^T/and
f~{/uAuce..*
NO. 121
! 4aieri$k/i Domovi m
.. _ .

°>k
Kr:
10032 AM6RICAN IN SPIRIT
;OR€IGN IN LANGUAG6 ONLY
Serving Chicago. Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R

CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 25, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
NOVI GROBOVI ZSSR hvali novo smer
Dr. Anthony L. Garbas ((melljSlVa JUflOSlaVije
3 dolgi bolezni je umrl v ■	-	■
torek zjutraj na svojem domu j Pri New Concord. Ohio. fi7 let Sovjetski
Žito gnije, ljudje pa trpijo lakoto
pri New Concord, Ohio, 67 let stari zobozdravnik dr. Anthony L. Garbas, rojen v Clevelandu, mož Vivian, roj. Alber, oče Garyja in Sheile Tatham, brat j pok. Freda in Gertrude Geva- j fas. Pokojnik je študiral najprej I odnosi med Sovjetsko zvezo in Pa John Carroll University, d.i- i Jugoslavijo izboljšujejo in p.o-plomo zobozravnika pa je dobil stajajo vedno bolj prijateljski, Pa University of Louisville v | je sovjetski tednik “Novo vrem-Kentuckyju leta 1932. Svoj urad ja”, kot poroča The New York
ADIS ABEBA, Abes. — V pri-nišču Djibuti čaka še vedno o-
časopis je poln!koli 6-700 ton žita na odvoz v hvale za nove napore ju-1 :notranjost Abesmije, kjer je za-goslovanskih oblasti V po- radi suše občutno poman.ikan.ie
speševanju kolektivizacije hrane m ljudje umirajo od lako-
kmetijstva.
NEW YORK.
N.Y. — Ko se
je imel v SND na 6411 St. Clair Avenue skozi 42 let z izjemo druge svetovne vojne, ko je bil tri leta v oboroženih silah. Bil
te. Oblasti trdijo, da ni na razpolago prometnih sredstev.
Žito v Djibutiju je ostanek od 22;000 ton. ki so jih Abesiniji poklonile kot pomoč ZDA, Kanada, Kitajska in Kenija.
Times, prinesel obsežen sestavek poln pohvale o novem naporu za kolektivizacijo jugoslovanskega poljedelstva. Komuni-
je član SNPJ št. 20, ABZ št. 180 ^ stični režim v Jugoslaviji se je in ustanovni član Spartans št. za kolektivizacijo zelo gnal v 576 SNPJ. Pokojnik je bil znan j prvih letih po svojem nastopu, društveni delavec, vnet za sport po sporu s Stalinom pa je po-v slovenski skupnosti Cleveian- ; stepno v tem pogledu popustil, da, pisal je o tem tudi v razne . Jugoslovansko poljedelstvo je
V Kongresu večina za impeachment
i'e-
re-
liste. Bil je član St. Vitus Catholic War Vets, in ponovno predsednik St. Clair Businessmen Assoc. Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v soboto, čas še ni določen. Na mrtve-škem odru bo samo v petek od J- popoldne do 9. zvečer.
Felix T. Korošec
Včeraj zjutraj je umrl v Woman’s General bolnišnici 68 let stari Felix T. Korošec s 670 E. ^59 St., rojen v kraju Butler, f’a., od koder je prišel v Cleveland, ko je bil star 14 let, mož Mary, roj. Gombach, oče Mrs. James Tesar, stari oče Kathy in Diane Tesar, brat Henryja Ver-b°tza, Agnes Yakos, pok. .Franka Verhotza, Mary Verhotz in Josepha Korošca. Bil je član KSKJ št. 169 in Kat. borštnar-Jev št. 1630. Pogreb bo v soboto °h 8.15 iz Grdinovega pogreb-nega zavoda na Lake Shore Dlvd., v cerkev Marije Vnebov-Zete ob 9., nato na pokopališče Kernih duš. Družina pokojnika Priporoča darove za Slovenski starostni dom v njegov spomin.
Leo B. Virant
V	petek, 19. julija 1974 je umrl v Fort Dix, N.J., upok. podpolk. Deo B. Virant z Browns Mills, khJ-, mož Vere, oče s. Vere L. Virant (karmeličanke v Cleve-iandu), Nite Lou Virant (Ar-Imgton, Va.), maj. Leona B: Vir-anta II in Patty, stari oče, brat rev- Ludwiga J. Viranta, dr. Jchna Viranta in dr. Patricka
Viranta. Pogreb je bil s sv. mašo y kapeli Fort Myer na Arlington narodno pokopališče.
Anton Novak	,
V	torek je umrl v Euclid Ge- i neral bolnišnici 76 let stari An-ton Novak z 20271 Arbor Ave-nue, rojen v Šembijah v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA
• 1921 in bil zaposlen v Addres-s°graph Multigraph skozi 20 let do upokojitve kot nadzornik, Julie, roj. Gerl, oče, Mrs. etty Resnik in Donalda, 3-krat stari oče, brat Mary Urbanick, (v Jug.) Adolfa, Pavline, Fran-mške, Pepce, (It.) Berte in Braz.) Jožeta. Pokojnik je bil J;lan W.o.W., St. Clair Rifle luba, Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu ter pevskih 2 °rov Jadran in Slovan. Po-§reb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, Petek, ob 9. na pokopališče
erMh duš. Na mrtvaški oder bo
dveh.
Tako je sporočil vodnik publikanske manjšine publikanskim tovarišem v Senatu.
WASHINGTON, D.C. — Ko se je začela javna razprava o impeachmentu predsednika Ni-
ostalo večji del razdrobljeno in v privatni lasti. Ustanovljenih je bilo nekaj večjih kmetijskih j xona pred očmi vse dežele na zadrug in kombinatov, večina televiziji, se razpoloženje v!
zemlje pa je ostala v privatni lasti. Ko se sedaj jugoslovanski
Predstavniškem domu očitno o-brača proti predsedniku Nixo-
Pravice stanovalcev v Ohiu uzakonjene
COLUMBUS. O. — Državna zakonodaja je odobrila zakonski predlog o pravicah stanovalcev in gospodarjev stanovanj in ga poslala v podpis državnemu guvernerju. Guv. J. Gilligan je izjavil, da bo zalonski predlog podpisal.
Vprašanje pravic gospodarjev in stanovalcev jt bilo pred državno zakonodaj ) v zadnjih letih večkrat, pa so -vsi predlogi obtičali. Letos je uspelo doseči sporazum med obema zioornica-ma generalne skupščine in država je končno dobila zakon, ki bo sedaj urejal odnose med gospodarji stanovanj in stanovalci.
Trdijo, da je zakon bolj naklonjen gospodarjem kot stanovalcem. da pa je položaj zadnjih po novem boljši, kot je bil doslej. To velja med drugim tudi za zahtevano položnino ali varščino. Od te bo moral v bodoče gospodar plačevati stanovalcu obresti.
NIXON SPREJEL SODBO VRHOVNEGA S0DISCA ZDA
Richard Nixon je priznal svoje razočaranje nad enoglasno odločitvijo Vrhovnega sodišča, da mora izročiti posnetke razgovorov v Beli hiši izrednemu tožilcu, v kolikor ti zadevajo sodni postopek proti vlomilcem v Watergate, pa izjavil, da bo to odločitev izpolnil v vseh pogledih.
komunistični režim vrača na nu, kot trdijo opazovalci razvo-1 trdo partijsko linijo in znova po-i ja. Vodnik republikanske manj-udarja leninistična in stalinistič-' šine v Predstavniškem domu na načela v vsem svojem delu, kong. John J. Rhodes naj bi bil je začel znova pritiskati na pri-1 včeraj sporočil republikancem v Vatne obdelovalce zemlje za Senatu, da je v Domu večina za vključitev v države zadruge. | impeachment Nixona.
V	Jugoslaviji je še vedno oko- Slično mnenje prevladuje tuli 85'r vse obdelovalne zemlje v prj drugih proučevalcih raz-privatni lasti, ko je ta v vseh položehja v Predstavniškem do-državah sovjetskega bloka dr- mu. Tudi v sami Beli hiši si ne žavna ali skupna last, -posamez- delajo dosti utvar, nekateri trmi kmetje imajo le pravico do o- dijo, da more Nixona rešiti “le hišnic, ki pa ne smejo biti več- še čudež”.
je od 2 hektarov, običajno pa Vodnik demokratske večine v obsegajo komaj polovico tega. Predstavniškem domu kong. Zanimiva je trditev sovjetskega Thomas P. O’Neill Jr. je po pre-časopisa, da 15'< “socialistične- gledu položaja izjavil, da bo Ni-ga” poljedelstva v Jugoslaviji xon obtožen z okoli 60 glasovi daje nad 50'< vsega pridelka v večine, kot je položaj prav se-Jugoslaviji.	daj. Tekom razpravljanja v pra-
Nova smer v poljedelski poli- vosodnem odboru se položaj lah-tiki komunističnega režima v ko nekaj spremeni v eno ali Jugoslaviji je bila sprejeta s po- drugo smer. hvalo in veseljem v Moskvi, Za impeachment — za obtož-kjer upajo, da bo Jugoslavija bo — je potrebna le običajna prej ali slej znova član sovjet- večina v Predstavniškem domu, skega bloka v vseh pogledih, med tem ko je za obsodbo v Se-predvsem seveda tudi v načelih natu potrebna dvotretjinska ve-gospodarske politike, kjer je v čina. Tam. upata Nixon in njego-preteklib dveh desetletjih ubi- va okolica, da ne bo potrebnega rala svojo pot.	števila glasov za obsodbo.
V	kolikor bo jugoslovanski ..... ■ ■	> =r—t
komunistični režim vztrajal pri alisti in želijo ohraniti čim več-svojih novih načrtih za kolekti- jo neodvisnost na vse strani. Re-vizacijo poljedelstva, bo verjet- zim bi jih rad potisnil na polo-no naletel na odpor kmetov, ki žaj običajnih delavcev, ko bi bili so po tradiciji močni individu- od njega popolnoma odvisni.
Sovjeiija pričakuje bogat pridelek lila
1
:'i-.s
tes!
Richard Nixott
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je Vrhovno'sodišče ZDA objavilo svojo odločitev v sporu Kljub težavam Z vr'emenom med posebnim javnim tožilcem spomladi p r i Č a k ujejo V L. Jaworskim in med predsed-Sovjetski zvezi na splošno nikom ZDA o tem, ali je pred-bogato letino.	sednik dolžan izročiti javnemu
MOSKVA. ZSSR. — Mrzla in j tožilcu na vpogled posnetke raz-deževna pomlad A- zadržala se- govorov v Beli hiši. v kolikor so tev in ni bilo gotovo, kako bo to |na niih Podatki ° vlomu v Wa-vplivalo na pridelek žita. Ker, tergate in kršitvah zakonov je bilo vreme v naslednjih mesecih ugodno, je žito lepo uspevalo in računajo z dobrim pridelkom. Na splošno priznavajo, da letošn ja žetev ne bo tako bogata. kot je bila Jani. ko so skupno naželi in namlatili 222.5 milijonov ton žita, toda računajo, da bo bogata ih zadostna za vse domače potrebe.
Ker ozimina ni bila letos posebno dobra zaradi trde zime,
zvezi s tem. Predsednik Nixon je zahtevo, ki jo je potrdilo zvezno sodišče prve stdpnje, odklonil sklicujoč se na “posebne pravice predsednika ZDA”. Javni tožilec se je pritožil na Vrhovno sodišče, ki je včeraj soglasno odločilo, da je predsednik ZDA dolžan izročiti te posnetke, ker predsednik ZDA nima pravice do popolne nedotakljivosti v pogledu sodnij skega
pričakujejo, da bo skupni pride-i postopanja ne na temelju ločit-lek žita, ozimnega in jarega.Jve vrhovnih oblasti in ne na te-znašal kakih 205 milijonov ton. | melju čuvanja zaupnosti in taj-Trenutno imajo sovjetske po- i nosti razgovorov v Beli hiši. Ijedelske oblasti največ skrbi z j Odločitev Vrhovnega sodišča redno pospravo žita, ker se je j je prebral sam vrhovni vodnik žetev v nekaterih delih obsežne Warren E. Burger, ki ga je na
dežele nekaj zakasnila. Nič manj važna ne bo shranitev pridelka.
to mesto imenoval pred leti predsednik R. Nixon. Značilno
Lani so zaradi težav pri pospra- je, da je bila razsodba soglasna, vi in shranjevanju žita utrpeli;da torej ni bilo nobenega dvo-več milijonov ton izgube. Žito ma.
je delno segnilo. delno so ga pa Sodišče je najprej načelno uničile razne živali,	ugotovilo, da ne nudi ta ne na-
položen danes popoldne ob
* rPnw.n$ki prerok
Delno oblačno, vroče. Najvišja teihperatura okoli 80 F (27 C).
ČLANI PRAVOSODNEGA ODBORA PREDSTAVNIŠKEGA DOMA SE ODLOČAJO
Pravosodni odbor Predstavniškega doma razpravlja ta teden o utemeljenosti obtožbe predsednika ZDA R. Nixona. Pred koncem tedna bodo člani odbora glasovali o obtožbi. Spodaj ob javljamo slike in kratke podatke o članih odbora, da bo čitate-Ijem lista lažje presoditi njihovo odločanje.
čelo o ločitvi vrhovnih oblasti m ne potreba po zaupnosti zvez na najvišji ravni popolne in ne-pogojene predsednikove posebne pravice do izvzetosti iz rednega sodnega postopanja, nato je izjavilo: Mi zaključujemo, da, kadar je temelj za uveljavitev posebnih pravic v odnosu na po sodišču zahtevano gradivo v kazenskem postopanju le splošna korist zaupnosti, ta ne more prevladati nad osnovno zahtevo predpisanega sodnega postopanja v nepristranskem upravljanju sodne pravičnosti.
Odločeno je, da mora Nixon izročiti zahtevanih 64 posnetkov zveznemu sodniku J. Sirici, ta pa bo nato odločil, kaj naj pride
v roke javnemu tožilcu L. Ja-worskemu, med tem ko bo vse ostalo vrnjeno zapečateno Beli hiši.
Javni tožilec je bil z odločitvijo Vrhovnega sodišča nadvse zadovoljen, dejal je, da bi on sam ne mogel odločiti boljše. Predsednik Nixon je preko svojega pravnega zastopnika Jamesa St. Claira izjavil sinoči, da bo v celoti izpolnil odločitev Vrhovnega sodišča v vseh pogledih. J. St. Claim je takoj naročil, naj začne pregledovati in pripravljati posnetke razgovorov za izročitev sodišču. Izjavil je, da bo s tem začel brez odlašanja, pa nakazal, da bo prešlo več tednov, predno bodo zahtevani posnetki pregledani in urejeni za predajo sodišču.
Vrhovno sodišče je odločilo jasno, da v slučaju spora v javni upravi in vladi, ono odloča, kaj je zakonito in kaj ni, ne pa predsednik ZDA, kot je to do neke mere hotel Nixon. Potrdilo je staro načelo rimskega in kasneje tudi britanskega prava, da tudi kralj ali katerikoli predstavnik suverenosti države m nad zakonom, ampak pod njim, da se ga mora torej tudi on držati.
Iz Clevelanda in okolice
Narodnostni festival—
Včeraj se je začel sredi Clevelanda “Narodnostni festival”, pri katerem sodelujejo vse narodnosti živeče v našem mestu in okolici. Narodna glasba, narodni plesi in narodna jedila so na razpolago obiskovalcem, razstavljeni pa bodo tudi izdelki narodnostne umetne obrti in kulturne stvaritve. Festival bo zaključen v soboto Z velikim ognjemetom na letališču Burke. Luči ne gore—
Mestni “utilities” direktor R. Kudikis je objavil, da je pregled pokazal, da ob avtocestah na področju Clevelanda ne gori redno do 20% cestnih svetilk. To je zelo porazna ugotovitev, xi jo sicer priznavajo tudi državni cestni nadzorniki, odgovorni za razsvetljavo. Njihov vodnik je izjavil, da žal nima na razpolago dovolj osobja, da bi sproti popravljali motnje. Obljubili so, da bodo najeli privatna podjetja, da bodo prišla pomagat k temu poslu. Normalno, pravijo, ne bo smelo biti ugaslih ob avtocestah, vhodih in izhodih z njih več kot 5 % !
Asesment—
Danes je 25. v mesecu, ko večina naših društev pobira asesment.
Zadušnica—
V .soboto, 27. julija, bo ob 6. zvečer v cerkvi Marije Vnebov-zete sv. maša za pok. Anno Stupar ob 2. obletnici njene smrti. Članom Društva sv.
Jožefa št. 169 KSKJ—
Tajnik bo pobiral asesment nocoj ob 6. do 7.30 v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Vse članstvo je vabljeno jutri, v petek, ob 7.30 zvečer v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Feliksa Korošca.
Indija upa na boljše
odnose z Ameriko
WASHINGTON, D.C. — Indijski poslanik T. N. Kaul je dejal, da upajo v New Delhiju na boljše odnose med Indijo in ZDA po obisku državnega tajnika dr. Henryja Kissingerja v In-I diji v letošnjem septembru. Kis-'jf l '	, • i linger naj bi ob tej priložnosti
/LClClTlJC VCSti 1 obiskal tudi Pakistan in Bangla-
K j deŠ’
Odnosi ZDA z Indijo se le počasi izboljšujejo od jeseni 1971, ko je Indija nastopila vojaško s podporo Sovjetske zveze proti Pakistanu. Poskusi odnose izboljšati niso bili posebno uspešni, vendar se zdi, da v Indiji spoznavajo potrebo po njihovem zboljšanju, ko se je dežela znova znašla v hudi gospodarski stiski.
WILLIAM S. COHEN .. .R., Maine...
33.. .lawyer.. .first term.. .top elected
Republican in his state ADA rating: 52% (liberal)
AC A rating: 27% (conservative)
WAYNE OWENS...D., Utah... 37.. .first term.. .lawyer... former administrative ass't to Sen. Edward Kennedy ADA rating: 76% (liberal)
ACA rating: 26% (conservative)
JACK BROOKS.. .0., Texas... 52.. . 11th term.. .served in state legislature while still in law school at U. of Texas ADA rating: 48% (liberal)
ACA rating: 25% (conservative)
HAROLD D. DONOHUE.. D.,
Massachusetts...
73.. .lawyer.. ,14th term... bachelor
ADA rating: 84% (liberal)
ACA rating: 8% (conservative)
THOMAS F. RAILSBACK .. R.,
Illinois...
42.. .lawyer.. .prison reform advocate... fourth term ADA rating: 40% (liberal)
ACA rating: 33% (conservative)
ATENE, Gr. — Nova vlada Caranianlisa, ki je prevzela vodstvo Grčije po umiku vojaške diktature v torek, je naglo obnovila ustavne svoboščine, izpustila politične jetnike in priznala Makariosa za predsednika Cipra. Sprejeta je bila z velimim navdušenjem doma, pa z obilico dobre volje tudi v tujini. Predsednik turške vlade Ecevit je pozdravil novo grško vlado in jo označil za korak dalje k svobodi in miru v tem delu sveta.
NIKOSIA, Ciper. — Novi predsednik republike Glafkos derides, predsednik narodne skupščine, je izjavil, da bodo nove volitve odločile, če se bo Makarios kdaj vrnil na mesto predsednika republike. Volitve naj bi bile izvedene v “nekaj mesecih”.
ANKARA, Tur. — Vlada je priznala, da je turško letalo napadlo in potopilo preteklo nedeljo turško vojno ladjo, pri čemer je bilo večje število mornarjev mrtvih in pogrešanih.
Senat bo zasedal po šest dni na teden tekom sojenja
WASHINGTON, D.C. - Vodnik demokratske večine v Senatu Mike Mansfield je dejal, da bo predložil svojim senatorskim kolegom zasedanje po 6 dni na teden tekom sojenja predsednika Nixona, če bo ta v Predstavniškem domu dejansko obtožen.
Sen. Mike Mansfield bi rad imel sojenje končano pred koncem leta, četudi pravi, da smatra Senat za stalno telo, katerega delo jesenske volitve in iz njih izhajajoče spremembe v prihodnjem januarju ne morejo motiti.
/tniERiSKA Domovi ima
/i-fvi f: i/1c-rv—■»gOiV»r
6117 St Clair Ave. — 431*0628 — Cleveland, Ohio 44103
___________National and International Circulation
Published dally except Wed., Sat, Sun., and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20:00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
■*€fH&=>83	No. 121 Thursday, July 25, 1974
Pravosodni odbor Predstavniškega doma pred odločitvijo o obtožbi Nixona
i.
Pretekli teden je pravosodni odbor Predstavniškega doma končal s pregledom gradiva in zasliševanjem prič o delih in postopkih predsednika ZDA Nixona v podporo ali zavrnitev očitkov, zaradi katerih je bil proti njemu sprožen postopek impeachmenta, drugi v zgodovini ZDA, prvi v tem stoletju. Predsednikov pravni zastopnik James St. Clair je bil ves čas zasliševanj navzoč in je na koncu dobil priložnost, da je obrazložil svoje stališče in ga utemeljil.
Med tem ko je John M. Doar, pravni svetovalec demokratske večine v pravosodnem odboru, predložil obtožbo predsednika Nixona in jo podprl z obsežnim gradivom, skupaj 306 strani, je Nixonov pravni zastopnik James St. Clair v svojem stališču ugotavljal, da ni trdnega pravnega vzroka za obtožbo Nixona, da ni nobenih dokazov za njegovo kršenje zakonov, v prvi vrsti ustave Združenih držav.
Zanimivo je, da je z J. M. Doarom potegnil pravni svetovalec republikanske manjšine pravosodnega odbora A. Jenner in je bil zaradi tega odpuščen, “ker je pozabil, za koga je bil dolžan delati’’. Mesto pravnega svetovalca republikancev je- prevzel njegov namestnik Sam Garrison, ki je nekdaj delal v uradu podpredsednika ZDA S. T. Agne-wa.
Odbor je pred načelno odločitvijo, ali je dovolj ugotoviti, da je predsednik ZDA “na splošno” bil površen v izpolnjevanju svojih dolžnosti, zlasti kot vodnik izvršne o-blasti, ki je dolžna skrbeti za točno izvajanje zakonov, ali je potrebno dokazati, da je predsednik zagrešil kako dejanje, ki je kaznivo v okviru veljavnih zakonov.
Demokratska večina v pravosodnem odboru se nagiba k stališču, da zadošča “splošna” ugotovitev, podprta s številnimi dejstvi, ki kažejo Nixonovo brezbrižnost do izvajanja zakonov, če ž,e ne kar naravnost opuščanje te dolžnosti. Liberalni demokrati trdijo, da je Nixonovih pregreh več kot dovolj za obtožbo in njegovo obsodbo ter odstavitev, med tem ko umirjenejši le dvomijo, če je tako in če bo javnost tako “obtožnico” sprejela in odobrila.
Republjkanci se na splošno nagibljejo k nazoru, da je treba dognati izrecne prestopke zakonov in dolžnosti, ki jih ustava predsedniku nalaga, ki so pri tem dovolj težki in škodljivi za obtožbo in sodbo predsednika ZDA.
To načelno vprašanje ne bi bilo -tako važno in kočljivo, Če bi bila Nixonova krivda očitna in lahko dokazljiva. Za enkrat to vsaj za splošno javnost ni, četudi ta dvomi v Nixonovo zatrjevanje, da on ni kriv vsega, kar mu očitajo. Nobenega dvoma ni, da je bil pri opravljanju svojih predsedniških dolžnosti zelo “prožen”, tolmačil jih je na široko, kakor je pač kazalo njegovim trenutnim potrebam. Pri tem je bil vendar toliko spreten in previden, da se je varoval o-čitnega kršenja zakonov in ustavnih določil, ki bi ga bilo možno dokazati.
Vprašanje je težavno tudi zato, ker naša dežela v politiki ni bila nikdar posebno tankovestna. Politiki so bili v izvajanju zakonov in predpisov vedno “prožni”, podkupovanje ni bila redka izjema,'“plačevanje” prijateljev nekaj rednega do začetka tega stoletja. Ne smemo pozabiti, da je pri predsedniških volitvah zmagovita stranka vse uposlen-ce zvezne vlade, ki ji niso bili po volji, enostavno odpustila in nastavila svoje. Dolga desetletja so se ti borili za zavarovanje in stalnost svojih služb. Kongres je zadevne zakone sestavljal tako, da so bili redno polni lukenj, ki so omogočale vladajoči stranki “kaznovati” nasprotnike in “nagrajevati” pristaše in podpornike.
Kot vse to drži, je vendar res, da je ameriška javnost na splošno hotela vedno na čelu ZDA spoštovanja vrednega, visoko moralnega človeka. Žal to večkrat ni bilo tako in naša kratka zgodovina ve o tem marsikaj zanimivega povedati.
Živimo v času, ko je morala v splošnem upadanju na vseh področjih človeškega udejstvovanja. Prenekateri so prišli do zaključka, da je moralno in prav, kar dela večina, kar večina odobrava! To je žalostno dejstvo, ki ne napove-ouje nič dobrega za bodočnost naše dežele. Ko postajamo “prožni11 na verskem, moralnem in vseh drugih področjih življenja, je skoraj nujno, da smo “prožni” tudi v politični morali.
Predsednik Nixon je, kot kažejo preiskave in v ne mali^meri objava njegovih razgovorov v Beli hiši, bil na splošno zelo “prožen” in širok, kadar je bilo treba’izpolnjevati zvezne zakone in ustavna določila. Ob vsaki priložnosti so te skušali raztegniti v korist zvezne vlade, vztrajno so skušali povečevati njeno oblast, manj skrbni pa so bili v izvrševanju obveznosti. Važen je bil vedno cilj, korist vlade, v veliko manjši meri in daleč zadaj — korist naroda! la miselnost je prevladala postopno tudi v krogu Nixono-
vih sodelavcev, tudi ti se niso menili dosti za določila zakonov, kadar so ti bili ovira njihovim načrtom in zamislim. Seveda so pri tem na splošno pazili, da ne bi bilo kršenje zakonov očitno, ker bi to obremenilo predsednika Nixona in njegovo vlado.
Če pretresemo delovanje Kongresa, Predstavniškega doma in Senata, brez težav lahko doženemo, da tudi tam politična morala ni ravno na visoki ravni. Dober del članov Kongresa verjetno ni dosti boljši od tistih, ki se morajo sedaj zagovarjati zaradi svoje udeležbe v pregrehah Watergate. Kdor je količkaj pazljivo sledil delu Kongresa skozi nekaj let, je uvidel, da se njegovi člani zelo vztrajno in skrbno ženejo za svoje koristi in pravice, da pa so veliko manj skrbni, kadar gre za koristi povprečnega državljana ali celo vse dežele.
Takim ljudem je razumljivo težko obtoževati in soditi postopanje Nixona. V tem je morda največ upanja zanj, da ne bo obtožen in če bo že obtožen, da ne bo — obsojen.
(Konec sledi)
mm mm
1
2 2
^iiiiiiiimmiiiisiiuiiiimiHHmiiiiimiisiiiiiiHiiimiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiisiiiiiiiit
Za prigrizek bomo imeli kranjske klobase in govejo pečenko. Zamočili jo bomo s kofetkom 'in razno močnejšo pijačo, ki daje korajžo, moč in dobro voljo. Za ples bodo skrbeli mladi fantje od “Strumbel trio” orkestra. Tudi balinarji bodo prišli na svoj račun, če ne bo “kise”. Vstop je prost.
Pridite torej upokojenci v velikem številu in pripeljite sorodnike in prijatelje s seboj, saj to je edini dan v -letu, da se snidejo “oldtajmarji” v prosti naravi in se prijateljsko pogovarjajo in obujajo svoje spomine.
Frank Česen, por.
BESEDA IZ NARODA
$
Vso srečo v zakonu!
i -
D. M. Grosel
EUCLID, O. — V soboto, 15. junija se je v cerkvi sv. Felicite na Richmond Heights poročila Denise Marie Grosel, hčerka Mr. in Mrs. Edwin Grosel iz Eucli-da, z Jerryjem Albertom Mc-Phersonom, sinom Mr. in Mrs.
Howard McPherson z University Heights. Poroko je opravil rev. John Kraker.
Družice mladi nevesti so bile sestra Delene Grosel, Linda Ne- Ivan Avsenik: kit, .Mary Kay McMahon in Rebecca Ailes (New York). Ženinov tovariš je bil Malcolm Howard L'ieber, poleg njega pa še Jeffrey Brickman in ženinov brat Howard McPherson.
Gostje so bili sprejeti na sva-tovščini v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Mlada poročen-ca sta odšla, na poročno potovanje na Paradise Island, Nassau, pa se po povratku naselila v Euclidu.
Oba, ženin in nevesta, sta graduirala na Ohio University.
Nevesta je zaposlena v šolskem sistemu Will oughfoy-Eastlake, ženin pa je akontant pri Euclid,
Inc.
Mlademu paru čestitamo in želimo obilo uspeha pri poklicnem delu in vso srečo v zakonu.
AD
stopil v semenišče. Po posvečenju je postal kaplan v Kočevju, nato pa je postal prefekt v Alojzij evišču v Ljubljani (malo semenišče). Ko so pa odprli 1905 Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, je tam postal najprej prefekt, nato pa profesor. V tem času je tudi doktoriral iz bogoslovja na Dunaju. Ko se je 1914 začela prva svetovna vojna, je postal profesor verouka na drž. učiteljišču v Ljub Ijani, kjer je ostal do 1932. Ko pa so ustanovili v Ljubljani teološko fakulteto, je bil imenovan za predavatelja pedagogike in katehetike. Pozneje je bil 12 let ravnatelj učiteljišča pri uršulin-kah v Ljubljani. L. 1932 je šel v pokoj ter ga tako uživa že 42 let. V župnijo sv. Petra je prišel pred 60 leti, ko je bil še profesor na ljubljanskem učiteljišču.
Veliko hvaležnih učencev in učenk ima g. jubilant tudi med nami v ZDA in Kanadi. Zelo dober njegov osebni prijatelj in tudi dobrotnik je bil rajni g.
V vlaku
J. s.
Piknik Slovenske šole v Oollinwoodu
Jožef Demšar -75 lel v službi cerkve
CLEVELAND, O. — Dne 7. jul. tl. je v Ljubljani v šent-peterski cerkvi praznoval 75-let-nico mašništva 97-4etni prof. dr. Jožef Demšar, ki že 60 let v župniji sv. Petra po svojih močeh pomaga v dušnem pastirstvu. .Slovesnosti so se udeležili
CLEVELAND, O. — V poletju smo, ko nedeljo za nedeljo o'dhaja-mo v zeleno naravo, da si naberemo sonca in moči za mrzle zimske dni. Sredi te dobe je piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Ta piknik bo v nedeljo, 28. julija, popoldne' na Slovenski pristavi.
Matere otrok vam bodo postregle z jedačo, očetje bodo pa pomagali gasiti žejo. Okrog 6. ure, ko se bo sonce malo nagnilo, bodo pa pri kapelici pete litanije, tako bo združeno dobro s prijetnim.
Gospodinje lepo prosimo za pecivo!
Vas pa, dragi prijatelji naše Slovenske šole, lepo vabimo, da pridete med nas in se -z nami' veselite lepe nedelje.
Na svidenje!
Odbor staršev
INDIANAPOLIS, Ind. — Pred prvo svetovno vojno se je vozila z vlakom Južne železnice na deželo dunajska gospa, dobra in pobožna žena. Imela je navado, da se je, če je šla mimo kakšne cerkve, pokrižala. Ko je namreč vlak pripeljal mimo božjepotne-ga svetišča Maria Enzersdorf, je lepo po svoji navadi naredila križ.
Tako javno izkazovanje vere pa seveda ni vsem všeč, posebno ne tistim, ki so “vero obesili na kol”. Nasproti te gospe je sedel neki tak moški. Ni se mogel zdržati in je začel ženo zaradi tega zbadati. Toda to pot ni dobro naletel. Žena ni bila le pobožna, ampak tudi neustrašena in ga je znala tudi tako zavrniti, da je zaleglo. Ko je možakar prenehal s svojim jezikovanjem, je dejala precej glasno, da s tudi drugi slišali:
“Vi, gospod! Tukaj sem jaz doma (in je pokazala svoje četo). Na svojih tleh pa storim, kar hočem. Ste razumeli?” Možakar je razumel, se obrnil in molčal.
Janez Kovačič
Piknik Federacije klubov upokojencev
EUCLID, O. — Federacija številni njegovi učenci in učen- klubov upokojencev sestoji iz 14
ke, duhovni sobrat j e z metropolitom nadškofom Pogačnikom. 135 narodnih noš in številni jubilantovi znanci iz Ljubljane in vse Slovenije. Tako častitljive slovesnosti doslej še ni bilo v kateri izmed drugih slovenskih cerkva v domovini. Metropolit je povedal v svojem govoru, da je 70-letnico mašništva doživel samo enkrat, namreč 1. 1960, ko je imel rajni prof. dr. Alfonz Devičnik železno mašo; diamantnega mašništva pa da še ni doživel.
Diamantni jubilant mašnik dr. Jože Demšar se je rodil 15. marca 1877 v. staroslavni Škofji Loki-. Dali so ga študirat v Ljubljano na takrat edino klasično gimnazijo. Po maturi 1895 je
klubov z okoli 3000 člani. Svoj glavni stan ima v Clevelandu. Seje ima po potrebi in sicer vsako v drugem Narodnem domu. Predsednik je Al Sajovec, tajnica Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, O: 44131. blagajnik Joseph Ferra, zapisnikar John Terček. Vsak klub je upravičen do petih zastopnikov.
Federacija priredi vsako leto skupni piknik, da se člani zabavajo in spoznajo med seboj. Letos bo piknik na Izletniškem prostoru (farm) SNPJ na Heath Rd. in sicer v sredo, 7. avgusta. Udeležba obeta biti velika, kajti razen številnih zasebnih avtov bodo vozili tudi busi od vseh petih clevelandskih klubov, iz Bar-bertona, Girarda in Detroita.
Kristjanom je potrebno več razmišljanja!
GARY, Ind. — Ko sem pred kratkim govoril z duhovnim vodjem našega cerkvenega društva presv. Imena Jezusovega in me je vprašal, zakaj ne pridem več na društvene sestanke, sem mu odgovoril, da se ne strinjam z delovanjem društva, odkar so vpeljali igro za denar (takozva-ni 50:50 club). V cerkveni veži prodajajo listke po dolarju, potem pa ob mesečnem sestanku izvlečejo listek; tisti, ki je ta listek kupil, dobi od cele razpro-daje polovico denarja, polovico pa ostane društvu.
Duhovni vodja društva je dejal, da na ta način dobi društvo denar in tako podpira cerkev. Če se jaz s tem ne strinjam, bi moral na društvenem sestanku predlagati, da se to ukine. Sem mu odvrnil, da bi tak predlog bil na mestu, še bolj pa bi bil na mestu tak predlog duhovnega vodja društva, ki bi to delovanje društva preprečil, predno se je začelo. Moje mnenje je, da je še vedno isti Bog, kot je bil takrat, ko je izgnal iz templja menjalce denarja. Seveda je bil s tem najin razgovor končan. -*
Opomnil sem znanca, da je bil v cerkvi pri sv. maši nezbran in raztresen, pa mi je odgovoril, kako naj. bi bil zbran, kp pa sta pred menoj bil dve ženski na pol goli. Ko sta ti in še več drugih takih šli k sv. obhajilu, mi je bilo pa kar malo preveč, nekako nisem mogel sam sebe prepričati, da sem res v cerkvi. Vprašal sem duhovnika, zakaj nikoli v cerkvi ne spregovorijo o dostojni obleki, pa sem dobil odgovor, da je želja cerkvenih predstojnikov, da se o tem ne govori, ker se bojijo, da bi se potem obisk vernikov pri sv. maši znižal. Torej je cerkvenim predstojnikom veliko bolj važno število vernikov v cerkvi kakor-to- kakšni so ti verniki in s kak-šnimi nameni pridejo v cerkev. Izgloda, da jih prav nič ne vzne- !
mirja dejstvo, da tudi radi tega verniki postajamo bolj versko brezbrižni...
Mi je rekel mož srednje starosti, bom šel pa k spovedi, ker že nisem bil dve leti, -saj pravzaprav ne vem kaj povedati in se ne smatram za grešnika. Kaj pa res tako pošteno živiš, ga vprašam! O jes. Sem sicer poročen, pa imam včasih tudi z drugimi ženskami ljubavno razmer j e;, ker me delodajalec preveč ne plača, mu včasih kaj malega odnesem itd.
Rečem: Če se ne motim, sem te videl prejšnjo nedeljo, da si šel k sv. obhajilu. O ja, ne grem velikokrat v cerkev, kadar pa grem, grem tudi k sv. obhajilu. Ker skoro vsi ljudje gredo, grem seveda tudi j az ...
Mislim, da so cerkveni predstojniki pred leti napravili veliko napako, ker -so preveč vneto vabili vernike k pogostemu sv. obhajilu brez spovedi... Kot kaže zgornji primer, danes mnogo ljudi — vernikov prejema sv. obhajilo nevredno . .. Duhovniki so v stiski radi tega in se zdi, da ne vedo, kaj storiti v tem oziru. Moje mnenje je, da bi bilo pravilnejše, posebno če upoštevamo, kako danes kristjani grešno živimo, da bi morali iti k sv. spovedi pred vsakim sv. obhajilom. Tako so spovednice postale prazne, obhajilne mize pa oblegane. Mislim, da je vredno raz-
mišlj ati o tem .. .
*
Ko se je v začetku tega'stoletja razpasel in ponekod tudi uveljavil ateizem, je Bog po svojih izvoljenih opominjal svet. Molite, molite, veliko molite za spreobrnjenje grešnikov! Povedali so nam, da je Marija obljubila, da, če se bo svet poboljšal, se bo Rusija spreobrnila in mir bo zavladal na -svetu ... Niso nam pa še povedali, kaj je rekla božja Mati, da se bo zgodilo s svetom v nasprotnem primeru, ako se ljudje na svetu-ne poboljšajo. Mislim, da je Marija to povedala ... Svet se ni poboljšal, pač pa hudo poslabšal, zato je Bog dal na zemlji zopet oblast hudobcu, ki ima sedaj obilo žetev. Kakor ob času' Jezusovega življenja na zemlji, ko je hudobec skušal Jezusa v postnem času in mu ponujal oblast na zemlji, ako njega moli, tako danes hudobec ponuja -kristjanom bogastvo tega sveta, če njemu služijo namesto Bogu.
Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi ...
Mislim, da bi bilo za kristjane zelo koristno, ako bi vedeli za vsebino zadnjega Lucijinega pisma, gotovo bi bili manj zbegani in se bolj obrnili nazaj k Bogu, ker bi tako vedeli, -kaj jih čaka, duhovniki pa bi bili lažje vršili svoje poslanstvo med verniki in jih pripravili na usodni čas...
promis pomagal ohraniti kristjane v komunističnih deželah, je zelo težko reči, če upoštevamo skrajno omejeno delovanje duhovnikov v teh deželah. Navadno smejo imeti le sv. mašo, krsti, poroke in pogrebi pa niso več lahka stvar. Ako imajo tam duhovniki dovoljenje za izdajanje časopisa, pa morajo tega pisati tako, da je všeč komunistom; ako je všeč komunistom) potem seveda ne more biti koristen kristjanom.
Veliko duhovnikov iz komunističnih dežel deluje po vsem svetu, pa je moralo svoje delovanje zelo omejiti zaradi komunističnega pritiska predvsem na domačo duhovščino, ki -potem daje navodila duhovnikom in misijonarjem po svetu za njihovo delovanje.
Nihče ne more služiti dvema gospodoma, Bogu in mamonu ne morete služiti! Bog je Resnica, Bog se ne spreminja, Bog je vedno isti...
*
Ko je- ateizem po drugi svetovni vojni spoznal, da so Združene države postale varuhinja svobodnega dela sveta in mu o-nemogočale naglo osvojitev sveta, je spremenil svoje načrte in se z vsemi silami vrgel za uničenje Združenih držav Amerike, katero uničenje so v prvotnem načrtu imeli na zadnjem mestu. Uspehi so bili nad vsa pričakovanja nagli. Onemogočili so a-meriško pomoč protikomunistom v Aziji, narodno vlado v Združenih državah pa onesposobili, da ne more uspešno °' pravljati svojega dela. To se je začelo- s predsednikom Kenne-dyjem In se bo nadaljevalo, dokler ne bo ameriški narod spoznal, da se svoboda preveč L-rabija in tako škoduje ne samo Ameriki, ampak celemu svetu.
Zelo je žalostno opazovati, kako z geslom za svobodo ameriški narod svojo -svobodo uničuje. O' sobne varnosti ni več in je le Še vprašanje časa, ko bo ameriški narod zahteval in dobil neke vrste diktaturo, ki bo skušala o-hraniti in rešiti, kar se bo dalo-
Takrat šelfe bo ameriški narod spoznal, kaj zadnja leta delaj0 ateistični in liberalni bogovi v Washingtonu in po celi deželi-
Lep pozdrav vsem čitateljend Stanko Mrak
iz naših vrst
Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo in uprava priljublj6' nega lista! Včeraj ste poročali) da bo povišana naročnina k1 kdor jo obnovi pred 1. avgu' stom, velja še stara cena.
Moja naročnina poteče koncem julija. Zato Vam priložen0 pošiljam denarno nakaznico za eno leto in dar za Tiskovni sklad. Ameriško Domovino zd0
Milijoni kristjanov po širnem svetu, ki so občutili ateizem na svoji koži, v Rusiji ali v Mehiki, Španiji, Koreji, Vietnamu in drugod, so prijeli za orožje in se borili proti temu zlu, ker so se prepričal^ da s komunisti in a-teisti ne more biti kompromisa. Milijoni so dali svoja življenja v tej borbi in- tako postali mučenci v moderni dobi. .. Slava tem mučencem, ki so dali svoja življenje za svoje pravo prepričanje, za Boga, za narod in domovino. Seveda bi Cerkev morala te mučence prišteti blaženim. Ker jih ne more in sploh o njih ne spregovori, naj nas ne vznemirja, Bog jih je že poplačal za njihovo zvestobo ... Jezus je rekel med drugim .. ..Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili, veselite se, zakaj vaše plačilo v nebesih je veliko . ..
Postala pa je ta borba za nas nepraktična in smo jo zavrgli. Del “krščanske” inteligence je
rada berem.
Z naj lepšimi željami za dober uspeh Vas prijazno pozdravlja#1 Vaša zvesta naročnica
Mary Preloga#
*
Toronto, Ont.' — Spoštovak0 uredništvo! Ker mi bo kmalu potekla naročnina, Vam pril3' gam ček za eno nadaljne leto 1,1 dva dolarja v pomoč listu. pam, da Vam s predčasno obn°' vitvijo prihranim delo.
/j Ameriško Domovino se#1 zelo zadovoljna in jo toplo Prl' poročam vsakemu Slovencu. Lepo pozdravljam vse, ki se trudite, da Ameriška Domovina s£ izhaj a.
Frances Mehi®
*
Commack, N.Y. — Cenj0#0 uredništvo! Priloženo Vam P0' šil j am nadaljno naročnino. meriško Domovino zelo rada b0' rem, posebno sedaj, ko sem b01" na in ne morem nič delati. Vidim pa še dobro, čeprav sem staj ra 89 let. Torej imam res dosti
^ cinjc, vcasin ruui napravil z ateisti kompromis ter! pletem, da mi hitreje mine -č'
se pridno rokujejo z ateističnimi krvniki... V koliko bo ta kom-
\ as prav lepo pozdravljam Katherine Pavli*
Society"
ONB FA1RLANE DRIVE
JOLIET, IL 60434
Since 1914 ...
• •. the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community.
half-a-century your Society has offered the finest in 'Jisuranca protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually Uriited in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, ^ory and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2- Scholarships for young women aspiring to become nuns.
Additional scholarships for needy boys and girls.
Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5. Bowling, basketball and Uttle league baseball.
6- Social activities.
^ Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officer*
President .................... Joseph J. Konrad
First, Vice-President ........ Ronald Zelran
Second Vice-President .......... Anna	Jerisha
Secretary .................... Robert Ml Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ........■.... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee ...............". Matthew Kochevar
Third Trustee................. Anthony Tomazin
First Judicial ................. Mary	;5tiola
Second Judicial ............... John	Kovas
Third Judicial —............... Frank	Toplak
Social Director ......i....... Nancy Owen
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
ČE SE SELITE
^Polnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Uvedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
*^17 St. Clair Avc.	Cleveland, Ohio 44103
^°j stari naslov:
Moje
IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
dvojni program za koroško gospodarstvo in njegova problematika
pa bi bilo tudi, "da bodo slovenske narodne organizacije končno pričele o tej problematiki več razmišljati, kot so razmišljale doslej. Prizadevanja za obstoj koroških Slovencev so namreč medtem postala najmanj toliko gospodarska prizadevanja kot so politična in kulturna.
n. t:
ga deleža na obsegu in rasti go- črpane, da pa je na drugi strani spodarstva. Prebivalstvo tega eksistenca kmečkih gospodar-obrobja se je v preteklosti bavi- štev že resno ogrožena. Ob nolo predvsem s kmetijstvom in vih industrijskih in turističnih delom v gozdu. Gozd je tod oko- podjetjih rastejo nova naselja li bil že od nekdaj pretežno' v la- kot gobe po dežju. Z njimi na-sti zemljiških veleposestnikov, raščajo tudi komunalni proble-vključno Cerkve. Ker kmetje ni- mi kot so kanalizacija, oskrba z majo v povprečju več kot 10 ha vodo, ceste itd. Nevarnost raz-zemlje za kmetijsko rabo in ker pada ekološkega ravnotežja posodi njihov dobršen del v sku- staja iz leta v leto bolj očitna.
pino gorskih kmetov, so njihovi Z drugimi besedami: Medtem Sžldst	ZSSR
potomci prisiljeni, da iščejo za-	ko v območju koroške gospodar-	. '
poslitve v drugih poklicih, v ve-	ske osi kulturno podobo člove-	BEIRUr, Lih. — Predsednik
liki meri,po 30 in več kilomer kovega okolja rušita koncentra- E§* i * * * *Pta Anvar Sadat je obdolžil trov od doma. Ta usoda je v	cija industrije in turizma ter ve-	SovJetsko zvezo> da skuša ovira-
zadnjih letih doletela tudi že se-	Čanje števila prebivalstva in na-	Egi!Pt v njegovi zunanji poli-
danje posestnike kmetij. Njiho- selij, jo na drugi strani na go- tlkL J razg°yoru z zastopnikom ve žene morajo opravljati dnev- spodarskem obrobju pričenjata tukalsnjega časopisa Al Hawa-no moško kmetijsko delo, ker se rušiti zaostajanje podeželja za dees Sadat Pojemal sovjet-mu sami morejo posvetiti kveč- gospodarskim razvojem in pre- ske vodrkke’ kei 30 odpovedali j emu v sobotah in ob nedeljah. komemo odseljevanje prebival- ok*sk etPptskega zunanjega mi-To ne hromi le proizvodne ka- stva. Če v tem razvoju pri ure- nkstia v Moskvi, kamor so ga pacitete kmetij, marveč tudi go- janju prostora ne pride do ukre-	sami Povabili-
spodarsko moč občin tega ob- pov dolgoročnega značaja, po- . isk J6 d°ločen za sredo robja. Medtem ko gospodarska tem Koroška že v nekaj letih U,ba’ ka 30 ocdožili na ok-moč tega obrobja upada, gospo- lahko zgubi svojo tako lepo- in ° el’
darska moč območja vzdolž, go- za turiste tako prikupno kultur- giptski predsednik Sadat so-spodarske osi iz leta v leto na-	no podobo. Upad interesa	turi-	f1’	da	30 ,v	Moskvi slabe volje,
rašča. Spričo tega razlike; v got	stov na Koroški v zadnjih	dveh' ^ •)e	Pre‘’e^ k politiki so-
spodarsko-socialni strukturi-, ko--	letih je,v tem pogledu dovoljno	e	ovan.!a z	ZDA, pri tem pa se
roškega prebivalstva naglo na-	svarilo.	ve	1 °	mani	menE za ohranitev
raščaio	xr -i , ,	t - dobrih odnosov s Sovjetsko zve-
x aSLcij o.	Koroška po takih ugotovitvan aT +	.
li i -i	-it	,,,	zo- Na to se je ponovno obrnil
od odstotkov koroškega poklic- ne potrebuje le razvojnega pro- za oro2-e jn n,^omesj.ne ^ ^
no zaposlenega prebivalstva de- grama za svojo gospodarsko os	L . f6 *
la v območju koroške gospodar- — kakor menijo pri koroški de- ka ’’ d ^ 0-b0^°r se ve no ca-
ske osi. Od njih dela 24 odstot- želni vladi — potrebuje ga pred- ---
kov v območju mesta Celovec,' vsem za svoje obrobje. Kar jel 15 odst. pa v območju mesta Be-' bilo za razvoj tega obrobja do-;
Ijak Na območje gospodarske slej napravljenega, je sicer upo-oši odpade 56.6 odstotka koro- števanja vredno, toda za gospo-ških stanovanj in 47.1 odst. raz- darsko prihodnost tega obrobja
to zdaleka ne zadostuje. V tem območju je sicer z dosedanjim pospeševanjem prišlo do gospo-
Odnosi med Kairom in Moskvo so tako postali zategnjeni in se še dalje hlade, namesto da bi se izboljševali. Odnosi Kaira z Washingtonom se med tem izboljšujejo in širijo na večje gospodarsko sodelovanje.
Britanija in Francija bosta omejili gradnjo Concorde letal na 16
PARIZ, Fr. - Velika Britanija in Francija sta se zadnji teden sporazumeli o omejitvi gradnje potniških nadzvočnih letal Concorde na vsega skupaj ! 16 namesto 19, ko je zanimanje za ta letala padlo. Svet dvomi v njihovo rentabilnost v sedanji obliki in pri sedanjih razmerah.
Concorde letala sta doslej naročili le Francija in Britanija, letalske družbe v drugih državah so se umaknile. Letalo naj bi bilo pripravljeno za vključitev v redni promet leta 1976 in bi naj potrebovalo za prelet Atlantika le 3 ure in pol.
MALI OGLASI
V NAJEM
lepo šest sobno stanovanje, zgoraj, z garažo na Bonna Ave. se odda Kličite 361-7540.
(122)
položljivih turističnih postelj.
Te številke zgovorno kažejo take razlike v gospodarski moči med koroško gospodarsko osjo in med taisto gospodarsko-soci-alne razlike, s katerimi mora računati prebivalstvo', če se preseli iz enega v drugo območje. V prihodnje se bo spričo teh razlik koroško prebivalstvo' še naglej e selilo iz gospodarskega obrobja v območje gospodarske osi. Nevarnosti, da bo spričo takih tendenc delež obrobja na številu koroškega prebivalstva še bolj nazadoval in da bo njegova gospodarska moč še bolj ohromela, se je mogoče izogniti, le če bo na področju pospeševanja gospodarstva na obrobju ukrenje-nega več, kot je bilo doslej. Ce se to ne zgodi, bodo tekom prihodnjih 20 let pričela razpadati poslopja vasi, po poljih se boota razpasla rman in osat, po travnikih in pašnikih pa grmovje in gozdni plevel.
Spričo takih nevarnosti je koroška deželna vlada pred kratkim sklicala konferenco svojega sosveta za urejanje deželnega prostora. Na tej konferenci je bilo v prvi vrsti govora o problematiki, ki postaja očitna vzdolž koroške gospodarske osi. Ob tej priložnosti je bilo zlasti ugotovljeno, da so kapacitete tega območja na industrijskem in turističnem področju skoraj iz-
SPOROČILO NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMOVINE
. S težkim srcem sporočamo našim zvestim naročnikom i^uugu.pu-m naročnicam, da smo primorani povišati naročnino na darske poživitve, toda bistvene I Ameriško Domovino. Borba za obstanek neodvisnega slo-gospodarsko-socialne razlike venskega dnevnika v Ameriki postaja vsak dan težja Ame-rned tem območjem in koroško riški listi in časopisi z velikimi nakladami izginjajo ker ne gospodarsko osjo s tem nikakor, zmorejo več stroškov, Ameriška Domovina je vzdržala in niso bile odpravljene. Nasprot- j premagala vse stiske in prihaja v slovenske domove po no. Te razlike so se — kakor je j ZDA, Kanadi in drugod že skozi 76 let. ravidno iz podatkov, ki so bili V zadnjih treh Mih so cene papirja in vseh ostalih navedeni na omenjeni konferen- stroškov naravnost zdivjale, saj je inflacija presegla že raci pri deželni vladi - povečale, j ven 10% na leto. Redna oskrba s papirjem je bila prekinje-rp * v i,!	-, •! treba ga je bilo plačevati po izrednih cenah, če smo ho-
silven8 NVl^am0	oroskl>tdi list kolikor toliko v redu izdajati. Te težave še vedno
encL Nase ozemlje je žara- mso resene m ni gotovo, kdaj se bo položaj spremenil. VSe-
d! tega, kei m bilo deležno sko- ijak0r se je cena papirja v dobrem letu skoraj podvojila, raj nobenega gospodarskega po- j Lastništvo Ameriške Domovine skuša kriti naraščajo-spesevanja zgubljalo na svojem ce stroške z varčevanjem, kjer je to le mogoče. Dobro se deležu na koroškem gospodar-, zaveda denarnih težav vseh svojih naročnikov, prav poseb-skem produktu. Nasi ljudje so no pa onih, ki so že v pokoju in žive od pičlih pokojnin, bili prisiljeni, da iščejo dela k0 je res treba gledati na vsak cent. Po pretehtaniu vseh
drugod, s tern SO morah poma-J možnosti in ob upoštevanju vseh okoliščin je lastništvo
gati k ekspanziji kapitala, kd jih! Ameriške Domovine prišlo do zaključka, da je edini izhod
je pozneje na domači grudi iz-j povišanje naročnine.	J
Povišana naročnina stopi v veljavo 1. avgusta 1974. Ameriška Domovina bo stala za celo leto od tedaj dalje §23 za ZDA, $25 za Kanado in ostale tuje države; $11.50 za pol leta za ZDA, $12.50 za Kanado in druge države; $7 za cetit leta za ZDA, $7.50 za Kanado in druge tuje države* $7 za petkovo izdajo.
Tistim naročnikom in naročnicam, ki žele naročnino obnoviti še pred 1. avgustom 1974 neglede na to, kdaj jim ta poteče, dajemo možnost, da naročnino plačajo še po stari ceni.
Vse naročnike in naročnice Ameriške Domovine prosimo, da skušajo naš korak razumeti in ostati zVesti listu in idejam, za katere se bori.
S slovenskim pozdravom
MALI OGLASI
CONDOMINIUM FOR SALE
Built 5 yrs. ago as a condo, not a changed over appt. 2 bedr., Itš baths, central air. Built-ins. Secluded off Babbit Rd., Euclid, with pool. Currently rented for $200 a month. Renter would like to stay 1 more yr. past October. $23,000.
486-5684
(x)
V najem
štiri sobe s kopalnico, spodaj, spredaj, klet, v bližini E. 71 St. Kličite po četrti uri 431-0840 ali 881-9215.
(122)'
HIŠA NAPRODAJ
severno od Lake Shore Blvd. Colonial z tremi spalnicami, zaprta veranda, formalna jedilna soba, dosti prostora za shrambo, klet, v dvajsetih. Park privileges Kličite 531-3352
-(124)
V NAJEM
štiri sobe, kuhinja in ikopalnica zgoraj nad trgovino. Na E. 55 St. in Prosser Ave.
Kličite 361-0076
-(122)
podrival. Medtem ko se je v zadnjih sto letih število koroškega prebivalstva povečalo za 66 odstotkov, je do leta 1971 po 22 občinah dvojezičnega ozemlja nazadovalo za 16.3 odstotka.
Tega nazadovanja še nikakor ni konec. Zato z vso upravičenostjo zahtevamo odgovor na vprašanje, kdaj bo tovrstne germanizacije koroških Slovencev konec. Tozadevnega odgovora je ostala sedanja koroška deželna vlada enako dolžna kot pa Simova in Wedenigova vlada ter vlade pred njo. Pričakovati
Išče stanovanje
Slovenka v pokoju, poštena, išče dve sobi z kuhinjo, zgoraj. Blizu Neff Rd. cerkve ali sv. Kristine, tel. 431-6582. ______________________-(122)
V najem
Oddamo 2 sobi, kuhinja in spalnica, starejšemu moškemu porč. $30 mesečno, zgoraj, na 1064 E. 61 Apt. 2. .
-(122)
Help Wanted — Female
Female Help Wanted
Domestic - Mature - Live in -Private Room, TV and Bath -Salary - 2 Small Children - Own transportation - Call 464-7150 after 4:00 p.m.
‘ -(132)
COOK
Also kitchen helper. Clean working conditions. Apply in person after 3 p.m.
20th Century Tavern 16525 Euclid Ave.
-(121)
SEWING MACHINE OPERATORS
Experienced preferred. East side. Call Mr. Walters, 451-5000.
(122)
MARY DEBEVEC, lastnica in upravnica
de-- i °r P° drugih pokrajinah in (jj/0 ak srednje Evrope se je tu-str T Koroškem gospodarska ^Ura v zadnjih desetletjih pre ,Ven° spremenila. Iz goratih go« e^°V irL njihovih dolin se pre^odarstv° in p r e b i v alstvo je Jnjeta v ravnino, v območ-So krornetnih žil. Na Koroškem Ura°.kraji na relaciji Spittal ob R&vVl%Beljak—-Celovec. To ob-ie Je zlasti v zadnjih tride-
V AJDU! 1 HILLU*
k ';einu pa še turizma. Na J slednjega v tem območju
Setih i V-v,	V zactn.lm tnae-
strj-Q doživelo vzpon indu*
ta
So	V LCiil UUU1U-UJ u
^jbopt Vi>hvala tam ležeča in T0 s 1 znana koroška jezera. iVtjp?, rbsko’ Osojsko, Baško in SV * atsko jezero. Ti kraji s Predstavljajo go-y ,sko os Koroške, n« Com°’čju pravkar Imeno valja T^Podarske osi, ki predstavno jet'° °dsE površine Koroške, biVai a 1869 našteli 105,000 pre-vela CeV' Takrat ie tam okoli ži-E'etjina koroškega pre-li j- S Va' Eeta 1972 je tam oko-Vel° že 252,000 oseb, to je
blizu 50 odstotkov koroškega prebivalstva. Vse te osebe imajo v tem območju svojo zaposlitev oz. kruh, od katerega živijo njihove družine.
Ostali predeli koroške dežele, tako' imenovano gospodarsko obrobje Koroške, predstavlja sicer štiri četrtine površine, toda le še dobro p o 1 o v i co prebivalstva. Pred sto leti sta v tem obrobju živeli še dve tretjini koroškega prebivalstva. Ker je število koroškega prebivalstva v zadnjih 1 sto letih naraslo za 66 odstotkov, ' izgleda, da je bilo to povečanje skoraj docela osredotočeno na o-
1 menjeno gospodarsko os. Število prebivalstva v koroškem go-
| spodarskem obrobju čedalje bolj
j stagnira. Marsikje, zlasti v Zilj-
' ski dolini ter v podeželskih ob-
! činah velikovškega, volšperske-
i ga, pa tudi celovškega okraja pa celo nazaduje.
j Še bolj kot stagnacijo in naza-
' dovanje v svojem gospodarskem razvoju občuti koroško gospo-! darsko obrobje upadanje svoje-
ČLANI PRAVOSODNEGA ODBORA PREDSTAVNIŠKEGA DOMA SE ODLOČAJO
Pravosodni odbor Predstavniškega doma razpravlja ta teden o utemeljenosti obtožibe predsednika ZDA R N ir ona Pred koncem tedna bodo člani odbora glasovali o obtožbi. Spodaj objavljamo slike in kratke podatke o članih odbora, da bo čitate-Ijem lista lažje presoditi njihovo odločanje.
WOMAN WANTED
To live in and care for elderly woman. Call after 7 p.m. 942-9250
________________________(x>
Male Help Wanted
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
MACHINE TOOL FINAL ASSEMBLER
PRODUCTION ELECTRICIAN
Experience necessary. Night shift premium 25č per hour.
LUCAS MACHINE DIVISION 12303 Kirby Ave., Cleve., O.
"___________ (122)
DISHWASHER - PORTER
room and board, salary. Paid hospitalization & vacation. Honest, sober. East Side country club. Call Joe Vislocky, 831-9400
(126)
JAMES R. MANiJ.D., Sol i Carolina...
64.. .lawyer.. ,thi, ' ternn..-discharged from ti « Army in '46 as It. Colonel at l : age of L .
ADA rating: 24% (liber.
ACA rating: 67% (conservativ,.
ROBERT McCLORY.. .R., Illinois...
66.. .lawyer.. .sixth
term.. .authored
Uniform Monday Holiday Bill
which “redesignated
certain holidays from calendar
dates to specific Mondays"
ADA rating: 36% (liberal)
ACA rating: 63% (conservative)
DEL3ERT L. LATTA.. .R.,
Ohio...
54.. .eighth term.. .lawyer... delegate to Inter-Parliamentary Union m . '
Abidjan, Ivory Coast. 73 AbA rating: 0% (liberal)
ACA rating: 85% (conservath?;
!■ LAWRENCE J. HOGA.'i.. ,R„
. Maryland...
| 46.. .lawyer, business 1 executive, writer, teacher, FBI agent for'. 3 years.. .third ter. i ADA rating: 0% (liber. )
I ACA rating: 70% (conservativ.,
JEROME R.WALDIE...D.,
California...
49.. .lawyer.. .fourth term.. .introduced impeachment resolutions President Nixon „
Oct. 23, 1973
ADA rating: 76% (liberal)
ACA rating: 12% (conservative)
HELP WANTED
Permanent Mold Aluminum Foundry
Second Shift (3:00 p.m. -11 p.m.)
Experienced Man
2 Shell Core, Operators 1 Band Saw' Operator
Will Train
6 Mulders
High base wages plus incentive, hospitalization, group insurance, steady work. Call Mr. Hoppman at 587-3440 or apply to him in person at' General Aluminum Mfg. Co., 5446 Dunham Road, Maple Heights.
1 i	(131>
{imiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiimmmiiimiimimiHimiHiiiiiimiiimiiJi j= Paul Keller	=
n CVET NAŠE VASI I
•mm	mm
.(iiiiiiiimiiiiiiimmmimnmmiiiiiiiimmiiiimimiuiiimmimniimmimiT
m
r^r/OTr^r7s\ir?»ir^ir^ir/gvir^ir?8\i^ir^irm^ir^i?^r^ir?i^r7^ir7ii\ir?8\ir?i\iraa,-a\i
m
“Tako je, Jože — in to ni sramotno. Sama sem si dolgo želela, da bi prišlo do tega. A žal — ni prišlo. Pa ti hočem povedati, Jože, zakaj se to ni zgodilo. Materi je bilo dobro znano, da si jih hotel vzeti. A sram jih je bilo, da bi se še enkrat poročili.” Jožeta je kar vrglo.
“Ker sem jih bil premalo ali sem jim bil zoprn?”
“Ne, ne, Jože, o tem ni govora. Ne vem, če boš mogel ti, kot moški, to razumeti: so ženske, ki jih je sram, da bi se v drugič poročile, posebno še, če imajo odrasle otroke. In naša mati so ženska te vrste.”
“Pa če jim nisem premalo in jim, nisem zoprn, čemu bi se pa potem sramovali?” je vprašal. “To je vendar neumnosti!” Videla je, da je ne bi razumel. Ta nežna zadeva je bila pač samo za ženske; moški so preveč robati za to. In dejala je:
“Mati se sploh ne bi več poročili, pa bodisi, da bi prišel tak ali tak ponje. In če bi se že poročili, bi le tebe vzeli, Jože. A tudi
NEPRIJETEN OBISK — Linda Lovelace je znana po svojih nastopih v erotičnih filmih. Ko je zadnjič prišla na Royal Ascot konjske dirke na Angleškem, ki jih običajno obiskuje britanska aristokracija, v čipkasti, popolnoma prozorni obleki, so jo gledali z začudenjem in odporom. Ni bila posebno dobrodošla.
tega niso zmogli. Če že drugače ne moreš, pa si razlagaj tgko, da so' imeli rajnega očeta preveč radi.”
To mu je šlo v glavo. Otožno je prikimal in spet vzel vajeti v roke. Vaščane sta srečavala. Jože je premišljeval: Take so ženske; ničvredneži so jim všeč, poštenjakov pa ne marajo. Tak ga je Mina vendarle spoznala! Bržkone ve za to tudi gospodinja in morda tudi drugi vse vedo. Zelo ga je bilo sram. Dozdeval se je kot kak predrznež, ki se je osmešil in so ga nato zavrnili.
“Mina,” je dejal, “najrajši bi šel že jutri proč.”
Preplašena ga je pogledala.
“Veš,” je izjecljal, “sram me je vpričo tebe, vpričo matere in vseh drugih. Rad bi šel kmalu od vas.”
Razumela je, kaj se godi v njegovi duši. Težka skrb ji je stisnila srce.
“Jože, kaj bi mogel pustiti mene samo — zdaj ob košnji in žetvi? Mati go bolni, Lojzeta ni — Bernard in Tone sta še otroka — kaj naj sama ostanem, jaz, dekle? Ali boš šel, preden si morem dobiti kako pomoč?”
Zardelih lic se je obrnila njemu.
Prvikrat v življenju je videl da so Minine oči solzne. Pa je pognal konja in odvrnil:
“Naj bo, Mina; žetve še počakam. A potem me moraš pustiti, da grem.”
Svojo veliko roko je položila na njegovo desnico in rekla:
“Zahvaljen Jože! Po žetvi pa le pojdi.”
Na osmo uro je šlo. Mina se je začudila, ko je dobila v veži mater, pripravljeno za odhod. Odvedla jo je v sobo in vprašala, kaj namerava. Mati ji je povedala, da je prišla Sobrovka, ki ve za Lojzetov naslov. Zdaj pa gre k njej, da dobi naslov.
“Kaj pa boste z naslovom?” “Moj Bog — pisala mu bom, da naj — da naj pride domov!” “Kaj pa naj doma?”
Mati je brezupno zakrilila 2 rokami. Mina je trdo, tiho in jedko nadaljevala:
“Ali naj popiva, kvarta, raz-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
PHOTO FINISHING
New photo finishing facility in Addison, 111. is looking for:
•	Pre-Splicers
•	Film Processors
•	Printers-B-W, Color
•	Checkers
•	Photo-Assembly •Maintenance
•	Quality Control
•	Supervision.
•	Trainees
An Equal Opportunity Employer
Call for an interview 628-0500
FOTOMAT LABS, INC. TRAINEES
For photo finishing in Addison, 111. Willing to work nights. Excellent fringe benefits. For interview call: 628-0500
FOTOMAT LAB, INC.
An Equal Opportunity Employer
OFFICE CLERKS
For new photo finishing facility in Addison, 111. Experience in typing, filing and public contact. Full time position. Hours 8 a.m. to 5 p.m. Call for Appt,
628-0500
FOTOMAT LABS, INC.
An Equal Opportunity Employer
(123)
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MAMA, STARA MAMA, TAŠČA IN SESTRA
Marija Prijatelj
ki je umrla 24. julija 1972
Dve leti je minilo, kar Te več med nami ni; a v naših srcih še živiš in živela boš do konca dni.
Žalujoči ostali:
hčerke: MICI in ŠTEFKA zeta: TONE in LOJZE vnukinje in vnuk in ostalo sorodstvo
Euclid, Ohio 25. julija 1974.
graja, lovi punice? Drugega vendar ne zna!”
V očeh se ji je iskrilo vse tisto sovraštvo in ves gnus, ki ga je Mina občutila spričo lenobe in nemarnega življenja. Mati je vzdihovaje sedla za mizo.
“Oh, naj pride vendar nazaj! Pomisli, da je v tistem pregrešnem gnezdu, v Hamburgu!” “Hamburg ne more biti hujši ko Loka.”
“S Šobrovim Matijcem je skupaj, s tistim iz prisilne delavnice!”
“Se še ne ve, kdo od njiju je hujši.”
“Ah, kako si neusmiljena, Mina!”
Mina ni koj odgovorila. Pomislila je, ali je ta materina beseda resnična. Da, resnična. Zares je neusmiljena. A neusmiljena in trda hoče biti in ostali. Tele materine roke, ki so ležale pred njo na mizi, so bile tudi trde, trde od trdega dela. A za otroke, zlasti za prvorojenca, so bile te roke dosti premehke. Mina se je spomnila, kako je nekoč mati, ki je bila sicer tako mirna, vsa jezna in polna hudih besed tekla k učeniku, ker je bil vendarle nekoč natepel Lojzeta. In župnik ni Lojzeta nič več maral za ministranta, pa mati vse leto ni šla v cerkev in tudi ni hotela ničesar darovati za novi zvon. Nekega drvarja, ki je zasačil Lojzeta, kako je razdiral ptičja gnezda, in je Lojzeta oklofutal, je mati za zmeraj spodila iz službe. In to se je zdaj maščevalo.
“Zakaj pa niste Šobrovke vprašali za naslov tedaj, ko je bila še tu?”
“Je odšla, preden sem jo mogla vprašati.”
“Gotovo je niste lepo sprejeli?”
Mati je molčala.
Mina je povzela:
“Mislim, da ni biloi prav od nas, ko smo Šobrovo Ančko spodili iz hiše. Brhko, delovno dekle je bila. Seveda pa ne vem, če bi bila imela toliko moči, da bi kot Lojzetova žena spravila svojega moža na pravo pot.” “Ona je bila dekla,” je užaljeno dejala mati, “in njen brat je bil v prisilni delavnici!”
Vstala je in se bližala vratom.
“Zdaj grem po naslov.”
Mina jo je rezko pogledala. “Lepo vas prosim, mati, nikar ne hodite! Neumno bi bilo klicati Lojzeta nazaj. Jaz ne dovolim, da bi prišel spet domov!” Mati se je v velikem začudenju okrenila.
“Ti ne dovoliš? Križ božji, kaj moja beseda nič več ne velja pri hiši?”
“Nič, kar bi nasprotovalo moji volji,” je s poudarkom odvr-
Kupujte v petek v mestu od 10. dop. do 6. pop. v podružnicah od 10. dop. do 9. zvečer. Mi dajemo i.i zamenjavamo Eagle znamke.
m
mayco
budget
stores
Prodaja! Damski 100% polieslerski hlačni kostimi
9.97
Regularno 13.97
Pripravljate skupaj vašo počitniško garderobo? Ne spreglejte te krasne kolekcije poliesterskih hlačnih kostimov v privlačnih potiskanih vzorcih in gladkih barvah. Dobra selekcija krojev, mere 10-13, izbira barv. Zal ne sprejemamo pismenih in telefoničnih naročil. Oddelek 85.
Budžetne obleke. V vseh trgovinah.
nila Mina.
“Ali se sklicuješ na pooblastilo?”
“Se. V poglavitnih zadevah se mora upoštevati samo ena volja — in ta je v tem primeru moja!”
Mati je prestrašeno pogledala hčer, ki je bila sicer tako ljubezniva z njo.
“Tako govoriš z menoj ? S svojo materjo? Se obešaš na pooblastilo? Preklicala ga bom!”
V ženi je vzplamtel poslednji ostanek lastne volje, ki jo je za- j netila preplašena ljubezen ma-1 tere.
Bodi tako ali tako, deset let! je le samostojno vodila tako ve- j liko posestvo in ga obdržala na j višku tudi v naj hujših letih.! Zdaj je začutila poslednjo moč v sebi.
“Tako. pa nisem mislila s tistim pooblastilom,” je dejala z 1 ostrim glasom. “Brezpravna ni- j sem hotela postati in da bi mi! lastna hči zapovedovala, tudi ne ’ dopuščam! Lojze bo prišel!” j
“Ne, ne bo prišel, vsaj V to hišo ne! Jaz tega ne dovolim, da veste, mati, in od mene za-
odstopila, a vsa reč je preveč bro zanj; denarja mu P1"1 resna. Prosim vas, ostanite še j smete poslati. ’ nekaj minut, nato pojdite k So-
ri:
visi to! Pooblastila ne morete1 brovki, česar pač ne morem več preklicati, ker ste ga dali, za : preprečiti. Seveda lahko pišete nedoločen čas. Prostovoljno bi i Lojzetu, če menite, da je to do-
Mati se je povrnila k 111 ‘ -a j nejevo
Trpko je dejala:
bila je še zmeraj nejev°
j
(Dalje prihodnjič)
1§74

V blag spomin na naše ljube matere
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR SO V GOSPODU ZASPALI NAŠA LJUBLJENA MATI, STARA IN PRASTARA MATI
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnimi srci naznanjamo, da nas je za vedno zapustila in bila poklicana za večno plač**0 po sklepu Vsemogočnega, v 80 letu starosti, naša nadvse ljubljena mama, stara in prastara man*3'
tašča
ANNA NADRAH
sa
ANNA STUPAR
ki je umrla 24. julija 1972
Kje ste ljuba mati, kje Vaš mili je obraz,
Kje je Vaša skrbna roka ki skrbela je za nas,
Kje si, mama naša draga, več ne čujemo Vaš glas, Kje je Vaše zlato srce, ki vedno je ljubilo nas,
Počivajte v miru, blaga mati,
Preljuba mati, v grobu tam,
. Žalujoči:
Sinovi: FRANK, WILLIAM, STANLEY in EDWARD Hčere: ANN por. ERJAVEC, ELEANORE Snaha: KATHRYN, LILLIAN in JUSTINE Zet; EDWARD
vnuki, pravnuki in. pravnukinje.
Cleveland, Ohio, 25. julija 1974.
Rojena je bila 24. novembra 1893 v Beli Cerkvi v Sloveniji. Umrla je 8. junija 1974.
V Ameriko je prišla leta 1910. Bila je članica Oltarnega društva in Marijine legije pri tari Marije Vnebovzete; Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ; Društva Mir št. 142 SNPJ in Macca-bee Hive št. 283.
Pogreb je bil 11. junija 1974 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Avenue in od tam na pokopališče Vernih duš na Chardon Road.
Hvaležno se zahvaljujemo č.g. župniku Viktorju Tomcu za daritev maše zadušnice in opravilo cerkvenih pogrebnih obredov. Organistu Janezu Riglerju se zahvaljujemo za spremljavo pogrebne maše na orgijah in lepo petje, pri katerem so z vso prisrčnostjo sodelovale članice Oltarnega društva in Marijine legije.
Č. g. Pavlu Krajniku se prisrčno zahvaljujemo za številne obiske na domu in vso dano duhovno oskrbo drage rajne, prav tako se zahvaljujemo iz srca sosedom in prijateljem za izkazano pozornost v času njene oslabelosti.
Bog naj obilo poplača vsem, ki so drago rajno prišli kropit v pogrebni zavod in molili
žalujoči:
za zveličanje njene duše. posebno še članic**1*1 Oltarnega društva in Marijine legije za skuP'“' glasno molitev.
Bog naj bogato povrne vsem blagim srce**1’ ki so tako bogato darovali za maše in dr**& dobre namene. Zelo smo hvaležni darovalce vencev in cvetja s katerim so okrasili v I*° grobnem zavodu njeno krsto.
Z vso hvaležnostjo se zahvaljujemo nos*1' cem krste, vsem, ki so se udeležili pogrel***0 maše in pogrebnega sprevoda prav na p0*10’ pališče.
Zelo smo hvaležni vsem, ki so nam izgubi naše ljubljene mame izrazili svoje s°*a ije, ustno, po telefonu in pismeno, vsem, ki f z nami sočustvovali in nas tolažili ter nam *** v kakoršnokoli pomoč.
Lepo se zahvaljujemo želetovemu pogrebnemu zavodu za vso izkazano postrežbo in skrbno vodenje pogrebnega sprevoda.
Nadvse ljubljena, draga mama. Z vso *s' kreno ljubeznijo žalujemo za Teboj; v mis*10 si vedno med nami. Molimo za večni mir, ^ naj ga bo deležna Tvoja duša v nebeški blm*e" nosti, kamor želimo priti za Teboj tudi mi Pre' ostali. Počivaj v miru!
hčeri;
ANNA TROBENTER in JOSEPHINE KRUTSO —
JOSEPH in STANLEY NADRAH — sinova;
WILLIAM TROBENTER — zet;
Vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O. 25. julija 1974.