USTEE. K očetn! Zivel je reven vdovec. Sestleten sinek mu je bil edino vesel.je na svetu. Skrbel je zanj no6 in dan — najti pa tudi ni bilo oikjer pridiiejšega in ubogljivejega otroka. V vas pride novica, da se je vnel boj. Nekega dn© prinese poštni sel veliko pisrao. Cesar je klical na boj nekatere važčane, med njimi tudi siromaškega vdovca. S težkim srcem se je poslovil od svojega otroka, katerega je tnoral izrročiti tujim IJTidem v oskrbovanje, Bilo je pozno v jeseni. Sn«g je naletaval, kavke so krožile po zraku, Zopet prinese poštni sel vtliko pismo. Vaški župan ga prečita in reče Ivanu: ,,O6e se ti ne vrnejo ve6; ostali so na bojnem polju. Dečku no(>ejo te kratke besede v glavo: ni jih razumel popolnoma. ,,Zakaj se ne vrnejo zopet? Zakaj so ostali na bojnem polju?" mislil si je v svoji nedolžnosti. ,,Saj jim nisem nift hudega storil, da me zdaj nimajo vec radi " Skrivoma so mu tekle solze po licu in globoko v srou ga je bolela ta vest. Doslej je dan za dnevom molil za ljubega ofieta, da bi mu ga nebeški oče privedel vendar skoro domu, A zdaj pa je slišal, da očeta ie bo vefi, da je ostal tam na polju. Solnce je zašlo. Bila je temna noč; sneg je gostoje j>adal in mrzel veter je jel ()ihati. Po hramu je že vse sualo, sarao ubogi deček ni mofiol zatisniti ofesa. Snco mu, jie postajalo vedno nemirneje, Vse že1 o in misli so bile pri očetu. Zdajci mu Sine dudna -miael v glavo: ,,K očetu! Poiskati jih hoftem in ako bi bili tudi na koncu sveta!" S postelje skoči, oble6e si hla&ce in suknjico, obuje čevljiftke, dene kapico na glavo in hajdi na pot k očetu! Stopi iz hiše. Po vasi jo krene, saj je tutii o6e šel na tisto stran. Žunaj vasi je stala kapelica, pri kateri sta z očetom molila skoro vselej, kadar ju je pot vodila mimo. Tudi nocoj poklekne deček na la mrzli kamen ter moli molitvico, katero ga je naučil oče: Ljutti angelj, varuh moj, prosim te, pri meni stoj! Brani me nesreč, nezgoifl, spremljaj, čuvaj me povsod, drži roko nad menoj! Ubogal bodem vsakokpat, molil k tebi vedno rad. Ljubi angelj, varuh moj, ^varuj tudi me nocoj! 1 . ^B^KI Odmolil je defeek. V tem hipu se je zaiskrilo v kapelici, zasvetila se je modra luftica in defeek je 6ul milodonece besetie: nKam te vodi pot tato pozno, moj deftek?" ,,K očetu moram", odgovori Ivan^ nOdšli so nekam daleč, daleč, in se ne vrnejo več. Bog ve, kaj se jim je pripetilo." ,,Po.jdi za menoj", pravi mu skrivnl glas, M7az vem, kje so tvoj o5e." V zraku je plula lufiica in deftek Je hitel hitro za njo. Gosteje in gosteje j« padal sneg, glflflneje Ie pela burja svojo mrzlo pesem. Lučica je plula vedno dalje, dalje. Mirno, tako mirno je bilo dečku pri srcu. Dolgo sta že bodila. In dečka so jele zapušf.ati moCi. Noge so mii bile težke, ufrujenost je cutil po vsem lelp.su^ Ustavi se. ..Ne mnrem dalie", refo ves upehan. Lucica pa splava nskolilto korakov b pota in tajni glas rau sedaj vell: ^Tukaj sedi! Pri tetti hočem bdeti." De6ek uboga ter iSnii pod seboj raJrel suh malu Cez nekoliko časa nasloni tudi trudiio glavico nanj^ in sladko zaspi. Solnce je že sijalo, ko se ubogi ctecek vzbudls Poleg selte zagleda angelja. ki se mu prijazno na«» proti smehlja, »Ali res hočeš k očetu?" vpraga ga ljubeznivt angelj. ,,|K oftetu, k ofietu!" vsklikne Ivan ter sto]i Ž» pripravljjen na pot. Nista dolgo šla, ko prldeta že de velikega prepada. Nobena brv ni vedla Cezenj. Dna nista mogla videti, taka je bila globočinat Temno 1© bil v njej, solnCni žarki niso mogli do nje. MTu dol vede naju pot, re6e angelj ter pogle?la defika; a na njegovem licu ni tfilo videti niti sledu o strahu. Lahno prime angelj dečka za roko in Že sta plula v temno globocino. Zopet jo bdla 6rna nofl krog njiju. Daleč tam v daljkii se zaCenja nekaj svitatt, kaior zora v mladem jutru, Majhon brib jima Še zar pira pogled; ovinek okrog njega in glej — pred nji* ma je čisto ctrug, nov svet. Pred seboj vidita daljno ravnino, katero zrapira na nasprotni straiu visoko in strmo skalovje, Angelj postavi dečka na zemljo. Vsa ravan zeleni in duhti, kakor v najlepši spomladi- C« glajena stezica je hitela po dolini. Napotita s» hltro po njej, Ivan gleda na desno in ]evo. 'Z vsakim )čorakom vidi nekaj drugega, lepega in zanimivega. iUtb stoji lep vrt, v katerem cveto najlepSe cvetliftioe; tu zopet sadovnjak, poln sadnih dreves, na katerem je obilo raznovrstnega Radja; tu prijeten log, iz kat&« rega zveni milozvflpofie T>etje ptifiic. Zdaj prideta &> velikegn tra\mika. Kaj vi"di tukaj dečkovo oko? Mno« žioa dečkov jednake velikc^ti in starosti z našim Ivai* nom se H?ra in poskakuje po cvctni livadi. A ko p» uzro naSa popotnika, prihite vsi z veeilim vrisko« k njima. Lica se jira smejijo v mladostpem veselju, glasno pozdravljajo našega dečka, rekoč: ,,Kaj ne, da ostaneš pri nas? Glej, kako veselo je tukaj med nami! Igraii se bomo po traivnikih in logih, tekali od vrtn do vrta, ter pevali prelecie pesmice." Obkrožili so dečka in ai^gelja, prijeli drug drugega za roko in se v krogu vrteli okoli nji.ju ter živo peli pesmico, da je kar donelo tja po cvelofti dolini. In zopet so stojnli k njima ter }\i vedli po duhtečih travnikiJr in šumecih loglili. Cudno je bilo pri srcfu našemu dečku. Sfrniel je nad vsem, a bil je nem. Pozabil je vse trpljenj-e. Ali je morebiti tudi pozabil ofieta? In že so se inu jele oči svetiti od veselja in lioe mu je gorelo. Za roke so ga držnii deoki, z njimi je hitel, z njimi se je veselil. Opazil pa ni, da je izginil n.jPtgovi dosedanji zvesti snremljevalec. 'Solnce se je pomikalo proti goram. Vesela n> nožica je prišla ('do raalega vira. Krog njega so stale posteljce, postlane z rahlim malrom. Sredi \ira se je dvigala iz belpga mramorjai izklesana podoba našega Odrešenika. Ravno je solnce zahajalo. Vsi obkrožijo virček, pokleknejo ter dvignejo roke kvišku. Rahlo in ponižno zapojo večerno molitvico. Sivi mrak je prepregel dolino. Svetlp zvezclice so zalesketale z neba. 'Mirno lieže vsak na svojo posteljo in ftez nekoliko so spali vsi sladko. Tudi Ivan ]e našel prazno posteljo ter legpl narnjo. A spanpc njega ni mogol zazibafi v sanjp. Vsi dogodfci današnjega dne so nm vstajali v duši. Zooet je gle'dal duhteče vrte in logp,, slušal vesele ptesmire defikov — daleč, dalec za njimi, kakor v sivi megli. ugledal je bledo podobo svojega očota. Stresel se je po \-sem telefcni. Rkocil je s postelje ter pokleknil. PoTglasno je zfaGel moliti: ^Ljubi angelj, varuh mo], prosim te, pri men5 stoj . . ." Dalje ni mogel. Solze so mu zallle lice, na vies glas je zajokal. Tu mu člene riekdlo roko rahlo na glavo Pred njim je stal angelj ter mu rekel: .,Klica1 si me, in prfhitel sem. PoViej mi, 6esa želiš ?" ,.K očetu!" vsklikne deček. Angelj mu pravi: ..Veruj mi, deček. Imda i!n težavna je pot k očetu. 7\llad si še in doba že tebi ni pritekla, da bi mogol ,"o fej [>oti. Glej, tuka(j pa ni trpljenja, marveč vekovečna pomlnd in radost. Ostani rajši tukaj, ne bo dolco in združen boš z oče-tom." ..K ofietn, k očetu!" ponavlja Ivan ter proseče \ zfSiiiiie roke. .Jdiva torej!" odgovori angelj. Tiho je bilo krog in krog. NobeTia sapica ni pililjaila po speči ravnici, DoHgo sta hodili. Jutranja zora se je rudecila, ko dospefa do nekega velikega skalovja. ,,Cez to pečevje naju vede pot", pravi angelj. MrtvaSka tišina je vladala po tem skalovju Povsod samo golo karaenje, nikjer nobenega zelenja. Tudi nobene živaliee ni bilo nikjer videti. Bila je res huda in težaivTi^ pot. Vila se je vedno više in više. Vftasih je išla. navzgor, da je Tvan moral roke vzeti v pomof1. včasih je zopet hitela ob gliobokih prepardih. Solnce je vroče pripekalo, Dečka je žejalo, a nikjer kaplje mrzle vodice. Glad sp mu je oglašal, a kje si ' zeti hrane? Noge so mu žp omagovale, komaj je še soppl. Angelj se usta^T in pra,vi: ,.De6ek, ni še prejozno: ali so hočeš \Tiiiti ?" ,,K očptn!" zašenetal je Ivan >n zopet sta 5la dalje Solnce se je jelo naglbaJti. Jedno skalino Se imata ~red seboj: Wila je strma, kakor Se nobenadoslei. IjG prav počasi sta se pomikala po trudapolni stezi. Ivaii ?uti. da mu najiroti pifte mrzla Rfjpa. Mo- či mu pešajo, noge ga Še komaj nosijo. Zi^aj sta na vrhu gorovia. Solnce je zašlo; sivi mrak je legel na zemlio. Zvezde so migljale na nebu. Ne daleč prerl seboj vidita majhno ravnino — sneg \n led jo je pokrival. Sredi doline je pa stala vas. ..Poglej proti vasi", reče fKiigelj1. ,,Ali vidiš tu i>rpfi njo visoko drevo?" Ivan prikima. ..Ondi najdeva očeta." .,Moj o6e!" zašepeče deček in veselje mu pokrije lice, Prideta v dolino. Mraz je pritiskal in ledena burja jima je ttrila naproti. Prideta do drevesa. Pod njim vidi Ivan velik križ. Angelj mu reče: ..'KonSana je najina pot", ter položi svojo roko na, dečkovo glavo. ,,Sedaj semkaj h križn." Ivan stori; glav.o še nasloni na fložje razpelo. Zdnj ni ve5 ftutil utrujenosti, ne bolečine, ne mrazu. Zdi se mu, da leži v topli izbi na mehki blazini — ofti zapre ... V (em hipu začuje poleg sebe znan, premil mu glas, rekoč: ,,Ivanček moj, kaj si res prišel k meni ?" Neskončno radosten odpre deček oko ter viili tu kakor v megli Ijubljenega očeta svojega. ,,Glej, tu je moj dom: miren jp in tih. Tudi ti boš ostal pri meni. Oj, le sladlko spanckaj in snivaj," Pritisnil je o6e k sebi svoje dete, božai ga po mrzlem licu . . . Pod visokim križpm počivajo trupla^ hrabrih vojaikov, ki so padli v boju1 za diomovino. Drugega dnp. na dan vernih duS, so šli zgodal Ijudjp mimo v cerkev. da opravijo iidpožnost zatflagor duš svojil? ra;jnib, Na grobu zapazijo rlečka, ki jp zaspal v mrzli, sneženi burji veftno spamje na grobu svojega preljubega očeta . . . a njegcna npdolžm* dnSica jo splavala, z ofcptavlim duhom v rajsko dbroovino ...