Ameriška Domovina
NO. 106
■p.-.k:,:	\
AM€RICAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
/%' /1/1’ E RI
Senrmg Chicago. Milwaukee, Waukegan, Duluth. Joliet. San Francisco.
»taburfe New YMk. Tot^to, Mtatr..!, Lettbrta« Wibbip., Dmv.r“2SSl5€Sf1?o«^ «r. F™!*.. EockSprlbO
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 27, 1978
Neuvrščeni zborujejo
'Tito se je obregnil ob Kubo zaradi njenega vojaškega posega v Afriko na konferenci “neuvrščenih”, ki se je začela v glavnem mestu Jugoslavije. BEOGRAD, SFRJ. — Pretekli torek je bila tu odprta konferenca zunanjih ministrov “neuvrščenih” držav, rahlo povezale skupnosti 113 držav, ki bi naj ne bile vključene v nobenega od obeh blokov držav, ameriškega in sovjetskega, ampak ostale neuvrščene in nevtralne. Brenekatere od teh držav niso fie neuvrščene in tudi ne nevtralne. To velja za vrsto držav v Afriki, Aziji in v Latinski Ameriki.
Pomislimo le, da se prištevajo v skupino neuvrščenih države kot Kuba, Južni Jemen, Libija. Vietnam in Kambodža, Irak, Afganistan in Alžirija, Maroko Jugoslavija.
Novi grobovi
Ellen Laskowski Na svojem domu na 906 E. 76 St. je umrla 68 let stara Ellen Laskowski, roj. Braddock, vdova po leta 1976 umrlem možu Edvinu, sestra Josepha in Betty Adams, zaposlena do upokojitve kot šivilja pri Richmond Bros. Pogreb bo jutri, v petek, iz Zelotovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenub ob 8.45, v
nato na Kalvarijo.
Poštarji v New Yorku so se vrnili na delo
LETO LXXX — vol. LXXX
l Zadnje vesti
LONDON, Vel. Brit. — En dan
Sen. Melzenbaum kriv zapostavljanja ženskš
Glavna pomočnica sen. Me-tzenbauma, vodnica njegove pisarne v Washing-tonu, D.C.. je odstopila, ker ji sena tor ni hotel iz-enačiti plače z vodnikom pisarne sen. J. H. Glenna. WASHINGTON, D.C. — Glav-
Josip Broz Tito, gostitelj kon- na pomočnica sen. H.H. Metzen-jerence, ki se smatra za enega bauma, demokrata iz Ohia, Maimed ustanoviteljev te skupi- ry jane Due je odpovedala svo-
11e> je v svojem govoru ob od-
jo službo v protest, ker da sen.
#	I j	v jsfa v»t-ccc orx»
. lu konference zunanjih mi- Metzenbaum plačuje ženske
histrov 'smatral za potrebno o-Pozoriti neuvrščene države, da Se morajo bolj dosledno držati Neuvrščenosti.
“Vsa znamenja kažejo, da smo zopet prišli do nevarnega
,v —“	— ------iru io meseem je seaaj oasto-
^rizpotja,” je dejal Tito in po- piiaj ker ji senator ni povišal
vse članice skupnosti, naj ustvarijo učinkovita sredstva mirno in demokratično reše-vanje svojih sporov, ker bo si-^er prišlo do nastanka nove o-Plike kolonializma in tujega’ §°spodstva”.
Divjega štrajka je konec, toda del poštarjev je še vedno nasproten novemu sporazumu o kolektivni delovni pogodbi.
NEW YORK, N.Y. — Poštna uprava je objavila, da so se
carkev Filipa Nerija ob 9.30.	j" !?“,	V
to na K, WHO	' j	New Yorku, New Jersey]u m
Kaliforniji, ki so začeli v protestu proti sporazumu za novo kolektivno pogodbo divji štrajk, vrnili na delo. Poštna uprava je odpustila okoli 125 štrajkujočih in izjavila, da bo isto storila tudi z drugimi, ki bodo odrekli delo.
Glavni poštar William F. Bol-ger je dejal, da ne bo ponudil odpuščenim nobene pomilostitve, če se vrnejo na delo. Oni so bili odpuščeni in amen.
Med tem ni edinosti med vodniki unij poštnih uslužbencev. Oni v New Yorku trdijo, da zadnji sporazum za nje ni zadovoljiv, ker jim ne daje dovolj-šnjih povečanj plač. Za nje je 19.5% tekom prihodnjih treh let premalo.
Unija poštarjev v New Yorku bo prihodnji ponedeljek glasovala o tem, ali naj štrajka ali ne. Njen vodnik Moe Biller sodi, da bi njen morebitni štrajk potegnil za seboj tudi druge, kar pa glavni predsednik American Postal Workers Union E Andrews ne verjame. Po njegovem bo večina sporazum o-dobrila.
SENAT UKINIL ZAPORO DOBAV OROŽJA TURČIi
*
j Iz Clevelanda in okolice
Pozdravi iz Koroške—
stara Louise Brown, ki je bila umetno spočeta izven telesa svoje matere, vzbuja splošno
zanimanje zdravstvenih stro-	■i * avi .•* nurusne—
kovnjakov in javnosti, zdrav- Senat je na prizadevanje predsednijta Carterja končno ^ Iz lepe Koroške PošiIjajo svo-niki trdijo, da je normalen	ivivloc.'.....!	---------, ,	v. ™	«... : rim nriiatoliowi ,n
otrok. Ko se nekateri navdušujejo nad tem “Uspehom znanosti”, ga Katoliška cerkev
odklanja, ker otr*k ni bil spo-
7
HO
čet naravnim polom JERUZALEM, Izr. — Predsed-
izglasoval ukinitev prepovedi dobav orožja Turčin, jPrijateIiem- in znancem nesklenjeno leta 1974 v zvezi s turško zasedbo dela Ci- zc,rave Jože Erjavec, Janez Mra-pra, ko je postala ta prepoved huda ovira v odnosih med ZDA in Turčijo, pa tudi v ustalitvi južnega krila obrambe NATO.
WASHINGTON, D.C. — Pred-
je bila tam od preteklega januarja za pogajanja z Egiptom. Egipt je prekinil vse neposredna stike z Izraelom, ko je Izrael odklonil Sadatov na-mig, naj bi v znak dobre volje vrnil Egiptu del zasedenega Sinaja s Sinajsko goro in El
manj kot moške. Mary Jane Due je odvetnica s poznanjem Washingtona in je kot taka sprejela vodstvo pisarne sen. Metzenbauma.
Po 18 mesecih je sedaj odsto-
nik vlade Menachcm Begin je sednik JirrmW Carter Je uspel s šil reševanje ciprskega spora in včeraj razkril, da je Egipt spo- SVOjlim Prizadevanjem v Sena- pomagal k obnovi sodelovanja ročil, naj Izrael umakne svojo'tu’ ko ta Pretekli torek ukinil mecj ZDA, Turčijo in Grčijo ka-vojaško misijo ia Egipta, ki|zaforo ^bav orožja Turčiji in'terih sile sestavijano južno'kri.
s tem ustvaril možnost izboljša-|Io obrambe NAJT0 JAmerLski nja odnosov med ZDA in jTurči- delež pri tem predstavlja šesta
flota.
Za enkrat je pomoč Turčiji o-mejena na 175 milijonov dolarjev in bo ostala na tej ravni tudi prihodnje proračunsko leto, ko bo tudi vojaška pomoč Grči-„„„	_ +	ji dvignjena na isto raven,
raelce, naj ohranijo trdne P t>^°ier v prepovedl . ’e bl1 Predno bo mogoče dobave o-
rožja in vojaške opreme Turčiji v okviru pomoči obnoviti, mora za to glasovati še Predstavniški dom. Trdijo, da bo tudi tam morala Bela hiša trdno delati,, predno bo njen predlog prevladal.
mor in Janez Prosen.
jo, pa tudi med Turčijo in NATO. Kongres ZDA je izglasoval prepoved vojaške pomoči Turčiji, ko je ta poleti 1974 kršila določila o delitvi te pomoči, ker je =>	goro m ib. 0rož'ie’ dobavljeno iz ZDA, upo-
Arishem. Begin je pozval Iz-Ilab^a pid zasedbi dela otoka Ci-
trc|ne Pra- Smoter prepovedi je bil
plače od sedanjih $44,750 na $49,941, kot jo ima vodja pisarne sen. Johna H. Glenna, drugega zastopnika Ohia v zveznem Senatu, William R. White.
V uradu sen. Metzenbauma je skupno zaposlenih 44 oseb. Mrs.
naj	j„	-
živce.	| pripraviti Turčijo do čim hitrej-
VvASHINGTON, D.C. _______ Pri- umika s Cipra in pospeše-
manjkljaj v zunanji trgovini n^a P0§aianj 0 Cipru z Grčijo, ZDA v juniju se je zmanjšal d^ugo zaveznico ZDA in članico
za skoraj eno tretjino na l.G NATO-
bilijona. To je pomagalo do-' Zapora dobav orožja Turčiji larju do ustalitve na evrop- cilja ni dosegla, postajala pa je skih denarnih trgih, ne pa na vedno bolj huda ovira za nje. Japonskem, kjer je dolar da- zlasti pa tudi za izboljšanje od-nes dosegel nov najnižji tečaj nosov med ZDA in Turčijo ter 192 jenov, Fred dobrim letom za sodelovanje Turčije v NATO.
UStJU. IVI ID.
Catudi Tito ni omenil nobene Due je kot primer zapostavljale, je bilo večini takoj jas- nja žensk navedla, da ženska na °, da meri na sovjetski posegi čelu senatorjevega urada v Cle-Afriko, pri katerem s svojimi velandu prejema $14.000 letno, ojaslumi silami in z drugim o- ženska sličnega urada v Cincin-“pdjem sodeluje “neuvrščena”
■Kuba.
Bo Titovem govoru je zunanji Minister Zaira Umba Di Lutete
^knl, da je prišlo med njego-	LC puua^e, pa pojasnil, ca
deželo in Angolo do sporazu- ima moški v Columbusu obšir-a ° sodeiovanju, ki naj pre- nejše odgovornosti in daijše Ure, p e« kak nov vdor v Shabo, kot' je Zaire ponovno letos doživi- Sporazum je bil dosežen na 'Janiču vodnikov Organizacije riske enotnosti v Sudanu pre-teden v neposrednih raz-
natiju $13,000 letno, moški na čelu urada v Columbusu pa $20,000 letno.
Urad sen. Metzenbauma je potrdil te podatke, pa pojasnil, da
rovni zbor v okviru pomoči tujini.
Kongres izglasoval 112 milijonov za Mirovni zbor
v	ft*,-, WASHINGTON, D.C. - Pred
f>°Vorih med predsednikom Za- Istavdiški dom je izglasoval u. Mobutujem in predsedni- IP05^! Beli hiši v podpis kom-°di Angole Netom po posredo- jpromisni predlog, ki odobrava JnJu predsednika republike |112 ^Bj011^ dolarjev za Mirneje Sekou Toureja. Poseb-a komisija, ki jo bodo sestavek predstavniki Kameruna, lorije, Sudana in Ruande, bo ^bela, da bo sporazum v obeh 2avah izveden in izvajan.
^oliški škof je v NDR Proti vojaškemu Spanju mladoletnikov
šk f-LlN> NDR- — Katoliški Poz ^ V Vhodni Nemčiji so Za . v^ado, naj opusti načrt s^Voiaško vežbanje 14 in 15 let dolarjev, ki ga mislijo za-pvajati prihodnjo jesen. p0g° arji bodo imeli vsako leto n° teoretično učenje voja-Pje Predmetov, Pa tudi vežba-škiv,V strelianju in drugih voja-k dejavnostih.
rjj °tje svarijo, da bo to ustva-tep V	miselnost “prija-
...—žnik”, ki bo škodila sko °Vernu normalnemu člove-
4Sl!azvoju.
temenski prerok
p
Ver etezno oblačno z do 60% teiVli!tposti dežja in z najvišjo
Streljanje v Libanonu
se nadaljuje
BEJRUT, Lib. — Kljub pozivom predsednika Libanona Sar-kisa h končanju streljanja med sirijskimi četami v Bejrutu in milico v krščanskih predelih mesta, prihaja do teh vedno znova.
To streljanje povzroča napetost, ki utegne voditi do novih izbruhov sovražnosti tudi drugod. Vodniki krščanskih milic iščejo oporo pri Izraelu, ki je pred tedni poslal nad del Bejruta, kjer so Sirijci, svoja nadzvočna vojna letala, ki so letela tako nizko, da so se drobile šipe v oknih.
če vam je Ameriška Domovina res pri sren, ji pridobivajte nove naročnike!
je bilo za 1 dolar še nad 300 jenov.
PRETORIA, J. Af. — Vlada Južne Afrike je izjavila, da bi sprejem resolucije ZN z zahtevo, da pripade Namibiji tudi Walvis Bay pristanišče, ustvaril “zelo resen položaj” za celoten načrt proglasitve neodvisnost Namibije (Jugozahodne Afrike), ki je v upravi Južne Afrike.
SANTIAGO, Čile. — Odstavitev gen. Gustava Leigha kot načelnika Letalskih sil in njegova izključitev iz vojaške junte, ki vlada v Čilu, sta povzročili ostro politično krizo, ki se ho po sodbi nekaterih končala z odstopom predsednika gen. A. Pinocheta, poveljnika armade.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je vsem upo-slencem v Beli hiši dejal, naj se drže predpisov o prepovedi mamil ati pa “naj iščejo službo drugod”. Vesti, da večje število v Beli hiši zaposlenih kadi marijuano in uživa kokain, so močno javnost.
Nezadovoljnost T u r či j e in
Brežnjev se posvetuje s satelitskimi vodniki
„	____—j - —-	MOSKVA, ZSSR. — Leonid
njen spor z Grčijo hromita juž-' E Brežnjev je na letnem edmo-no krilo obrambe NATO in s ru na Krimu, kamor je povabil tem položaj Zahoda v jugo- na počitek in razgovore kot v vzhodni Evropi in na Srednjem preteklih letih tudi vodnike sa-vzhodu.	telitskih držav. Za enkrat sta
Predsednik ZDA je že spo- prišla tja predsednik ČSR Gu-mladi poskušal pripraviti Kon- stav Husak in vodnik Vzhodne greš do ukinitve prepovedi vo- Nemčije Erich Honecker, priča-jaške pomoči Turčiji, pa ni u- kujejo pa skoraj tudi še poljske-spel, podporniki Grčije in Cipra ga partijskega vodnika Edvarda so to preprečili. Carter ni odne- Giereka.
hal, zlasti ko so ga k temn spod- 1 Brežnjev in Honecker sta po bujali zavezniki v Evropi in razgovorih y ponedeljek pozva-glavni stan NATO. S podporo la k zmanjšanju napetosti v Ev-vodstva Senata je bila ukinitev r°pi in objavila zaskrbljenost zapore pretekli torek izglasova- zaradi “nevarnih” vezi med Žana v razmerju 57:42, z močnejšo hodom in LR Kitajsko, večino, kot so pričakovali.	j
Jody Powell, tiskovni tajnik ' predsednika Carterja, je dejal, J da je ta hvaležen za močno pod- j poro obeh strank v Senatu in da
Japonska odpustila vojaškega vodnika
TOKIO, Jap. — Vlada je od-je označil to glasovanje za “kon- stavila in odpustila gen. Kiromi struktivno in državniško deja- Kurisu, načelnika glavnega stanje’, ki bo okrepilo varnost ZDA na oboroženih sil, ki je v razgo-in notranjo povezanost ter trd- voru, objavljenem v časopisu, nost NATO.	trdil, da morajo vojaški povelj-
Tudi v glavnem stanu NATO niki v določenih slučajih nasto-v Bruxellesu so izrazili zado- piti v obrambi dežele brez pred-vznemiriia voljstvo nad korakom Senata hodnega ukaza civilnih pred-ZDA in izjavili, da bo ta pospe- stojnikov — vlade.
TIHA NAPETOST MED ZAHODNO NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO ZARADI iZROČITVE PRIJETIH TERORISTOV
Jugoslovanska policija je retirala še spomladi štiri najbolj znane nemške teroriste takoimenovane Baader-Main-hof skupine. Tedaj je bilo o-menjeno, da naj bi Jugoslavija zahtevala zamenjavo za a-retirarie nemške teroriste tako, da bi ji Zahodna Nemčija izročila nekaj hrvaških teroristov. V začetku sta obe strani uradno zanikali, da bi bila v razpravi kakšna zamenjava. Kjub temu je obstajala domneva, da se vršijo tajna pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo, zlasti še, ker je nemški državni tajnik Froe-lich nepričakovano odšel v : Beograd.
Po mučnem molku je nem
policija aretirala nekaj Hrvatov: v Koelnu dva brata Bi-landžič, v Frankufurtu Nikolo Miličeviča, v Saarbruecke-nu Ljubomira Dragoja in Franjo Gore ta. Poleg tega je prišlo v javnost, da je na seznamu Hrvatov, ki jih zahteva Jugoslavija, tudi nekaj takih, ki so bili že sojeni pred nemškimi sodišči in prestajajo v Nemčiji zaporno kazen, kot r«)r. Marko Krpan, Pavle Petrovič in Anton Kostič.
Ko je zadeva o aretacijah prišla v javnost, je med Hrvati v Zahodni Nemčiji zavladala velika n e g o t ovost Predstavniki hrvaških orga nizacij so začeli intervenirat tako pri oblasteh kot pri nem
S poti po Koi'oški pošilja pozdrave svojim prijateljem in vsem čitateljem lista tudi Ar-min Kurbus iz Fairfielda, Conn., vodnik znane pevske skupine Zvon”, ki je nastopila v Clevelandu letos na Slovenskem dnevu.
Svoji k svojim—
Znani rojak F. Tominc, lastnik City Motors, 5413 St. Ciair Avenue, se priporoča za odkup rabljenih avtomobilov in za njihovo prodajo. Preberite njegov oglas v našem listu!
Nakupi in prodaja nepremičnin—
V Ameriški Domovini oglašajo lastniki in prodajna zastopstva prodajo hiš in ponujajo njihov nakup. Veliko naših rojakov in rojakinj se je pohvalilo z zadevnim uspehom. Oglašajte v našem listu in berite redno oglase v njem. To bo v vašo lastno korist.
God in rojstni dan—
Prijazna ga. Ana Zallnick s 1058 E. 72. ceste je včeraj obhajala god in 80. rojstni dan. Dolgoletni naročnici našega lista k tema njenima praznikoma čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Romarjem v Marquette na Baragov dan—
Župnik rev. V. Tomc prosi vse one. ki so se prijavili za polet v Marquette na Baragov dan, da pripeljejo svojo prtljago v župnišče Marije Vnebovzete v petek zvečer in da so v soboto ob 5.30 zjutraj pred tem župniščem, da jih bo avtobus odpeljal na letališče.
Zdravstveno središče odprto za ogled—
Zdravstveno središče Hough-Norwood na 1465 E. 55 St. bo v nedeljo, 30. julija, od 2. do 5. popoldne odprto za ogled. Dur-rc nagrade m osvežila zastonj! Večina črnih članov mestnega sveta za odpoklic— Včeraj se je 12 cd 13 črnih članov mestnega sveta izjavilo za odpoklic župana D. J. Kuci-nicha pri glasovanju 13. avgusta.
ško časopisje priznalo, da Be- ških političnih strankah. Tudi
GnaPerat
uro okoli 82 F (28 C).
ograd zahteva v zameno štiri nemške teroriste osem Hrvatov, označenih, da so teroristi. Ta verzija je dobila potrdilo v tem, da je nemška
razne nemške osebnosti so bile angažirane. Časopisje je posvečalo precejšnjo pažnjo vsej zadevi.
Na konferenci nemških ka-
toliških škofov so tudi razpravljali o tem kočljivem vprašanju. Po sklepu, sprejetem na konferenci, so se škofje obrnili na nemško vlado s pozivom, da ne sme zlorabiti zaupanja, ki ga imajo emigranti v Zvezno Republiko. Med aretiranimi Hrvati res niso samo taki, ki imajo priznano pravico do azila: vendar je treba preiskati vsak konkreten primer z ozirom na državno-pravne pogoje v deželi, kjer vlada diktatura, kot je to primer v Jugoslaviji-
Tako preiskovanje mora seveda upoštevati tudi druge okoliščine. Dobiti politični a-zil ne pomeni, da se sme kriminalec, ali celo morilec, izogniti kazni s tem, da se pokrije s političnim plaščkom in da se preseli v drugo deželo. Tudi ne more država, ki dovoli azil, dopustiti, da bi se z
njenega ozemlja začenjale Poudarjati simpatije do hr-politične akcije s kriminalni- vatskih nasilnih aktov proti
pre- Titovi vladi bi bil prav tako slab svetovalec, kakor bi bilo in slepo odklanjanje zahtev na drugačni podlagi zgrajene dr-
mi metodami. Skrbno iskavanje vsake zahteve po iz ročanju spada pod resnost resnicoljubnost vsake pravne države.
“Škofje so storili svojo nalogo,” je zapisal člankar v Frankfurter Allgemeine Zei-tung z dne 15. junija, ko poroča o apelu nemških škofov zvezni vladi. Nato nadaljuje: “Zbistrili so javnosti vest. Kadar bi se pojavil sum, da bi iz golega oportunizma hotela vlada v Bonnu začeti kako kupčijo, ponujeno od vlade v Beogradu, morajo vedeti, da bi taka kupčija ne mogla ostati neopažena. Posebna pazljivost, ki jo katoliška Cerkev posveča v tem primeru Hrvatski, je škofe nagnila do tega, da so vlado opozorili na njene naloge v pravni državi. To in nič več!
zave. Pri tem je treba pomisliti, da bi se Bonn podal v nevarnost ponovnih izsiljevanj, če bi na vsako tovrstno zahtevo pristal samo, da bi za vsako ceno dobil v roke iskane teroriste. Na ta način se lahko nekaj takega zgodi v vzhodnem Berlinu ...
Poleg tega bi bil tak način v nasprotju z načelom prav-on urejene države, četudi gre za teroristične zločince, in je malo verjetno, da bi preprečil teroristom v naši deželi njih obstanek.
Opozorilo škofov, naj vlada v Bonnu ostane zvesta obstoječim zakonom, ki so v veljavi, zasluži vse upoštevanje.”
S. S.
Sndira Gandhi opažena
NEW YORK, N.Y. — Vlada Indije je uradno obtožila bivšo predsednico vlade Indiro Gandhi pretekli teden, da je kršila zakone tekom zadnjih parlamentarnih volitev, ko je prisilila podjetja, da so ji dala na razpolago vozila za volivni boj.
Sodnik S. D. Jain je pozval Indiro Gandhi in pet njenih sodelavcev pred sodišče 23.. avgusta. Predsednik vlade Desai je v zvezi s tem izjavil, da Indira Gandhi ne bo prijeta in zaprta, četudi zakon to predvideva.
Moskva imenovala novega poslanika za Peking
MOSKVA, ZSSR. — Vlada je imenovala Ilijo S. Ščerbakova za novega poslanika ZSSR pri LR Kitajski en mesec potem, ko je bil njegov prednik pozvan domov.
Ščerbakov je star 66 let in je bil svetovalec poslaništva v Pekingu v letih 1963-1964 ter nato v letih 1964-1947 poslanik ZSSR v Hanoiu.
Ameriška Domovina
/»•(1/1 «T M ■ I%i— MO(V» *
—---------------------------------------------. ■.iiBinnfiiiim iey
9*£8WSr*t' v	******
6117 Si. UiAlli AYE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo

No. 106 Thursday, July 27, 1973
s svojo taktiko razkrajanja in pomehkuževanja slovenskega človeka. Nad starimi so obupali. Čakajo potrpežljivo, da izumrejo, vse upanje postavljajo na novi rod, ki 'dorašča iz družinski še niso imele direktnega stika z rdečo zlobo pri nas. Žal, da imajo vsaj delne uspehe.
Obisk in rojstni im
Glas vpijočega v puščavi
Imeni dveh mož, ki hočeta svobodnemu svetu dopovedati, kaj je komunizem in v čem je njegova stalna nevarnost, zasledimo kaj pogosto v časopisih: Aleksej ool-
ženicin in Eudocio Ravines.	XT u
Solženicin, ki je za svoje pisateljsko delo dobil Nobelovo nagrado, je bil rojen in vzgojen v komunističnem o-zračju sovjetske Rusije. Bil je oficir v drugi svetovni vojni, odlikovan za hrabrost, toda postal je političnim nadzornikom nezanesljiv, ker je imel nevarno navado, da je v§ako stvar imenoval s pravim imenom. To je bilo dovolj, da so ga aretirali, degradirali in poslali v zapor, naiprei v zloglasne moskovske ječe, nato pa za dolga letna “otočje Gulag” na prisilno delo. Pod pritiskom svetovnega mnenja je po velikem trudu dobil dovoljenje, da sme oditi v tujino.
Kot pisatelj svetovnega slovesa sedaj v ZDA govori in piše o razmerah v svoji domovini, o nevarnostih komunizma in o potrebi neprestane pažnje m borbe proti temu pogubonosnem zlu. Žal so njegove ugotovitve sicei predmet velike pozornosti, nihče pa, ne javno mnenje, ne tisti, ki ga vodijo ali predstavljajo, ne store ničesar, da bi se temu zlu postavili resno v bran.
Eudocio Ravines je publicist, ki je imel mnogo stika s komunisti. Kot sin Latinske Amerike je v svojem optimizmu videl v komunizmu edino pot, da se zlomi fevdalni sistem v njegovi domovini, Peruju, in da se^ da revnemu sloiu pravica do dostojnega življenja. Rdeča internacionala ga je, navdušenega in zmožnega, pritegnila v svoje vodilne vrste. Šolal se je v Moskvi, opazoval je lahko usnehe rdeče revolucije na življenju ruskega človeka, ki je bilo vse kaj drugega, kakor pa doktrina, ki je ob-Ijubljala človeku raj na zemlji.
Ker je tudi ta mož imel navado, da je svoje mnenje javno povedal in branil, je bilo njegove k ari j ere konec. K sreči je zasumil pravočasno, kaj se pripravlja m posrečilo se mu je umakniti na varno. Ne v počitek m molk, amnak v delo za poučevanje nevednih in zapeljanih ljudi o tem. kaj jim komunizem obeta — in o tem, kar jim v resnici dn.
Seveda sta oba ta moža tako boliševikom v Rusiji, kakor tudi tistim, ki v deželah svobodnega sveta delajo za končno zmago rdeče ideje, neznansko na poti. Skušajo ju svetu pokazati kot dva čudaška razočaranca, katerima ni mogoče verieti, kar govorita in pišeta, in ki vsako resnično napako, ki se tudi pod rdečim režimom lahko zgodi, povečata in posplošita z očividnim namenom, da^bi očrnila vse, kar razumemo pod pojmom komunizma. Ža-libog imajo te razlage neredko uspeh.
Lenin pravi, da je med komunizmom ter svobodo m demokracijo mogoče le eno vprašanje, .vprašanje sile do uničenja. Ta Leninova teza je ena najvažnejših v njegovih navodilih, kako pomagati komunizmu do svetovne zmage. Čudno pa je, da komunisti vedno govore o miru in podpirajo po svetu vse ustanove, ki govore o miru. In to resno mislijo.
Komunisti se vojske boje. Je preveč tvegana, ker se zavedajo, kakšno je navdušenje za boi med hjhovimi državljani in koliko velja njihov vojni stroj. s_ katerim naj bi zavojevali svet. Zmagati morejo le tedaj in le tam, kjer jim je uspelo na miroljuben način razkrojiti demokratično 'družbo, uspavati človeka v udobju pridobitve-nega sveta, prepričati ga. da je edina ustanova na svetu, ki hoče človeku mir in udobje, sovjetska Rusija, tako o-klevetana in osovražena od zapadnih imperialistov.. Je že skrajni čas, pravijo, da osebe, ki danes vodijo oba tabora, rečejo končno besedo, se sporazumejo in tako zagotovijo človeštvu mir za vse čase.
O tem pronicanju rdeče mirovne ideje v naivni de-rnokratnični svet je nedavno Solženicin govoril. 20.000 študentom na, Harwardski univerzi. Med glavnimi odgovornimi, da ie tako. ie imenoval birokrate, politike, intelektualce vseh vrst. ki so ponižali človeško dostojanstvo s svohmi pisanji in izjavami.
Med nie ie upravičeno prištel tudi tiste, ki se hočeio navdušeno boriti za človekove pravice na tak način, da puščajo svobodno demokratično družbo na milost in nemilost v rokah zločinskih skupin ali posameznikov in se zavzemam za tiste, ki jih je zasačila roka pravice, kot bi bili vzdolžne žrtve svoiih režimov.
Brez dvoma ie to eden velikih uspehov mednarodnega komunizma pri razkrajanju naivnega in samoljubnega Zahoda, ki živi y nhiru in udobju. Prav to pričakuje komunizem. Ko bo družba sama do dobra nagnita, pride na vrsto Leninova teza: sila, vojska. In zmaga!
Mi, ki smo bili v neenakem boju navidezno premagani in ki smo plačali s hekatombo mladih življenj svoj boi za svobodo vemo, da naš narod dejansko še m premagan, To vedo tudi oni, ki ga vladajo. Zato nadaljujejo
BESEDA IZ NARODA
Zahvala o! felagoslovISvf novega mkm Slovenskega liojifjevišča v Oorid
CLEVELAND, O. — Gospa Terezija Korošak iz lepe Štajerske je prišla nedavno na obisk v svoj rodni Cleveland, obiskat svojo mamo Terezijo Kavaš, brata Majka Kavaš, svakinjo Angelo, sestro Marijo Furjan, svaka Franka, nečakinji Rose Mary in Frances ter nečaka Franka.
Spodaj podpisana prijateljica obeh družin, Kavaševe in Furjane ve, prijazni obiskovalki od
Saj je imel svoj značaj. Toda bil kbm ne znajo, ali pa nočejo o-je prelat, dekan teološke fakul- branj ati in poživljati slovenske tete, temeljit teolog, strokov- zavesti. Zdi se pa, da tudi prelij ak v cerkvenem pravu, po- malo molimo za svoj slovenski memben ideolog, vodilna oseb- narod v domovini in v zdorm nost v zdomstvu. Nihče ga ni stvu. Kako so npr. poudarjali nadomestil.	! potrebnost molitve za narod-
V Clevelandu v ZDA je 16. ! pok. arhitekta Jože Plečnik, pro-novembra 1959 umrl škof dr.1 fesor Ernest Tomec, dr. Lam-Gregorij Rožman, junak v boju:bert Ehrlich, škof dr. Gregorij proti brezbožnemu komunizmu,! Rožman! Zamislimo se! doslej naš naj večji slovenski izseljenski apostol, ustanovitelj
Dr. Filip Žakelj
_o------
/Z NAŠIH VRST
in skrbni oče svojega Škofovega zavoda. Sam ljubi Bog ve, kaj smo slovenski zdomci, pred-srca želim, da oi se dobro poču-. vsem pa slovenski semeniščniki tila med svojimi dragimi. ^ |in gojenci njegovega zavoda z|
Vam, draga mama Kavaš, Pa ! njim izgUbili. Hitro smo spozna-i HarrLhnrcf Pt Snoštova-iskreno čestitam k 80-letnici £ kakšBega pomena j. M1
svetniški mož za nas. ^	Ijava celoletno naročnino za A
Slabe tri mesece za škofom meriško Domovino. Z listoia Rožmanom, 14. februarja I960,'smo zei0 zadovoljni, se je poslovil od nas profesor, j yas najlepše pozdravljata Politik, časnikar, urednik in ' Mr_ in Mrs_ Anthony MatkovF predvsem sociolog dr. Ivan Ah-	*
rojstva in se z Vami veselim, da ste za ta lep in visok rojstni jubilej lahko pozdravil in objeli svojo ljubljeno hčerko. Mi vsi Vam želimo mnogo nadaljne sreče, dobrega zdravja in vese-
Ija ob ljubljenih sorodnikih ter , čin; slovenskemu narodu je Bog Acton; 0nt. — Spoštovano U' se dolgo zadovoiino življenje. |dal tri velike duhovnike socio- redništvo! Pošiljam denarno na-Vasi hčerki, gospe Korošak, jj0ge; Janeza Ev. Kreka, dr. ]caznico pa želim, da se srečno vrne do-
Vodstvo Slovenskega Alojzi-, jevišča v Gorici (Italija) se toplo zahvaljuje .Odboru za po-
Vsem dobrotnikom Bog plačaj!
Ako še kdo želi darovati v ta
moč novemu Alojzijevišču iz namen, naj pošlje svoj dar na
Clevelanda, ki se je nesebično in požrtvovalno prizadeval za zbiranje sredstev, s katerimi se je uresničil ta pomembni podvig. Ob tej velikodušni pomoči je Alojzijevišče že pokrilo precejšen del nastalih stroškov. Obstaja pa še dolg, ki ga bo treba poravnati in zavod računa tudi vnaprej na razumevanje vseh tistih, ki so jim pri srcu slovenske ustanove na italijanskem Primorskem, tako pomembne za ohranjevanje slovenstva in krščanstva.
Kot je bilo že od drugih priložnostih omenjeno, so iz tega zovoda izšli v osemdesetih letih njenega obstoja najbolj požrtvovalni narodni in kulturni delavci na Primorskem in številni zavedni duhovniki. Zato je Alojzijevišče v Gorici edinstven spomenik požrtvovalnosti in zavednosti slovenskih ljudi, saj je bil njegov prvi dom v nekdanji Ulici Soškega mosta (danes uli-
sledeči naslov:
Kati Burjes,
29478 Vinewood Dr. Wickliffe, Ohio 44092 Odbor
ca Don Bosco) v Gorici, zgra- pomerijo z žogo
jen z darovi, ki so jih nabrali med slovenskim ljudstvom po vsem Primorskem.
Po zadnji vojni pa je zavod nudil gostoljubje številnm gojencem od Trsta,, mimo Gorice,
¥ narav®!
EUCLID, O. — Poletni meseci hitro beže. Ne moremo jih zadržati, da bi se do polnosti naužili sonca, toplote in proste narave.
Nedeljo za nedeljo se odpirajo široke vrata Slovenske pristave za razne piknike. Prihodnjo nedeljo, 30. julija, prireja tudi Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti svoj vsakoletni šolski piknik. Poleg drugih prijetnosti in privlačnosti bo vključe-vol tudi dobitke.
Zanimivo je opazovati, koliko mladostnega veselja prinesejo otroci na (piknike) Pristavo. Najbolj priljubljeno je za vse plavanje v prijetni vodi plavalnega bazena. Večji se radi na športnem
mov
drage.
na Štajersko med svoje Slavica Turjanski
Fodfružiiiea ŠLII lil
CLEVELAND, O. — Podružnica št. 41 Slovenske ženske zveze je objavila-izbor nove tajnice Valerie Vadnal-Fortuna, ki živi na 1002 E. 178 St., Cleve-
za obnovitev naročnik Aleša Ušeničnika in dr. Ivan-i jn prispevek za tiskovni sklad-
Ahčina. Za dr. Ahčinom je na- j stala- velika praznina, ker skoraj ! po tridesetih letih ni med slo- j venskimi duhovniki ne doma ne I v tujini vstal kak sociolog več- j j ega pomena, ki bi ga v tako 1 zmedenih socialnih razmerah
Lep pozdrav uredništvu i11 vsem sodelavcem!
L. Petrič
#
Joliet, 111. — Ves čas, 'odkf sem v Ameriki, rada berem meriško Domovino. Brez nje
A'
zelo^ potrebovali. Eden je sicer bilo res žaiostno. Upam, da končal sociologijo na lovainski |.q gg dolgo redno obiskovala
univerzi, drugi na Gregoriani v Rimu, a prvi se je posvetil duš-
land, Ohio 44119. Članice so pro- jnemu pastirstvu med izseljenci
‘drugi pa je vse skupaj pustil.
igrišču, drugi pa zopet pretak nejo vse kotičke Pristave in že kažejo zanimanje za odkrivanje skrivnosti, ki jim jih v obilni meri nudi narava.
Iz zaprtih domov, iz ozkih
Slovenske Benečije pa do Ka- i hrupnih ulic mesta, se otroci nalske doline, ki so obiskovali |znaj dej o, v prostosti narave, ki slovenske šole v Gorici, in tako j j ih za nekaj uric vsa osvoji in povezoval ves slovenski svet na J nadvse osreči. 4 Mlado telo po-italijanski strani Primorske. jtrebuje narave, da se v počitni-Kako pomembno narodno in ških mesecih dobro razgiblje in
šene, da pošljejo članarino na njen naslov ali pa jo pokličejo po tel. 531-5191.
Prihodnja redna seja Podružnice št. 41 S2Z bo 19. septembra ob dveh pnpoldne v običajnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road, Vse članice prijazno vabljene!
C. Wolf
Lepe pozdrave vsem pri li^11' Lojzka Verbič
Richmond Heghts, O.
__ pri'
Odšli so npr. tudi vsaj štirje Tozen je ček za enoletno naW
frančiškani s tega sveta, po-|nin0) ostanek pa za tiskov: membni za begunski in izseljen- 'shlad.
skl svet:	p. dr. Hugo Bren (8. j Hvala Vam za ves trud in P0'
dec. 1978 bo preteklo ze 25 let giljanje slovenskega
dnevni^'
d'
Eoimmm umi ¥ IrgeiliiS Eaprf §¥ep vrata
po njegovi smrti), p. Kazimir Dospe sicer z zamudo, a je W1 Zakrajšek, p. Odilo Hajnšek, no dobrodošel. Lepo pozdravi)3 p. Bernard Ambrožič. Koliko je
vsak pomenil!	i	Miro in Mari Celestin3
Kolika vrzel je npr. nastala	*
tudi za nekaterimi laiki v izse- Holley, N.Y. — Prejeli Ijenstvu! Naj omenimo npr. le: obvestilo, da nam poteče rLar0,)j dr. Miha Kreka, dr. Jožeta Ba-! nina. Ameriško Domovino
saja, Marjana Marolta, Ruda-močno pogrešali, zato obna'
.vi3' ri'
1 mo naročnino za eno leto in P
list3'
nekaj v podporo
krščansko poslanstvo je Slovensko Alojzijevišče v Gorici o-pravilo in jo še vedno opravlja za vso slovensko primorsko skupnost, dokazuje tudi dejstvo, da so bili gojenci najvidnejši zastopniki kulturnega in samostojnega političnega slovenskega življenja v italijanskem delu Primorske.
telesno in duševno utrdi. Kmalu bo zopet nastopila šola in mo-' či, ki si jih bodo nabrali v naravi v poletnih mesecih, jipi bodo med šolskim letom prišle zelo prav.
Zelo pomembna pa je povezava slovenskih otrok kakor tudi staršev med seboj. Prijateljstva, ustvarjajo v mladosti,
______ iki se ustvarjajo v mladosti, se
Da bo zavod mogel prebroditi rada nadaljujejo tudi v poznej-sedanje težave, bodo imeli po-j šem življenju in spomini na prisebne zasluge tudi Slovenci v jjetne dogodke otroci ne bodo Ameriki, ki se velikodušno od-j tako hitro pozabili. Slovensko zivajo s-prispevki, zavedajoč se [šolo otroci pogosto obiskujejo z
nejevoljo, ki pa jim šola pripravi kaj prijetnega, je vsa nejevolja pozabljena!
Starši, pripeljite v nedeljo svoje otroke na prijetni Slovenski piknik. Nikar jih ne prikrajšate za to prepotrebno veselje. Pripeljite s seboj tudi pri-
B U E N O S AI R E S, Arg. —
Menda se je pred nekaj meseci prvi oglasil rev. Julij Slapšak iz Clevelanda: “Iz Trsta in s Koroške prihajajo glasovi, da bo Rozmanovega zavoda k o n e c.
Kako je vendar s to zadevo?” —
Župnik Janez Malenšek je približno takrat ves začuden vprašal: “Ali je to sploh mogoče?”
Nam. zelo naklonjen župnik Milan Povše je pisal: “To je zelo hud udarec po škofu dr. Gregoriju Rožmanu.” Neka oseba, ki so ji razmere dobro znane, je ponovno'trdila: “To je sramota za slovensko skupnost v Argentini, to je velik črn madež na slovenski skupnosti v Argentini, da smo zapravili tako lepo slovensko ustanovo!” Nekdanji gojenec Jože Novak se je že pred več kot enim letom izrazil: “Meni in mnogim bivšim gojpncem
bo zelo hudo, če bo zavoda ko- j•Argentini. Z najboljšo voljo nec.” Mislim, da je v slovenski skupnosti v Argentini mnogo, mnogo takih, ki enako mislijo jtikomunističmmi dokumenti, in čutijo. Prav tako mišljehjeje |B$š je tudi, da se Slovenci hi-med mnogimi Rožmanovimi ča-jtro, prehitro vtapljamo v tuji
Jurčeca, Karla Maurerja.
Slovenci v Argentini smo bili j lagamo	r^— e2
znani zaradi številnih listov in:Zelo nam je všeč povest revij. A tri revije so že nehale:doma” in vse drugo, kar Je izhajati: s smrtjo duh. svetnika našem materinskem jeziku. Karla Škulja je zaspala revija! Z naj lepšimi pozdravi t Slovenska beseda, po Ahčinovi j	Družina Koloman Gr3 ‘
smrti je bolj le še živatorila:	A	^
Družabna pravda, dokler ni u- j SCARBOROUGH, Ont. mrla; duhovniki smo imeli svo- jšiljam naročnino za Amer* jo revijo Omnes unum; iz Ar-; Domovino. V pogledu pi®3 gentine so jo prenesli v Evropo, ^sem zadovoljen. Pozdrav! kjer je doživela žalosten konec, |	Vinko ErzeI1
čeprav bi jo zlasti danes še posebno potrebovali, da bi vsaj nekoliko zavračala zmote, ki jih npr. kar mrgoli v domači reviji Znamenje.
„ Zbornik Koledar Svobodne’trud! Lepo pozdravljam
Karolina B3*
Toronto, Ont.
ya3
Ker mi v bližnjih dneh P1
s-°s*0>
naročnina, prilagam nakaz^; za zopet eno leto. Hvala z3
Slovenije iz finančnih razlogov
že ne more vsako, leto izhajati. ; Iz Združenih držav in iz Kana-!
Milwaukee, Wis.
ObPa
de ,se prav v Argentino slišijo Ijam naročnino za Amerl’
0°
&o'
:
glasovi, kako se krog bralcev j Domovino. Z listom sem slovenskih knjig vedno bolj oži. voljen in še posebno s k*'^ Seveda isto doživljamo tudi v znanstvenimi razpravami) 0
ne dr. Rajka Loža«^
npr. začel z izdajo knjig o Bara- odnosu Slovencev do Bai^a gu, z Rožmanovimi spisi in pro- Z lepimi pozdravi
Dušan Svet1
Joliet, 111. — Spoštova^. stilci in prijatelji, ki so to Rož- svet m izgubljamo smisel za i redništvo! S priloženim c ^
i	, ,	i,	.	™	.	i t	bsta ..

njegovega poslanstva in pomena, ki ga ima za obstoj slovenstva v Italiji in tega, da je zaradi svojega slovenskega in krščanskega značaja ustanova -— tako danes koUv nekdanjih avstrijskih časih — riavezana predvsem na razumevanje slovenskih krščanskih ljudi.
Vodstvo Alozijevišča
jmanu tako drago ustanovo za-j slovenske stvari. Tako je npr. j obnavljava naročnino radi škofa dr. Gregorija Rozina- Jeta 1965 bilo nepričakovano hi- J meriška Domovina. Naj na in zaradi ljubezni do vsega, j tro razprodanih tisoč izvodov j Vam hvala ža lepo urejaA) kar je v zdomstvu za Slovence i “Odprtih grobov”, 1. zvezek. Da-, sopisa in za redno ■p°šil]3*|^ lepega in plemenitega, radi pod- jnes podobnih knjig razprodate | Oba z možem rada pr® . rfi piralL Tudi meni, ki sem bil, v kratkem, času morda komaj še | novice iz Slovenije in tu vseh triintrideset let s semeni- TOO, druge pa leže po policah, se Slovencev, raztresenih P° ščern in potem še z Rožmaijp- | praše in uničujejo. Komunisti! riški zemlji.	v-e'
vim zavodom v tesni zvezi kot ,se pa doma smejejo in vesele, o j Želiva Vam še v naprti 0v
še več dopi®13
K šesti nabirki so darovali sledeči:
Po $10: Will J. Mlakar, Chisholm, Minn.; dr. Ciril Mejač ter Tončka Cigale iz Washingtona, D.C.; Jože Vrečar, Ely, Minn.
$100:	Neimenovani iz Far-
well, Neb.
$200:	Zveza -slovenskih du-
hovnikov za ZDA in Kanado.
j j atelje in se skupno z nami vsemi poveselite.
Deklice naše šole so nam na Slovenskem dnevu pripravile kljub zelo neugodnemu , vremenu prav lepo simbolično vajo, katero jih je naučil g. Rudi Knez. Hvala posebej vam, deklice, za lep užitek!
Na svidenje na pikniku!
Za Slov. šolo pri Mariji Vnebovzeti T.Š.
profesor in spiritual, je dvakrat .čemer pričajo npr. razni zlobni jliko uspeha, hudo in globoka srepa rana se [članki po Nedeljskem dnevniku-: in novih naročnikov.
do smrti ne bo zacelila. Za sre-pripravljai
in v drugih listih.
brni jubilej, sem pripravljal Tako je po svoje razumljivo, knjigo:	Rožmanov zavod --Ra bodo začele izginjati tudi po-
Rožmanov spomenik. Sedaj bo j membne ustanove v zdomstvu, knjiga izšla za konec Eožmanp- J Proti- koncu leta 1965 je prene-vega zavoda. V knjigi bodo na- .halo slovensko begunslso serhe-taneno navedeni razlogi, kako | nišče, ob koncu leta 1977 pa sb
Lep pozdrav!
France in Lilijana
Ce?

je do tega prišlo.
I.
Neka i splošnih ugotovitev Najprej poudarimo, kako hitro
Cicero, 111. — Pošiljam ^ nino - za list, kar je več, P^e' bo v pomoč našemu slo''e po' mu dnevniku. Z AmerhJ'0 jo'
le V
Rožmanov zavod. Druge usta- movino smo zadovoljni nove bodo tudi prišle na vrsto, stava je slaba. Največkr3 v-‘
vase, bimo le tri na teden, čeU jR
Tujina nas hitro požira
mnogo hitreje, kot je naše nek-se podirajo slovenski stebri v Manje izseljence. Na nove izse-zdomstvu. V Argentini je že 20. Ijence oziroma na njihov rod maja 1953 nepričakovano odšel hilno vpliva zlasti šola. Mnogo ju! od nas prelat dr. Alojzij Odar. krivde imajo starši, ker otro-
se izgubi ali pa pride z zamudo.	0
Prisrčen pozdrav vsemu c
Maria
gr®11
/

\ KULT URN A KRONIKA
DR. LUDOVIK PUS:
Moji zbori
Dr. Tine Debeljak: Nove knjige dr. Trofe-nikovega založništva
Dr. Rudolf Trofenik, nekdanji tajnik juridične fakultete v Ljubljani, je uspel s svojo založbo istega imena v Muenehe-nu ustanoviti in voditi svetovno priznano podjetje za izdajo znanstvenih del naj višje kakovosti. Začel je z izdajanjem fa-ksimilnih izdaj slovenskih kla-hičnih del, kakor so Brižinski spomeniki, Dalmatinovo Sveto pismo iz 1. 1584, Trubarjevi prvi slovenski knjigi, Cerkvena or-denga ... Valvazor, Kopitarjeva slovnica, Pohlinovo Besedišč, Murkova Jugoslovanske knji-ženosti itd., pa do zbornikov o slovenskem protestantizmu, o brižinskih spomenikih, Slodnjakov zbornik, Vebrov zbornik itd., vse v nemščini, s katero je tem delom utrl pot na svetovne univerze. Izdal je prevod Prešerna v italijanščino, Kosovela • v angleščino in nemščino ... in zbirko slovenskih razpravic o Ljubljanskih gostilnah ali leta 1975 v nemščini razpravo L. Gretzenbacherja o slovenskem klopotcu z naslovom “Windradl und Klopotez” (61 str.) pod geslom. stare študentovske mariborske pesmi: “Bonus klopotec in suo klopociterio klopocitabi-liter klopocitat...” Take brošure izdaja mimogrede, pa imajo Vso znanstveno vrednost.
Posega pa tudi na širša pod.-ročja, ne samo slovensko. Tako izdaja znanstveno revijo za bal-kanologijo (Zeitschrift fuer Balkanologie), pa tudi knjige in razprave iz celotne balkanske problematike in iz vseh balkanskih jezikov, tudi turškega.
V	vsa ta področja posega tudi s svojimi štirimi knjigami, ki jih je izdal v zadnjem polletju 1977/78.
V	zbirki “Prinosi k poznavanju Vzhodne Evrope in bližnjega Vzhoda” je prinesel v fotografskem posnetku pomembno klasično knjigo iz albanske književnosti “Cuneus Prophetarum” (Galerija prerokov), iz 1. 1685, skopljanskega nadškofa (katoličana) in tedaj administratorja Srbije, Albanca Pietra Bogdana. Ta knjiga z bogatimi inicialkami in bakrorezi velja za prvo in klasično knjigo v novoalban-skem jeziku in so jo znanstveniki zelo pogrešali. Izšla je za LS-letnico albanologa Giuseppe Valentinija, ki je tudi napisal uvod (v italijanščini). V albansko jezikoslovje spada tudi druga knjiga Martina Camaja: Die Albanische Mundart von falco-nara Albanese in der Provinz Cosenza. (str. 118), ki obdeluje natančno preiskavo dialektične izgovarjave te albanske vasi v Italiji.
Tretja knjiga je vzeta že iz bližnje balk anske zgodovine,
Die Bosnische’Kirche” und das Islamisierungsprdblem B o snies und der Herzegowina in den Torschungen nach dem zweiteh Weltkrieg”, namreč o “Bosanski Cerkvi in o problemu islamska-nju Bosne in LIercegovine po rIrugi svetovni vojni (str.’145)', ki jo je spisal Srečko M. Džaja. Ta zanima nas v toliko, ker smo se doslej učili in tudi učili v šolah, da so bosanski muslimani nekdanji bošanski bogo-. Vsili, ki so kompaktno pristopali v mohamedanstvo. V zadnjem času je problem Bosne in Her-cegovine postal aktualni zgodovinski raziskovalni predmet (o. klandič), pa tudi politični, ko je bosanski islam dobil vrednost
rang” posebne narodnosti. Pi-sec z znanstveno natančnostjo
razbira vse vire našega poznanja o “bosanski Cerkvi” iz latinskih, katoliških, arabskih, pravoslavnih, turških virov .'. o dogmatični hereziji bogomilov, njih zgodovinskem razvoju in njih številnosti, ugotavlja, da so ohranjeni nagrobniki “šteč-ci” povečini — nebogomilski (dozdaj smo mislili, da so izključno ostanki bogomilov) itd. Tudi da so bili ostanki bogomilov že poka toll čanj eni po bosanskih frančiškanih pred prihodom Turkov. Tudi Turki prvo dobo niso nasilno pomuslima-njali. Govori o “poturčevanju” fevdalcev, pa ljudstva posebej — ter u g o t avlja “bogomilsko komponento” v času prehajanja v islam, pa tudi pozneje, ko se ohranja kot nekakšna “kripto-bogomilska tradicija” oz. krščan-sko-mohamedanski sinkreti-z e m”, pomešanje obeh ver, kar pa je izraz bolj oddaljevanja se od bogomilstva, l^akor pa njega kontinuiteta. Razprava je gotovo važna za razumevanje bosanskih verskih pisanih razmer in tudi “končnega” priznanja muslimanske narodnosti.
Četrta knjiga se dotika slovenske kulturne zgodovine. .Poslovno je — fotografsko ponatisnjena knjiga nekoč protestantskega pastorja v Ljubljani Theodorja Elzeja “Die Univer-sitaet Tuebingen und die Stu-denten aus Krain”, ki je izšla natančno pred sto leti (1877) ob priložnosti 400-letnice Tue-jbinške univerze. Sedaj založnik dr. R, Trofenik posveča to knjigo Tuebinški univerzi za njeno 500-letnico s posebnim posvetilom v slovenščini in nemščini: “Pozdravljena Alma Mater E-berhardo-Carolina! V cvetu mladosti svoje si dobrotljivo sprejela pod svoje okrilje slovenske študente, jih vzgajala in požlahtila z učenostjo. Jurij Dalmatin, magister tvoj, je prevedel vso Sveto pismo v slovenski jezik in tako skupaj z velikim Trubadurjem položil te/ melj slovenskemu knjižnemu jeziku.”
Nato sledi ponatis Elze j e ve knjige, v kateri govori v pionirskem podrobnem, arhivarskem načinu o vplivu tuebinške univerze na slovensko luteranstvo. posebno po posredovanju ta-mošnjega prof. Matije Garbiti-usa (Grbca) Ilirca iz Istre, ki je bil osebno znanec Lutherov, ta je privabil v Tuebingen M. Flacciusa, odpadlega škofa Vergerija in Trubarja, Ungnada ... Predvsem pa je bil velik podpornik slove nskih študentov vojvoda Krištof Wirtenber^ki, pa tudi njegov “tajnik” Mihael Tiffernus (z Laškega). Ta je zapustil tudi štipendijo za študente s Kranjskega. Elze podaja število in opise vseh študentov, k so uživali to štipendijo, pa tudi vse Kranjce, vpisane na tuebinški univerzi (V 1. 1597 je bilo 36 iz Ljubljane; ta je štela tedaj 700 ljudi!). Tu so bili večina poznejših predikantov (Dalmatin, Tulščak, Trubarjeva sinova itd.) in tudi plemiči Turjaški in drugi. Kot tretji pregled pa so dana imena vseh Avstrijcev na tej univerzi v 1. 1530-1814.
To natančno delo pred sto leti je prineslo pastorju Th. El-zeju častni doktorat tuebinške univerze.
V dodatku je prof. dr. Ch. Weisman pripisal. 10 strani dolgo razpravico o življenju in delu ljubljanskega in pozneje beneškega pastorja, ki je s svojimi spisi postal eden prvih in naj temeljitejših piscev o slovenskih protestantih.
Skratka: Trofehikova založba v nemščini in drugih svetovnih jezikih je postala po visoki kvaliteti in lepi opremi svetovno pomembna založba, ki ima pristop na. vse znanstvene knjižnice v svetu. Tudi slovensko kulturno zgodovno je prenesel na svetovni trg, kar je njegovo veliko kulturno poslanstvo in u-speh.
(Nadaljevanje)
Pri drugem tenorju je bil Stanko sam, včasih sem mu malo pomagal, pa je bil glas zame nekoliko visok; zato je visokorasli sodni pripravnik ostajal kar sam, a to ni glasovne zlitosti pevske skupine nič motilo. Imel ja namreč silno lep, čist in izredno močan glas, ki je resnično odvrgel za dva pevca; zato je ostal ves čas sam. Kmalu po mojem nastopu smo zgubili dobrega baritonista, ki je bili mlad gimnazijski profesor in je bil prestavljen drugam. Ostalo nas je sedem in jaz sem avtomatično zapolnil profesorjevo mesto in ta način združil pevovodjo in pevca v isti ose bi.
Od Aljaževega Triglava smo takoj posegli po zahtevnejših pesmih. Tako so izrecno želeli pevci in tak je bil tudi moj načrt. Hotel sem dognati, kaj je mogoče z izobraženimi fanti pevsko povprečnega kalibra sploh doseči. Ker je bilo njihovo sodelovanje popolno in so se vsi redno po enkrat na teden udeleževali pevskih vaj, smo prišli v kvaliteti izbranih pasmi in njih izvajanju kar na zavidno višino. Zaniniiivo je pri tem, da pravzaprav nikoli nismo kake pesmi študirali za kak poseben nastop. Domenili smo se, da ne bomo prirejali kakih koncertov' in sklenili, da borno peli za svojo osebno potrebo po izvajanju lepih pesmi v umetniško dognani obliki in kdaj, ch kakšni posebni priložnosti, z njimi razveselili ljudi, ki so jih pevci poznali, dat ljubijo, cenijo in prav vrednotijo pevsko umetnosti
Obilico pesmi, ki smo jih študirali in potem prepevali, sem seveda pozabil, saj je minilo več kot 50 let. Spominjam se pa nekaterih ;bolj zahtevnih skladb, med temi recimo A. Foersterja.
‘Razbita časa’, precej težko Mirkovo ‘Katrica’, ali E. Adamičevo (njgovih smo peli celo vrsto) katere naslov sem pozabil, a konec md je ostal:’ . . . štej doto, ne preštej je ti, tri dni in tri noči.’ Ker so fantje pozorno sledili mio jim navodilom in jim ni bila 'moja natačndst nikoli odveč, so po nekaj mesecih res lepo peli in sem imel z njimi veliko veselja in užitka. Iz navdušenja Za njihovo požrtvovalno predanost lepi psemi, sem za ta oktet sfccmponiral posebno, njim, posvečeno pesem na besedilo Otona Župančiča pesnitev Tri ljubice, a uglasbil sem sam o. dve ‘ljubici’ Margareto in Julijano, srednjo ‘Gizelo’ sem izpustil, ker bi bila pesem predolga za dosego močnega učinka. Besedilo se glasi:
v Moja ljubica Margareta ima očesca siva, na dnu teh žalostnih očesc jezero solza počiva.
' Plavaj mi, plavaj barčica / po vodi mi plavaj zeleni!
Okleni se me, ljubica hudo je pri srcu meni . ,
Moja ljubica Julijana ona ima črne oči, in na dnu teh oči, teh črnih oči
tristo hudičkov spi! .
Pomislite, bratci, to šala rij:
, na dnu teh dči
tristo hudičkov spi!
Glasbeno sem pesmico žasne-; ival v šegavi obliki, razlika med prvim in dkugim delom je prav' znatna, konec je hudomušen in se je popolnomo posrečil, kakor smo "s pevci občutili, ko.smo jo : prepevali. Zapeli smo jo le red-kokrat, ob posebnih intimih prilikah, kadar nas je kateri izmed vidnih novomeščanov privatno povabil' na kako domačo proslavo. Pii kakih javnih slovesno-; lih, kahor so nas skoraj redno vabili, k sodelovanju., (n. pr. Ju-g’o-sl. Matica, Rdeči križ in druge narodne in dobrodelne ustanoke) moje skladbe nismo nikoli dali na spored, ker sem smatral, da bi se za take primere po svoji ^ strukturi, in glasbeni obdelavi ne'zabava z duhovitimi (nikoli žalji-ehnesia. Je bila zamišljena in všmi) domislicami pristnega hu-zložena za — recimo — ‘salon-.morja. Jaz sem njegove nastope siko’ uporabo.	j vedno poslušal z velikim užit-
Skoraj gotovo se je moja skladba Tri ljubice popolnoma zgubila. Nikoli je nisem predložil niti ‘Zborcm’, niti ‘Pevcu’ v objavo, kakor sem nekatere druge, zelo dvomim, da bi jo bil ohranil kateri izmed pevcev Okteta, moj pevski in glasbeni arhiv, kjer je bila shranjena, pa je v celoti zgorel, ko je v Ljubljani kmalu po koncu druge vojne znana eksplozija min na glavnem kolodvoru zažgala hišo z mojim stanovanjem, ki je bilo clb moji odsioitniosti popolnoma uničeno. Je balo v tisih hudih dneh uničenega še marsikaj dru ge-ga, mnogo bolj dragocenega kot ta moja pesmica.
Kot že rečeno, nismo oktetovci imeli namena samostojno javno nastopati, vendar smo zelo mnogo prepevali. Večkrat smo nam reč (gotovo pa ne redno!) po tedenski vaji zavili v znano restavracijo tik ob mestnem ma-gdstraitu, ki jo je vodil Povila, ki s-e je poleg svoje Obrti pečal aktivno tudi z glasbo. Vodil je kot dirigent majhen salonski orkester in ž njim nastopal pri raznih prireditvah in slavnostih. Pramater in duša orkestra je bil dejansko spoštovani meščan in trgovec Mundi (Edmound Kastelic), ki je zelo dobro igral prvo violino.
Poulova oštarija, kakor smo ji rekli, ni bila to in ne navadna pivnica, amp-ak zbirališče muzikaličnega sveta v dolenjski metropoli, in v zvezi s tem shajališče novomeških purgarskih veljakov z županom na čelu, kakor vodilnih uradnikov iz dvojnega sodišča, okrajnega glavarstva, gimnazije, raznih drugih šol ter drobnih uradov, ki j ih. j e bilo v mestu vse polno. Nekateri so imeli stalna omizja, drugi so iskali druščine med sebi podobnimi, vsi >pa so' radi prihajali, da bi morda slišali lepo pesem in si privoščili za sklep dneva kupico dobrega vina, za kar je Poulova restavracija bila na najboljšem glasu.
Kadar smo se po vaji oktetarji pojavili pri Pouli, so se nas vsa omizja razveselila. Bil je to zanje praznik v enolični vsakdan-josti podeželskega mesta. Hitro so nam izpraznili eno okroglih miz in preden smo se dobro ugnezdili na svojih sedežih, je že stala na mizi zajetna posoda z najboljšim vinom iz Poulove kleti. Kdo je to vino plačeval, še danes ne vem. Spominjam se pa, da nam vina nikoli ni manjkalo, čeprav smo ga’ redkokdaj lami naročili. Verjetno so med gosti bili ljubitelji petja, ki so mislili, da se spodobi plačati vstopnino za “koncert”. In koncert je skoraj res bil! Zelo radi so peli ti moji fantje, Vsaj enkrat ali dvakrat na mesec so se hoteli izpeti po mili volji, in k Pouli smo zavili, kadar je ta strastna težnja razganjala njihove prsi.
Pri petju smo se vrteli največ okrog narodnih pesmi, preprostih pa tudi zahtevnih v umetniški. priredbi. Naučil sem jih v narodno pesem položiti srce '.n dušo s primemo obliko izvajanja, in rečem lahko, da smo te pesmice peli res lepo, z veliko mero vsebine in občutka. Tudi mo tu in tam posegli po skladbah iz ' našega modernega reber Ibarja, a to zmeraj šele, ko mo pesem toliko obvladali, da smo jo zapeli na pamet. Nikoli nismo pri Polili rabili not.
Lepi so bili ti večeri, veselili smo se hvaležnega in navdušenega poslušalstva, nikoli ni prišlo do kakih neprijetnih opazk ali scen, dasiravno je bil po navadi drugi tenorist Stanko mojster večerov in si je v' hu-moriitičnih nagovorih tega ali enega kar pošteno privoščil. Bil je res mojster šaljivih in nikdar očitno zbadljivih anekdot, ki jih je znal vedno zasoliti tako, da prizadeta osebno;^ nj jjjjjj na jasnem, ali ga hvali ali vleče in na njegov račun poslušalstvo
Zamisel o hifrl cestni zvezi Baltik - Bospor
Do leta 1990 naj bi zgradili 10,000 kilometrov moderne. avtoceste, ki bo z nekaj kraki povezovala deset de-
žel.
Poljska vlada veliko vlaga v krepitev infrastrukture za pospešen razvoj tranzitnega prometa skozi to deželo, ki bo imela čedalje pomembnejšo vlogo pri povezovanju evropskega severa in juga, kasneje pa tudi v severovzhod-no-jugozahodni smeri (SZ— Atlantik). Ob tem je razumljivo, da so Varšavo izbrali za sedež mednarodnega centra za načrtovanje avtomobilske ceste sever-jug, ki bo povezala deset dežel' na evropski celini.
Poljska je skupaj z Madžarsko že leta 1972 predlagala pri ZN graditev transevropske magistrale s skrajšano oznako “N-S”. Zamisel so sprejele in podprle tudi Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Grčija, Italija, Jugoslavija, Romunija in Turčija, patronat pa sta prevzela evropska ekonomska komisij a OZN in program OZN za razvoj (UNDP).
Do leta 1990 bi bilo treba zgraditi nad 10,000 kilometrov najmodernejše ceste s pomožnimi objekti, ki jih načrtujejo po enotnih merilih za vse sodelujoče dežele. Dvanajst let ni dolga
predstavljati sodobnega prometa in “turizma na kolesih”. Pri tej graditvi sodelujejo preizkušena švedska, francoska in ameriška podjetja, ki zagotavljajo možnost vključevanja v mednarodni hotelski servis tipa “Holiday Inn”. “Intercontinental”, “Novotel” ipd.
Spričo čedalje večje obremeh jenostd tradicionalnih zvez, zlasti železnic, proučujejo možnosti za uvedbo povsem novega transporta. Veliko zanimanje je zbudila na primer zamisel italijanskih in poljskih strokovnjakov zaigraditev ‘premogovoda” med Katowicami in Trstom v dolžini okoli 700 kilometrov.
Vrvež ob iočiiii mizi
V londonski časnikarski pivnici “El Vino” je bilo precej živahno, potem ko je sodišče potrdilo pravilo iz hišnega reda, da ženske ne smejo stati ali posedati na stolčkih pred točilno mizo.
Sodišče je zavrnilo tožbo foto-doba za tako veliko delo, če reporterke Sheile Gray, ki je upoštevamo, da je doslej le malo lastniku pivnice očitala, da krši evropskih dežel lahko zgradilo zakon o enakopravnosti spolov.
30 — 40 kilometrov avtomobilskih cest na leto.
Cesta bo peljala od Gdanska na Baltiku mamo Varšave do Češkoslovaške, kjer se bo cepila: skozi Avstrijo do Italije, skozi Romunijo in Bolgarijo do Črnega morja ter skozi Madžarsko, Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo do Bospora, v daljni'prihodnosti pa tudi do Sirije, Iraka in Irana. Po moderni cesti bo mogoče priti od Baltika do Jadrana z dobrim avtom v enem dnevu vožnje, kar bo nedvomno velikega pomena za razvoj turizma, seveda pa tudi za živahnejše medčloveške stike in za učinkovitejšo gospodarsko menjavo.
Za pripravljalna dela na svojem odseku bo Poljska porabila okoli osem milijonov dolarjev, od tega si je zagotovila poldrugi milijon kot dotacijo UNDP. Poljski odsek avtomobilske ceste je dolg nekaj manj kot 700 kilometrov. Investitorji računajo, da se bodo gradbeni stroški povrnili približno v desetih, letih.
Sicer pa je Poljska precej storila za razvoj prometa s ever-jug že pred nekaj leti, ko je odprla in okrepila trajektne zveze s skandinavskimi deželami. Zdaj uporablja na deset tisoče turistov in precej transportnih podjetij ta “baltiški most”, po katerem so poljska pristanišča povezana v Švedsko, Fihsko in Dansko. Za to najkrajšo transevi epsko traso | imajo Poljaki kratico BTA (Baltik — Tatre—Balaton—Jadran).
Razen tega je začel nedavno delovati kontejnerski most. Novi servis za prevoz kontejnerjev pa načelu “land-bridge” so ustanovili “Lošinjska plovba”, “Jadran-plov” in “Tranšped” skupaj s poljsko oceansko plovbo'^n s podjetjem ‘.Hartwig” iz Szcze-cina. Blago prepeljejo ladje iz skandinavskih pristanišč do Szczeoina, petem pa kontejnerje po železnici do Kopra. Iz tega pristanišča peljejo kontejnerje jugoslovanske ladje v Severno Afriko in dalje. Na ta način prispe fover cd Kcbenhavna do Afrike v 15-18 dneh, kar je tri ■ krat hitreje kot po morju okrog Evrope.
Poljska -posveča zadnja leta veliko skrb graditvi hotelov, bencinskih črpalk in servisnih postaj, motelov in drugih objektov, l/rez katerih si ni mogoče
MALI OGLASI
HOUSE FOR SALE
Euclid, Indian Lillis, spacious 2 bedroom ranch, eat-in kitchen, dining room with french doors to patio, 22 ft. living room, rec. room with wet bar, large shaded lot. By owner. $59,900.
Call 486-9683
(106-110)
cnuFora mm
Open House Sat. and Sun. 1 to 6 4936 Horizon Dr.
(off Richmond Rd. in Richmond Heights, Ohio). — Move into this unusually attractive home in a wooded setting of nearly acre on a quiet cul-de-sac. New-ly decorated, beamed cathedral ceiling in living rm. and family room; fireplace; 2 lovely patios;
bedrooms; many built ins. $82,500;. — 261-3797.
(106-107)'
Repairs of All Kind
Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after 5 p.m. I talk Croatian and Slovenian.
(104-111)
Tožbo sta podprla nacionalni svet za državljanske svoboščine in komisija za enake možnosti, ki bosta zdaj morala poravnati sodne stroške.
Odločitev 71-letnega sodnika pripisujejo nasprotniki njegovi starosti, somišljeniki pa govorijo o zmagi zdrave pameti. Ruttle je upošteval gostilničarjevo pojasnilo, da so ženskam zaradi vljudnosti in kavalirstva prepovedali stati ali posedati pred oblegano točilno mizo in da je zanje dovolj prostora pri mizah v kadilnem salonu. Gostilničar je še rekel, da točaj skorajda ni mogel postreči s pijačo, ker so ženske, ki so jim začasno dovolili dostop, s svojimi torbicami povsem obložile točilno mizo.
Pivnica je vendarle pokazala spravljivost. Od prihodnjega leta dalje, ko bo praznovala stoletnico, bo podeljevala nagrado — zaboj prvovrstnih vin — vsakokratni najboljši novinarki leta. Zavistni kolegi, ki so tam stalni gostje, zdaj preudarjajo, ali naj se pritožijo zaradi takšne diskriminacije spolov.
———o-------
Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah!
malFoglasi”
kem, nikdar v poznejšem življenju nisem več naletel na tako dodelanega humorista, kot je bil tedni pripravnik Stanko.
Višek njegove solistične produkcije je nastopil, kadar se je
Odprto za ogled v nedeljo od 2. do 5. pop. Euclid
451 C! Clearview.Vzemite Babbit do Fox, Clearview teče od Fox. DOBRA NALOŽITVENA. PRILOŽNOST. Dajte svoj kon-dominium v najern in naj se plačuje sam. Blisswood Village Condominium nudi dve spalnici, eno s klimatsko napravo, preurejeno kuhinjo, nove preproge v kuhinji in spalnicah, razdeljeno klet. Samo $29.000.
Oglasite se pri:
Mary Lou Ambrose Petersen Realty Inc. 72S-S481	951-4010
For Rent
3 Clean rooms, newly painted for 1 clean sober adult. Inquire at 1176 E. 61 St. Apt. #3.
(104-107)
Naprodaj
Dve hiši, 5 stanovanj, 3 garaže, vse ograjeno. Vsako stanovanje ima svojo klet. V okolici E. 45 St. med St. Clair in Superior Avenue. Kličite tel. 692-2313 po 5. popoldne.
-(105-109)
Hiša naprodaj
Z aluminijem opažena hiša, s 3 spalnicami in veliko ’ kuhinjo je naprodaj v okolici St. Clair Avenue. Kličite tel. 531-2948 popoldne.
(104-107)
Štiri opremljena stanovanja na Nottingham blizu Freewayja ara velikem zemljišču z obilnim prostorom za parkiranje. Neomejene možnosti za pravo osebo. Kličite za več podrobnosti.
Richmond Heights Ljubki zidan bungalov z 2 spalnicama, možnost razširitve zgo-aj, pokrit prehod v priključeno garažo, veliko zemljišče. Nobena stvarna ponudba ne bo odklonjena.
UPSON REALTY CO.
UMLA
499 E. 289 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(105-108)
___)___________________________
Button Box Accordion
6 months old. C F and B flat. Melodija $675.00. Call 341-3047.
(102-106)
House .For Sale
E 185 Lak-eshore area. 3 bedroom Colonial with 1V-; baths, large beamed ceiling living and dining room, wall to wall carpet, wood burning fireplace, modern .kitchen. Close to shopping, schools, churches. Also beach privileges. $39,500. No brokers plemse. — 436-8763.
(103-107)
For Rent
3 compacrt unfurnished rooms and bath, to a mature individual. On. E. 71 st. off St. Clair. Garage available. Call 361-0989 alter 4 p.m.
(103-108)
Help Wanted
Wants to Rent
Gentleman wants sleeping Gospodinja — mora živeti v room with kitchen privileges or]	domu
will share your apartment in Gospodinja, ki ima rada otroke, Euclid area. — Frank Debevec: zna angles’:o ter ima primerna 731-8883	8 to 5 p.m.	| priporočila, dobi službo z dobro
131-7221 after 6 p.m.	! plačo. Kličite vsak dan razen
(105-106) ‘sobote tel. 831-3349.
V bližini Lakeland in Neff Rd.1 __
Prostor za urade — takoj na \
(K03-107)
razpolago, 500, 1000 do 2000 kv.
Help Wanted •
Young and strong moan
for
teriko raz vnel, da je za konec čevljev, 500 kv. čevljev oprem-! Warehouse and Truck Work, s primernim uvodom sam zapel Ijno. Izvrsten dovoz na 1-20 in Full time. svojo ljubljeno pesem, ki se 1-271.	-	Ohio Furniture
glasi:	261-6211'	J. Dallos	G321 St. Clair Ave.
(Dalje prihodnjič)	(106-107)	(106-109)
J
Atasmsm bokotoi«, july 27, 1978
BREZ DOMA
B
Hektor Malot
Ko sva s tovarišem dospela v j “Ti nisi od tukaj? Tvoj kožuh bližino mesta, je bila ura dve j in tvoj klobuk mi pričata, da popoldne in sonce je pošiljalo svoje žarke z vedrega neba. A bolj ko sva se bližala mestu, bolj je nebo postajalo temno. Med jasnim nebom in mestom je ležal gost oblak dima. Že od daleč sva zaslišala zamolklo bučanje, ki se je zdelo kakor šumenje morja, in nenavadno močne udarce. Bučanje so povzročali mogočni ventilatorji, udraci pa so prihajali od fužinskih kladiv in batov.
Vedel sem, da je Aleksejev stric bil rudar v tem mestu. Vedel sem tudi, v katerem rudniku dela; a to je tudi bilo vse. Ali je stanoval v mestu samem ali v njegovi okolici? O tem nisem imel niti pojma.
Ko sva vstopila v mesto, sem vprašal, kje je rudnik Truyere, in poslali so naju na levi breg reke Divonne v majhno dolinico, skozi katero teče rečica, ki je dala rudniku ime. Če je vsa okolica malo privlačna, je pa ta dolinica naravnost turobna. Obkrožajo jo goli griči brez drevja, brez zelenja, kjer ne vidiš drugega kakor'samo sivo kamenje, med katerim'je le tu in tam malo rdeče zemlje. Ob vstopu v dolino so poslopja, ki služijo za upravo rudnika, lope, skladišča, pisarne in dimnik parnega stroja. Povsod naokrog so ležali kupi premoga in kamenja.
Ko sva se bližala stavbam, nama je prišla naproti mlada ženska z razpuščenimi lasmi in z zmedenim pogledom, ki je vodila za roko majhnega otroka. Obstala je pred nama.
Ali mi hočeš pokazati senčno pot?” me je Vprašala.
Začudeno sem jo pogledal.
“Pot, ki jo dbsenčajo drevesa in ob njej žubori studenček, po drevju pa pojejo ptički.”
Začela je žvižgati veselo popevko.
“Ali še nisi videl te poti?” je nadaljevala, ko je videla, da ji ne odgovorim. Zdelo se je, da ni opazila mojega začudenja. Škoda.
Mora biti torej še zelo daleč. Ali je na desni ali na levi? Povej mi, mali. Iščem jo, a je ne naj-
prihajaš od daleč. Pojdi na pokopališče in štej: ena, dve tri, ena, dve tri. . . vse gomile pokrivajo tiste, ki so poginili v rudniku.”
Dvignila je otroka in ga privila k sebi..
“Nikdar ne boš dobil mojega. Petreka, nikdar! Voda je hladna in prijetna. Kje je pot? Ker tega ne veš, si prav tako neumen kakor tisti, ki se mi smejejo v obraz. Zakaj me zadržuješ? Marijan me čaka.”
©krenila se je in odšla. Medtem ko se je oddaljevala, je zopet začela žvižgati veselo popevko. Spoznal sem, da je ta ženska zblaznela, ker je ob neki eksploziji v rudniku zgubila moža.
Žalostna pokrajina, nesrečna ženska in temno nebo, vse to je z žalostjo napolnilo najini duši. Kmalu sva zvedela za naslov strica Gasparda. Stanoval je blizu rudnika, v ozki in strmi ulici, ki sa je spuščala z griča proti rečici.
Ko sem vprašal neko ženo, ki je slonela ob vratih in govorila z drugo žensko, če stanuje tukaj Aleksejev stric, mi je povedala, da se vrne domov šele ob šestih.
“Čemu ga iščete?” me je vprašala.
“Rad bi videl Aleseja.”
Pogledala me je od glave do nog, nato pa še Kaplja.
“Ali ste Remigij?” me je vprašala. “Aleksej nam je pripovedoval o Vas. Pričakoval vas je. Kdo pa je tale?” Pokazala je Matija.
“Moj tovariš je.”
Frank Ažman John Milakovich Ann Marie Zak Louis Peterlin, Jr.
Alternate •— Robert Klancher Seje clu eKtorija au vsua ui torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU Častni preds: Krist Stoke! Predsednik: Joseph Birk 1. Podpreds. John Kavšek i Podpreds: Anna Mran Tajnik: John Hrovat,
24101 Glenbrook Blvd.
Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Jennie Fatur Nadzorni odbor: Mary Kobal, Pauline Burja, Josephine Trunk Zastop. za fed.: Frank Karun, Krist Stokel, John Troha, Tony Mrak, William'.Kennick.
Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Recher Ave.
Recording Sec’y. — Mrs. Frances! ■ Žagar
Auditors — Mrs. Frances Smrdel, Mrs. Angeline Misich and Mrs. Agnes Zurz.
Federation Rep. August Maver, Mrs. Jennie Nagel, Mrs. Frances žagar, Mrs. Mary Sustarsic, and Frances Smrdel.
Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
70 — 14th St. N.W.

KLUB UPOKOJENCEV V NEW B U RO H JJ Predsednica Mary Prosen Podpredsednik Anton Perušek Tajnica Antonette Ruth, 12906 Havana Rd., Garfield Hts., Ohio 44125 Tele. 662-3092 Blagajničarka — Ann Perko Zapisnikarica Mary Shamrov Nadzorniki Anton Stimetz, Andy Rezin in Mary Gregorčič.
Za Federacijo Mary Prosen, Anton Perušek, Ann Perko, Antonette Ruth, Andy Rezin.
Seje se vršijo vsako 4 sredo v mesecu od 2. uri popoldne v naslednjih mesecih:	januarja, mareac,
maja, julija, septembra, in novembra v SND na E. 80 cesti: februarja, aprila, junija, augusta, oktobra, in decembra v SND v Maple Hts.
Samostojna društva
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar. Pavli Miller Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
Bila je Aleksejeva teta. Mislil sem, da naju bo poVabila, naj vstopiva, da sl odpočijeva. Najini zaprašeni čevlji in obraz, ožgan od sonca, so dovolj jasno pričali o najini utrujenosti. Namesto tega pa mi je dejala, naj se vrnem ob šestih, ko pride Aleksej iz rudnika.
Nisem imel dovolj poguma, da bi prosil to, česar mi sama ni ponudila. Zahvalil sem se in s tovarišem sva se vrnila v mesto, dem,”	Odšla sva najprej iskat peka,
Govorila je z nenavadno jj_ ker sva bila hudo^ lačna, saj že vahnostjo in mahala z eno roko, 1 'ju^ra nisva, ničesar jedla.. A medtem ko je ž drugo ljubeče božala otroka po glavi:
“Vprašujem te po tej poti, ker sem prepričana, da bom na njej našla svojega Marijana. Si poz-
še tedaj sva imela le majhen košček kruha, ki nama je ostal od večerje. Nerodno mi je bilo zaradi tega neprijaznega sprejema, kajti vedel sem, da se Matija sprašuje, kaj naj to po-
nal Marijana? Ne. Vedi, da je,meni. Čemu sva naredila take to oče mojega otroka. Takrat, ko j dolgo pot? je zgorel v rudniku, se je umak-
KLTJB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, podpredsednica Josie Zakrajšek, tajnik Frank Capuder, 6210 Schade Ave., Tel. 881-1164 blagajnik Andrew Kavcnik zapisnikarica Cecilija šubel nadzorni odbor John Skrabec, Stella Vokač, Jennie Vidmar veselični odbor Frances Tavžel, Stella Vokač
gospodarski odbor Michael Vid Nove člane in članice sprejemajo pri vseh starostih, kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani v SND na St. Clair Ave.
Delegati za Fedr. seje so Louis Petrlin, Pettefson Lloyd, Neva Pet-Petterson, Michael Vidmar, Josie Zakrajšek.
nil na to pot. Zdaj se sprehaja vedno le po hladnih in senčnatih poteh. To de tako dobro njegovim opeklinam. On je znal najti to pot, jaz pa je ne najdem. Zato pa ga že nisem videla šest mesecev. Šest mesecev ... to je mnogo za-ljubeča se srca. Šest mesecev, šest mesecev! . .
Obrnila se je proti poslopjem in z divjo kretnjo pokazala1 ie vdahnil misel, da sva Šla z dimnike parnih strojev, iz kate-J Tatijem malo pred šesto k rad-rih se je dvigal črn oblak dima ni^u> da tamkaj počakava na
Zdelo se mi je, da si bo Matija ustvaril slabo mnenje o mojih prijateljih in da me ne bo več posdušal s takim zanimanjem kot prej, kadar mu bom pripovedoval o Liziki. Mnogo mi je bilo do tega, da bi že vnaprej bil prijateljsko naklonjen mali deklici. Neprijazen sprejem, katerega sva bila deležna prvič, mi
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik: Boris Kozel Podpredsednik: Rudy Žakelj Tajnica Blagajničarka: Jo Co-menschek, 924 E. 223 St., Euclid, Ohio 44123
Zapisnikarica: Helen Vukčevič Nadzorniki: Joseph Mateyka, Ann Krištofi’, Cecelia Wolf Družabni Odbor: Ann Kristoff, Cecelia Wolf, Steve Shimits, Rudy Zakely, Louis Jartz Poročevalca: Walter Lampe, Cecelia Wolf
Delegata S.D.D.: Joseph in Vera Bajec
Delegatje Federacije Upokojen skih Klubov: Boris Kozel, Rudy Zakely, Jo Comenschek, Steve Shimits, Joseph Bajec Glavna Kuharica: Mary Dolšak Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne v S.D.D. na 15335 Waterloo' Rd.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsednik Frank Grk; podpredsednik Tony Umek, tajnik John Korošec, blagajnik Jos. Ferra, 444 E. 152 St. 531-713 zapisnikar Janez Kosmač, nadzorniki Stanley Grk, Karl Družina, Jos. Champa, kuharica Mary Dolšak, pomočnice Mary Umek, Mary, Emma Grk, Mary Petrač, Anna Karim. Natakarici Rose Zaubi, Mary Novak. Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči, izven v nedeljah v zimskem času. članarina $4 na leto. Sprejema se novo članstvo.
ŠTAJERSKI KLUB
Štajerski klub ima za tekoče leto sledeči odbor:
predsednik Tone Zgoznik, podpredsednik Rudi Pintar, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Kristina Srok, gospodar John Goričan, pomočnik gosp. Lojze Ferlin, drugi odborniki so še Rozi Jaklič, Agnes Vidervol, Kazimir Kozinski, Tonica Simičak, Jože Simičak, Lojzka Feguš; nadzorni odbor: Božidar Ratajc, Jože Fujs, Štefan j Maje in Majk Kavaš; razsodišče: A. Šepstavec, Marija Goršek in Pepca Feguš; kuhinja:	Lojze	Ferlinc,
Kristina Srok, Elza Zgoznik, Štefka ‘ Dalič in Lojzka Feguš.
¥ fslag spomin na našo ljubo maler
OB ŠESTI OBLETNICI ODKAR SO V GOSPODU ZASPALI NAŠA LJUBLJENA MATI, STARA IN PRASTARA MATI
Ob 12. obletnici, odkar je umrl naš dobri soprog, oče in brat
John Saurich
Izdihnil ie svoio plemenito dušo dne 14. iuliia 1SS8
Kako pozabit’ to gomilo, kjer tvoje blago spi srce, ki vsem nam vdano bilo prav do zadnjega je dne.
Pri Bogu srečen Ti prebivaj, po letih zemskega gorja v raju večno srečo vživaj, naj bo iepo ti vrh zvezda!
Žalujoči:
soproga Mary
sinova John in Joe
hčerki Mary Jane Jusek
in Uršula Zebkar
vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo
Cleveland, Ohio, 27 julija 1978.
ANNA STUPAR
ki je umrla 24. julija 1972
Kje ste ljuba mati, kje Vaš mili je obraz,
Kje-je Vaša skrbna roka ki skrbela je za nas,
Kje si, mama naša draga, več ne čiijemo Vaš glas. Kje je Vaše zlato srce, ki vedno' je ljubilo naš?
Počivajte v miru, blaga mati,
Preljuba mati, v grobu tam!
Žalujoči:
Sinovi: FRANK, WILLIAM, STANLEY in EDWARD Hčeri: ANN por. ERJAVEC, ELEANORE Snahe: KATHRYN, LILLIAN in JUSTINE Zet: EDWARD
vnuki, pravnuki in pravnukinje.
Cleveland, Ohio, 27. julija 1978.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Ivanka Pograjec, Vinko Rozman. VTelaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril
Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzorniki: Frank Kuhel, Lojze Petelin in Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, ■ Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič; namestnika:
proti nebu.
“Delo pod zemljo,” kriknila, “hudičevo delo! Pekel, vrni mi očeta, vmi mi brata Janeza, vrni mi Marijana! Prekleto, prekleto!”
Nato se je zopet obrnila k meni.
Alekseja.
(Dalje prihodnjič)
Priporočajte Ameriško Domovino, edini neodvisni in naj starejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam!
Imenik raznih društev
Slovenski domovi
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Avenue
President — Edward Kenik Vice Pres. — Albin Lipoid Secretary — Frances M. Tavčar
Treasurer — Josephine A.
StWaiJ .A I. ____ ,	...1.
Rec. Sec. — Julia Pirc Josephine Zakrajšek Cyril Rovanšek Antonia Zagar John Perencevic June Price James Novak Charles Ipavec Stan Mezic Louis Arko Edward Godic August Pust Ann Opeka
KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Frank Turek Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St, Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645.
Zapisnikarica Mary Lavrich, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Louis Legan, zastopniki za Federacijo: Joseph Ferra, Joe Jerkič, Mary Marinko, Louis Legan in Sophie Magayna Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS
President: Josephine Zakrajšek 1st Vice-president: Louis Legan 2nd Vice-president: Anton Perusek
Secretary: Boris Kozel, 15316 Lucknow Ave, Cleveland, Ohio 44110 — Telephone 531-6367. Treasurer: Joseph Ferra Recording Secretary: Louis Jartz Auditors: Mary Marinko, Joseph Magajna, Anton Mrak.
Honorary President: Krist Stokel
blagajnik Prezelj, Toronto, Ont, Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn, Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 6?9 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44i/> telefon 541-4256. Foslovodkinja ga. Maries Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.: 181-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Frank Leben
Podpredsednik: Louis Sef
Tajnica: Mary Petelin, 943-5294
Blagajnik: Frank Cerar ml.
Odborniki: Louis Petelin, John J. Vidmar, Martin Tominc, Thomas Lobe, Matt Novak
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr, Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Matija Hu-tar, Milan Dovič, zapisnikar; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar E'rank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
PLESNA SKUPINA KRES:
Predsednik — Frank Zalar ml. Pod-predsednik — Rudi Hren Blagajnik — Edi Zalar Tajnica — Metka Kmetich, 1806 Sunset Dr, Richmond Hts, O. 44143 Odbornjki — Peter Dragar, Erika Kurbos, Stefan Režonja ml.
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednica: Nada Kozjek Popredsednik: Jože Sojer Tajnik: Ivan Kosmač, tel. 851-0411
Blagajnik: Francka Grajželj Odborniki: Jože Bojc, Tone Svi-gel, Ferdo Sečnik, Zdenka Kavčič, Janez Varšek, Maks Jerič, Lojze Mohar
Nadzornik Odbor: Slavko Graj-zelj, Valentin Kavčič, Filip Oreh
CIAnar
G§odety"y
JOUETi IL 60434
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio Duhovni vodja rev. Charles A. Wol-bang C.M predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Ing. Joseph Zelle, tajnik Matt Tekavec, zapisnikarica Mari Celestina, 4935 G!oaten Rd, Cleveland, Ohio 44143, tel. 381-5298, blagajničarka Vida Švajger, 19501 Chardon Rd, Cleveland,
AMERICAN SLOVENE CLUE OF SO. FLORIDA
President — Erna Kotula Vice President — Ed Strumbel Secretary — Mamie Willis Treasurer — Victor Chase Finan. Sec’y. — Helen Kocijan ' Corres. Sec’y. — Molly Bogus, 1546 71- Street, Miami Beach, Fla. 33141.
Board of Trustees: John, Ribic, Ivan Willis end Al Dražen Meetings:	1st Sunday of the
month at 310 N E L«, St, Pompano Beach, Fla.
SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU
Predsednik: Dr. Karel Bonutti Podpredsednik: Danilo Kranjc Tajnica: Pavla Rijavec Blagajničar: Jožko Delchin Nadzorniki: Vinc Sfiligoj, Jože Leban, Marija Delchin Redarja: John Simčič, Jože Cah Pravni syetovaleč: Charles Ipavec (odvetnik)
ONE FAJRLANE BPJVE
Since 1914 ...
... th& Holy Fairily Society of the U.S.A. has been dedicated t& the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in rsurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facte
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family 0f Jesus, Mary and Joseph,
Society’s Catholic Action Programs are:
L Schola' ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4- Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball
6.	Social activities.
?. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep tKe American Home Alive
Officer«
President —..................— Joseph J. Konrad
First Vice-President __________ Ronald Zefran
Second Vice-President ..........   Anna	Jerisha
Secretary —-------------------- Robert M. Kochevar
Treasurer ..................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .............Nancy	Osborne
First Trustee............. Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Frances Kimak
Third Trustee................... Anthony Tomazin
First Judicial __________________ Mary	Riola
Second judicial ................. John	Kovas
Third Judicial__________________  Frank	Toplak
Social Director------------------ Nancy	Osborne
Spiritual Director ............- Rev. Aloysius Madic, 0.1T.M.
Medical Advisor .....---------- Joseph A. Zalar, M.D.
AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHO
Honorary President — Louis Arko
President — Vincent Lauter Vice President —August Maver Sec’y.-Treas. — Mrs. Jennie B. Magel, 245-24 St. N.W. Barberton
NEW ENLARGED & REVISED EDITION!
SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY-THE KITCHEN
To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
From The Home Office
f#
,31 ‘
Notice of Semi-Annual Meeting of the Holy Family Society
The Holy Family Society will hold its semi-annual Board Meeting on Saturday, July 29, 1978 at the Home Office in Jolie^’ Illinois. The securities inventory will begin at 9:00 A.M. and the regular meeting will begin at 11:00 A.M.	>
ROBERT M. KOCHEVAR, Secretary