vsestranski ra/.mah rekreacije in športnih tekm'O-vanj med delavei. Zelo akiti-ven je v komisiji za mednia-rodno dejavnost pri občiin-skem svetu. prizadevno in vestno pa opravlja tudi vrs.to drugih pomembnih nalog in zadolžitev.
OSNOVNA ORGANIZA-CIJA ZVEZE SINDIKA-TOV STAVBENO POHII-ŠTVO Lesne industrije Go-renje— Glin Nazarje.
Osnovna organizacija se zelo aktivno in tvorno vklj u-čuje v družbeno-politično in ekonomsko delovanje svoije temeljne in delovne orgami-zacije. Njeni člani so močmo zastopani v organih samio-upravljanja. v družbeno-polli-tićnih organi/aeijah in intle-resnih skupnosti na ravni o>b-čine. Osnovna organizacija je aktivno sodelovala pri spre-jemanju samoupravnih aik-tov. na referendumih. poskcr-bela je za boljše delovne pio-goje. uspešno razrešila stanio-vanjske probleme. močino okrepila kulturno in rekrea ti-vno dejavnost ler razvedriilo med delavci.
delavcev v svoji temeljni or-ganizaciji. kar je glede na težke d.elovne pogoje gozdnih delavcev še toliko bolj po-membno.
IVICA SELIŠNIK, zaposlena na osnovni šoli v Lučah ob Savinji.
Srebrni /.nak sindikatov je priznanje za njcno marljivo in dolgoletno delovanje v sindi-kalni organizaciji na ose-mletki. Kot članiea sindikata in kot predsednica osnovne organi/aeije je veliko prispe-vala /a vsestransko uresniče-vanje interesov in pravic de-laveev
LUDVIK ŠKRABL REK-DO	ELEKTRO-
STROJNA OPREMA
Ves čas svoje zaposlitve je aktivno deloval v družbeno-političnih organizaeijah in organih samoupravljanja v DO ESO. Odgovorno je opravljal dolžnosti sekretarja osnovne organizacije ZK. zadnji dve mandatni obdo-bji pa je bil predsednik osno-vne organizacije zveze sindi-katov. Je član raznih komisij v družbeno-političnih organi-zacij. poleg tega pa je aktiven tudi v krajevni skupnosti.
GORENJE TGO
Izredno hiter razvoj Gore-nja v preteklosti je sindikalno organizaeijo v tem okolju stalno postavljal pred zelo odgovorne naloge. Sindikatje moral biti nenehno prisoten pri skupnem načrtovanju nadaljnjega razvoja. ob tem pa skladno spremljati razme-re delavcev. še posebej tistih. ki delajo v te/jih delovnih pogojih.
Ceprav se ob tako hitrem razvoju delovne organizaeije v tem obdobju vse. kar je po-membnega za delavce, ni dalo v celoti uresničiti, pa je sindi-kalna organizacija s posame-znimi aktivisti delovala uspe-šno. na splošno zadovoljstvo vseh delavcev. ki so v konfe-renci osnovnih organizacij zveze sindikatov usklajevali in načrtovali dejavnosti.
Srebrni znak sindikatov Slovenije je priznanje za do-sedanje uspešno delovanje sindikalne organizacije v Go-renju TGO. hkrati pa je spodbuda in obveza. da vse sile usmerijo v skupno priza-devanje za dosego ugodnih rezultatov gospodarjenja v sedanjem težkem gospodar-skem položaju.
STANE ŠMAJS iz temeljne organizacije združenega dela Gorenje-Mali gospodinjski aparati v Nazarjah.
Tudi Stane Šmajsje dolgo-letni sindikalni aktivist v svoji temeljni organizaciji in v or-ganih občinskega sveta. Bil je član predsedstva občinskega sveta. v zadnjem obdobju pa je bil tudi predsednik njegove komisije za informiranje in propagando ter član ustrezne komisije pri medobčinskem svetu zveze sindikatov. V vseh letih je izredno vestno opra-vljal te in ostale naloge v sin-dikalni organizaeiji.
VERA FUŽIR iz trgovske delovne organi-zacije Šavinja Mozirje.
Tudi Vera Fužir že vrsto let aktivno deluje v sindikalni organizaciji in njenih organih.
IVAN GROBELNIK
s Poljan pri Rečici ob Savi-nji.
Je dolgoletni sindikalni delavec v temeljni organiza-eiji Energetika in vzdrževanje nazarske lesne industrije. Štiri leta je bil tudi predsednik osnovne organizaeije, bil je član občinskega sveta. konfe-rence sindikata v delovni or-gani/aeiji. opravlja pa tudi eelo vrsto drugih nalog v ,sa-moupravnih organih. kraje-vni skupnosti. narodni /aščiti in na občinski ravni. Kot vse-stransko angažiran sindikalni delavec je veliko prispeval tudi k organizaeiji strokovnih in drugih izletov za sodelavce v svoji temeljni organizaeiji.
Meddrugimje uspešnovodila delo osnovne organizacijje sindikata v delovni organiza-ciji in bila član občinskeg,a sveta zveze sindikatov. Sre-brni /.nak je priznanje za ves-tno in pri/adevno opravljanjie vseh sindikalnih nalog.
STANEROJTEN
iz Mizarstva in tesarstva Smreka Gornji grad.
Že eelo vrsto lel je vsie-stransko aktiven dru/.bento-politični delavec. Dve main-datni obdobji je uspešno vodlil osnovno organizaeijo sindli-kata in opravljal vrsto do>l-žnosti tudi na drugih področ-jih. Je predsednik delavskega sveta in predsednik sveita krajevne skupnosti Gornji grad. predvscm pa marljiv delavec. ki je veliko pripo-mogel h krepitvi vloge delav-eev pri samoupravnem odlo-čanju. Med drugim je tudi trikratni inovator, kar priča o njegovih naporih za boljše in varnejše delo.
Krajevna skupnost Konovo
Stevi/ka 17/18 (637) - 29. apri/a 1982	Odtuintam	I\*7
Prvi nastop domačih gledaiiščnikov
Dolgo c-j-.! m> se krajani Konovega sestajali \ prosto-rihgara/e enega od krajanov.z zgradit\iio no\ega doma pa sodohili lept prostore za delo vseh organizaeij in dru.štev. Gotov o se ne bomo zmotili. če zapišemo. da je dom poživil tudi delo kulturnega društva Lipa ki zdru/.iije vr.sto deja-vnosti. Med njimi so nadvse pri/adevni tudi člani dramske sekcije. Vodi jo Tone Žerdo-ner. zdru/uje približno 20 člano\
Preteklo soboto so se člani te sekcije prvič predstavili krajanom / igro Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo. Igra ima tri deja-nja. v središču pozornosti pa sta mož zdravnik in žena taj-nica z vsetni značilnostmi in nevšečnostmi sodobnega ži-vljenja.
To je bila njihova prva predstava. odkar so ustanovili dramsko sekcijo. obenem pa jetobil tudi prvi njihovnastop v novem dornu. Delo je re/.i-siral Jož.e Kolar. vloge pa so igrali: Štefka Koželjnik, Karel Miklavžina. Berta in Jože Ja-kopec. Zdenka Slatinjek. He-lena Bec. Maks Cigale. Tone Ocepek in Tone Žerdoner. Za luč in tehnični del igre je skr-
bel Jožc Pušnik. šcpetalka paje bila Ida Marhar.
Na premiero so se začeli pripravljati v začetku januarja ietos. na vajah pa so se zbrali približno petdesetkrat.
dvorant doma na Konovem se je zbralo v soboto približno dvesto gledalcev. Igralci sojih povsem pritegnili s svojo igro. /aigrali so dož.iveto in po dobri poldrugi uri so obisko-valci zadovoljni zapuščali
d\ orano.
Za vse. ki so v soboto za-igrali na Konovem.je bilo to prvo srećanje z odrom in za-dovoljni gledalci so bili na-jboljša potrditcv. da so uspe-šno prestali igralski krst.
Razstava Petra Krivca
V razstavnem prostoru Kul-turnegacentra >>IvanNapotnik« v Titovem Velenju bodo v petek, 7. maja ob 19. uri. odprli razstavo graftćnih listov akademskega sli-karja Petra Krivca.
Peter Krivec se je rodil leta 1938. Otroška leta je preživel v Rozjem. kjer je njegovo nadarje-nost za risanje odkril tamkajšnji ravnatelj Miro Klančnik in ga vzpodbujal še potem, ko je Kri-vec končal šolo za oblikovanje v Ljubljani. Vpisal se je na akade-mijo za likovno umetnost in jo končal leta 1965 pri prof. Gabri-jelu Stupici. Ker ga je vseskozi mikal grafični i/raz je kasneje končal še grafično specialko pri prof. Marjanu Pogačniku in prof. Bogdanu Borčiču. Danes predava na pedagoški akademiji v Mari-boru. Poleg pedagoškega dela, kjerga poznamo kot strokovnega sodelavca pri vsakoletni razstavi Likovni svet otrok v Šoštanju, je priredil nekaj samostojnih razstav ter že dvakrat sodeloval tudi na Mednarodnem grafičnem biena-luv Ljubljani.
Na razstavi v Titovem Velenju se bo Krivec predstavil s 25 gra-fičnimi listi iz ciklusa »Kronike«. Motivno so te grafike omejene na
likovno podajanje »malih stvari«, kot so stara stenska ura. kavni mlinček. zašpehan telovnik, str-gana zaščitna rokavica, šop klju-čev. obrabljena ključavnica. po-nošen čevelj in drugi vsakdanji predmeti. Centralni lik vsakega lista predstavlja en sam predmet. ki gaje umetnik iztrgal izokolja v katerem sejc ta predmet nahajal in ga postavil v ncko irealno okolje, tako. da se tu srečujeta dva svetova.prvijevcelotiupodobljen v pop artističnem slogu, drugi pa je plod fantazije in izraža izredno mehkobo grafičnih nanosov. ki jih Krivec dobro pozna. Krivec je s tem zdru/il mojstrsko obvlado-vanje risbc in mehkobo grafičnih izrazov. In v tem je zrel umctniški ustvarjalec. ki ima začrtano pot svojega ustvarjanja.
Obodprtju razstave bo kgnccrt. ki ga je pripravil Komorni moški zbor iz. Celja, pod vodstvom Vida Marccna. Zbor je na letošnjem tekmovanju v Mariboru sprejel srcbrno odličje. Predstavil se bo s sporedom jugoslovanskih narod-nih in umetnih pesmi. Pokrovitelj celotne prireditve jc Sestavljena organizacija združcncga dela »Gorenje« iz Titovcga Velenja.

Zaceli sezono
Jadralni Klub »V« Velenje jeprejšnjosoboto pripravii na Plevelovem jezeru prvo rega-to v tem letu. s katero je tudi začel letošnjo sezono. Poleg tega je ob tej priložnosti de-lovna organizacija Vekos predsiavila svoje izdelke — jadralne deske. Sploh pa je
bilo zanimivo ves dan. na-jbolj pa zvečer, ko je bil v Rdeči dvorani ples jadralcev in smučarjev s pestrim pro-aramom, ki so ga pripravili člani kluba. Med njihovimi gosti so bili med drugimi tudi Tone Vogrinec in naše na-jboljše smuearke.
Srečanje 82
Že cirugifi Škaicani
Na Konovem je bilo v torek popol-dan že drugo srečanje »Veselo. zaba-vno in enostavno. za vsakega pripra-vnon«. v katerem sodelujejo ekipe krajevnih skupnosti in delovnih orga-nizacij občine. Nastop ekip v tem tek-movanju se točkuje tudi v progrumu akcije »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji«.
Na tem drugem tekmovanju so na-stopile le štiri ekipe. ćeprav jih je bilo sprva prijavljenih več, vendar pa so se nekatere verjetno zbale slabega vre-mena. Kljub temu je bilo srečanje ftldvse veselo. zabavno in nnneto.
Gledališče pod Kozoicem
Premiera „Golobčka
ii
Člani gledališča Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki so pripravili novo delo. Jutri,30. aprila se bodo gledalcem v dontu kulture v Šmartnem ob Paki predstavili s koniedijo A. P. Čehova »Golobček« v režiji Bogomira Verasa.
Občinska kulturna skupnost
Podelili priznanja
Na seji občinske kulturne skupnosti pretekli teden so podelili tudi pri/.nanja kul-turne skupnosti občine Vele-nje
Ta priznanja se podeljujejo za posebne zasluge pri razvoju kulturnega življenja. Sklep o podeljevanju priznanj občin-ske kulturne skupnosti, ki za-jemajo Napotnikovo prizna-nje. diplomo in plaketo. Na-potnikovo znaeko in posebno
priznanje Kulturne skupnosti Velenje. so delegati te sku-pnosti sprejeli na začetku le-tošnjega leta. Ostalapriznanja so podelili že ob letošnjem slovenskem kulturnem pra-zniku. ob koneu prve seje ktilturne skupnosti v novi se-sta\ i pa so slovesno podelili še priznanja Kulturne skupnosti občine Velenje. Prejeli_so jih Peter Krapež, Vinko Šmajs, Avgust Terglav in Stane Zula.
Priredifve Kulturnega centra Ivan Napofnik Velenje
V	petek, 7. maja. ob 19. uri. bodo v razstavnem prostoru Kulturnegacentraodprli raz.stavo grafičnih listov akademskega sli-karja Petra Krivca iz Vojnika Sodeloval bo komorni moški zbor iz Celja. ki ga vodi Vid Marcen. Pokrovitelj sozd »Gorenje«.
V	razstavnem prtistoru knjiž-nice v Titovem Velenjuje odprta razstava pastclov Dore Pleste-njak. Razstava bo v času prvo-majskih praznikov odprta vsak
danod 9. do 12. ure. Razstavljene slike so tudi naprodaj.
Na velenjskem gradu so vsak dan od 9. do 12. ter od 15. do 18. tirc. razen poncdeljka. odprtc muzejske in galerijske zhirke. Ob praznikih jczmuzcj odprt od 9. do 12. ure (tudi v ponedeljek. 43. maja).
Odprte so žc tudi spominske sobe na Grafiški gori in v Topol-
Vrsta uspešnsh nastopov
Zmagovalca jc odločila šele dodatna igra kapetanov obeh ekip. Posedmih igrah -la imeii ekipi Soštanja in Škal enako število točk. v dodatni igri pa je bil boljši spretnejši predstavnik Skal. 1 ako so Skalčani z drugo zmago znova potrdili. da imajo v njihovi krajevni skupnosti ^elo dobro organizirano športno-rekreativno dejavnost. Drugi so bili Soštanjčani. iretji predstavniki Pake. ćetrta pa ekipa Konovega. ki je zelo zgledno organizirala tekmovanje — tehnični del, za ostalo pa je poskr-hela komisija za športno-rekreativno dejavnost pri ZTKO Veienje.
Fantje in dekleta plesnega kluba Titovo V'elenje so v zad-njem obdobju nastopili na števil-nih tekmovanjih. V februarju in marcu so nastopili na kvalifika-cijskih turnirjih in bili dokaj uspcšni. Na turnirju v Trebnjem sta sc Blanka in Sandi končno uvrstila med šest najboljših parov v konkurenci standardnih plesov, velenjski pari pa so bili uspcšncjši v latinskoameriških plesih. Oba para sta namreč v svojih konku-rencah osvojila trctji mcsti.
Na državnem prvcnstvu v Kranju pari niso bili tako uspešni kot na prejšnjih tekmovanjih. Najboljša sta bila Blanka in San-
di. ki sta osvojila 13.mesto. I9.sta hila Blanka in Matjaž. ostala dva para pa sta uspešno sklenila svoj prvi nastop na večjem tckmova-nju. Plesalci iz Titovega Velenja so slab vtis popravili prejšnjo nc-deljo na Rcki. Alenka in Matjaž sta napredovala v 3. kakovostni razred. Blanka in Sandi pa v drugega. kar je poleg mednarod-ncga najvišji zvezni razred. Ple-sna sezona se sicer izteka. velc-njski plesalci pa bodo do konca nastopili še na trch kvalifikacij-skih turnirjih in na tekmovanju za jugoslovanski pokal.
A.J.
Obiskalismo
Jugoslavija njihova druga domovina
2e večkrat smo zapisali, da je nilado Titovo Veienje Jugosla\ ija v malem. Toda ne le to, ampak živijo tu tudi ljudje iz dragih držav. Odločili smo se, da neka-tcre obiščemo in jih povprašamo to in ono o njihovem življenju pri nas. Naše sogovornice so poveda-lc naslednje:
Julka Kaudik, Čfhoslovakinja: ,,V Titovo Velenje sem prišla pred 14 leti. Veste, Jugoslovani ste zelo cenjeni in spoštovani. Imamo vas za velike in iskrene
Julka Kaudik
prijatelje. Spoznala sem Sloven-ca, se poročila z njim in skupaj z njim prišla v Slovenijo. Ni mi žal. Našla sem primerno zaposlitev v Gorenju, tozd Plastika, kjer de-lam kot kontrolorka. Imam tri otroke. Tu mi je zelo všeč, vsega imam dovolj. Kljub temu pa me
Helena Potočnik
včasih prevzame domotožje. Vsa-ko leto obiščem starše, veiikokrat pa me obiščejo tudi oni."
Helena Potočnik, Švedinja:
,,Po poklicu sem oblikovalka. Moža sem spoznala v svoji do-movini. Skupaj sva prišla v Tito-vo Velenje, kjer sem že dvanajst let. Prva leta bivanja v Sloveniji so bila zame zelo težka. Jezika nisem znala, imela pa sem tudi veliko domotožje. Ovire sem se-daj premagala in prav prijetno je živati med Slovenci. Doma go-vorimo oba jezika. Domovino obiščem dvakrat na leto. Titovo Velenje je mlado industrijsko me-
Iveta Kaudik
sto. Le škoda, da si vsi občani ne prizadevajo varovati svojega okolja. Včasih je bilo Titovo Velenje mnogo bclj urejeno kot je sedaj."
Iveta Kaudik, Čehoslovakinja:
,,Doma sem iz Nizkih Tater. Le leto in pol je od tega kar sem pri-šla v Titovo Velenje, zato mi slo-venščina dela še precej preglavic. Razumem skoraj vse, le govorim bolj težko. Kaj lahko rečem? Da je bivanje v Titovem Velenju prijetno in da sem zelo zadovolj-na. Velikokrat se vračam domov in tako ohranjam stike s starši in domovino. Ves prosti čas namenjam hčerkici Klavdiji."
Aleksandra Silan
Aleksandra Silan, Poljakinja:
,,Moža Pavla sem spoznala leta 1972 na Poljskem. Le pet let kasneje sem prišla za njim v Titovo Velenje še jaz. Ni mi žal, saj je življenje pri vas res lepo. Ti-tovo Velenje je mlado mesto, ki iz leta v leto napreduje. Stanovanj-ski bloki rastejo kot gobe po dež-ju. V začetku je bilo zelo hudo. Slovensko nisem znala pisati, go-voriti še manj. Lotila sem se uče-nja in kaj hitro napredovala. Spoznala sem že nekaj prijateljic. Po poklicu sem kozmetičarka, vendar sedaj opravljam gospo-dinjska dela."
Iveta Rozman
Iveta Rozman, Slovakinja:
„Zaposlena sem v šoštanjskih termoelektrarnah v tozdu Inže-niiing. V Siovenijo sem prišla pred devetimi leti iz Bratislave. Danes lahko rečem, da je Sloveni-ja moja druga domovina. Dokaj dobro sem se znašla. Jezik mi ni nikoli delal posebnih preglavic, saj sem v domovini študirala slavistiko. Poleg redne zaposlitve še honorarno poučujem nemščino na delavski univerzi Velenje. Če pa mi poleg službe in družine ostane še kaj časa pa tudi prevajam za bratislavsko mladin-sko založbo Mlada leta. Do sedaj sem prevedla Finžgarjevo delo Pod svobodnim soncem in Dekli-co Dilfino Kristine Brenkove. Otroka znata oba jezika. Prijetni ljudje ste Slovenci. Čeprav sem zadovoljna z življenjem v Titovem Velenju, se mi kaj rado „stoži" po domovini. Zato starše obiščem večkrat na leto."
L. O.
8
Dogovarjamo se, odločamo
Številka 17/18 (631) - 29. apri/a 1982
Izobraževalna skupnost
Potrebni so novi oddelki
Prclekli teden je bila tudi seja
občinske izobraževalne skupno-sti. Delejati so na prvi konstituti-vni scji i/.volili prcdscdnika in organeskupščine.Za predsednika so izvolili Janeza Zoreta iz Ve-grada.
Sicer pa so bili delegati na tej skupnosti najprej seznanjeni z njcnim dosedanjim delom in srednjeročnim planom.
V občini Velenje deluje 8 cen-tralnih šol z 10 podružnicami ter osnovna šola s prilagojenim pro-gramom. V letošnjem šolskem letu obiskuje pouk skupno 4992 učencev, ki so razporejeni v 196 oddelkih. Celodnevnooblikodela imajo tri centralne šole in 2 pod-ružnici. ki jih obiskuje 1636 učencev. kar je skoraj 33 odstot-
kov vseh učencev in precej nad rcpubliškim povprečjem.
Za novo šolsko leto jc že scdaj vpisanih 820 učencev, kar jc za 275 več kot jih bo zapustilo osme razrede. To pa predstavlja devet novih oddelkov, ki jih bo scvcda potrcbno zagotoviti do novega šolskega leta. Delegati so zato sprejeli sklep o pristopu k sprc-membi in dopolnitvi samoupra-vnega sporazuma o temeljih pla-na občinske izobraževalne sku-pnosti za tosrednjeročnoobdobje. in sicer za nadgradnjo zgradbe osnovne šole Anton Aškerc. S to razširitvijošolskih prostorov bodo pridobili 7 učilnic in 4kabinete ter nekaj večnamenskih prostorov. Precejšen del sredstev bo občin-ska izobraževalna-skupnost na-
nicnila tudi 7. nadzidavo zgradbe RŠC za pridobitev potrebnih učilnic in kabinctov za srednjc usmerjeno izobraževanje. Urediti pa bo potrebno še prizidek k osnovni šoli Ravne. ki ima kot celodnevna šola popolnoma ne-ustrezne prostore za prehrano učencev.
Delegati so bili na seji sezna-njeni tudi s težavami, ki jih je osnovnim šolam povzročil zakon o povečani amortizaciji. Ta sred-stvaje trcnutno možno zagotoviti le s krčenjem že sprejetih progra-mov tcr s sredstvi iz skladov. Kar najhitreje pa je potrebno poiskati dolgoročnejše rešitve, ki morajo biti predvsem v korist poglablja-nju vzgojnoizobraževalnega dela.
B. Z.
Skupnostza zaposlovanje
Skrbno načrtovati kadre
Potrebno je doseči kakovostne spremembe pri zaposlovanju je bil eden od poudarkov iz edine razprave delegatov ob obravnavi politike zaposlovanja v preteklem letu. o kateri so spregovorili de-legati na prvi seji skupščine ob-činske skupnosti za zaposlovanje v novem mandatu.
K dobremu gradivu paje bila ta razprava sicer skromna predsta-vitev novih delegatov, ki bodo morali s svojim delom v tem mandatnem obdobju omogočiti hitrejše uresničevanje zastavlje-nih ciljev na področju zaposlova-nja. In ker je bila prva seja bolj predstavitev dela skupnosti za zaposlovanje ter težave, s katerimi se na tem področju srečujemo, lahko upamo, da bo njihova za-vzetost večja, kot so jo pokazali delegati v preteklem mandatnem obdobju. ko se jih je med drugim le 37,5 odstotkov udeležilo več kot polovice sej.
In kaj kažejo podatki iz prete-klega leta? Predvsem opozarjajo na to. da so gospodarske težave omejile tudi zaposlovanje, ki je v občini Velenje v preteklem letu doseglo l ,5 odstotno rast. Žalje ob tem struktura zaposlitev še vedno neugodna, saj se je na novih delih in nalogah zaposlilo kar 49 od-stotkov delavcev brez strokovne izobrazbe. To pa dokazuje, da organizacije združenega dela do-kaj počasi preusmerjajo svojo proizvodnjo na zahtevnejše pro-grame oziroma uvajajo sodob-nejšo tehnologijo. Prav tu pa je problem zaposlovanja mladih, kajti povpraševanje združenega dela po delavcih s poklici ozkega profila je znatno večje kot so raz-položljivi kadri v občini Velenje, saj se mladi v kar 90 odstotkih po osnovni šoli odločajo za nadaljnje šolanje. Primanjlđjaj je potem pokrit z migracijo delavcev iz drugih republik, kar seveda po-
vzroča številne probleme in do-datne stroške za zadovoljitev in-dividualnih skupnih in splošnih potreb.
Čeprav lani v občini ni nara-ščala nezaposlenost, pa se je med brezposelnimi povečal delež mladine in tako tudi iskalcev prve zaposlitve.
To je le nekaj podatkov, ki pa opozarjajo, da bo potrebno usmerjanju učencev v prihodnje nameniti še večjo skrb, v organi-zacijah združenega dela pa bodo morali s preusmeritvijo progra-mov zagotoviti več možnosti za zaposlovanje iskalcem zaposlitve s strokovno izobrazbo.
Delegati so v nadaljevanju seje obravnavali še možnosti zaposlo-vanja do konca tega srednjeroč-nega obdobja, izvolili pa so tudi novo vodstvo in izvršilne organe. Za predsednika skupščine so po-novno izbrali Ivana Gučka
B.Z.
Kulturna skupnost
Izvolili le začasno predsedstvo
Podobno kot na drugih se-jah, so tudi delegati na seji občinske kulturne skupnosti sprejeli osnutek statuta ob-činske kulturne skupnosti, sklep. da samoupravni spora-zum o temeljih plana OKS za obdobje 1981 —1985 ni po-trebno spreminjati. nadalje so sprejeli statutarni sklep o or-ganiziranosti zbora uporab-nikov in zbora izvajalcev skupščine. poslovnik o delu delegacij. obravnavali osnu-lek statuta skupnosti.
Na začetku seje je doseda-nji predsednik skupščine Pe-ter Krapeš dejal delegatom: »Želim. da bi svojo nalogo kar
najbolje opravili, saj bo od tvornega delovanja delegatov in vseh teles zelo odvisno, kakšna bo nadaljnja kulturna slika v naši občini.
V preteklem mandatnem obdobju tudi delegati te sku-pnosti niso povsem zadovo-ijivo opravili svojega dela. Seje skupščin so bile kar šti-rikrat nesklepčne. iz določe-nih okolij pa delegacije sploh niso prihajale. Dogajalo se je tudi. da delegati največkrat niso izražali stališč tistc dele-natske ba/.e. ki jih je delcgi-rala.
Za razliko od ostalih sej skupščin. pa so na seji občin-
ske Kulturne skupnosti iz-volili. samo začasno predsed-stvo. Delegati so namreč me-nili. da nekateri predlagani kandidati ne morejo biti iz-voljeni v telesa skupnosti, ker bijim biltožetretjimandatin da je treba namesto njih predlagati druge.
Za predsednika skupščine so izvolili Emila Hartnerja. za predsednika zbora uporabni-kov Alojza Filipančiča, za njegovega namestnika Rada Slanca. za predsednika zbora izvajalcev Zdravka Zupanči-ča. za njegovega namestnika pa Cirila Vertačnika.
Objekti propadajo
Delegati občinske telesnokul-turne skupnosti so na prvi seji v novem mandatu za predsednika skupščine izvolili Alojza Hudi-arina. za predsednika zbora izva-jalcev Alojza Boleta in za pred-sednika zbora uporabnikov Her-mana Arliča.
Po konstituiranju skupščine so delegati najprej obravnavali in sprejeli načrt skupnosti, ocenili delo v preteklem letu in nato sprejeli še program za letos. Te-meljne usmeritve v razvoju tele-sne kulture bodo tudi v nasled-njih petih letih razvoj množične telesne kulture. rekreativnih športnih dejavnosti, razvoj in krepitev pogojev za množično rekreativno dejavnost, načrtno strokovno delo selekcij, razvoj tekmovalnega športa. ki mora sloneti na množičnosti pa tudi kvaliteti, saj je eno in drugo v medsebojni povezavi, zavzemali se bodo tudi za organizirano strokovno vodeno telesno kultur-no dejavnost v vzgojno varstvenih in vzgojno izobraževalnih orga-nizactjah.
Ob obravnavi srednjeročnega programa in programa za pri-hodnje ieto so delegati posebej poud'arili, da je področje telesne kulture poleg iculture moralo med vsemi družbenimi dejavnostmi najbolj zmanjša'ti ftnančni obseg dejavnosti, saj imajo najnižji prispevek iz bruto osebnth do-
hodkov. Pred tremi leti je njiho-va stopnja znašala 0.91 letos pa 0,48. Zaradiskromnoodmerjenih sredstev združenega dela za tele-sno kulturo klubom in društvom seveda še zdaleč ne morejo zago-tavljati željenega denarja za nji-hovo dejavnosi. Prav zaradi tega ne morejo financirati tudi vsega tekmovalnega športa. Za zgled naj navedemo. da se nogometaši Šmartnega ob Paki lani niso od-ločili za tekmovanje v drugi ligi. ker niso imeli denarja.
Zmanjševanje sredstev za tele-sno kulturo pa se najbolj slabo odraža na objektih. V občini smo v zadnjih desetih, dvajsetih letih zgradili veliko športnih objektov.
Za njihovo izgradnjo je bilo po-trebno veliko denarja, tudi iz sa-moprispevka. V večini prime-rov so pri gradnji sodelovali kra-jani še z udarniškim delom. Ob-jekte smo zgradili, sedaj pa pro-padajo, ker za njihovo vzdrževa-nje ni denarja. S tem seveda na-staja ogromna škoda. Tu je po-trebno omeniti bazena, objekte v športnem parku pri jezeru. kotal-kališče in še bi lahko naštevali. Ob vsem tem mačehovskem odnosu do športnih objektov, za katere smo se vsi odločili in so torej od vseh nas. se je eden od delegatov vprašal: kajje bolj stabilizacijsko. da to. kar smo že zgradili vzdr-žujemo ali pustimo dapropada!?
Odgovor je gotovo vsakomur znan.
Torej se na eni strani srečuje-mo s skromno odmerjenimi sred-stvi združenega dela. na drugi z vse večjimi potrebami klubov in dru.štev Zato ni čudno. da so se delegati spraševali, ali smo v ob-čini resnično tako bogati, da lahko imamo sedem prednostnih pa-nog, toliko in toliko tekmovalnih športov. Menili so, da je pro-gram telesne kulturne skupnosti glede na sedanja sredstva nestva-ren. da sije treba prizadevati, da ta denar. ki je pač na voljo, kar na-jbolje oplodimo ... Če pa so na-črti stvarni. potem bo treba za to področje pač nameniti več dena-rja. Skratka, uskladiti bo treba želje in možnosti gaspodarstva. Prav zato bo novoizvoljeno predsedstvo skušalo v zvezi s tem najti ustrezne rešitve, o njih pa se bodo delegati odločali na nasled-nji seji.
Ob koncu ni odveč. če zapišemo še nekaj besed o zavesti delegatov.
»Stari« delegati se z njo ne morejo pohvaliti. saj so bile kar tri zadnje seje skupščin v prejšnjem mandatu nesklepčne. Zato so se delegati na prvi seji novega se-stava odločili, da bodo vsa imena posameznikov oziroma delegacij, ki se ne bodo udeleževali sej, ob-javili v našem tedniku. neaktivne predsednike delegacij pa naj bi sproti zamenjavali.
Otroško varstvo
V 4 letih 1000 novih mest
Prctekli četrtek so se scšli na 1. sejo delegati obeh zborov Občin-skc skupnosti otroškega varstva Velenje. Največ pozornosti so namenili oceni dela skupnosti v preteklem obdobju. potrdili pa so tudi finančni načrt skupnosti otroškega varstva Vclcnje za to leto in lestvico subvencioniranja. Izvolili pa so tudi nove organe skupščine in obeh zborov.
Občinska skupnost otroškega varstva izvaja različne dejavnosti, vse pa so usmerjene k vzgoji in varstvu otrok. Delo te skupnosti je bilo v preteklem letu dokaj uspe-šno. saj je v dnevno varstvo v ob-čini Velenje zajetih 38 odstotkov vseh otrok. V manj kot 4 letih je skupnost uspela odpreti 1000 no-vih mest ali 40 oddelkov. Tako je danesvdnevnem vajstvukar 1800 predšolskih otrok. Čeprav je sku-pnost načrtovala v tem srednje-ročnem obdobju izgradnjo treh večjih vrtcev [v Šmartnem ob
Paki. Gorici in Šalek II.) bo lahko zgradila le vrtec v Šmartnem ob Paki. ki bo imcl pct oddelkov s 60 novimi mesti. V preteklem letu je občinska skupnost otroškega varstva pričela z dodeljevanjem otroških dodatkov in izplačeva-njem celotncga nadomestila za porodniške dopuste.
Finančni načrt skupnosti za to leto je izdelan na osnovi progra-ma. vendar so sredstva manjša od predvidenih v srednjeročnem na-črtu. Zaradi stabilizacijskih pri-zadevanj so močno zmanjšane naložbe. Določena pa je tudi nova prispevna stopnja. in sicer za ob-dobje od 1. januarja do 30. aprila 2,31 odstotkov. od 1. maja do 31. decembra pa bo ta znašala 1.93 odstotka. Vzrok za znižanje pri-spevne stopnje od 1. maja dalje so presežki iz preteklega leta.
Lestvica subvencioniranja je izdelana elede na dohodek člana
družine v preteklem letu. Staršii že od 1. februarja dalje plačujejoi. v primerjavi z letom 1981, za 20 odstotkov višjo ceno oskrbnine: in za 48 odstotkov višjo ceno hraine. Tako sta za 20 odstotkov povišani tudi zgornja in spodnja mejat v primerjavi z veljavno lestviico.
Spodnja mejaje od sedanje 2.0)00 din premaknjena na 2.400 din, zgornja pa od 6.500 din na 7.8(00 din.
V nadaljevanju seje so deleg;ati izvolili nove organe skupščine in obeh zborov. Za novo predsedni-co skupščine skupnosti otroškega varstva Velenje so izvolili Herrno Groznik, za njeno namestniico Marijo Meh. za novega pred:se-dnika zbora uporabnikov je bil izvoljen Miro Trampuš, za itia-mestnika Zdenko Alt. za pred:se-dnico zbora izvajalcev so deleg.ati izvolili Faniko Smonkar. za nje:no namestnico pa Helgo Novak.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
]
Ocenadela in volitve
V četrtek. 22. aprila so se zbrali delegati na 1. seji zbora skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja enote občine Vele-nje.
Najprej so delegati obravnavali poročilo o delu skupnosti v pre-teklem mandatnem obdobju. Ugotovili so, da je bilo delo v preteklih štirih letih nadvse uspešno. Delegati so na sejah, bilo jih je šestnajst, obravnavali vrsto pomembnih vprašanj. Poleg le-tnih in srednjeročnih načrtov so še med drugim obravnavali spre-membe in dopolnitve statuta skupnosti, pomoč prizadetim v elementarnih nesrečah, usklaje-vanje pokojnin in drugih dajatev. o stopnji prispevkov za pokoj-
ninsko in invalidsko zavarovanje. V poročilu, ki ga je podal pred-sednik zbora, je tudi zapisano. da se je število aktivnih zavarovan-cev povečalo od 22.877 v letu 1978 na 25.495 v letu 1982. Prav tako je precejšnja porast števila upoko-jencev. in sicer več kot 11 odstot-kov. Sedaj je v občini Velenje 1.508 starostnih, 1092 invalidskih in 1110 družinskih upokojencev. Nadvse zaskrbljujoč pa je tudi podatek visoke stopnje invali-dnosti v naši občini. Od 25.400 zaposlenih je vsak 18 delavec in-valid. na Reku pa celo vsak peti. Ob tem je razveseljivo to, da so ti delavci — invalidi, razen nekaj izjem, vsi zaposleni. V večjem številu kot pretekla leta. se jih
usposablja s poklicno rehabilita-
cijo.
V nadaljevanju seje so deleg;ati izvolili za predsednika zbora E:da Centriha. za njegovega namest-nika pa Toneta Močilnika. Iz*vo-lili so tudi deiegate za občinsiko skupnost socialnega varstva ter za komisije in odbore. Izvršilne >or-gane zbora bodo delegati izvoilili kasneje po predhodni obravnavi predlaganih kandidatov v delo-vnih organizacijah in krajevmih skupnostih.
Pred iztekom seje so se deleg;ati pogovorili o načinu sklicevamja sej zbora, pošiljanju gradiva te:r o vsebini le tega.
Bogdan Muge:rle
Iz dela društev upokojencev
Letos 35-letnica dela
Soštanjsko društvo upokojencev deluje že od leta 1946. Vanj je vključenih 780 članov, od tega naj-več iz tovarne usnja in rudnika lig-nita.
Društvo zajema široko področje, in sicer Šoštanj, Lokovico, Gaber-ke, Metleče, Fiorjan in Bele vode. Kar 140 članov društva je staro več kot 70 let. „Čeprav je v naše društvo vključenih 780 upokojen-cev, je delovna le peščica. Res je, da je področje, ki ga društvo pokri-va, zelo obsežno. Toda to ne more biti zadostno opravičilo za nedelo nekaterih članov. Da so tudi odda-Ijeni upokojenci seznanjeni z našim delom in nalogami društva, skrbijo poverjeniki v vsakem kraju. Največ pozornosti smo v preteklem letu namenili obnovitvi prostorov do-ma, prekrili streho in obnovili pro-čelje. V jeseni pa smo napeljali še toplovodno ogrevanje. Ta dela so precej izpraznila naše žepe," je po-vedal predsednik društva upoko-jencev Šoštanj Mihael Hliš.
Precej so upokojenci delali na kulturnem področju. Ze nekaj let dokaj uspešno dela njihov mešani pevski zbor. V njem prepeva 34 pevcev. Ob pomembnih praznikih so pripravili krajši kulturni pro-gram, pevski zbor pa je sodeloval na področni reviji na Polzeli in re-publiški reviji v Sežani. Gostoval je tudi v nekaterih krajevnih skupno-stih naše občine. Seveda niso zane-
Predsednik društva upokojencev Šoštanj Mihael Hliš
marjali družabnega življenja čla-nov. Organizirali so več izletov po raznih krajih Slovenije in obiskali pomembne kraje iz NOB. Vse več skrbi namenjajo člani šoštanjskega upokojenskega društva svojim obolelim in starejšim članom. Ob novem letu jih obiščejo na domu in obdarijo s praktičnimi darili. Obi-ščejo pa tudi svoje upokojence v domu za varstvo odraslih in v bolnišnici. Za razvijanje dejavnosti daje društvu največ denarja njihov bife, nekaj dobijo od članarine, nekaj pa jim primakne še krajevna
skupnost Šoštanj. Moraimo povedati še to, da po svojih moičeh upokojenci sodelujejo v akcijah krajevne skupnosti, družbenopioli-tičnih organizacij in društev v k;ra-ju.
V tem letu bodo šoštanjski ujpo-kojenci usmerili vse sile v dokontča-nje obnovitvenih del v svojih p>ro-storih. Seveda bo njihova dejiav-nost najbolj usmerjena na kulturrno in družabno področje. Mešani p»ev-ski zbor se bo udeležil področnee in republiške revije, odpravili pa. se bodo tudi na več izletov po Sloive-niji. Precej pozornosti bodo natme-nili še svojim obolelim in starej&im članom, jih obiskali, ob novem lletu pa tudi obdarih.
Letos praznuje društvo 35. lettni-co delovanja. In prav v tem časui se člani društva marljivo pripravljjajo na jubilej, saj ga želijo proslatviti nadvse slovesno. Osrednja slowes-nost bo 23. maja v prostorih dmiž-bene prehrane šoštanjskih terimo-elektrarn. Najprej si bodo udeele-ženci ogledali prenovljene prostcore društva, nato pa se bodo zbrali, na redni letni konferenci. V kulturntem programu bosta nastopila pihallna godba Zarja in domači mešani p>ev-ski zbor. Ob koncu slovesne sseje bodo najzaslužnejšim članom |po-delili priznanja in pohvale. IPo-kroviteljstvo nad celotno priredittvi-jo so prevzele šoštanjske tertmo-elektrarne.
Pokojnine prek banke
V občini Velenjeje l.januarja letos prejemalo pokojnine 4.256 upravičencev, od tega prek banke 136. Vse več upokojencev pa se pritožuje, da imajo težave s spre-jemanjem pokojnine po pošti. Pri tem namreč nastajajo številne te-žave, zlasti zaradi spremembe bi-vališča, zdravljenja v bolnišnici in podobnih vzrokov odsotnosti. V teh primerih pošta pokojnino vrne, kasnejše urejanje zadev pa je počasno in med drugim povzroča tudi veliko nejevolje. Vse te težave pa so v hipu odpravljene s preje-manjem pokojnine prek baniće. kar ima vsekakor veliko predno-sti. Ob tem velja ugotovitev. da veliko upokojencev ne Dozna bančnega poslovanja. Zavoijo tega se je društvo upokojencev dogovorilo z Ljubljansko banko
za tesno sodelovanje. Rezultat teh dogovorov je med drugim tudi to, da bodo za upokojence odprta posebna delovna mesta in bo s
tem odpravljeno predolgo čalka-nje. bančni uslužbenci pa bodoi po potrebi tudi izpolnjevali potretene obrazce. Podrobnejše podattke lahko upokojenci dobijo v pisatrni društva upokojencev Titovo \Ve-lenje.
Izdali Bilten
Društvo upokojencev Titovo Velenje si prizadeva svoje člane kar najbolje obveščati o delu in nalogah društva. V ta namen so v lanskem letu izdali prvo številko Biltena, sedaj pa je pred člani že druga. V celoti je številka posve-čena tistim člankom. za katere je med upokojenci še posebej veliko
zanimanje. V Biltenu je moč med drugim orebrati. kako društvo dela in kakšni so ftnančni poka-zatelji. kako poteka i/plačevanje
pokojnin in pomoč delovnih (or-ganizacij društvu. Bežna je tuidi predstavitev doma za varstvo od-raslih v Titovem Velenju, deelo pravne pomoči ter dvajsetlettno delovanje pevskega zbora društtva upokojencev. Precej pozornostiiso v biltenu posvetili programu đo-pustov. izletov in piknikov. Tudli o športu in rekreaciji niso zamiol-čali.
V Biltenu je skratka veliko sza-nimivega branja. ki je upokojten-cem v korist in razvedrilo. B. !M.
Števi/ka 17/18 (631) - 20. apri/a 1982
Našikrajiin Ijudje
Ivan Tajnšek
Obisk pri stareiših krajanih je
/a vsakega nadobudnega obča-na pravo majhno doživetje, v resnici pa velik poduk. Marsikaj korislnega nam povedo. njihova skromnost. preproste misli in vedrina sc združujejo v presnelo koristno učno uro za življenje. Le kaj nam to pomaga. ko smo večkrat bolj slabi učenci. Izgo-vor. časi se spreminajo. je le za »lasc privlečen«. Izgovorje vsak dobcr. pa naj si bo še tak. Škoda je. da nam besede in koristni nasveti starejših ne sežejo mla-dim do srca. Pruvi življenski pouk. koristno učno uro smo doživeli tudi ob obisku in krat-kem pogovoru z Ivanom Tajn-škom iz Rečice ob Paki.
Čeprav bo Tajnškov ata na-ložil na svoja ramena letos že devetinsedemdeseti križ. je še korenjak. v pravem pomenu besede. saj lahko prekaša s svo-jimi žuljavimi rokami marsika-terega mladega delavca. Njego-va življenska pot je zelo pestra. večkrat posuta s trnjem kot ro-žicami. Tajnškov ata se svojih rosno mladih let do podrobnosti spominja.
»Čeprav so bili takratni časi pof>olnoma drugačni od današ-njih. je bila moja mladost po eni strani tudi lepa. Saj veste. človek se v spominih rad vrača v tistc čase. ko je bil mlad. poln poleta. Največkrat se spominja prije-tnih dogodkov. Tako je tudi z mano. Tam pa tam sicer nastane vrzel, toda gotovo tisti dogodek ni kaj [irida.« je z veliko skro-mnostjo. vedrino in preprostimi besedami pričel pogovor 73. le-tni kmet Ivan Tajnšek.
Za svojo življensko pot pravi, da je bila nekaj srednjega. Do-živel je vse mogoče. bolj malo dobrega in si zato vsega skupaj ne bi želel ponoviti. Ob tem je
Srednja pot, najboljša pot
Ivanu zastala beseda in kdove kam so pohitele njegove misli. »Če si že toliko časa na svetu. se vsega navadiš. Pa naj bo kaj prijetnega ali slabega. kaj ne-prijetnjega sc te raje »prime«. kot kaj boljšega.c je z vedrim nasmehom hudomušno dejal. Koliko skromnega. trdega dela je v teh besedah vedo le starejši od nas. tisti. ki so dali v življenju marsikaj »skoz«. Še najbolj on sam. In prav nič ni med pripo-vedovanjem obžalovanja prej-šnjih in toženja nad današnjimi časi.
Ivun Tujnšek se je rodil 24. junija. leta 1903 v Velikem vrhu pri Smartnem ob l'uki. V šolske klopi se je vsedel »bolj pored-ko«. saj je moral že zelozgoduj s svojimi otroškimi rokami po-prijeti zu sleherno delo nu kme-tiji. Zelo zgoduj se je moral spopusti z vsemi tegobami. kijih prinuša življenje. Skorjico kruhu si je služil kot pustir ovac po pluninuh. »To so bili čusi. Kot sedem letni funtek sem okusil mursikuj. Pri hiši je bilo deset otrok. Kruha je bilo presneto malo. lačnih ust pa veliko. Da ne govorim o oblekah. Spomladi sem »obesil šolo nu klin« in pusel ovce. jeseni pu obirul hmelj.« je povedal. Prieelu se je prvu sve-tovna vojnu. Ivun je dopolnil šele 11 let. premlud. du bi odšel na fronto. Zuto pu se je morul v tem času bolje pobriguti zu svoje mlaj.še sestre in brute. Po vojni se jeftlmživljenjaodvijal tuko kot pred njo. Kmetija je bilu pre-majhna, da bi lahko preživljula vsa lučnu usta, službo pu je bilo v tistih časih zelo težko dobiti. Drugega mu ni preostulo kot iskati in iskuti. Našel je delo. Zuposlil sc je kot rudur v Skor-nem. Kopul je zelen lupor. iz katerega so deluli burvc. Vsuk-
danji kos kruha je hil zelo gre-
nak. Pred 52 leti seje poročil in pri.šel »zu ta miudegu« nu majhno kmetijo v Rečico. k|er je še danes. Njegove roke. že vaje-ne trdegu. guruškegu delu. so
Ivan Tajnšek
morale še bolje prijeti zu delo. Poleg naporne službe. ga je ča-kalo še delo nu kmetiji. Svoje je naredila še bolezen pri hiši. Za vse je ostal skoruj sum. Pustil je službo. veselje do zemlje ga je v celoti prevzelo. Toda. ni in ni šlo. »Moral sem iskati denarce še kje drugje. zemlju num ni dujulu dovolj. Dvakrat nu teden sem moral vpreči konja in prevažati les z Ljubnegu; iz, Luč. Gornjega Grada. Nove Štifte in šc od kod drugod v l.aškoin l.iboje. Morul sem guruti. da smo luhko živeli. Želel pa sem si popruviti hišo in preurediti hlev. Nujvečkrat sem se lotil prevozništva takrat. ka-dar ni bilo veejega dela na kmetiji. »Šparal« sem na vsukem
koraku. tudi pri hrani. S kosom kruha. s suhimi krhlji sadja. le kdaj pa kdaj še s koščkom pre-kajcnega svinjskega mesa v ž.epu. sem zdržal cel dan. Če si si privoščil kosilo v gostilni. si nisi prihranil nieesar. Lotil sem se obnavljanja hiše. hlevov. pri-varčeval pa sem tudi toliko. da sem lahko zgradil še sušilnico za hmelj. Kadar pa nam je zmanj-kalo denarja. pa hajd na pot. Težkiso bili tisti časi. posvoje pa tudi lepi. Ljudje so bili mnogo bolj prijazni. preprosti. radi so mi priskočili na pomoč. Poma-gali smo drug drugemu. pa je šlo.« je dejal govornik. Druga svetovnu vojna mu je življenje še otežila. Njegov konjiček mu je prišel še kako prav. ne sumo zu delo nu kmetiji. Z njim je pre-važal tudi ranjene partizune in hruno. Po vojni v ihri so nastopili še težji čusi. Ničesur ni bilo moč dobiti. Nujvečje dulu še /.emlju. lodu le zu svoje potrebe. lvan je zrastel na kmetiji. in kljub tež-kim preizkušnjam ostal zvest kmetovanju. Kotsam pravi.seje ob vsakem opravilu sprostil in »užival«. Na njivah je zrastlo vse. od pšeniee. krompirju. ko-ruze. nujveč pa hmelja. Ivun se dobro spominju. kako gu je pri-delovul in prodajal. »Letu 1929 sem prodal kilogrum hmelju zu dva dinarja. za kilogram obra-nega pa sem moral plačati tri dinarje. Lansko letoje stal kilo-gram ž.e 17 točukov.« je de-jul Tajnškov ata. Povedal je. đa so skoraj vsa opravila delali na roke in največkrat sami. saj za nujete deluvce in strojno obde-lovunje niso imeli dovolj denu-rju. Pridnosl in skromnost stu se mu bogato obrestovulu. Produl je konju. kupil vole. te pa 7.a-menjal za traktor.
Danes se Ivan še vedno loti
vsakega kmečkega opravila. pa naj ho to sekanje drv in klad. go/.dna poseka. nalaganje lilcv-skega gnoja in šc hi lahko na-števali. Le na traktor se ne \sede. Kljub svojim 79 letomje še pravi korenjak. Njegove hra-pa\e in ostarele roke se ne ustrušijo še tuko težkega dela. Tajnškov ata je skromen in za-dovoljen. Oh \ sem trpljenju pa še vedno poln vedrine in dobre volje.
Le kje možak jemlje še ti>liko moei? smo se vprašali. Na to vprašanje nam je odgovorila njegova hei. ki je ostala na kmetiji:« Dobrot oče ni poznal. ži\elje \ ednoskromno. Šedanes noče ka| boljšega za pod zob. Vseskozi trdo dela. zgodaj vsta-ja. k počitku pa lež.e pozno zve-čer.« Nad zdravljem se Tajnškov ata ne pritožuje. čeprav prav i. du je za vse skupaj »zanič«. Pa naj-brž le ni tako. Le nekaj let uporablju očala za branje časo-pisov. s kolesom se vozi kot ka-kšen mladenič. pa tudi v češnjo ali kakšno drugo drevo še »zle-ze«.
Pogovor je počasi tekel h koncu. Ob slovesu smo ga seve-da še vprašali. kaj si želi. Odgo-voril je: »Saj ne vem. Da bi bili vsizdravi in šedolgodolgoživeli v miru ter zadovoljstvu. Vse se da preboleti. pa naj si bo življe-n|e še tako trdo in preizkušnje še tako hude. le če je človek zdrav. Povem vam pu. da mlada generacija ne bo_ »učakala« tako visoke starosti. Živimo nu veliki nogi. vedno se num niudi. tempo življenja je vedno bolj napet. Bre/.skrbno in lagodno življenje nam ne podalj.šuje življenja. ampak krajša. V življenju sem se vedno držal načela — srednja pot. najboljša pot. In kako prav sem imel!«
Izkoristimo kar največ obdelovalnih površin
Kmetijstvo
Uspešni kljub težavam
Vobčini Velenjeje leokoli 6000 ha obdelovalnih površin od tega pa je le 3700 ha primernih za kmetijsko rabo. Večina teh povr-šin je v višinskih ali obrobnih predelih, v ravninsko ni/.inski legi pa je za sodobno mehanizirano kmetijsko proizvodnjo primernih samo še 480 ha površin. V ob-robnih in višinskih predelih so proizvodni stroški v povprečju za 30 odstotkov vi.šji. kar pa druž-beno ni priznano v obliki dotacij ali višjih een.
S kmetijsko proizvodnjo sc v občini akvarja le še okoli 4 od-stotke vseh prebivaleev. Sedaj imamo 70: kmečkih gospodarstev. od tega pa je 389 čistih kmetij. S kmetijsko organizaeijo sodeluje 526 kmetij. po obeinskem odloku pa je z zakonom o kmetijskih zemljiščih. od vseh. zaščitenih 494 kmetij.
V preteklem letu so bila po-trebna vclika pri/.adcvanja dc-lavcev ERA TOK Kmetijstvo. da je bil dosežen načrt kmetijske proizyodnjc v občini. saj so hilc neprestane težave zaradi zagota-vljanja gnojil. krmil. koru/.e. /a-ščitnih srcdstev in re/.ervnih dc-lov. Nenaklonjeno pu je hilo tudi vreme. ki je močno /munjšalo pridelek osnovne \oluminoznc
krme na travnikih in pašnikih. Pruv zuradi teh težav so koope-runti že pred koncem leta zučeli oddujuti nedopituno govedo v zakol.
Rezultati dela so bili kljub temu zadovoljivi. Povečala se je proiz-vodnja mleka. piščancev in hme-Ija. zmanjšala pa le proizvodnja pitanega goveda. Zuradi po-manjkanja svinjskegu mesaje bila lani orgunizirana tržna proizvod-nja pri dveh kooperanlih. ki je obrodila prve dobre rezultate. Kljub težavnim terenskim pogo-jem so se naši kmetovalci lansko jesen \ ključili v republiško akeijo za večjo proizvodnjo pšeniee. Osemdeset kmetov je podpisalo
pogodbe za prodajo 100 ton pšc-nice.
Kljub omejenim kmetijskim površinam v občini za pridelavo hrane. saj pride na prebivalca ob-čine poprečno le 4 are njiv in vrtov (SRS 16 arov) oziromu 16 urov obdelovulne zemlje (SRS 38 urov) in ob pomanjkunju repromuteri-ulov. pu smo po podutkih iz letu 1980 s kmetijsko proizvodnjo po-krili potrošnjo mleku in mlečnih proizvodov z 91 odstotki. pri go-vejem mesu proizvodnju zuostuja za porabo 7 odstotkov. pri reji piščaneev — brojlerjev je proiz-vodnja za 56 odstotkov večja od porabe. medtem. ko je zdaj pro-izvodnja svinjskega mesa še nc-znatna.	B. Z.
Kviz tekmovanje
„Vojaški bloki
ii
Srcdi mcscctt aprila jc osinnna šoia Anton Aškerc pnpraviia rcpubliško tckmo-\ anjc na tenio Vojaškt bloki.
I cknio\ atija sn se udele/tle štiri ektpe slo\ c'tiskiii srcdnjih
»I /iii.ie.ii. ;c ekipa ^imna
/iie i/ Skolje L.oke. drugo mesto jc os\'ojila ektpa med-icitiske šole i/ No\e (jorice. trc11c mcsio lekmov alci I ,ko-tiomskciia šoKkcga ccntra i/ ( eija. četrto mcsto pa ekipa 'jiiiiii.i/iic Ka\ne na Koro-
Krajevni odbor RK Šmartno ob Paki
Podeiili značke in priznanja
Krajevni odbor Rdečega kri/.a iz Šmartncga ob Paki je pripravil v soboto v dvorani kulturncga doma prilo/.ntis-tno slovesnost. na kateri je podelil priznanja in značkc krvodajalcem za več kot pet-krat darovano kri. Priznanja in značkeje prejelo 122 krvt)-dajalcev. od tega Ivan Pod-goršek /.a več ki)t 30 krat da-rov ano kri. Av gust Podgoršck in Pavla Jclcn sta darovala to pomembno /ivijensko teko-ćino \eč kot 25 krat. pct jihjc prejelo za 20 krat. prav toliko pa tudi za 15 krat darovano kri. Največ pa je bilo med nagrajenci listih. ki so udele-/ili te liumane akcije 10 krat.
kar 54. Pctkrat pa je darovalo kri na kr\ odajalski akciji. kijo jc organi/.iral krajev ni odbor Rdcčega kri/a Smartno ob Paki. 55 delavcev.
()b tej prilo/.nosti je občin-ski odbor Rdečega kri/a Ve-lenje podelil trgovskemu podjctju Vino in zadružni enoti Šmartno ob Paki najvi-šje pri/.nanjc tc humanc or-gani/acije za tvorno sodelo-vanje s krajcvnim odborom KK in pomoč pri t/.vcdbi kr-vodajalskih akcij. Na proslavi so čiani krajevnega odbora Rdečega kri/a sprejeli v svoje \rste tudi 40 novih čianov iz tamkajšnje osnovne šole.
Očistimo okolje
Mladi (iorenja so v delo-\ni program za to leto med drtigim /apisali ludi vcč de-lovnih akcij čiščenja okolja. Z uresniče\ anjem načrtova-nih nalog so tudi takoj pri-čeli. Najprej so mladinci či-stili okolico po to/.dih. pre-j.šnji teden pa so se zbrali na skupni očiščevalni akciji. I rejali so /.elen'ice pred
(iostinsko enoto in to/dom Kuhalnimi aparati ter pe-špot ob l'aki pred Servisom. Niivo/ili so /.emljo. jo i/ra-vnali ter posejali s travo. Namen akcije pa ni hil lc čiščenje okolice. ampak tudi prilo/nost z.a pogovor o na-črtili in tež.avah vseh mladih (iorenjčanov.
M. K.
»Naš čas« giasiio SZDL. i/.daja Center za informiranje, propagando in založ.ništvo Velenje. p. o.. Tilovo Velenje, Cesta Krantiška Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil uManovlj.-n 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »SA-I.ESKI RUDAR«, koi tednik pa iz-haja »NAŠ CAS« od I. marca 1973 naprej
UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-vSek (direktor in glavni uredn.ki. Stane Vovk (odgovorni urednik). Bogdan Mugerle. Janez Plesnik. Taljana Podgoršek. BorisZakošek m Mira Zakošek (novinarji)
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava Titovo Ve-lenje, Cesta Františka Foita 10, te-lefon (063) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: lnforma-tivni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev, letna naročnina pa 360 di-narjc'\ (za tujino 720 dinarjev).
Ziro račun pri SDK. podružnica Velenje. številka 52800-603-38482.
Grafična priprava. tisk in odpre-ma: ČGP Večer. Maribor
Nenaročenili rokopisov in foto-grafij nc vračamo.
Za »NAŠ CAS« se po mnenju Se-kretariala za informacije izvršnega sveta Skupščine SR šlovenije, šte-vilka 421-1/72 / dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvođov.
Mala anketa
Kako preživljajo prosti čas
Koristni izrabi prostega časa po-svečamo vse več pozornosti. In kaj delajo v prostem času Velenjčani? S tem vprašanjem smo se napotili na velenjske ulice. MARJAN LAMPE: ,,Sam veliko delam v raznih klubih. Tako sem akti-ven v foto klu-bu, ukvarjam se s filmom, delam v zvezi kulturnih organiz.acij in .še
bi lahko našteval. Mislim, da je v Titovem Velenju veliko možnosti za različne dejavnosti v raznih klu-bih. Pogrešam pa organizirano kul-turno delovanje mladih. Tudi na področju rekreacije je mnogo pre-malo narejenega. V središču mesta imamo sicer rekreacijski center, ki pa ni izkoriščen. Nikakor tudi ne morem razumeti, da ni možnosti za rekeracijo v Rdeči dvorani. Menim pa tudi, da je vse premalo aktivno-sti za mlade, ki prihajajo v naš kraj iz drugih republik, potem pa se vse preveč zadržujejo po raznih loka-lih."
ANDREJ JU-RIĆ: „Zaposlen sem v Termo-elektrarnah v Šoštanju. Gra-dim hišo in tako prostega časa res nimam veliko. Kljub temu pa sem našel čas, da
na velenjskem bazenu učim plava-nje. To delo me veseli, saj sem za-dovoljen, ko naučim plavanja tiste, ki so se prej bali vode, sedaj pa uži-vajo v njej. Trenutno imamo pla-valne tečaje za otroke iz vrtcev. Pri tem delu pa se tudi sam sprostim, saj med učenjem plavanja, tudi sam rekreiram." TATJANA TOFF: „Sem di-jakinja velenjske gimnazije. Veli-ko časa mi vza-me učenje, rada pa tudi berem in igram klavir. To pa je tudi sko-rajda vse kar de-lam v prostem času.
Po mojem mnenju je v Titovem Velenju mnogo premalo možnosti za organizirano preživljanje proste-ga časa. Mis'lim, da sploh ni spre-jemljivo, da nimanio prostora, kjer bi se mladi zbirali. Prav rada bi se tudi jaz udeleževala različnih akcij, ki bi jih organizirali. Prav tako pa nam manjka tudi družabnih iger, pa kulturnega delovanja." ANDRFJ MO-VAK: ,,Sem di-jak Rudarskega šolskega centra in prostega časa nimam veliko. Nikoli mi tudi ni dolgčas. Rad grem na igrišče, kjer igramo s prijatelji košarko ali rokomet. Rad obiščem prijatelje, ali pa pridejo oni k meni in odigramo kakšno partijo šaha. Zelo pa pogrešam prostor, kjer bi se mladi sestaiali. Prav zaradi tega si vsi mladi na Ser-cerjevi, kjer stanujem, želimo, da bi v bloku uredili mladinsko sobo, v njej organizirali različne dejavno-sti in tako organizirano preživljali prosti čas. Upam, da se nam bo ta naša želja uresničila." MARIJA MAV-RER: ,,V Titovo Velenje sem se preselila iz Sa-vinjske doline. V tem mestu ne najdem prave zabave, zaradi tega se v pro-stem času še ved-iio najraje vračam v svoj domači kraj.
Prostega časa pa seveda nimam veliko. Po poklicu sem šivilja. Za-poslena sem v Modnem salonu, po delu me čaka gospodinjstvo, zelo rada pa tudi doma kaj sešijem."
Tako so o preživljanju prostega ćasa pripovedovali naši sogovorni-ki. Večina jih je dejala, da prostega časa nimajo veliko, z njegovim pre-življanjem pa niso povsem /adovoljni. saj menijo, da je v Titovem Velenju premalo objek-tov, kjer bi zares dobro preživljali urice po dclu in si tako pridohivaii novih moči za nov detovni dan.
M. Zakošek
10l\*
Nagradna križanka - Prispevki mladih
Številka 17/18 (631)
- 29. apri/a 1982
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo 5 knjižnih nagrad: 1. nagrada: knjiga v vrednosti 350 din. 2. nagrada: knjiga v vrednosti 300 din. 3. nagradia: knjiga v vrednosti 250 din. 4. nagrada: knjiga v vrednosti 200 din in 5. nagrada: knjiga v vrednosti 150 din.
Rešitve (izrezane križanke) pošljite do ponedeljka. 10. maja na naslov: uredništvo Našega časa. Foitova 10. 63320 TITOVO VELENJE. zoznako »Nagradna križanka«.
Prispevki učencev osnovne šole Veljko Vlahović iz Titovega Velenja
Zbrali smo se pred šolo, vsi oblečeni v trenirke, saj nas je čakal dolg in naporen pohod. Razdelili smo se v skupine. Naša skupina je šla na pot peta. Že pred startom snto se pomerili v prvi pomoči prak-tično in teoretično. Dohili smo navodila na listih. kam inora-nto iti. Prišli smo do prve kontrolne točke, ki je zahte-
vala od nas znanje o prometnih znakih. Tu snio se dobro od-rezali in dobili nadaljna navo-dila. Začeli snto teči in vmes pregledovati naloge, ki smojih pri tem dobili.
Naslednja kontrolna točka, je od nas zahtevala znanje o puškah. Ker sta bila v naši skupini samo dva fanta, se pri tej točki nismo najbolje odre-
zali. Odgovorili smo le na ne-katera vprašanja.
Ko srno se oddaljili od te točke, se je Siniša spomnil, da nimamo torbe, v kateri smo nosili menažke. Tekel je nazaj in rni srno ga morali počakati. S tem smo izgubili preeej dragocenega časa. Brez težav snto prišli skozi druge kon-trolne točke, le da nas je neki gozdar nalagal. da podrte smreke, mimo katere bi morali iti. ni. Na cilju smo se okrep-čali z golažem in kruhom ter čajem. Po tem partizanskem kosilu pa je bil na vrsti govor tovarišice ravnateljice, ki nas je vse skupaj pohvalHa, pose-bej pa še narodno zaščito in vse
tiste, ki so pripravili posame-zne kontrolne točke. Nekaj boreev je obujalo spomina na NOB in mi smo jih zvesto po-slušali.
Obrambni dan mi je bil všeč, saj smo se veliko koristnega naučili in zvedeli, pa tudi vzdušje je bilo partizansko.
Dantjana I>ichtenegger, 7. b
Bilo je lepo, jasno pomladno jutro. ko snio se učenci naše šole zbrali pred zgradbo — šolo.
Na pr\. kontrolni postaji smo bili razhurjeni in neučakani. Po žilah natn je tekla tekmovalna kri. In končno snto bili na vrsti. Oobili smo list in z \eliko vnemo začeli razmišljati. Znali smo in dobili
vse točke. Tudi obe preostali sku-pini sta bili uspešni. Vsi veseli smo se postavili v vrsto in skupaj s tretjimi razredi odšli na pot.
Na poti smo bili zelo razpolo-ženi, pa smo zapeli nekaj pionir-skih in partizanskih pesmi. Hitro smo prišli do druge kontrolne točke. Tam smo morali pokazati, koliko vemo o topografskih in prometnih znakih. Pri prometnih znakih smo odgovarjali gladko, pri topografiji pa smo imeli nekaj te-žav. »Bo pa drugje boljše«, smo si rekli in pogumno nadaljevali pot po strmini navzgor.
Prišli smo do tretje kontrolne toćke — sošolčeve hiše. l am smo govorili o orientaciji. Tu so se nam uresničile prej izgovorjene besede. Spet smo osvojili vse toćke. Z na-smehom na obrazu smojo ucvrli za vodičem v gozd.
Hodili smo ter hodili in zavohalli prijetne vonjave. Mi pa hajd z:a njimi, prav pred hotel. kjer se jie kuharica trudila in z veliko kui-halnico mešala dišečo jed. Pokui-kali smo čez roh in zagledali tio dišečo stvar. Nato smo se udobnto zleknili na travo. Foda smola. Izt-vedeli smo, da moramo še na enio kontrolno točko. Zdivjali smo z:a tovarišico. Naslednja točka je bilia spomenik VDV brigade. Tam smto dohili zvezdice, ki so nam prinesiie sto toćk. Veseli smo stekli nazaj iin oddali kontrolni list.
Po konćanem pohodu smo imelli mitiiig. Slišali smo nekaj recitaciij in gla< harmonike. Nato so razs-glasili rezultate. Vsi smo od ve:-selja in sreče pričeli vpiti, saj jie tovarišica ravnateljica povedalat, da je naš razred prv i.
Alenka Repnik. 4. Ib
Števi/ka 17/18 (631)
- 29. apri/a 1982
Šport, te/esna ku/tura, rekreacija

44. Kena je stisnilo pri srcu. Prvič po dolgih pohodih ga je zgrabilo malodušje. Stal je tu s peščico svojih tovarišev, izmučen in nemočen. Streljaj od tod je bila njegova najdražja. V hladni vrtači, na milost in nemilost izročena luji, surovi vojski.
»Je sploh še živa?« je treščil s pestjo po jelki Ken.
»O, ko bi bil ptica ...«
»Ali pa — krt!« se je oglasil neznanec za njegovim hrbtom.
Ken se je sunkovito obrnil. Bil je pripravljen, da raztrešči obraz vsil jivcu, ki se je rogal nje-govi bolečini.
No, pogled na moža, ki se je znašal za njim, ga je razorožil. Starec z naročjem dračja je dobrodušno zrl vanj.
»Kaj hočeš, mož?« ga je Ken mrko ošinil.
»Tu sem doma, mladenič! Poznam te kraje kot svoj žep. Morda bi ti lahko v čem poma-gal...«
Ni bilo redko, da so do tod sledili barbari rimskim legijam v upanju, da iztrgajo iz nji-hovih surovih rok ujete svojce, in strarec je, po vsem sodeč, uganil, naj pesti mladega Ilira ob jelki.
»Vohun ne bo, kot kaže ...!« je tudi Ken zdaj prijazneje pogledal starca.
»Kako mi boš pomagal, revež? Ali ne vidiš tisočev tu spodaj, do zob oboroženih!«
»Fant, za skrivno pot vem, ki pelje v vrtačo,« je znižal glas starec.
»Pri nas je zemlja votla« je pojasnjeval sta-rec in udaril z nogo po mahovnatih tleh. Za vsakim grmom je jama in dolgi hodniki, ki jih je izdolbla voda, peljejo pod zemljo na vse stra-ni...«
Starec je očetovsko prijel Kena za roko. » Da, tudi v vrtačo tam spodaj je pot! Hočeš, da ti pokažem, kako prideš do nje?«
Vodil je Kena k jami nedaleč od tam.
Šport, telesna kutlura, rekreacija
J
Nogomet
Bilisole statisti
Nogometaši Rudarja so doživeli na gostovanju v Banja Luki naj-bujši poraz. odkar tekmujejo v (kugi zvezni nogometni ligi. Sre-(anje z domačim Borcem so izgu-fcili kar z 10:1. Že večkrat smo zapisali, da ni nihče pričakoval od Rudarja čudežev v tem prvenstvu. Toda gotovo tudi ni nihče priča-koval, da bodo v dosedanjih spo-mladanskih kolih pokazali tako brezvoljno igro ter iztržili samo toćko. Nihče pa tudi ni pričakoval prave katastrofe v Banja Luki, poraza, katerega se lahko igralci sramujejo in za katerega ne bi smelo biti opravičila.
Rudarjevo vodstvo — uprava bo gotovo morala temeljito oceniti zlasti ta zadnji poraz in verjetno tudi odločno povedati tistim igralcem, ki se ne želijo častno boriti za barve Rudarja, da je naj-bolje, da sploh ne oblečejo več Rudarjevega dresa. Vse preveč-
krat je tudi slišati, da igralci niso motivirani, da drugi dobivajo pre-mije itd. itd. Tudi to velenjskim nogometašem (nekaterim) ne sme biti v opravičilo, kajti sami so se odločili, da bodo še naprej nosili Rudarjev dres, ne le nosili, stalno so tudi obljubljali, da se bodo bo-rili. Kako se borijo, kažejo rezul-tati. Igralski kader se v primerjavi z jesenjo ni veliko spremenil. Od-šel je vratar Stojanovič, ki ga je povsem solidno zamenjal na-darjeni Cvetkovič, odšel je tudi Raukovič, nazadnje pa še Djurič, ki odlično igra v Mozirju. Resda Rudar ni imel toliko zimskih pri-prav kot ostali klubi, kar smo že tudi večkrat omenili, toda po osmih spomladanskih kolih so igralci morali vendarle nekaj pri-dobiti na treningih.
Na srečo čas hitro teče, tudi prvenstvo in po končani tekmo-valni sezoni bo morala uprava še marsikaj spremeniti...

Že četrti remi
Nogometaši Šmartnega ostaja-jo v spomladanskem nadaljeva-nju prvenstva v slovenski nogo-raetni ligi še naprej brez poraza. Tokrat so iztržtli nadvse po-membno točko na težkem go-stovanju v Izoli. kjer so igrali z istoimensko domačo ekipo neod-ločeno 2:2 (0:0). Remizirali so tudi. Mariborčani v Ljubljani in takoje razlika med vodečim Mariborom in drugouvrščenim Šmartnim še vedno tri točke.
Prvenstvo v SNL se bo nad-aljevalo v nedeljo, 9. maja. ko bodo Šmarčani na domačih tleh igrali z ljubljanskim Slovanom.
J. K.
Rokomet
Nezadržne
Igralke Velenja so nezadržne v le-toSnjem prvenstvu. V Ajdovščini so dosegle že 16. zaporedno zmago in so seveda še naprej na vrhu prvenstvene lestvice v drugi zvezni rokometni ligi sever.
Mlinotest so premagale z rezultatom 32:29(17:14).
Čeprav so Velenjčanke zmagale »samo« s tremi zadetki razlike. pa je bila tudi ta 'njihova zmaga zaslužena, da so bile ves čas boljše. Vodile so celo žezosmimi goli.
Tako so igralke Velenja zmagale v pomembnem derbiju z vrha lestvice in sedaj je pred njimi. vsaj na papirju, le 3e ena nevarna tekma. z ekipo Zrinski iz Čakovca. Prepričani smo. da bodo velenjska dekleta tudi v nadaljevanju prvenstva igrale enako zavzeto, pole-tnoin srčno ter osvojile prvo mesto.
Namizni tenis
Pretekli teden je bil selekcijski turnir v namiznem tenisu prve in druge sku-pine severovzhodne regije. Turnir je pripravil namiznoteniški klub Tempo, tekmovanja pa so bila odigrana v te-iovadnici osnovne šole v Pesju.
V prvi skupini je zmagal Ginter (Fužinar). na drugo mesto se je uvrstil Potočnik (Žalec). tretji pa je bil Sa-moljenko (Ptuj). V drugi skupini je bil najboljši Vrečič (Fužinar) pred Ocep-kom in Žurmanom (oba Gornja Rad-gona).
Bodo kos Podravki
Rokometašice Velenja so uspešne tudi v pokalnem t'.'kmovanju, saj so se uvrstile v četrtflnale, torej med osem ekip. Njihove nasprotnice bodo v četrtflnalu igralke Podravke iz Kopri-vnice. Tekma bo v sredo, 5. maja v Rdeči dvorani s pričetkom ob 1830. Kljub temu, da bo srečanje v Titovem Velenju, so vendarle v prednosti gostje, saj so izkušncjša ekipa. Trenutno za-vzemajo osmo mesto v I. A ZRL.
Vendar to ne pomeni, da so igralke Velenja brez možnosti za zmago. Ob dobri igri in veliki podpori gledalcev, gotovo lahko presenetijo in se uvrstijo v polfinalni del tega tekmovanja.
Uprava kluba vabi Ijubitelje roko-meta, da pridejo v sredo v čimvečjem štcvilu v Rdečo dvorano in s športnim navijanjem pomagajo dekletom k na-jvečjemu uspehu v pokalnem tekmo-vanju.
Visoko izgubile
Preteklo nedeljo je bilo na sporedu 15. kolo v slovenski ro-kometni ligi za ženske. Rokome-tašice Šmartnega so tokrat gosto-vale v Cerknem in srečanje z ekipo Ete visoko izgubile. Re-zultat srečanjaje bil 31:24. polčas 17:12.
Domačinke so z borbeno igro povsem nadigrale rokometašice Smartnega in zasluženo visoko zmagale. Pri domačinkah se je najbolje odlikovala Vidmarjeva z 11 zadetki. pri gostjah pa Smer-čeva z 10.
Prehodna zastavica Velenjčanom
Na 20. taborniškem teku na Muti so se najbolj izkazali tek-movalci iz velenjske občine. Osvojili so prvo mesto v ekipni razvrstitvi za prehodno zastavico taboršniškega teka s 63. točka-mi. 2. so bili predstavniki OŠ Radlje 52 točk itd.
Rezultati: Najmlajši pionirji — 500 m: 1. Katič, 3. Podpečan (Ti-tovo Velenje): ekipno: I. Titovo Velenje;najmlajšepionirke — 400 m: 1, Verzolak (TV); 'mlajši pi-onitji — 800 m: 1. Suhadolnik; mlajše pionirke: 600 m: 2. Šlutej, 3. Kaker (TV); ekipno: 1. Titovo Velenje; starejši pionirji — 1000 m: 1. Stajner, 2. Stropnik, 3. Ža-ubi; ekipno: Titovo Velenje; sta-rejši pionirke — 800 m: 1. Tošt, 3. Titovšek; ekipno: 1. Titovo Vele-nje; starejši mladinci — 3000 m: I. Ošep; člani — 8250 m: (11. tek NOB): 2. Peternel. 3. Anič; eki-pno: Titovo Velenje;
Streljanji
Prve v državi
Na dvodnevnem prvenstvu v streljanju, nacionalni program — bilo je prejšnji teden v Gornjem Milanovcu — so bili doseženi odlilni rezultati. Posebno so se izkazali slovenski predstavniki, med njimi tudi Velenjčani. Pi-onirke so osvojile naslov državnih prvakinj. Nastreljale so 512 kro-gov in popravile republiški rekord za 6 krogov.	„
Za ekipo so nastopile Mirjana Perhač tn Aleksandra Sat'arič obe stanastreljali 171krogov,inDenis Bola 170. Velenjska mladinka Mirjana Perhač je s 343 krogi uvrstila nekje okoli 20 mesta.
Košarka
Pionirksi festival 82
V	Celju je bil preteklo soboto četrtfinalni košarkarski turnir pionir-skega festivala 82, na katerem so na-stopile najboljše ekipe pionirjev, ce-Ijeskega. koroškega in velenjskega območia. Iz velenjske občine so se v četrtfinale uvrstili mladi košarkarji z osnovne šole Veljko Vlahovič.
Uspešni so bili tudi v Celju, saj so osvojili drugo mesto in se uvrstili v polfinalni del tega tekmova-nja. ki bo predvidoma 8. ali 9. maja.
Rezultati: OŠ Slavko Šlander Celje: Veljko Vlahovič 41:24. Veljko Vlaho-vič: OŠ Prevalje 39:33, S. Šlander-:Prevalje 55:34. Vrstni red:. 1. S. Šlan-der. 2. V. Vlahovič. 3. Prevalje.
Karate
Dve drugi in tretje mesto
V	Brežicah je bilo pred dnevi pr-venstvo naše republike v karateju v posameznih kategorijah. Na prven-stvu so se izkazali tudi člani karate kluba iz Titovega Velenja. V težki
kategoriji je Smajlovič osvojil drugo mesto. v drugi je bil tudi Miklavc v polsrednji kategoriji, Vah paje v pol-težki kategoriji zasedel tretje mesto.
Dviganje uteži
Štiri prva mesta
Velenjski težkoatleti so se zelo iz-kazali na republiškem članskem pr-venstvu v dviganju uteži. ki je bilo pred dnevivDomžalah.Skupaj je nastopilo 40 tekmovalcev iz Celja, Domžal, Školje Loke. ljubljanske Olimpije in Titovega Velenja.
V kategoriji do 52 kgje zmagal Ve-lenjčan Jaušovec. ki je dvignil 130 kg (75,5 + 72.5); do 67.5 kg: I. Gors (T.
Velenje) 195 (85+110); do 82,5 kg 2. Vanovšek 217,5 kg (97.5+120); do 90 kg: 3. Čerimovič 205 kg (85+120); do 100 kg: 1. Sušec 240 kg"( 100+140): do 110 kg: 1. Melanšek 225 kg (105+120)
Tako so Velenjčani od desetih na-slovov. osvojili kar štiri.
Atletika
Odličen nastop
Preteklo soboto in nedeljo je bil v Novi Gorici in Celju atletski miting. Udeležili so se ga tudi velenjski atleti ter atletinje.
Na tekmovanju v Celju se je najbolj izkazala Krenkerjeva v taku na 400 m. Progo je pretekla v 59,43 sek. Na 110 m z ovirami je
Vojko Krajncdosegel prvo mesto. Igor Peternel je zmagal v teku na 1500 m. v skoku v višino pa se je Velenjčan Branko Pungartnik uvrstil na 2. mesto. Pri dekletih je Jana Pečovnik v teku na 200 m osvojila 2. mesto, Jasmina Maj-hen pa tretje. Prvo mesto je na celjskem atletskem mitingu zase-dla tudi štafeta 4 x 100 m.
Na mednarodnem mitingu v Novi Gorici so od velenjskih tek-movalcev nastopili le Miklavžina, Popetru in Režek. V teku na 5000 m je Stanko Miklavžina dosegel enega najboljših rezultatov jugo-slovanskih atletov na tej progi — 13.50.8. Popetru pa se je v teku na 1500 m uvrstil na solidno 4. mesto.
B. Šalamun
tt>J
Letujte poceni in brezskrbis TTG!
TTG Turistična poslovalnica Celje, Titov trg 1 telefon 23-448
Da bi vam prihranili težave z odločitvijo za kraj in izbiro hotela po primerni ceni ter skrbi s potovanjem, smo vam pripravili 7-dnevni paket počitnic na morju v enem izmed Arenaturistovih hotelov na puljskem področju.
Namestitev bo v objektih B kategorije, in sicer Verudela, Park, Zlatne stijene, Splendid z depandansami v Pulju in Mutila, Medulin in Belvedere v Medulinu.
V	katerem izmed objektov boste letovali, vas bomo pisno obvestili 6 dni pred odhodom. S kuponom Novega tednika ali Našega časa dajemo za termine 31. 6., 20. 6. in 27. 6.
200.00 din popusta po osebi ter za termina 4. 7. in 11. 7. 200.00 din popusta po rezervirani sobi.
Osnovnim organizacijam sindikata, ki za svoje delavce zakupijo termine 13. 6., 20. 6., in 27. 6., odobravamo 10 % popusta na prodajno ceno; 200.00 din popusta pa po sobi za termine 4. 7. in 11. 7. 1982 ter možnost plačila v treh obrokih.
CENA PAKETA:
odrasli 4.800.00 din po osebi
otroci do 7 let 3.125.00 din brez lastnega ležišča in sedeža na vlaku
Prvotno našteti popusti ne veljajo za otroke!
odhodi OB nedeljah: 13. 6., 20. 6., 27. 6., 4. 7. in 11. 7. 1982.
Potovali boste s posebnim vlakom iz Titovega Velenja ob 6.20 in iz Celja ob 7.00 uri zjutraj. Na železniški postaji v Pulju vas bodo pričakali avtobusi, ki vas bodo zapeljali do vašega hotela. Po sedmih dneh počitka boste iz hotela odrinili ob 12.30 z avtobusi na železniško postajo in vstopili v posebni vlak, ki vas bo zapeljal domov.
V	ceno je vključeno: prevoz s posebnim vlakom v obe smeri, 7 polnih penzionov, trans-ferji in organizacija.
Ob prijavi je potrebno vplačati akontacijo 1.000,00 din po osebi, celotno vplačilo pa mora biti izvršeno 14 dni pred odhodom.
STROŠKI ODPOVEDI:
30 dni pred odhodom 100.00 din; od 22 do 29 dni pred odhodom 15 % cene aranžmaja: od 8 do 14 dni 50 % od 0 do 7 dni 80 % in po odhodu 100 % vrednosti aranžmaja!
Tudi v času od 3. 5. — 15. 5. 1982 nudimo tako skupinam kot posameznikom po dogovoru ugodno bivanje v hotelih v PULJU in MEDULINU.
Podobne aranžmaje z oziroma na povpraievanje bomo pripravili tudi po 20. 8.
1982.
CAMPISTI POZORI
V	Turistični poslovalnici TTG Celje vam je na voljo cenik za campinge: Kažela, Medulin, Stoja, Stupice, Runke, Indie, Ribarska koliba, Pomer in Tašalera.
VSE INFORMACIJE IN REZERVACIJE DOBITE V TURISTIČNI POSLOVALNICI TTG CELJE NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI CELJE, Titov trg 1 telefon (063) 23-448.
ttg
Letujtepoceniin brez skrbis TTG.
Vrednost kupona 200 din
Bilo bi drugače, če...
Ker je krajevna skupnost Ed-varda Rardelja še v izgradnji. še marsikaj ni tako kot bi moralo biti. v novih hlokih pa se tudi že po-rajajo pomanjkljivosti. Pu vendar bi lahko bilo marsikaj drugače če. . . .
V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja smo se pogovarjali z Janijem Hrovatom, sekretarjem osnovne organizacije ZK, Jožetom Pečečnikom, predsednikom krajevne konference SZDL,Adijem Pirtovškom, podpredse-dnikom krajevne konfe-rence SZDL, Mirkom Zagrom, sekretarjem kra-jevne konference SZDL, Zdenkom Altom, evidenti-ranim za predsednika sveta krajevne skupnosti, Ljubi-co Lamešič, predsednico osnovne organizacije ZSM ter Francem Atel-škom in Luko Mitrovičem, predsednikoma hišnih sve-tov.
Pravijo. da na urejanje okolja doslej niso mogli veliko vplivati. Okolica stanovanjskega bloka C 2 dolgo ni bila urejena, pa so se stanovalci odločili in jo sami ure-dili tcr posadili grmičevje. Kmalu za tem so prišli delavci HPH, ki so zadolženi za ureditev okolice sta-novanjskih blokov. odstranili to. kar so posadili stanovalci in začeli urejevanje po svoje.
Veliko pripomb imajo tudi na odpiranje lokalov. ki naj bi bili v spodnjih prostorih stanovanjskih objektov. Krajani menijo, da bi morali dati hišni sveti. kjer naj bi bili ti lokali, za to pristanek. Do-slej pa so dobili v obravnavo le eno vlogo zu bife. ki so jo zavrnili. saj je bilo dogovorjeno. du bosta v kraju lc dva bifeja. Restuvraciji bostu namreč tukuj imeli tudi Era m »Robna kuču« Beograd. To pa je po njihovem dovolj.
Več kot polovico novega na-selja je še v graclnji. Delovne organizacije. ki izvajajo dela. iniajo gradbišča vse premalo zavarovana. Takšna so zelo zanimiva za otroke. ki jih radi spremenijo v otroško igrišče. Kdo bo kriv. če se bo na lak-šnem »oiroškem igrišču« kdo poškodoval?
Vcrjetno bi bilo grudbišča laije zuvurovuii. kot potem ruzpruvljati o krivdi!
Uredništvo Našega časa na obisku v krajevni skupnosti Edvard Kardelj
Zaživela nova
Jože Pečečnik
Mirko Zager
Zdenko Alt
Ljubica Lamešič	Franc Ateišek
Med bloki in gradbišči
V današnji praznični številki vam želimo predstaviti krajevno skupnost, o kateri doslej še ni bilo veliko uli skoraj nič napisanega -krajevno skupnost Edvardu Kur-delju. To je novu. 26. krajevna skupnost v velenjski občini. Uru-dno jo bodo ustunovili 12. juniju nu slovesnosti, med katero bodo odkrili tudi spominsko obeležje revolucionurju in velikemu te-oretiku socialističnega sumo-upruvljanja Edvardu Kardelju.
Po obsegu je to enu najmanjših krajevnih skupnosti v Šaleški do-lini. ne pa po številu prebivalcev. Že sedaj jih živi v šcstih blokih okoli I300. v gradnji pa jc še sedem stunovunjskih enot. Tukrut bo nu njenem območju živelo vsaj še cnkrut toliko Ijudi.
Krujevnu skupnost Edvurdu Kardelja leži nu vzhodnem delu nušegu mesta. Meji nu krujevne skupnosti Šmurtno, Center levi breg in Šalek—Gorica. Njena meja poteka nato po reki Paki do Kidričeve ceste nu zuhodu. nu jugu po poti, ki pelje pod Vilo Herberstein na Gorico, nato pri Pctrolovem servisu pride nuzaj na Šaleško cesto. na vzhodu pa meji nu cesto, ki pripelje iz Gorice čez semafozirirano križišče do rckc Pakc.
Polovica krujevne skupnosti jc sedaj še eno samo grudbišče. zuto stanovalci še scveda nimajo vsega tistega, kar mora imeti tukšna mestna krujevnu skupnost, kjer živi na majhnem prostoru zclo veliko ljudi. Doslej so zgradili že vrtec, od »preskrbovalnih« ob-jektov pa imajo le Mesnico, s ku-tero pu so zelo zadovoljni, suj je zelo dobro založena. V polnem zamahu je gradnja novega ptt centra, svoje prostore nuj bi tu dobilu tudi »Robnu kuču« Be-ogrud in pu velenjska Era.
Ob izgradnji te nove prvotno imenovune soseske Šalek II so načrtovuli, du bodo v pritličnih prostorih objektov ruzni lokali. med drugim zlaturske, ururske in podobne deluvnice. zu zduj je od tega zelo malo uresničenegu.
Kmalu bodo dobili kozmetični sulon (vsuj upujo tuko) trgovine s tekstilom Tkanine C'elje. Mnoge lokale pa prcdclujemo v stuno-vunju. Zukuj?
Na pripombe še ni odziva
Tudi tu so se stunovulci žc kmulu po vselitvi srečuli 7. vrsto nepruvilnostmi. ki so nustulc zu-rudi površnosti ob gradnji. Sta-novalci bloku Petra Stantetu 5 — 9 so tukoj ob vsclilvi opazili. du se ventilutorji nu strehuh ne izklju-čujejo. Pokvarilu pa so sc tudi avtomatična stikula zu prižiganje in ugušunje luči na stopniščih. Ventilutorji so se vrteli noč in dun, potem pu so se pokvarili. Luči še vedno gorijo noć in dun in zaradi tega se seveda prekomerno troši električna energija. Krujani so izračunali. da imajo izgube že za 100 tisoč dinarjev. Nu vse to so opozorili že takoj ob vselitvi in nato še vcćkrut. toda njihove be-sede so bilc boh ob steno. No. nc čisto dobesedno. Na Vt-kosu so si sicer njihovu opozorilu zupisali, jim obljubili, du bodo tc nupuke odpruvili, vendur se to doslej še ni zgodilo. Toje med stunovulci po-vzročilo nezudovoljstvo. Čeprav so njihova samoupravna telesu šc mludu pu že seduj zaradi tukšnega odnosa izgubljajo voljo do dela. fidini izhod za ruzrešitev tegu problemu vidijo v tem, da ne bodo več plačevali stanarine. Za primer naj nuvedemo še to, daje najprej obupal prvi hišnisvet, natodrugi, pu tudi v tretjem, ki so gu nuto izvolili, čluni nc kažejo več takšne volje do dela. saj so, kot pruvijo, ncmoćni.
Prometna neurejenost
Predvideno je. du bodo med bloki urcdili otroško igrišče. Iz-vajalci dcl so zučeli dovažati zcmljo in zrastel jc že kur precej-šcn griček, ki ho ves numenjen igri otrok. Bode v oči pu to. du sem ne vozijo sumo rodovttne zemlje. ampak tudi razen odpadni gradbeni material od drugih gradbišč. In občan. ki slučajno gre tam mimo. ima občutek. da tum odpirujo novo odlagališče odpu-dnegu materialu . . .
Dovozna cesta s Saleške v to sosesko tudi ni najbolje speljanu. Takšna kot je scduj je nevarna za Ijudi. Podobnoje tudi z dovozom s Kidričeve ceste. kjer je šc vedno robnik. nu cesti pu tudi ni ozna-čenega prehoda za pešce. Pešci so
tako prepuščeni svoji spretnosti, da pridejo čez cesto.
Obsamem levem bregu Pakeje asfaltirana pot zu pešce. Zuto bi hilo prav. če bi ob bregu Pake nupruvili ogrujo. še posebej. kerje v bližini vzgojno vurstveni zavod.
Ze ob samem začetku delova-nju se srečujejo s prostorskimi te-.žuvumi. Prostor vkaterem seseduj scstujujo. bodo prcuredili v stu-novunju. Ostul jim bo sosednji — zelo mujhnu soba. V sosednjem bloku jc sicer prostora še mnogo. kot so povedali. toda cena zanj je za njih previsoka suj ntmajo sedaj niti dinarju. Ker bodo KS uradno ustanovili šelc I2.juniju so tudiše brez žiro računa. Ne morejo oprcmiti niti pionirske in mla-dinske sobe. ki jih imajo v neka-terih stanovanjskih blokih. Ne-katere so sicer opremili, tako da so sami prispevali denar. Imajo pu tudi krujune. ki lepo rišejo in so nurcdili nckuj slik.
Na volitvahsose izkazali
V tej novi krujevni skupnostije približno sto mludih. ki pu so še med subo zelo nepovezuni. kurje ruzumljivo nu mladost krujcvne skupnosti. To vclju tudi ostule krajune. zato so sc v krajevni konferenci SZDL dogovorili, da bodo organizirali kar največ ak.ij, du bi se tuko ijudjc spoznuli med subo, du si ne bi bili odtujeni. kur je nujvečju slubost življenju v str-njenih stunovunjskih soseskuh z vclikimi stunovunjskimi objekti.
Vcndur pu so mladi že pripra-vili nckaj prireditev. tako za dan republike luni. pu za novo leto. zelo so sc izkazuli med volitvumi prejšnji mesec. suj so vsu volišču iepookrasili. Sicer paso vkrajevni
Jani Hrovat
Krajevna skupnost Edvarda Kardelja bo po površini najmanjša krajevna skupnost v velenjski občini, ko pa bo dograjena bo po številu prebivalcev med največjimi
skupnosti imeli ob tretjih dele-gutskih volitvuh pet volišč in nji-ftovi krujani so pokuzali zelo ve-liko zavest. Na encm volišču so volili stoodstotno. »najslabšt« odzivje bil 95 %. povprečno paje pri njih prišlo volit 97.5 % odstot-kov vsch volilnih upravičertcev.
Kljub temu. da je krajevna skupnost Edvarda Kardelja še v nastajanju. pu že od prvega dne, ko so se odločili prebivulci tegu območja. ki so spadali pod kruje-vno skupnost Šulek Goricu. da se organizirajo v novi krajcvni sku-pnosti. zelo dobro deluje osnovna
organizacija zveze komunistoiv. Sedaj ima 22 članov. Število čla-nov se bo gotovo še povečalo. ko bodti zgrajeni ostali objekti.
Vsak začetek je težuk in to gio-tovo veliu tudi za 26. krajevrto skupnost vobčini Velenje. kljuib temu, daje krajevna skupnostše:le v nustujanju, du šc ni povsem z;a-živelo delo ruznih organizucij iin društev. du se bo sem prcselilo še veliko Ijudi. so pokuzali. du so voljni deluti in da bodo stio-rili vse. du bo življenje v tej ncvi soseski Titovega Velenja kur naij-prijetnejše.
Stanovanjski bloki so bili komaj vseljeni, pa vendar so mnojge stene videti takšne kot kaže gornji posnetek
Krajane moti, da vozijo odpadni material od drugod v njihovvo sosesko, saj ne želijo, da bi pri njih nastalo smetišče
OBISKALI KS: MIRA IN BORIS ZAKOŠEK, STANE VOVK
Zmotili smo jih med delom
Urejali so okolje
V akcijo čiščenja okolja so se pridno vključili tudi najmlajši	Očistili so tudi pokrite garažne prostore
Čeprav so v novih stanovanj-skih blokih urejene tudi sušil-nice za perilo, balkoni očitno še vedno ostajajo z vsemi, drugimi dodatki znak naše »folklore«. Fantič se dolgo-časi; za otroška igrišča bo tudi tu prostor skopo odmerjen.
Mira Barukčič	Stanka Jukič
Gvido Premelč
krajevna skupnost
Odkritje spomenika
Prejšnjo soboto, ko je uredni-štvo Našega časa obiskalo novo krajevno skupnost v velenjski občini, so številni krajani izko-ristili prosti delovni dan za oči-ščevalne akcije. Dogovorili so se namreč, da bodo okolice stano-vanjskih blokov uredili do 27. aprila. Številne druge pa smo srečali. ko so hiteli po raznih opravkih. Z nekaterimi smo se pogovarjali o življenju in delu v tem novem predelu Titovega Velenja.
MIRA BARUKČIČ: »V vele-njski občini živim že osem let. Zaposlena sem v delovni orga-nizaciji Vekos. tani pa dela tudi moj mož. Zelo sva bila vesela, ko Oama je delovna organizacija dodelila novo lepo stanovanje. Doslej n'amrcč nisva imela las-tnega stanovanja. V naši novi soseski je sicer šc precejšen ne-red. saj so povsod okoli gradbi-šča. vseeno pa si krajani priza-devamo. da bi okolico kar na-jbolj uredili. Prav zaradi tega smo tudi organizirali očiščeval-ne akcije. ki se jih je udeležilo kar precejšnje število krajanov. se-veda pa bi jih moralo biti še več. V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja pa najbolj pogrešam otroško igrišće. saj se otroci re-snično nimajo kje igrati.«
STANKA JUKIC: »V Titovo Velenjc smo pnšli iz Novega mesta. Mož. je zaposlen na Ve-gradu; delovna organizacija nama je tudi dodelila stanova-nje. jaz pa delam na banki. Sta-novanje, ki smo ga dobili. je lepo. pa tudi sicer smo v novi soseski zelo zadovoljni. Moti pa me, da so Ijudje mnogo premalo aktivni. da jim jc vseeno v kak-šncm okolju živijo. V bloki', kjer živim. vodim pionirsko organi-zacijo in s pionirji smo se dogo-vorili. da bomo danes. skupaj z ostalimi krajani. očistili okolico.
Robi Atelšek
Posebej smo ž.eleli. da se akcije udcležijo tudi njihove mame. Na današnjo akcijo pa je prišlo ve-liko pionirjev. dve mentorici pi-onirskc organizacije in le dve mami. kljub temu. daso v našem stanovanjskem bloku kar 103 stanovanja.«
GVIDO PREMELČ: >Pri znati moram, da sem v okolju. v katerega sem se preselil pred enim letom, resnično zadovo-Ijcn. Pogrešam pa več akcij. v katerih bi se ljudje med seboj spoznavali. Scveda pa bo po-trcbncga šc veliko truda. da bomo k sodelovanju pritegnili širši krog naših občanov.
V stopnišču stanovanjskega bloka. kjer živim. nimamo no-benih problemov. Vsi se med seboj dobro poznamo. vsi pa si tudi prizadevamo. da bi bilo naše okolje lepo. Zaradi tega ne razmetavamo smeti po stopni-šču. pa tudi naše stene so še ve-dno kot nove.«
KOtJI A I LLStR: »Ker je v naši krajevni skupnosti za otroke resnično zelo malo narejenega. smo si fantje kar sami uredili igrišče pred bloki. kjer najpo-gosteje igramo nogomet. Ob slabem vrernenu pa se lahko zadržujemo tudi v pionirski sobi. kjerimamo tudi mizoza namizni tcnis. šah ter še nekaj druge opreme. Prcpričani pa smo. da botudi vnaši krajevniskupnosti. ko bo gradnja zaključena, več možnosti za dobro preživljanje prostega časa otrok.«
RADO SLANČ: »Vsi, ki smo se selili v novo sosesko, smo se morali sprijazniti. da bo okoli nas še nekaj časa gradbišče in da nekatera osnovna vprašanja ne bodo razrešena. Tako vsi močno pogrešamo trgovino in upamo. dajo bodo kmalu dogradili. Se-veda pa ncstrpno čakamo tudi konca gradnje. saj bomo šele potem resnično lahko uredili ta konec Titovega Velenja tako. kot si vsi želimo.«
Rado Slanc
Edvardu
Kardelju
področje ploščadi Edvarda Kar-delja evidentirajo možne kandi-date za delegate v zbor krajevnih skupnosti, družbeno-politične or-ganizacije in samoupravne inte-resne skupnosti tako, da je bilo mogoče izvesti volitve povsem lo-čeno, tako da inia soseska D svoje dclegate in delegatska mesta v skupščinah samoupravnih intere-snih skupnosti, občinski skupščini ter drugih družbeno političnih skupnostih. Decembra so dobili tudi pismeno mnenje občinske konference SZDL. da v primeru ko se soseska šele gradi, ne gre za delitev dveh krajevnih skupnosti in ker bo dokončno zgrajena predvidoma šele leta 1982 in vse-Ijena v letu 1983, zadošča sklep zbora občanov za ustanovitev nove krajevne skupnosti.
Predsedstvo krajevne konfe-rencejetako sprejelo tudi stališče, da se za ustanovitev krajevne skupnosti ne izvaja referendum, temveč javno glasovanje na zborih občanov. Zbori občanov so bili 2. februarja 1982. Hkrati so bili iz-voljeni tudi delegati za temeljno kandidacijsko konferenco, kraje-vno konferenco SZDL in skup-ščino krajevne skupnosti. No-vembra.decembra in januarja so se aktivno pripravljali na ustanovitev in konstituiranje osnovne organi-zacije zveze komunistov v novi krajevni skupnosti in aktiva osnovne organizacije ZSMS. Te organizacije so bile tudi ustano-vljene, še posebej pa velja omeniti, da so bili člani zveze komunistov nosilci aktivnosti za ustanovitev krajevne skupnosti Edvarda Kar-.delja Titovo Velenje in pri izvedbi volitev 1982.
Uradno pa bodo novo krajevno skupnost ustanovili 12. junija, ko bodo na Ploščadi Edvarda Karde-Ija odkrili spomenik temu našemu velikemu revolucionarju in misle-cu.
Adi Pirtovšek
Luka Mitrovič
Krajevna skupnost Edvarda Kardelja je nastajala vse od leta 1980 naprej. Takrat je namreč predsedstvo krajevne konference SZDL Šalek Gorica na program-ski konferenci sprejelo sklep o imenovanju koordinacijskega od-bora za volitve 1982. Hkrati je tudi sklenila, da se pristopi k nadaljnje mu poglabljanju samoupravnih od-nosov v krajevni skupnosti, ter predlagala skupščini krajevne sku-pnosti Salek Gorica, da imenuje koordinacijski odbor za reorgani-zacijo krajevne skupnosti oziroma razdelitev krajevne skupnosti v dve krajevni skupnosti.
Skup.ščina krajevne skupnosti je aprila 1981 imenovala koordi-nacijski odbor v enakem sestavu, kot ga je krajevna konferenca. Ker so bili na področju zazidalnega načrta Šalek II dokončani prvi stanovanjski bloki leta 1981 in so se občani vselili leta 1981, so na predlog osnovne organizacije zveze komunistov Šalek Gorica imenovali v krajevno konferenco Šalek Gorica tudi občane iz nove soseske. Junija in julija 1981 so izvedli zbore občanov, na katerih so se občani takratne soseske D oziroma ploščadi Edvarda Karde-Ija podprli pobude, da se ustanovi nova krajevna skupnost.
Na skupni seji predsedstva kra-jevne konference, sveta krajevne skupnosti in koordinacijskega odbora za volitve 1982 so pripravili akcijski program in izhodišče za ustanovitev nove krajevne sku-pnosti, ki naj bi nosile ime po to-varišu Edvardu Kardelju. Prek občinske konference SZDL so začeli postopek za odobritev tega naslova na pristojnih republiških organih in prejeli mnenje občinske konference SZDL, da ni ovir, da ne bi bilo njihovi vlogi ugodeno.
Programsko volilna konferenca krajevne konference SZDL jebila prve dni deeembra 1981. Med drugim je potrdila sklep, da za
V krajevno skupnosl Eclvur-chi KurJelju seje preselilo pre-cejšnje število občanov. ki so imeli v starih stanovanjih te-lejone. narava njihovega cieia pa jc' takšna, da si življenje brez telejbna težko predstavljajo.
Pa vendar so se morali spri-jcizniti. da v novem stanovanju telefona ni in ga tudi še ne bo. Žc'leli bi vsaj izvedeti. kdaj hodo lahko ponovno dobili te-k'fon. Upcijo. da bo to vsaj prej., ko v irc'h letih. sicer bi morali telefonski priključek ponovno plačati.
Na številna vprašanja tozda :a pll promel ciobijo preprosl odgovor: »Vkrajevniskupnosti Edvarda Kardelja ni lehničnih možnosti :a priključilev na te-lejonsko omrežje. Ko le bodo, vcisbomo obveslili.« Odgovorje lorej tudi po letu dni enak. ob-čani pa vendar vedo, da imajo lelefon lako v mesnici kol v i•zgojno varslvenem zavodu.
2jm i Jl	m	J - PJiA1	JJJJJJJ JJJJJAJ
Letošnji prvomajski prazniki bodo za delavce Gorenja samo kratekpredah vprizadevanjih za učinkovitejše delo. Boljkotkdajkoli doslejbodo tokratdelavciGorenja izkazalisvojoprivrženostidejam delavstva vsegasvetazzavestjo, da je usoda resničnole vrokah delavcev, vpripravljenostido dela vsehinpovsod, vdoslednem izpolnjevanju delovnih nalog in celo še več - vsamoiniciativnosti, daje mogoče storitiše več in v dejstvu, da delupripada častin oblast.
Sedanji gospodarski trenutek je in mora pos tatispodbuda za še boljše in odgovornejše delo - vseh, povsodin vselej. DelavciGorenja se vpolnimerizavedajo, dajepomemben v teh hotenjih ne samo sleherni dela vnik, pačpa vska ura, da bi tudi v no vih pogojih gospodarjenja dosegaliza razvoj Gorenja značilne uspehe. Okrepljeno razvojno raziskovalno delo, povečanje izvoza in proizvodnje, zmanjšanje uvoza, dosledno uresničevanje razvojnih nalog, nadaljnja krepitev samoupra vljanja, še uspešnejše gospodarjenje z družbenimi sredstviso naloge, zapisane z velikimi črkamina prvomajskiprapor dela vcevG orenja.
Doseženiuspehizagotavljajo, dabodo tudivzaostrenihpogojih gospodarjenja delavci Gorenja resnično nadvse zahtevne naloge uresničiliin izpolnilipričakovanja vsehl
gorenje
GORENJE, Sestavljena organizacija združenega dela
gorenje
GORENJE TGO.Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje
Organizacije skupnega pomena
G0RENJE RAZISKAVEIN RAZV0J,Titcvo Velenje GORENJEINTERNA BANKA.Titovo Velenje GORENJE PROMET SERVIS, Titovo Velenje
gorenje
GORENJE FECRO, Tovarna kovinskih izdelkov Slovenj Gradec
gorenje
GORENJE MUTA.Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta
Števi/ka 17/18 (631) - 29. apri/a 1982
Praznične čestitke
in*15
gorenjei

s
(pDaistt
GORENJE METALPLAST, Industrijsko podjetje Ruše
gorenje
GORENJE VARSTROJ, Industrija in montaža Lendava
gorenje
CQ
GORENJE ELRAD.Tovarna elektronike.elektromehanike, anten in kablov Gornja Radgona
gorenje
GORENJE MURAL,Tovarna aluminijastih radiatorjev in odlivkov Mursko Središče
gorenje
0
GORENJE FTU SOMBOR.Tovarna termičnih naprav Sombor
gorenje
□

OD
GORENJE PETAR DRAPŠIN.Industrija pohištva Kikinda

gorenje
GORENJE GLIN, Lesna industrija Nazarje
gorenje
GORENJE TIKI, Elektrostrojno podjetje Ljubljana

16
Praznične čestitke
Števi/ka 17/18 (631) - 29. apri/a 1982
	
s Rudarsko [ | elektroenergetski 1 kombinat	SOZD RUDARSK0
	ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT TITOVO VELENJE
DO RUDN/K LIGNITA VELENJE TOZD Jama Preloge T0ZD Jama Pesje TOZD Jama Škale TOZD Jamska mehanizacija TOZD Jamski transport TOZD Jamske gradnje TOZD Priprave TOZD Klasirnica TOZD Zunanja dejavnost TOZD Gradbena dejavnost TOZD Mizarska dejavnost Delovna skupnost Zračenje Delovna skupnost Kopalnica Delovna skupnost skupnih služb	DO ELEKTROSTROJNA OPREMA TOZD Strojni obrati TOZD Elektro obrati TOZD Vodovodno-toplovodni obrati TOZD Krovsko-ključavničarksi obrati Delovna skupnost skupnih služb
	DOS/PAK TOZD Plastični izdelki TOZD Kovinski izdelki in galanterija Delovna skupnost skupnih služb
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOZD Termoelektrarna Šoštanj 1. TOZD Termoelektrarna Šoštanj II, TOZD Vzdrževanje termoelektrarn Šoštanj TOZD Inženiring Delovna skupnost Družbena prehrana Delovna skupnost skupnih služb	
	DOA VTOPREVOZNIŠ TVO INSERVISI
	DOELEKTROFIL TRSKI ELEMENTI
	DO TISKARNA De/ovna skupnost Družbeni standard De/ovna skupnost skupnih s/užb REK
ou pjiAimmmmjm mrjmvjm opjjj pjiMmi đula mnmo omrmio - " voM'Moi/jmj ijoo^J JJJ ojjoajJOJ^JJJ	
	
l

B c	III
Trden korak napredka bodo obdržab' tudi v naprej!
Prva poročila o nahajaliSču pre-moga v Saleški dolini sežejo že v leto 1767. Najdbo glavnega sloja lignita leta 1875, za katerega so naj-prej ugotovili solidno debelino in kvaliteto, nato pa še velike rezerve, pa smemo imenovati temeljni ka-men v zgradbi sedanjega velenjske-ga premogovnika in leto 1875 za za-četno leto Rudnika lignita Velenje.
Nekaj let kasneje se je rodil tudi rudarski kraj, ki se je hitro razvijal, po NOB pa z napori, odrekanji in udarniškim delom prebivalcev zra-sel v eno najlepših slovenskih in ju-goslovanskih mest — Velenje.
Rudarji so iz leta v leto stopnje-vali odkop premoga, hkrati pa se je
razvijala v dolini tudi industrija. V tem času, več kot trideset let nazaj, se je rojevala tudi današnja v Ru-darsko-elektroenergetski kombinat združena delovna organizacija Elektrostrojna oprema.
Iz skupinice ljudi, ki so domala od ustanovitve rudnika skrbeli za vzdrževanje orodja in prvih elekt-ro-strojnih naprav, se je z naglim povojnim razvojem rudnika in me-sta Velenje razvila delovra enota, ki je pokazala, da je sposobna mnogo več, kot samo instalirati in vzdrževati elektro-strojne naprave in izdelovati orodje.
Leta 1953 je bila zgrajena hala, prvi namenski objekt elektro-stroj-nih obratov. Ta datum štejejo za začetek današnje delovne organiza-cije ESO.
V	nekaj letih so v ESO razvili lastno proizvodnjo vsega kovanega orodja, od stojk in stropnikov do vedno zahtevnejše opreme; sodelo-vali pa so tudi pri večini investicij-skih del za razširitev rudnika.
Organizirana je bila enota za in-stalacije vodovoda in centralnega ogrevanja, ki je, podobno kot enota električarjev, pomembno so-delovala tudi pri stanovanjski in in-dustrijski povojni izgradnji mesta, ki se danes imenuje Titovo Velenje.
Leta 1960 je Rudnik lignita Vele-nje osnoval lastni konstrukcijski bi-ro, leta 1961 pa so delavci v ESO že izdelovali prve verižne transporter-je, ki so bili plod znanja lastnih strokovnjakov.
Začel se je razvoj in proizvodnja gumijastih transporterjev vse do širine 1400 mm, razvili pa so tudi pretočni drobilec, konzolne stiskal-nice, vitle in še celo vrsto izdelkov in objektov, ki jih je potrebovala rudarska tehnologija. Izpopolnje-vali so se v čedalje zahtevnejših investicijskih delih (črpališča, ven-tilatorske postaje, cevovodi daljin-skega ogrevanja, montažne trafo postaje, mostovi).
V	obdobju od leta 1960 do 1975 je ESO dobil precej izkušenj z remontom odkopnih strojev ter remontom in predelavo hidravli-čnih podporij OMKT, OKP, Salzgitter in kasneje še KTU, Alpi-ne in Hemscheidt. Te izkušnje so pripomogle k razvoju prvega last-nega togega kompleksnega podpor-ja TKO in k tehničnem sodelovanju
da Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, so uspeli v pičlih dveh letih zgraditi 1. fazo prostorov na novi lokaciji, površine 1000 kv. metrov. V tem času se je delovni organizaciji ESO pridružilo Klepar-stvo-vodovod Soštanj.
Leta 1977 se je pojavilo ime Elektrostrojna oprema Velenje (prej TOZD Elektrostrojni obrati RLV) organizacija združenega de-la, samoupravno organizirana v šti-rih tozdih s skupno 507 zaposlenimi in letnim prihodkom 280 milijonov dinarjev.
Nenehno so dopolnjevali in modernizirali strojni park, kar je zagotavljalo visoko kvaliteto njiho-vih izdelkov in neodvisnost v zahtevnejših tehnoloških postop-kih, hkrati pa jim je omogočilo široko izmenjavo proizvodnih sto-ritev.
pri investicijskih delih so dodali tudi uspešno končan iz-voz v Pesju in transport premoga za 4. fazo Termoelektrarne Šo-
objektov ,,na ključ" — inženirin-gu.
V letu 1981 se že lahko pohvali-jo z izvajanjem kompletnega inženiringa za transport premoga in odpepeljevanja za toplarno Kulkwitz v NDR po lastni projekt-ni dokumentaciji. Dela so uspešno končali v I. kvartalu leta 1982.
Na obsežnem področju elektro projektov in montaž zajemajo naj-večji delež instalacije jakega in šibkega toka, upravljalnih siste-mov transporta in procesne tehni-ke, telefonije in zlasti še remont ,,S" naprav. Najnovejši dosežek je razvoj upravljalnih oziroma varnostno -nadzornih enot, katerih serijska proizvodnja že teče.
Izdelava, montaža in izolacija strojnih instalacij se je v zadnjih dveh letih korenito spremenila. Delež dela zmanjšujejo, vedno več elementov pa seriijsko, na indu-strijski način, izdelajo v delavni-cah. Tako dosežejo boljšo kontro-lo kvalitete in učinkovito sodelo-
vanje z drugimi izvajalci del na objektih.
Najvidnejši je napredek pri izde-lavi tipskih podpostaj in pri insta-lacijah za sisteme U TINOR, DOM 101 in VEMONT.
Zelo veliko izkušenj imajo pri krovskih in sodobnih fasadnih delih ter v izolaterstvu; v zadnjem času pa se vse bolj uveljavljajo tu-di na področju transportnih naprav in jeklenih konstrukcij. Izdelujejo tudi viseče proge EVP in stropne transporterje SET.
Uspehi kažejo, da znajo svoje delo opraviti strokovno, kvalitetno in v dogovorjenem času in da s svojim znanjem ne zaostajajo za uglednimi inženiring biroji.
Samoupravno in organizacijsko je delovna organizacija ESO tudi sedaj sestavljena iz štirih temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb s skupno 650 zaposlenimi delavci, ki letno ustvarijo več kot 750 milijonov prihodka, s svojim delom in trudom pa pomenijo zaledje velike in pomembne fronte — rudarstva. V jubilejnem letu pričakujejo, da bodo dosegli milijardo dinarjev celotnega prihodka.
V	sestavljeni organizaciji združenega dela Rudarsko-elektroenergetski kombinat Titovo Velenje, ki združuje sedem delo-vnih organizacij s skupno 7100 zaposlenimi delavci, je DO ESO tretja po velikosti in vsa leta posluje z dobrim poslovnim uspe-hom.
Njihove strokovne službe opra-vljajo dela slfupnega pomena za vse štiri temeljne organizacije, del opravil pa rešujejo skupne stroko-vne službe in delovne skupnosti na sozda REK.
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij je v zadnjem času zelo zaživela. Za svoje delo je poleg posameznih aktivistov prejela srebrni znak sindikata tudi konfe-rence OO ZSS DO ESO. Delo sin-dikata se kaže predvsem pri spodbujanju in vodenju razprav v delegatskem delovanju.pri prizade-vanjih za uveljavljanje nagrajeva-nja po delu, vrednotenju posebnih pogojev delovnih opravil, vodenju družbenopolitičnega usposablja-nja, socialni politiki, obveščanju članstva, reševanju stanovanjske problematike, spodbujanju inova-torstva in dajanju pobud za vsako-letno izbiranje uspešnega delavca delovne organizacije ESO.
Z osnovno šolo Veljko Vlahovič so leta 1980 podpisali samoupravni sporazum o sodelovanju na kul-turnem in tehničnem področju.
Smdelujejo tudi s krajevnimi skupnostmi Skorno-Florjan, Pesje, Bevče in z drugimi, v katerih živijo njihovi delavci. Velik delež pri tem sodelovanju pripevajo mladinci.
V	letu 1982 slavijo tridesetletni-co kolektiva, tridesetletnico marljivega in vztrajnega prizade-vanja za boljše pogoje dela, za večjo storilnost, za napredek, za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in socialistične družbe.
Njihovi uspehi so uspehi naše družbe, uspehi naše družbe so tudi
nepogrešljiva osnova rudarske op-reme. Prvi v Jugoslavijo so se spe-cializirali za razvoj in izdelavo samohodnega hidravličnega podporja. V sodelovanju s firmo DOWTY so razvili najsodobnejše tipe sekcij za katerekoli pogoje odkopavanja tudi najtežje. Razvili so tudi križiščno sekcijo. V osvaja-nju novih programov sodelujejo in želijo sodelovati z renomiranimi proizvajalci in tako doseči raci-onalno delitev dela in hitrejšo pot do družbeno tako pomembnega ci-lja, kot je domača proizvodnja samohodnega podporja, vključno z lastno hidravliko.
Izredno pomemben je učinkovit transport premoga, pa tudi ljudi in materiala. Visoka storilnost sodo-bnih odkopnih čel je zahtevala ustrezno močan transport, zato so poleg klasičnih transporterjev
tipov vozičkov za prevoz moštva in posebne vozičke za prevoz pone-srečencev; za strminske vpadnike pa so odlična rešitev vlečnice in sedežnice.
Med pomembno opremo za rudnike sodijo tudi vitli za vleko kompozicij ali vozičkov po str-minah. Izdelujejo štiri tipe planetnih vitlov z močjo od 2,2 kW do 30 kW in vlečno silo 1200 N do 31000 N in tip visečega vitla za priročno uporabo.
Za investicijske in vzdrževalne potrebe izdelujejo še celo vrsto opreme, kot so konzolne stiskalni-ce za ravnanje lokov, protipožarna zračna vrata, injektorske tlačne posode in motorne mešalce za permanizacijo hodnikov, sidrni vijaki, noži s karbidnimi trdinami za rezalne bobne napredovalnih strojev itd.
Vsem de/ovnim Ijudem in občanom občine Velenje, posebejpa našim uporabnikom čestitamo
za 27. apr'din 1. maj! ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
štanj. Njihovi monterji so začeli de-lati tudi zunaj celjskega območja, opremljeni s sodobno opremo in tovarniškimi avtomobili.
S firmo DOWTY iz Velike Brita-nije so leta 1979 podpisali enako-pravno pogodbo o tehničnem sode-lovanju in kooperaciji pri izdelavi samohodnega hidravličnega pod-porja in elementov krmilne hidrav-like.
Hidravličnemu podporju in krmilni hidravliki ESO — DOWTY posvečajo danes naj-večji delež pri razvoju in ra-ziskavah, vendar so vzpored-no začrtali tudi trdne smeri razvoja proizvodnje ostale rudarske opre-me. Tako uresničujejo razvoj težkih odkopnih transporterjev (TOT), strojnih enotirnih tran-sporterjev (SET), sistema spajanja visokotlačnih hidravličnih vo ' dov in pretočnih drobilcev večje zmogljivosti, nove izvedbe lažjih enoverižnih transorterjev ter raznih tipov varnostnih mejnih sti-kal.
Sodelujejo tudi s tujino. Medna-rodni pogoji dela so Elektrostrojni opremi znani že več kot deset let. Takrat so za firmo Babcock prevzeli izdelavo in montažo korčastega nakladalca za 3. fazo TE Šoštanj.
Še daljše pa je sodelovanje s firmami Eickhoff, Hemscheidt, Becorit. Skupaj s firmo Sulzer so v letih 1976 in 1977 izdelali komplet-ni transport premoga za potrebe 4. faze TE Šoštanj, kar je bil prvi kompletni inženiring pri transpor-tu premoga.
Dejavnost vseh štirih temeljnih organizacij, ki so jim v pomoč strokovne službe delovne skupno-sti ESO in delovne skupnosti sozda REK ter široka mreža zanesljivih kooperantov, pomenijo zelo solid-no osnovi za močno uveljavljanje Elektrostrojne opreme v izdelavi
DVT-430 in DVT-620 razvili še TOT 732 s kapaciteto 900 t/h in smerni transporter z mehaničnim skrajševanjem.
Racionalnejši je transport rude v določeni granulaciji. Proizvajajo več tipov pretočnih drobilcev za različne širine transporterjev, zmogljivosti od 200t/h do 1500 t/h, z možnostjo dviga rotorja za transport opreme po transporterju. Snujejo tudi nove vrste drobilcev z večjo zmogljivostjo in drobilce za posebne namene.
Za transport drobljenega premoga na večje razdalje so primernejši gumijasti transporterji, katerih klasične širine od 650 do 1400 mm so dopolnili s širino 1800 mm. Novosti so uvedli predvsem v pogonskih postajah za različne uporabe. Sami izdelujejo kvalitet-ne valjčke z zaprtimi ležaji tudi za najtežje pogoje obratovanja.
V svetu in pri nas se je uveljavil tako imenovami stropni enotir-nični transport SET in EVP.
Tak sistem omogoča kom-binacijo stropnega in talnega paletnega transporta, kar ustvarja ogromne časovne prihranke in povečuje varnost transporta. Razvili so veliko vrst palet za različne tovore.
Prevoz moštva je pomemben faktor gospodarnosti rudarske proizvodnje. ESO proizvaja več
s firmo MHW. Imeli so že tudi so-doben strojni park, saj je bila v letu 1970 dograjena in opremljena pro-izvodna hala z aneksom, kar pa je pomenilo le začasno odlaganje pro-storske stiske delovnega kolektiva, ki je že takrat zaposloval 260 de-lavcev.
Vedno močneje so se uveljavili kot izvajalci zahtevnih investicij-skih objektov (rekonstrukcija in prestavitev tovarne gradbenih ele-mentov iz elektro filtrskega pepela, transport premoga za tretjo fazo TE Šoštanj z izdelavo in montažo korčastega nakladalca, objekt pre-hrambene procesne tehnike za ETOL Celje). Širili so dejavnost
elektro, vodovnih in toplovodnih investicij. Ponovno pa se je pojavi-la stara težava — prostorska stiska. Za trajno rešitev je bilo treba inve-stirati v objekte na lokaciji Preloge.
Z razumevanjem Rudnijca lignita Velenje, oziroma, prav v tistih me-secih samoupravno združenega soz-
njihovi uspehi. To jim daje moč, da bodo trden korak napredka ob-držali tudi v naprej.
Jugoslovanski rudniki pozorno spremljajo njihov razvoj, saj je ESO iz Titovega Velenja ponudnik
najsodobnejše in najbolj preizku-šene opreme na jugoslovanskem trgu. Oprema, ki jo pod skrbnim nadzorstvom njihovih in rudniških inženirjev verificirajo v Rudniku lignita Titovo Velenje, ne more dobiti še boljšega atesta — zmore vse, kar jo čaka!
Razni tipi samohodnega hidrav-ličnega podporja so danes
gorenje glin lesna industrija
^n	gorenje gun
nazarfe nazarje
Oelavci TOZD Žagarstvo, TOZD Stavbno pohištvo, TOZD Iverna, TOZD Energetika in vzdrževanje, Delovna skupnost skupnih služb
čestitajo dehvnim Ijudem in občanom ter vsem poslovnim partnerjem za 1. maj terjim želimo novih delovnih uspehov!
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
TOZD Gozdarstvo Luče, TOZD Gozdarstvo Gornji Grad, TOZD Gozdarstvc Šoštanj, TOZD Transport in gradnje Nazarje, TOK Nazarje, TOK Šoštanj, Delovna skupnost skupnih služb
Vsem delovnim Ijudem na območju Gozdnega gospodarstva Nazarje iskreno čestitamo za praznik dela!
ZELEZARNA RAVNE
J3SU	n- sol. o.
|ravne| ravne na koroškem
TOZD KOVINARSTVO LJUBNO
Ljubno ob Savinji
Iskreno čestitamo de/ovnim ijudem občine Mozirje in Velenje ob 27. aprilu in 1. majul
Montažna gradnja SMREKA Gornjigrad
Delavci Montažne gradnje „Smreka" Gornji grad se pridružuje čestitkam ob27.aprilu in l.maju!
© ZGORNJESAVINJSKA
Hib KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
čestita vsem svojim članom kooperantom, delavcem ter občanom občine Mozirje in Velenje za27. aprilin 1. maj!
Proizvodnja modne konfekcije Mozirje Delavci
TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ Delovna skupnost skupnih služb
Vsem delovnim Ijudem in občanom občin Mozirje in Velenje naše iskrene čestitke ob 27. aprilu in 1. maju - prazniku dela!
Vsem delovnim Ijudem in občanom
■	v občini Mozirje ter vsem delovnim I | Ijudem in občanom širom po |
■	Sloveniji čestitamo za 27. april - ■
. obletnico ustanovitve OF in 1. maj
■	- mednarodni praznik! I
I» * \ */' ~ """"^1"! I
^	Skupščina občine Mozirje	I
Ilzvršnisvet Skupščine občine Mozirje	■
Občinska konferenca ZKS Mozirje	I
IObčinska konferenca SZDL Mozirje	. Občinski svet ZSS Mozirje
IObčinski odbor ZZB NOVMozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje Občinska konferenca ZRVS Mozirje
trgovska delovna organizscija - mozirje p. o.
SAVINJA
Trgovska delovna organiza-cija Moztrje
Čestitamo ob prazniku dela vsem svojim kupcem in po-slovnim sodelavcem ter se priporoča za nadaljnje uspešno sodelovanje!
rek ^(sipak)
Delovna organizacija REK - SIPAK
(Proizvodnja sistemov pakiranja) Titovo Ve/enje
V okviru REK Velenje — Rudarsko elektro-energetskega kombinata iz Titovega Velenja že dobrih 10 let deluje tudi delovna organizacija Plastika, ki od meseca aprila 1982 dalje posluje pod novim imenom REK SIPAK (Proizvodnja siste-mov pakiranja).
Začetek poslovanja sedanje delovne organizacije REK SIFAK sega v leto 1970. ko je centralni delavski svet Ru-dnika lignita Velenje na seji dne 29. ok-tobra 1970 odobril investicijska sredstva za ustanovitev oddelka Plastika, ki naj bi
v deželah Vzhodne Evrope. Glede na to, da predstavljajo avtomatski stroji za po-vezovanje paketov s plastičnimi trakovi najsodobnejši in najbolj produktiven način povezovanja paketov, jim prodaja vseh vrst avtomatov sočasno omogoča tudi povečevanje prodaje plasličnih tra-kov.
Omeniti je potrebno, da smo avto-matske stroje za povezovanje do pričetka proizvodnje v Titovem Velenju uvažali izključno iz konvertibilnega področja (ZR Nemčija, Italija, ZDA). S tem, ko so z lastnimi silami osvojili proizvodnjo strojev, so skoraj v celoti nadomestili ju-goslovanski uvoz ter tako vsako leto pri-hranijo širši družbeni skupnosti veliko
Novi proizvodni prostori
znovimi programi pomagal pri reševanju problematike zaposlovanja invalidov na lažjih delovnih mestih. Jamske invalideje do takrat namreč zaposloval samo odde-lek za izdelavo zaščitnih sredstev v okviru RLV. Tako sta oba oddelka tvorila obrat s skupnim imenom Plastika in za.ščitna sredstva (PZS).
Prvi proizvod.ki gaje pričela izdelovati Plastika. je bil SUPERTRAK — to so polipropilenski trakovi za povezovanje paketov. Njihova proizvodnja je stekla 1. marca 1971. Glede na to. da do takrat na jugoslovanskem tržišču še ni bilo proiz-vajalca takšnih trakov, je bilo povpraše-vanje po njih precejšnje in prodaja je iz leta v leto naraščala. Prav to dejstvo jih je spodbudiio. da so pričeli s kompletira-njem programa pakiranja; poleg plastič-nih trakov je za normalno povezovanje paketov potreben tudi tako imenovani pribor za povezovanje: ročni spenjalci,
Avtomatski stroj za povezovanje paketov s plastičnimi trakovi TIP 3 R eiektronik SA
Del proizvodnje plastičnih trakov
dela in internega transporta ter ne na-zadnje. boljše delovne pogoje. Vse to pa bo bistveno povečalo produktivnost, kar je bil tudi osnovni cilj investicije. Tozd Kovinski izdelki in galanterija bo v novo halo preselil skoraj celotno proizvodnjo; od obdelovalnih strojev do montažnih linij. Prav tako bo v novi hali dobil pri-meren prostor tudi prototipni oddelek, ki je do sedaj delal v nemogočih pogojih.
Glede na to, da sistemi pakiranja ozi-roma povezovanja REK — SIPAK omogočajo veliko produktivnost dela, bo ves njihov nadaljnji razvoj usmerjen v dopolnjevanje obstoječega programa kakor tudi v proizvodnjo novih izdelkov s tega področja. Analize tržišča so namreč pokazale. da je končno tudi v Jugoslaivji premagana stara miselnost, da je po-membno proizvod izdelati. ni pa po-membno, kako in s kakšnimi stroški proizvod zapakirati in povezati. Iz tega izhaja tudi njihova osnovna naloga, da se z obstoječimi in novimi sistemi povezo-vanja paketov čim bolj prilagodijo po-trebam tržišča in s tem omogočijo tudi povečevanje splošne ekonomičnosti in produktivnosti.
Shivjit oh 27. uprilu in I. mciju sepridruzujemo spomemhno delovno zmago!
deviznih sredstev. To jim je uspelo tudi zaradi tega, ker nudijo tržišču široko pa-leto vseh vrst strojev in danes je že mogoče trditi, da so avtomati REK — SIPAK
prisotni praktično v vseh vejah industrije. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da plastični trakovi predstavljajo najcenejši material za povezovanje, saj so klasični materiali za povezovanje (hladno valjani trakovi. žica, sisal vezivo, samolepilni trakovi . . .) bistveno dražji.
Leta 1977 se je tozd Plastika in zaščitna sredstva samoupravno preoblikovala v REK DO Piastika, ki je imela v svoji
Avtomatski stroj za povezovanje paketov TIP 3 R 600 T
kovinske sponke in odvijalci trakov. Po-leg tega pa so tudi pričeli s proizvodnjo monofilov, to je sintetičnih niti in vrvi.
V letu 1974 se je obrat Plastika in za-ščitna sredstva tudi ustrezno samoupra-vno organiziral v tozd Plastika in zaščitna sredstva. V tem letu so tudi pričeli s pro-izvodnjo vakuumirane embalaže — predvsem kozarcev za jogurt, ki so se do takrat zaradi premajhnih zmogljivosti ju-goslovanskih proizvajalcev morali uva-žati iz konvertibilnega področja.
Delež plastičnih trakov in pribora za povezovanje je v strukturi eelotnega pri-hodka iz leta v leto naraščal, zato so vso pozornost namenili nadaljnjemu razvoju sistemov povezovanja.
Brez nakupa licenc so na osnovi la-stnega znanstveno raziskovalnega dela pričeli s proizvodnjo avtomatskih strojev za povezovanje paketov s plastičnimi trakovi. Tako je organizacija združenega dela REK — SIPAK danes edini proiz-vajalec teh strojev, tako v SFRJ kakor tudi
prihodek 1.690.000 din, v letu 1981 pa že 210.000.000 din. To pomeni. da se je v 10 letih celotni prihodek povečal kar za 124 krat.
Tudi število delavcev je seveda nara-ščalo iz leta v leto; v letu 1971 je bilo zaposlenih 5 delavcev. danes pa zaposluje organizacija združenega dela 191 delav-cev. kar predstavija 38-kratno povečanje števila zaposlenih. Fri tem pa moramo poudariti, da ima njihov tozd Plastični izdelki status invalidske deiavnice, saj trenutno zaposluje prek 45 % invalidov, pa tudi tozd Kovinski izdelki in galante-rijaimamedvsemizaposlenimiprek 15 % invaiidov. Na ta način se resnično dobro vključuje v problematiko zaposlovanja invalidov.
Ceprav organizacija združenega dela posluje šele dobrih 10 let, lahko z zado-voijstvom ugotavljajo, da nudijo tržišču tudi kompletne transportno-povezovalne iinije. ki s svojim elektronskim krmilje-njem prav gotovo predstavljajo vrhunski dosežek povezovanja paketov s piastič-nimi trakovi.
Čedalje večji obseg proizvodnje in premajhni deiovni prostori so narekovaii odiočitev. da zgradijo proizvodno dvo-rano. ki bo omogočila boijšo organizacijo
ELEK-
sestavi dva tozda. in sicer tozd Plastični izdelki in tozd Kovinski izdelki in galan-terija ter DSSS.
Proizvodni program s področja siste-mov pakiranja oziroma povezovanja staino dopolnjujejo z novimi izdelki in tehničnimi izboljšavami in tudi zaradi tega se vse bolj uveljavljajo na tujih trži-ščih.
Kljub temu da jim bo šele nova proiz-vodna dvorana, ki jo danes odpirajo. omogočila normalne pogoje dela in pravo serijsko proizvodnjo. pa organizacija združenega dela že nekaj let uspešno prodaja svoje proizvode tudi na tuja tr-žišča. Trenutno največ izvažajo v NDR in ZSSR, ietos pa so zakijučili prve posle tudi za izvoz v ZRN in Avstrijo.
Zaradi dejstva, da je organizacija združenega dela skoraj v celoti usmerjena
v proizvodnjo sistemov povezovanja, je postaio ime DO Plastika neustrezno, de-lavci so na referendumu v mesecu fe-bruarju 1982 sprejeli skiep o preimeno-vanju delovne organizacije v REK DO SIFAK.
Da je razvoj organizacije združenega dela potekal izredno hitro, pove tudi po-datek. daje bil v letu 1971 — toje v letu pričetka proizvodnje supertraka, celotni
Del montaže avtomatov TIP 3 R — TRONIK - NA
20*5
Praznične čestitke
Števiika 17/18 (631) - 29. apriia 1982
vegrad T/TOVO VELENJE
.....F'
Detavci Vegrada izlraka, Egipta, Nemčije, Beograda, Ljubijane, Ljubnega ob Savinjiin Titovega Veienja čestitajo vsem deiovnim ijudem in občanom za 27. apriiin 1. majf
RdCA
titovo velenje
turizem gostinstvo propaganda
Turistična, gostinska in propagandna 00„PAKA " Titovo Vetenje s svojimi tozdi čestita deiovnim ijudem in občanom občine Veienje ob 27. apriiu -dnevu ustanovitve OF in 7. maju - prazniku deial

DOza
Vekos
TOZD TOZD TOZD DSSS
komunalno In stanovan/sko oskrbo
n. sub. o. Titovo Velen/e, Koroška37b
komunalna oskrba toplotna oskrba stanovaniska oskrba
VEK0S
D0 za komunalno in stanovanjsko oskrbo
tozd Komunalna oskrba tozd Toplotna oskrba
fozd Staoovanjska oskrha DSSS
Vsem deiovnim Ijudem in občanom občine Veienje, posebej panašim uporabnikom čestitarno za 27. aprilin 1. maji
ČELADE
-	Ahil
-	Integral
WU)S
Vsem delovnim Ijudem in občanom iskrene čestitke za 27. april in 1. maj praznikdela!
Obogatite svoj prosti čas z izdelki iz našega športnega programa
JADRALNE DESKE
-	Burja
-	Burin
-	Levant
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
TOZD
GRADBENA ENOTA CELJE n. sol. o.
LJUBLJANA
GIP GRADIS je predsednik repuhlike JOSIP BROZ TITO odlikoval z redom dela z rdeeo zastavo za za-sluge pri dosedanji gradnji.
Grudi tni velenjskem območju že od letu 1947. Tukriil so pričeli grudili šoštLinjske Eleklrarne: Gradis je sodeloval pri gradnji vseh šlirih faz in jih dokončal v dogovorje-tu'in roku in kvalitetni iz-vedbi.
Z izgradnjo samskega duma v Tilovem Velenju :a svoje delavce se je Grtulis šc holj uveljavil na iržišču.
Med najlepše objektc v Tilovem \'elenjusodiprav golovo večnamenska dvo-rana. Pomembna je grad-nja stanovanj v Šoštanju, še več pa v Titovem Vele-nju. V rekordnem času je hihi zgrajena nova pe-karna ob Celjski cesti.
Prcd lelije bila zaklju-čcna gradnja samskega doma s prostori za druž-beno prchrano za potrebe Rudarsko eleklroenergel-skega kombinaui Vele-nje. Trenulno gradi Gra-dis PTT cenier, razširja dom SLO v Tilovem Ve-lenju. gradi prizidek h kuhinji :a RSC, največji objckt v gradnji na ob-močju občinc Velenje pa so trenutno garderobe in
kopalnicc za Rudarsko
elcklroencrgelski kombi-nal Velenje. V kralkem bod< ■ pričeli graditi glavno skiadišče materiala, apna, cementa in drugega nia-teriala, prav lako :a REK Vl ienje.
Nov PTT center v Titovem Velenju
Vsem delovnim ljudem in obćanom občine Velenje čestitamo za 27. april — obletnico ustanovitve OF in 1. maj — praznik dela!
FARMIN
TITOVO VELENJE
FARMIN T5T0V0 VELENJE
Vsem delovnim Ijudem in občanom iskreno čestitamo za 27. april — obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maj — mednarodni praznik dela
Termoelektrarne Šoštanj
Zaradi vclikih potreb po električrii energiji iz termoelektrarn so obratovale naprave v vseh petih blokih šoštanjskih termoelektrarn od lanskega julija do srede aprila s polno močjo. Takšno obre-menitev je pogojevala visoka obratovalna uspo-sobljenost naprav in delavci. ki si prizadevajo. da bi okvare. do katerih je prihajalo zaradi velikih obre-menitev. Oimprej odpravili.
Lani so dosegle šoštanjske Termoelektrarne. naj-večji slovenski proizvajalec električne energije. re-kordno letno proizvodnjo električne energije. V omrežje so oddale nad 3 milijarde 751 milijonov kWh električne energije. oziroma 3.5 % več. kot je znašala proizvodnja. predvidene z elektroenerget-.sko bilanco. Nadvse uspešni so v šoštanjskih Ter-moelektrarnah tudi letos. V prvih treh mesecih so proizvedli 1.194.900.000 kWh električne energije oziroma 10.7 % več. kot je določala elektroenerget-ska bilSca. Proizvodnja, dosežena februarja in marca. je bilanajvtšja doslej.rekordna paje bila tudi proizvodnja prvih treh mesecev. 23. marca pa so dosegli najvišjo letošnjo dnevno proizvodnjo elek-trične energije. saj so na pragu elektrarne proizvedli
16,010.800 kWh električne energije, kar je več. kot znaša na/.ivna moć naprav v šoštanjskih Termo-clektrjtrnah.
Uspcšni pa so tudi aprila. saj so že prejšnji teden dosegli mesečni načrt proizvodnje električne ener-
Zaradi povečane proizvodnje električne energije sc je povečala tudi poraba premoga. Da bi v kar najvećji meri izkoristili proizvodne zmogljivosti dobivajo v Šoštanj premog tudi iz drugih rudnikov. Lani so iz slovenskih, hrvatskih in bosanskih pre-mogovnikov pripeljali v Šoštanj 583.000 ton pre-moga. v prvih treh mesecih lelos pa 66.600 ton, prav toliko pa ga bodo tudi aprila. V obdobju januar-—marec pa so poslali velenjski rudarji v Soštanj 1.069.400 ton lignita. Dobave premoga v letošnjem letu so nad predvidenimi.
19. aprila so za mesec dni zaustavili tretji blok šoštanjskih Termoelektrarn. moči 75 MW. Sredi maja pa bodoza poldrugi meseczaustavili peti blok. moči 345 MW. Remont na prvem in tretjem bloku. predviden za začetek letošnjega leta, pa bodo opravili jeseni.
Termoelektrarne Šoštani
Dejavnost Farmina, poslovne skupnosti za izgradnjo in montažo objektov za proizvodnjo hrane
Projektiranje: Izdelava urbanistične dokumentacije, projektiranje vseh vrst gra-denj, komunalnih objektov, tehnoloških postopkov, vseh vrst instalacij. ; Izgradnja objektov po sistemu ,,na ključ" za: proizvodnjo krmil, inkubator-| skih postaj, farm za perutnino, farm za prašiče, farm za goveda, farm za ovce, farm za kožuharje, farm za ostale živali, klavnic s spremljajočimi objekti, naprav za proizvodnjo bio plina
Proizvodnja tehnološke opreme: valilniki, sistemi hranjenja, napajanja, ventila-cije in gretja, kletke za kokoši, gnezda, sedala, sistemi za zbiranje jajc, kletke za kunce, boksi za prašiče, spremljajoča oprema Izvajanje komercialnih poslov pri prometu blaga in storitev
Članice poslovne skupnosti Farmin
FARMIN Inženiring, Titovo Velenje, ALPOS, TOZD Oprema Šentjur pri Celju, DOM-BIRO Šmarje pri Jelšah, EMO, TOZD Kontejnerji, Celje, GIP Ingrad Celje, GIP Vegrad Titovo Velenje, Instalacije Grosuplje, Jugodent, RO VOS Žabalj, Pro-jektivni biro Titovo Velenje, RO STRAŽA OOUR Plastika, Hum na Sotli, RŠC, TOZD Instalacije, Titovo Velenje, RŠC, TOZD Serijska proizvodnja, Titovo Vele-nje, RŠC, TOZD Tehnološka oprema, Titovo Velenje, SGP Konstruktor, TOZD Gradbeništvo, Murska Sobota, Siporex Pula, TUS, TOZD NTU, Slovenj Gradec, VEKO Titovo Velenje, Zavod za urbanizem, Titovo Velenje, TŽI ŽIČNA Celje. Delovna organizacija FARMIN INŽENIRING je nastala iz RŠC Velenje in je organi-zacija skupnega pomena za poslovno skupnost FARMIN.
Sm.'	■■■	'	'	'
RSC vr:i t nje
*» %I,ii'f %......■ir
rnmmmm *,
Naše iskrene čestitke za 27. april in 1. mai!
Rudarski Solski center
RSC velenje
neom sub odgovornost
Srebrnaplaketa - zagotovilo
kvalitete zapodstrešne stopnice
V mesecu marcu se je DO Ru-darski šolski center iz Titovega Velenja udeležila mednarodnega sejma pohištva in notranje opre-me „MEBEL 82" v Skopju. Ru-
maja, predstavili nov tip stano-vanjskih strešnih oken EVS. V to okno je vgrajen poseben tečaj, ki omogoča odpiranje okenskega krila v sredini in vrtenje krila za
darski šolski center Velenje je razstavljal proizvodni program POHl ŠTVENEGA 1N DROB-NEGA OKOVJA. S področja programa strešnih elementov smo poleg standardnih proizvodov (stanovanjska strešna okna, line za izhod na streho, antenski pre-boji in zračniki), predstavili širši javnosti nov proizvod, in sicer PODSTREŠNE STOPNICE NA PLINSKO VZMET. Nova izved-ba podstrešnih stopnic je varnejša in omogoča bolj tiho in lahkot-nejše zapiranje in odpiranje kot izvedba stopnic na zatezno vzmet.
Stopnice na plinsko vzmet so bile deležne velikega zanimanja, saj so dobile SREBRNO PLA-KETO ,,MOST", ki jo podeljuje-jo proizvajalcem pohištva in dru-
ka, estetski zgled, praktičnost uporabe ter originalcn oziroma edinstvena oblika.
V okviru program pohištvene-ga okovja smo razstavljali tudi nove programe pohištvenih teča-jev družine RŠC s prvim zaščite-nim patentom s tega področja v SFRJ.
Omeniti pa še velja, da bomo na letošnjem sejmu gradbeništva v Beogradu, ki bo od 10. do 15.
120 stopinj. Okno je izdelano iz lesa, krilo okna pa je pri standardni izvedbi iz aluminija, polnjenega s poliuretanom.
Podelitev srebrne plakete je za DO RŠC Velenje vsekakor lepo priznanje. Zavedamo pa se, da si v današnji gospodarski situaciji le s kvalitetnimi izdelki lahko ustvarimo na domačcm in tujem trgu ugled in zaupanje.
Učenciin delavci kolektiva RŠC Velen/e iskreno čestitamo vsem občaffom občine Velenje ob27. aprilu - obletnici ustanovitve OF in 1. maju - prazniku de/a!
gim, ki proizvajajo izdelke za opremljanje stanovanj.
Utemeljitev strokovne žirije za podelitev srebrne plakete je bila funkcionalnost, enostavna obli-
Plinska vzrnet
u
Zatezna vzmet
221\5
Praznične čestitke
Števi/ka 17 (631) - 29. apri/a 1982
E53
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA
ŠOŠTANJ USTANOVLJENA L£TA 1788
IUV
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Vsem delovnim Ijudem in občanom iskreno česti-tamo za praznik dela — 1. maj!
n
raoci®
KINO TITOVO VELENJE
Vsem delovnim JJudem in ohiskovalcem kina Titovo Velenje, Soštanj, in Šmartno ob Paki iskrene čestitke ob 27. aprilu in 1. maju — prazniku dela!
Združene lekarne Velenje
s poslovnimi enotami Lekarna Titovo Velenje, Lekarna Šoštanj, Lekarniška postaja Šmartno ob Paki, Lekarna Mozirje z Lekarniško postajo Ljubno ob Savinji
čestitajo občanom občine Velenje in Mozirje za 27. april in 1. maj!
HPH VELENJE
Podjetje za hidrograd-nje, gradnjo prometnih objektov in hortikul-turo, Titovo Velenje
ČESTITA DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU OF - 27. APRILU TER PRAZNIKU DELA - 1. MAJU!
ter jim želi mnogo uspeha v prizadevanjih za dosego delovnih načrtov.
Hkrati se priporočamo za opravljanje del na podro-čju nizkih gradenj in spremljajočih programov horti-kulture, miniranja, strojnih in prevoznih storitev ter hidrogradenj.
Ijubljanska banka
Temeljna banka Velenje
LJUBLJANSKA BANKA
Temeljna banka Titovo Velenje
čestita vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje in Mozirje za 27. april -obletnico ustanovitve OF in 1. maj -mednarodni praznik dela!
zavod za urbanizem velenje
velenje 63320	trg mladosti 2
ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE
Dejavnost:
—	prostorsko in urbanistično projektiranje
—	projektiranje gradbenih objektov
—	inženiring (organizacija in nadzor gradnje)
Ob praznovanju 27. aprila in 1. maja iskreno čestitamo vsem delovnim Ijudem in občanom Šaleške doline!
Prodajno servisna organizacija
A VTO CELJE
ČEST/TA vsem de/ovnim /judem in občanom občine Ve/enje ob 27. apri/u - ob/etnici ustanovitve OFin 1. maju - prazniku de/a!
trgovska in prolzvodna
Leraj do era
titovo velenje
Trgovska in proizvodna
D0 ERA
Titovo Velenje
TOZD MALOPRODAJA
nudi v veleblagovnicah in specializiranih trgovinah pestro izbiro blaga za široko potrošnjo
TOZD VELEPRODAJA
nudi vse vrste gospodinjskih strojev, les. lesne izdelke, gradbeni material ter veliko izbiro keramike in sanitarnih naprav TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ s svojimi združenimi kmeti in delovnimi enotami organizira in pospešuje kmetijstvo v občini Velenje TOK KOPLAS
nudi obrtne in proizvodne usluge iz kovine, plastike in lesa ter proizvaja drobno potroš-no blago
TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI
nudi vso izbiro alkoholnih in brezalkoholnih pijač
Vsem delovnim Ijudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za praznik OF in 1. maj!
TOZD ZA PTT PROMET TITOVO VELENJE
Cestitamo za 27. april - obletnico ustano-vitve OF in delavski praznik 1. maj!
Zdravstveni center Velenje
s tozdi
SPL OŠNO ZDRA VS TVO VEL ENJE BOLNIŠNICA ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA ZOBOZDRAVSTVO SPLOŠNO ZDRAVSTVO MOZIRJE Delovna skupnost skupnih služb
Čestita delovnim Ijudem in občanom občine Velenje in Mozirje ob 27. aprilu in 1. maju!
Savinjsko šaleška gospodarska zbornica Velenje
čestita vsem delovnim Ijudem in občanom občin Velenje in Mozirje ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve OF in 1. maju — prazniku dela!
Projektivni biro Velenje
Delovnim Ijudem in občanom občine Velenje naše iskrene čestitke ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve OF in 1. maju — prazniku dela!
mladinska knjiga
MLADINSKA KNJIGA
TOZD Knjigarne in papirnice
KNJIGARNA TITOVO VELENJE
Delovnim Ijudem in občanom občine Velenje
čestitamo za 1. maj!
VEKO Gradbeno obrtna zadruga
Titovo Velenje Celjska 37 a
Vsem občanom občine Velenje in poslovnim
sodelavcem čestitamo
27. april in 1. maj!
Cestitamo
la de/avski praznik,
indanOF
Centerza informiranje, propagando inza/ožništvo Velenje
Rudarski Solski center
RSC VELENJE
neom. sub. odgcvornost
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE TITOVO VELENJE Kadrovsko-socialni sektor
Po sklepu razpisne komisije tozd Serijska proizvodnja razpisujemo
potrebo za opravljanje del in nalog DIREKTOR TOZD SERIJSKA PROIZVODNJA
Zahteve za opravljanje prostih del in nalog:
—	profil inženir oziroma profil tehnik oziroma druge ustrezne smeri;
—	5 oziroma 10 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovor-nih del in nalog;
—	kandidat mora predložiti program gospodarskega in sa-moupravnega razvoja tozd;
—	moralno-politična neoporečnost.
Za opravljanje navedenih del in nalog se delovno razmerje sklepa za nedoločen čas, mandatna doba traja 4 leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj oddajo pisne vloge z dokazili o izobrazbi na naslov: kadrovsko-socialna služba Rudarskega šolskega centra Velenje, Prežihova 3, Titovo Ve-lenje, z oznako ,,za razpis direktor tozd SP". Rok za prijavo je 15 dni od objave v časopisu. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje TIT0V0 VELENJE
Iščemo čistilko
za čiščenje prostorov na velenjskem gradu.
Delo sklenemo za določen čas s polnim delovnim časom.
Iščemo primeme osebe za honorarno delo „vodenje obiskovalcev po muzeju" na velenjskem gradu.
Zaželjeno je znanje nemščine ali angleščine. Primerno za mlajše upokojence ali kot dopolnilno delovno razmerje. Priče-tek dela po dogovoru.
Informacije dobite po telefonu 850-314 ali 850-265 ali pri vodji muzejskih zbirk na gradu, oziroma v tajništvu Kulturnega cen-tra, Titov trg (zgradba knjižnice), Titovo Velenje.

Številka 17/18 (631) - 29. apri/a 1982	Vaš obveščevalec	23
Koledar
Četrtek, 29. aprila — Robert Petek, 30. aprila — Katica Sobota, 1. maja — Praznik dela Nedelja, 2. maja — Boris Ponedeljek, 3. maja — Aleksa Torek, 4. maja — Florijan Sreda, 5. maja — Miran Četrtek, 6. maja — Janko Petek, 7. maja — Gizela Sobota, 8. maja — Miha Nedelja, 9. maja — Peter Ponedeljek, 10. maja — Iza Torek, 11. maja — Žiga Sreda, 12. maja — Pankrac
MATICNI URAD TITOVO VF-LENJE
Poroke:
Marjan SLAPNIK., roj. 1955. RTV mehanik izTitovega Velenja in Majda STEPIŠNIK. roj. 1962, vzgojiteljica iz Titovega Velenja.
Rudolf FILIPOVIć, roj. 1956, ključavničar iz Titovega Velenja in Marta SMREČNIK, roj. 1963, kuharica iz Titovega Velenja.
Smrti:
Franc LUŠENC. upokojenec iz Arnač 14. star 68 let, Ivan DO-BNIK, šofer iz Laz 42/a, star 58 let; Ivan GRADIŠNIK, upoko-jenec iz Pake pri Velenju, star 75 let.
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Smrti:
Ivan TILINGER, invalidski upokojenec. Celje. Mariborska 61, star 71 let, Ivan VAUKNER. starostni upokojenec, Maribor. Vrbanska 5. star 68 let. Ljudmila REZEC, kmetica, Straška gorca 30. stara 57 let, Franc NEDVE-ŽNIK, starostni upokojenec. Metleče 30. star 81 let. Alojzija PRAZNIK, družtnska upokojen-
ka Gaherke 20. stara 84 let. Zofija BERIČNIK. družinska upoko-jenka. Titovo Velenje. Prešerno-va 9. stura 74 let. Aloz TRAP. kmet, Ravne 136. star 53 let. Franc VOL.K. upokojenec. Topolšica 136. star 74 let. Amalija RAM-ŠAK. kmetica. Dobrovlje 22. stara 69 let, Karolina DERČA. starostna upokoienka, Žalec, Sa-vinjska 24. stara 60 let, Ivana SGERM. družinska upokojenka. Celje. Kocbekova 5. stara 90 let. Franc BREZNIKAR, kmet. pre-užitkar. Orla vas 30. star 80 let, Marija KOLAR. starostna upo-kojenka. Trnovlje 12. Celje. stara 74 let. lvanka DREV. delavka v kuhinji. Topolšica 118/a. stara 48 let. Ivana BAJEC, družinska upokojenka. Ribnik 23. stara 78 let.
Dežurstva
VETERINARJI V VETERI-NARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ
od 30. aprila do 6 maja — Franc BLATNIK. dipl. vet.. Prešernova 22/e. Titovo Velenje, telefon 852-253
od 7. do 13. maja — Ivo ZA-
GOŽEN, dipl. vet.. Vrnjačke Ba-nje 7. Titovo Velenje, telefon 852-381
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni am-bulanti Zdravstvenega doma Ve-lenje. sicer v pripravljenosti na domu:
Sobota, 1. maja — dr. La-
hova. Kidričeva 17, Titovo Vele-nje
Nedelja, 2. maja — dr. Lahova, Kidričeva 17, Titovo Velenje Ponedeljek, 3. maja, — dr. La-
hova, Kidričeva 17, Titovo Vele-nje
Sobota, 8. maja — dr. Grasselli. Splitska 1. Titovo Velenje
Nedelja, 9. maja — dr. Gras-selli. Splitska I. Titovo Velenje
ZDRAVNIKIVZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 29. aprila — dr. Pirto-
všek
Petek, 30. aprila — dr. Stupar Sobota, 1. maja — dr. Stupar Nedelja, 2. maja — dr. Stupar Ponedeljek, 2. maja — dr. Stu-par
Torek, 3. maja — dr. Stupar Sreda, 4. maja — dr. Lazar Četrtek,5. maja — dr. Lazar
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELE-NJE
Četrtek, 29. aprila — dr. Grošelj (dnevni), dr. Blatnik (nočni)
Petek, 30. aprila — dr. Glušič (dnevni), dr. Prenc (nočni)
Sobota, 1. maja — dr. Glušič (glavni), dr. Prenc (notranji)
Nedelja, 2. maja, — dr. Prenc (glavni). dr. Glušič (notranji)
Ponedeljek,3. maja — dr. Prenc (glavni), dr. Glušič (notranji)
Torek, 4. maja — dr. Pustovrh (dnevni). dr. Lešnik (nočni)
Sreda, 5. maja — dr. Zupančič (dnevni), dr. Grošelj (nočni)
Četrtek, 6. marca — dr. Hras-tnikova (dnevni). dr. Prenc (noč-ni)
Petek, 7. maja — dr. Zičkar (dnevni), dr. Blatnik (nočni)
Sobota, 8. maja — dr. Kunej (glavni). dr. Grošelj (notranji)
Nedelja, 9. maja — dr. Kunej (glavni), dr. Grošelj (notranji)
Ponedeljek, 10. maja — dr. Natkova (dnevna). dr. Zupančič (nočni)
Mali oglasi
KUPIM motor Marcedesa 200'D ali 220 D. Roman Stre-har. Podkraj 22, Šentilj.
PRODAM 47 m2 borovega opaža. Telefon 850-900 inter-na 32
ZELO UGODNO PRO-DAM AMI-8, letnik 1973, v voznem stanju. neregistriran.
Prodam tudi po delih. Telefon 881-124.
NUJNO PRODAM osebni avtomobil znamke WART-BURG KARAVAN. star 2 meseca. Panič. Koroška 18. Šoštanj.
STANOVANJE NUDIM samskemu dekletu. po mo-žnosti šivilji. Naslov v ure-dništvu.
DYANO 6. letnik 1976. ugodno prodam. Informacije po telefonu 850-721 popol-dan.
GOSTIŠČE OBIRC ob-vešča cenjene goste, da bo lokal ponovno odprt od 1. maja 1982 dalje. Za obisk se priporoča.
Kino
REDNI KINO VELENJE
Nedelja. 2. 5.. ob 18. in 20. uri MISTER BOO — hon-kongška komedija, v gl. vlogi: Michael Hui
Ponedeljek. 3. 5.. ob 18. in 20. uri SKRIVNOST DVORCA OBERWALD — italijanska drama. V glavni vlogi: Monica Viiti
Torek.4. 5..ob 18. in 20. uri SUTJESKA — jugoslovanska vojna drama. V glavni vlogi: Richard Burton. Bata Živoji-nović
Sreda in četrtek, 5.. 6. 5.. ob 18. in 20. uri KAZNILNICA — ameriška drama. v gl. vlogi: Leon Isaac Dennedy
Petek. 7. 5.. ob 10. uri MORNARJIV POSTELJI —
danski erotični. v gl. vlogi: Ole Soltoft
KINO DOM KULTURE VELENJE
Ponedeljek. 3. 5.. ob 20 uri ŠESTA BRZINA — jugoslo-vanska komedija. V glavni vlogi: Zoran Radmilovič
Cetrtek. 6. 5.. ob 20. uri SUTJESKA —jugoslovanska vojna drama
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja. 2. 5.. ob 17.30 in 19.30 RDECl KONJ. domača
vojna drama. v gl. vlogi: Bata Živojinović
Ponedeljek. 3. 5.. ob 19.30 MISTER BOO - honkong-ška komedija
Sreda. 5. 5.. ob 19,30 SKRIVNOST DVORCA OBF.RWALD — italijanska drama
KINO ŠMATNO OB PAKI
Torek. 4. 5., ob 20. uri KA-ZNILNICA — ameriška dra-ma
Petek. 6. 5.. ob 20. uri SU-TJESKA — jugoslovanska vojna drama
ozd iimženiring
TITOVO VELENJE, Prežihova 1 Splošno-pravni samoupravni sektor
Po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev DO Inženi-ring
OGLAŠAMO
prosta dela oziroma naloge
VODJE PROGRAMA GRADBENIH DEL IN INŽENIRINGA
za nedoločen čas
Za opravljanje prostih del oziroma nalog se zahteva
—	profil diplomirani inženir — smer gradbena ali arhitekton-ska,
—	opravljen strokovni izpit,
—	dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih,
—	opravljen izpit iz varstva pri delu, ali
—	profil inženir — smer gradbena ali arhitektonska,
—	opravljen strokovni izpit
—	tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih,
—	opravljen izpit iz varstva pri delu,
—	pri obeh pogojih pa je tudi poskusna doba.
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju zahtev naj kandidati po-šljejo v roku 15 dni od dneva objave oglasa na naslov: DO INŽENIRING, Titovo Velenje, Prežihova 1. Kandidate vabimo tudi na osebni razgovor.
Gibanje prebivalstva
SPOMIN
29. aprila mineva 5 let. odkar nas je zapustil naš dobri in nepozabni mož. oče in stari oče
BaltazarPocajt
Pet pomladi je že šlo skozi ta čas. petkrat se je prebudila narava s svojim čudovttim brstenjem in cvetjem. petkrat so se vrnile lastovice v svoje stare domove, ti pa si odšel za vedno tja. kjer je večna pomlad, večni mir in lepota. Mi te nismo pozabili, ostal si v
naših srcih za vselej. Vsem. ki prižigate svečke na njegovem grobu. naša prisrčna hvala!
Žalujoča žena, hčerka z družino in sin.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega ljubega očeta. staregaočeta, brata
in strica
Jožeta Pirmanška
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. prijateljem in znan-cem. ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. darovali
vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala velja sindikatu Gorenja. sodelavcem Žamrzovalnih omar, govornikoma in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: hčerki Metka in Pavlika z družino ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Po devetinpetdesetih letih, ki so v naših srcih minila kot kratek dan sreče. j_e mnogo prezgodaj do dna izpil čašo življenja naš dragi. zlati. nepozaben mož, atek. dedi in brat
Alo jz Hliš
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. darovali
vence in cvetje ter pisno ali ustno izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se vsem sosedom. družinam Medved. Koren. Ljubu Brložniku, ki so nam v težkih
trenutkih stali ob strani. Hvala za hitro pomoč dr. Pirtovšku in dr. Menihu. Hvala za tople besede. za vsa iskrena čus'va. ki so lajšala bolečino v teh težkih trenutkih slovesa.
Posebna zahvala vclja tudi dclovni organizaciji Vegrad -- obrat Lesna Šoštanj. gasilskemu
društvu mesta Šoštanj, ter ostalim gasilskim enotam, zvezi borcev. vsem govornikom. godbi tn pevcem. osebju TEŠ — Družbena prehana ter duhovniku Knezu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
V neizmerni žalosti: žena Tinka, sin Lojze z družino, hčerka Mira z družino, Milena, Franci, Marjan z družinami, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
|
4T	Ob boleči izgubi našega dragega moza in očcta
M

^ VinkaGoloba
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so v najhujših trenutkih sočustvovali z nami in ga
pospremili na zadnji poti. Hvala vsem znancem. prijateljem. sosedom in organizacijam za darovano cvetje in vence ter pevcem in govornikom za poslovilne pesmi in besede. Hvala župniku za poslovilni obred in sožalne besede. Iskrena hvala dr. Stuparju za vso pomoč.
Žalujoči: žena Fanika in otroci z družinami.
Velenje
Povsod toplo in prisrčno sprejeta
V nedeljo zjutraj smo tudi v Šaleški dolini nadvse toplo sprejeli in pozdravili štafeto mladosti. s katero mladi vse naše domovine znova izražajo odločnost. da bodo zvesto hodili po Titovi poti.
Štafetno palico so mladinci občine Velenje prejeli od so-vrstnikov iz slovenjgraške občine v Doliču nekaj pred 8. uro. Prvi nosilec štafetne pa-lice je bil Sadif Omerčič iz Vegrada. Ponosno so mladi ponesli štafeto proti Titovemu Velenju. kjer je medtem po-tekala osrednja slovesnost ob prihodu štafete mladosti v občino Velenje. Prisrčno po-zdravljena od množice cici-banov. pionirjev, mladincev. borcev in drugih občanov je Jožica Travenšek z visoko dvignjeno štafetno palico pritekla na okrašeno slavno-stno tribuno.
Nosilcem štafete in vsem zbranim je spregovoril sekre-tar predsedstva občinskega komiteja ZKS Velenje Janez Živko, ki je med drugim dejal: »35 let so tekle štafete in pri-hajali pozdravi. ki smo jih iz-ročali tovarišu Titu, 35 let je Jugoslavija s Titom doživljala
trenutke. v katerih so mla-dinci izročali štafeto in se trudili, da se ne bi zmotili pri izgovarjanju besedila; 35 let je Tito čakal vesel in prepričan o moči ljudstva, s katerim in za katerega se je boril.
Titova štafeta mladosti je ostala vez med nekdanjim in sedanjim poslanstvom. po-stalaje izraz trajne pripadno-sti Titovi ideji. postalaje izraz, s katerim mlada generacija ohranja spomin in spoštova-nje na svojega velikega vzor-nika.
Vsak maj je bil Titov, vselej mesec naše mladosti, po-žrtvovalnosti, Ijubezni in le-pote. Tudi ta je. saj prerašča v naše ponovno potrjevanje, v čas novih delovnih zmag. po-žrtvovalnosti, prizadevnosti na vseh področjih družbene-gaživljenja indela.Zdelom in ustvarjalnostjo pri delu po-trjujemo Tita v nas, vračamo ljubezen in izkazujemozrelost in moč, s katero nas je navdi-hoval. Zato je prav, da ob tej priložnosti, ko mladina Tito-vega Velenju in vse Jugosla-vije ter vsi delovni ljudje in občani ponovno izpričujemo svojo vero in pripravljenost za nadaljnji razvoj naše domo-vine, tudi starejši storimo še več. da se bo mlada generacija
še aktivneje vključila v te to-' ove. Uspeh lahko dosežemo le enotni in strnjeni s pove-čanim delom in odgovorno-stjo za uresničitev zastavljenih ciljev, predvsem nalog druž-beno ekonomskega razvoja in gospodarske stabilizacije, ka-tere zahtevnost nam je s sebi lastno jasnostjo predočil to-variš Tito v svoji zadnji no-voletni poslanici.«
Mladinci so nato položili venec k spomeniku tovariša Tita. predsednik občinske konference ZSMS Milan Kretič pa je prebral pozdra-vno pismo predsedstvoma, SFR.I in CK ZKJ. nato paje ' zadonela pesem godbenikov in zborov »Lepo je v naši do-movini biti mlad.« Dušan Je-rihu pa je odnesel štafetno palico s Titovegu trga. V Do-brni pu so jo velenjski mla-dinci predali mludim iz celj-ske občine. Zadnji nosilec štufetne palice je bil Mitar Popovič.
Mozirje
Mludinke in mladinci mo-zirske občine so v minulih dneh opruvili veliko dela, vr-sta delovnih nalog pa jih še čaka. V petek dopoldne so po Savinjski in Zadrečki dolini
ponesli lokalni štafetni palici. Prvu je krenila iz Logarske doline in se ustavila v vseh krujih in večjih delovnih or-ganizacijah, kjer so ji mla-dinci in osnovnošolci pripra-vili prisrčne sprejeme. Druga je svojo pot opravilu po dolini ob Dreti. Zučetek njene poti so obeležili v temeljni organizaciji združenega dela Gorenje — Muli gospodinjski aparati. Zutem so jo mludi nosilci ponesli do Modne konfekcije Elkroj in Lesne industrije Gorenje—Glin Nazurje. _od tu pu je preko Nuzarij.-Šmartnega in Bočne krenila do Gorenjegu gruda kjer stu obe štufetni pulici počukali do nedelje. V tem kraju stu se namreč v nedeljo priključili zvezni štafetni pu-lici, ki sojo mladi i z Mozirske občine v Letušu sprejeli od žulskih vrstnikov v Letušu. Ponesli so jo do Mozirja, Re-čice. Ljubnega in Gornjega gradu in ji povsod pripravili priložnostne slovesnosti. Mludim izkamniškeobčineso jo nekuj pred 13. uro predali nu Črnivcu.
Seveda pa to ni vsa deja-vnost mludih. Prejšnji teden so zvezi prijuteljev mladine, borcem in rezervnim voja-
škim starešinam pomagali pri organizaciji letošnje kurirč-kove pošte. danes pu bodo v Mozirju zaključili z Ietošnjo področno prireditvijo Naša beseda 82. Obiskovalcem v
mozirskem kulturnem domu sebopredstavilo 14. skupin. ki jim bodo predstuvile dosežke kulturnegu snovanja mludih iz vseh osmih občin celjske regije.
Tudi prebivalci mozirske občine so množično pozdravili letošnjo zvezno štafetno palico. Kurirčki so odhiteli na svojo pot, pi-onirčki iz Nove Štifte, ki so jih pospremili, pa so se takole predstavili.
Navduseno pozdravljeni so mladi prinesli štafetno palico v središče Titovega Velenja, kjer je bila osrednja slovesnost
Na zborovanju ob prihodu štafete mladosti je govoril sekretar predsedstva občinskepa komiteja ZKS, Janez Zivko	s
Koroški Slovenci
Peršmanova domačija - spominski dom mladine in borcev
se pisali; pet otrok, od katerih je bil najmlajši star šele osem mesecev, najstarejši pa tri-nujst let, 36-letno mater Ano in 39-Ietnega očeta Luko, osemdesetletno sturo mamo Frunčiško. in teto Katarino ter dva nečuka, stara deset in tri leta. SS-ovci so požgali hišo in celotno gospodarsko poslop-
je-
Poslopje so lani obnovili koroški borci skupaj z mla-dinci. Pri postavitvi tega en-krutnega spominskega objek-
zborovanju. ki so gu ob ob-novljeni Peršmunovi domači-ji. nekaj kilometrov od Žele-zne Kuple pripravili Koroški Slovenci. V pogorju Pece. kjer leži domučiju, se je zbrulo približno 2000 ljudi z obeh struni meje.
Nu Peršmunovi domačiji so se že od vsegu začetka vojne zbiruli purtizani. Zu to so iz-vedeli tudi Nemci in 14 dni pred koncem vojne je skupina SS-ovcev zverinsko pobilu vso družino Sudovnikovih. kot so
ta so orgunizirali pomembno akcijo solidarnosti. prijatelj-stva in sodelovanja mladih Slovencev z obeh strani meje. Skupno so opravili 6000 pro-stovoljnih ur.
V novem spominskem domu mladine in borcev so uredili tudi stalno razstavo dokumentov o nurodnoosvo-bodilnem boju na Koroškem in o izgonu koroškili Sloven-cev.
Ob otvoritvi so govorniki izrekli prepričanje. da bo to
spominsko obeležje prispe-vulo k boljšemu medsebojne-mu sožitju ter k večjemu ra-zumevunju boja koroških Slovencev in njihove zgodo-vine.
Predsedniku obeh osred-njih slovenskih orgunizacij na uvstrijskem Koroškem, dr. Frunci Zvvitter in dr. Matevž Grilc pu stu v spominskih go-vorih. podobno kot drugi, opozorila nu sedunji položaj narodnostne skupnosti in po-novno ostro protestirala proti
»Dunes bo minilo 37 let, od tistega strašnega 25. aprila leta 1945.kojeomahnilovsmrt 11 članov Peršmunove družine. med katerimi je bilo sedem otrok. Zverinski pokol nedol-žnih žrtev predstavlja višek grozodejstev. na Koroškem. ki so se pričele z izselitvijo slovenskih družin letu 1942 in z obgluvljunjem 13 žrtev v okolici Železne Kuple leta 1943 ter številnimi drugimi strahotumi.« je dejal eden iz-med mnogih govornikov na
izjuvum koroškega deželnega glavarja Wagnerja na slove-snosti ob 40-letnici izgonu koroških Slovencev. Menila, sta. da se je Wagner identifi-cirul s Heimatdienstom in da gu zuto koroški Slovenci ne morejo priznati zu svojegu deželnegu gluvarja. Wugnerje nu tem zboru med drugim zunikul slovenski delež pri osvoboditvi Avstrije, očituli pu so mu tudi potvurjunje drugih zgodovinskih dejstev ter zamegljevanje resničnegu položaja koroških Slovencev.
dorčija^°odslej sp°minskii doni' mlare in borcev-ki b° p^ 0
slovenskega naroda dr. Josip Rus in drugi.	J	J	protilasističnem boju Slovencev na avstnjskem Koroškem.