Grčija t dobi Jela in usivarjanja V dobah, ko so pretresali Grčijo neprestani državni udari, revolucije, vojaški upori ter vsemogoči nemiri, je bilo v neznatni grški vojski več generalov kakor pa vojakov. Vsak od grških generalov je sanjaril o pohodu na prestolno mesto Atene in o prevzemu vlade. Nekaterim je to tudi uspelo, kakor n. pr. generalom: Condylisu. Streitu, Pangalosu itd. Svojo vojaško usposobljenost so dokazali v zasedbi posameznih ministrstev, nikdar pa ne v vojni! Od grških generalov je eden, ki je ravno tako sebičen politik kakor vsi drugi, pa se vendarle razlikuje od svojih tovarišev. Ta general se piše Metaxas. Ni ljubil od zlata obrobljenih uniform, ampak je najrajši hodil v civilni obleki. V svoji mladosti se je šolal na nemški kadetnici v Potsdamu pri Berlinu. V balkanski vojni 1913 je bil s 40 letom že generalštabni šef v grški armadi. Njegovo delo je osvojitev severne obale Egejskega morja. Svojčas je bil zvest spremljevalec kralja Konstantina. Ko se je pa prelevila Grška v republiko, je bil tudi Metaxas zapleten v vrtinec atenskih strankarskih bojev. Državni udar proti vladi generala Pangalosa leta 1936. je ponesrečil in Metaxas je moral bežati v inozemstvo. Nekaj let je preživel v Parizu. Ko se je smel ob priliki pomilostitve vrniti v domovino, je prinesel s* seboj vse polno načrtov za politične spremembe. Postal je po vrnitvi časnikar, strankar, poslanec in minister. Mogočnjaka tedanjega časa, general Streit in Tsal- daris, sta se ga začela bati. Kralj Jurij ga je tiščal v ospredje. Leta 1936. ga je poklical k sebi. Vprašal ga je, kaj bi on storil za rešitev domovine, če bi postal ministrski predsednik. Metaxas je odgovoril: »Celo kopico ljudi bi napodil v prognanstvo po otokih, razpustil bi parlament in z Italijo bi sklenil trgovsko pogodbo.« Od kralja Jurija je prejel naslednji odgovor: »Jaz vas ne morem napraviti za predsednika vlade. Vi uprizorite državni udar in si vzamite sami, česar vam jaz ne morem dati.« Drugi dan, 4. avgusta 1936, je bil Metaxaa ministrski predsednik. Razpustil je državni zbor, poslal je svoje nasprotnike v prognanstvo, sklenil je prijateljske in trgovske pogodbe ne samo z Italijo, ampak tudi z Jugoslavijo, Bolgarijo ter Rusijo, povzdignil je izvoz tobaka, vina, rozin, poživil je tujski promet in je ustvaril novo trgovsko mornarico. Dolgo so mu ostali nasprotniki sovražni, mnogo jih je še gotovo danes. Znal si je pa tudi pridobiti mnogo prijateljev. Grčija se je v štirih letih pod Metaxasom tako vsestransko dvignila, kakor ne pomnijo najstarejše grške osebnosti. Če bi se pa morala slučajno mirna ter plodovita doba na Grškem. zaključiti radi nevarnega mednarodnega položaja, sigurno ne bo iskati krivde v neumornem delu za blagor domovine tolikanj vnetega Metaxasa, ampak v splošni evropski zmedi.