dolenjka, d.d.
NOVO MESTO
Dolenjka, d.d. iz Novega mesta vas ponovno preseneča! V prodajalnah USNJE Novo mesto, BLAGOVNICA Črnomelj in OBLAČILA Mokronog si lahko za prve pomladne dni nabavite moške jopiče iz uspja po SUPER CENI 12.990,00 SIT. Pričakujemo vas!
V soboto, 20. marca 1999, do 19. ure odprta prodajalna MARKET DRSKA v Novem mestu.
■	■	I	1	1	1	n	Tl		I	H	1
											
ISSN 0416-2242
770416
224000
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI list
ODGOVORNI 0 KMETIJSKI politiki
NOVO MESTO-Sindikat slovenske kmečke zveze, pod-r.užnica Novo mesto, pripravila posvet s kmeti z območja JJolenjske in Bele krajine, ki Do v soboto, 20. marca, ob 10. uri v prostorih Srednje kme-Djske šole Grm v Sevnem pod rško g°ro. Minister za kme-js|vo Cirilj Smrkolj bo govoril o strategiji ob vstopu v j^ropsko skupnost, mag. jTanc But o uvedbi direktnih Jer kompenzacijskih plačil v kmetijstvu, Igor Hrovatič o razvoju podeželja in Peter Vrisk o pomenu zadružništ-Va- Kmetje vabljeni!
KMETIJSKI sejem JOŽEFOVO 99
NOVO MESTO - Od petka, 19. marca, do ponedeljka.
22.
marca, bo pri Tabakumu j>a Cikavi v Novem mestu sejem kmetijske mehanizacije ln opreme Jožefovo 99. Ta sejem je tradicionalen, saj ga etos prirejajo že sedmič zapored, vsako leto privablja |*a tisoče obiskovalcev iz Do-enjske, Bele krajine. Posavja pa tudi iz ostalih predelov .»'enije. Sejem bo jutri ob n uri odprl novomeški žu-Rj1” (*■"• Tone Starc. Razstav-Jalci so iz cele Slovenije pa udi iz tujine, na sejmu pa bo °e videti in kupiti vse za Potrebe kmetov, vinogradnikov in vrtičkarjev, od motike o traktorja. Ves čas sejma o poskrbljeno tudi za hrano n Pijačo.
Posavje hoče posebno pogodbo z vlado o HE
Veliko odprtih vprašanj
LJUBLJANA, POSAVJE -Vlada je pretekli četrtek potrdila osnutek koncesijske pogodbe o gradnji elektrarn na spodnji Savi. Tako je oblikovala pogajalska izhodišča in imenovala pogajalsko skupino za nadaljnja pogajanja z družbo Sava, d.o.o., ki je bila lani izbrana za koncesionarja. Vlada je ob tem podaljšala tudi rok za sklenitev koncesijske pogodbe do 23. julija letos.
Posavje se je le s težavo vključilo v pripravo koncesijske pogodbe in vzpostavilo stik z državo. Tri občine so oblikovale pogajalsko skupino z Nikom Galešo na čelu, ki poskuša posredovati posavske predloge, pripombe in zahteve. Koliko jim je doslej uspelo, je težko reči, saj priprava pogodbe poteka v tajnosti.
Kot so ugotavljali tudi župani treh občin, ki so se v ponedeljek sestali na seji sveta Posavja, mora pogajalska skupina ostati sredi pogajanj med koncesionarjem in državo, da bi preprečila morebitne spremembe v pogodbi, ki bi negativno vplivale na prostor. Kot je poudarjal krški župan Franci Bogovič, mora regija vztrajati pri pogajanjih z vlado in pri sklenitvi posebne pogodbe z njo. Odprtih vprašanj je namreč veliko, saj so načrti vodnega gospodarstva, cestarjev in hidroelektrarn v prostoru še vedno neusklajeni.
B. D. G.
DELNICE LETIJO V NEBO
Srdita vojna za Dolenjsko banko
Nova Ljubljanska banka si je zagotovila okrog 30-odstotni delež - Kaj pravi Neven Borak
NOVO MESTO - Potem ko je Nova Kreditna banka Maribor konec lanskega leta tako rekoč čez noč in na nenavaden način kupila 24-ods-totni delež Dolenjske banke in ko je za to svoje dejanje za nazaj dobila tudi “žegen” Banke Slovenije, ki ji je ta lastniški delež priznala tudi kot upravljalski, so se stvari močno zapletle. Kaj lahko pa se zgodi, da bo prav zadnji zaplet privedel do razpleta.
NOVOMEŠKI ŽUPAN DR. STARC OBISKAL REVOZ - Prejšnjo sredo je vodatvo novomeške občine na čelu z županom dr. Tonetom Starcem obiskalo novomeški Revoz, kjer so se pogovarjali o razvojnih načrtih enega najpomembnejših podjetij pri nas. Prihodnje leto namreč Revoz čakajo pogajanja z Renaultom za podaljšanje pogodbe za proizvodnjo avtomobilov. Spregovorili so tudi o težavah, ki jih ima Revoz pri zagotavljanju konkurenčnosti v Renaultu, saj je Novo mesto slabo oskrbovano z elektriko, brez avtoceste in brez železniškega kontejnerskega terminala. V Revozu opozarjajo tudi na visoke takse za vodo, odpadke, davke in na precenjenost tolarja. Ob koncu obiska sta direktor industrijske divizije Revoz Jean Marc Calloud in novomeški župan dr. Starc poslala vabilo predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku za čimprejšnji delovni obisk v Revozu. (Foto: J. Dorniž)
Bo življenje ob meji znosno?
Igor Bavčar v Metliki - Vlada oblikuje predlog o čezmejnem sodelovanju s Hrvati
METLIKA - Metliško občinsko združenje slovenskih častnikov je na volilni letni zbor povabilo ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja, kije govoril o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo ter kakšne posledice bo to prineslo obmejnim občinam.
Bavčarje priznal, da zakonov (predvidenih je 80.000 stran;) ni problem sprejeti, ampak lde-janiti, saj zaradi sprememb držpva potrebuje čas. Težave so tudi zato, ker Hrvaška nima razvitih nobenih odnosov z EU, s tem pa je kaznovano slovensko
obmejno področje ob 600-kilo-metrski meji z južnimi sosedi. “Da bi vzpostavili čezmejno sodelovanje, smo v slovenski vladi oblikovali predlog o čezmejnem sodelovanju s Hrvati, Vendar brez EU. Tako bi pritegnili k sodelovanju tudi obmejne
KjJČAN NA STUDIU OB 17.
Predsednik
Milan Kučan je imel prejšnji teden izjemno odmeven nastop na prvem programu Radia Slovenije in lahko bi vprašali urednika Bojanu Veselinoviča, zakaj ga je povabil pred mikrofon šele po letu dni. Predsednik Slovenije sicer ni tolkel po mizi, kar nekateri od njega pričakujejo, pa ne bodo nikoli dočakali, je pa izrekel celo vrsto ostrih, odločnih in jasno izraženih kri-tik na račun opozicije pa tudi pozicije, ki se neodgovorno obnaša, sama sebi nasprotuje, kramarsko kupčka za vladne položaje in še na druge načine prispeva, da se počasi a vztra-]no ugrezamo v politično (in družbeno) močvirje, iz katerega nas ne morejo rešiti razni rokohitrski triki ali zgolj sprememba volilnega sistema.
Najodločneje je udaril po strankokraciji, ki jo zanimajo najprej koristi strank in šele potem koristi države oz. državljanov.
' l°J e sprevržena logika; najprej mora biti neka stvar dobra za državo, potem je šele lahko dobra za stranko, in ne obratno. V slovenskem političnem življenju smo priča neprestanim poskusom sesuvanja izvoljenih organov oblasti, kar je znak, da neka-'eri politični pr\’uki (Janše ni posebej imenoval) izida volitev ne priznajo in se obnašajo, kot da pri nas predvolilna kampanja neprestano traja. To ni ne demokratično ne državo-Norno. Čas pač neusmiljeno beži. Predsednik Kučan je grajal 'udipočastnost pri urejanju odnosov s Hrvaško in kot neevropsko ter v nasprotju z našo obljubo ocenil dejstvo, da imamo "a Trdinovem vrhu na meji še vedno ducat vojakov, kar odnosom več škoduje, kot koristi. Bil pa je tudi samokritičen, saj je Priznal, da je razvoj dogodkov pokazul, da je bil njegov predlog imenovanja dr. Petra Jambreka za evropskega sodnika njegova osebna napaka. V enournem intervjuju je izrekel še več drugih kritičnih misli, poudaril pa,
da so tako hude napake upravljalcev države tudi posledica Pomanjkanja dolgoročne vizije razvoja Slovenije, na kar že vseskozi opozarja.
MARJAN LEGAN
regije ter začeli urejati življenje ljudi ob meji s Hrvaško. Ta bo čez čas šengenska meja, bo pa manj trda in bo potrebno na njej manj vlaganj, če se bo Hrvaška bolj približala EU,” je menil Bavčar.
Zato pa je šefa metliške carinske izpostave g. Makovca takoj zanimalo, če se manjša vlaganja kažejo tudi v tem, da metliški cariniki že osem let uradujejo kar v kontejnerjih, medtem ko imajo Hrvati sodo-
O VKUUČEVANJU V EU- Minister za evropske zadeve Igor Bavčar v Metliki. Ob njem novi (stari) predsednik metliškega občinskega združenja slovenskih častnikov Anton Krašovec.
IfcVBEME
Do konca tedna bo suho in nekolio toplejše vreme.
Dolenjska banka je, kot je znano, na vrhovnem sodišču sprožila upravni spor zoper odločbo Banke Slovenije o izdaji soglasja, da ima lahko Nova Kreditna banka Maribor 24,05 odst. delnic Dolenjske banke s pravico upravljanja, in to zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Poleg tega naj bi bila odločba Banke Slovenije tudi v nasprotju s statutom Dolenjske banke, po katerem posamezen delničar ne more imeti več kot 20 odst. glasov v zboru banke.
Kako je s to stvarjo, bo odločilo vrhovno sodišče. Medtem pa se je lastniška struktura Dolenjske banke bistveno spremenila in se še spreminja. Delnice te novomeške banke so očitno postale izredno privlačne in temu primerno je tudi zrasla njihova cena, ki je dosegla celo 22.000 tolarjev za delnico. Konec prejšnjega tedna - podatki se spreminjajo tako rekoč iz dneva v dan - si je Nova Ljubljanska banka zagotovila že okoli 30-odst. delež Dolenjske banke; med večjimi delničarji je z 9,5 odst. tudi Zavarovalnica Triglav. Skratka -med Novo Kreditno banko Maribor in Novo Ljubljansko banko poteka hud boj za prevlado v Dolenjski banki in Ljubljančanom pri tem kaže precej bolje kot Mariborčanom, ki so “vojno” začeli, in to brez napovedi.
A. BARTELJ
Berite danes
stran 2:
• Sentjernejsko Podgorje iz krize
stran 3:
•Prazno besedičenje s srečnim koncem
stran 6;
• Cesta še vedno Iskrino dvorišče?
stran 7:
• (Ne)nioč komunalnega nadzornika
stran 9:
• Trošarino bodo plačevali tudi mali pridelovalci
stran 10:
• Grajsko domovanje posavske dediščine
stran 11:
• “Kamorkoli, le stran od vojne”
stran 18:
•85 let Planinskega društva Novo mesto
• Neven Borak, predsednik Zveze ekonomistov, je v Financah v zvezi s tem dgjab “Dolenjska banka se je odločila za steber, ki ga sestavlja Nova Ljubljanska banka, rokavica drugim stebrom, predvsem Banki Slovenije, pa je bila zalučana z vso ihto. Kar je Banka Slovenije dovolila Novi Kreditni banki Maribor, bo morala dovoliti Novi Ljubljanski banki, sicer ne bo verodostojna.”
POTRES V KRŠKEM
KRŠKO - Uprava RS za geofiziko je sporočila, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic v ponedeljek, 15. marca, ob 6.54 uri zabeležili šibak potres 6 kilometrov jugozahodno od opazovalnice pri Krškem. Žarišče potresa je bilo v bližini Raven pri Velikem Trnu, njegova magnituda pa je bila 1,9. Potres so čutili predvsem prebivalci na Ravnah pri Velikem Trnu. Intenziteta potresa ni presegla tretje do četrte stopnje po evropski potresni lestvici.
Košarka	Liga	Kolinska
KRKA : LOKA KAVA
Novo mesto, športna dvorana Marof,
sobota, 20.3.1999, ob 19.30.
Pokrovitelj: ŠPORT BINE
ben mejni prehod. Bavčar je dejal, da bolj odprta meja s
Hrvaško še ne pomeni, da mejnih prehodov ne bo. Vzrok, da jih niso bolje uredili, pa tiči v pomanjkanju denarja.
Vse, ki živijo v utvarah, je Bavčar postavil na trdna tla, češ da naša država za veliko evropsko tržišče ne pomeni ne nevarnosti ne izziva. Iz Bruslja smo namreč videti kot manjša nemška regija. Imamo pa z veljavnostjo pridružitvenega sporazuma vsaj možnost črpanja denarja iz strukturnih skladov za kmetijstvo in okoljevarstvo.
Na zelo konkretno vprašanje, s kolikšno verjetnostjo bi lahko zatrdil, da bo Slovenija polnopravna članica EU, je Bavčar odgovoril zelo hipotetično: “Zame je manj pomembno, kdaj bomo formalni član EU, bolj pa, kdaj bomo pravi član. Reform pa ne delamo zaradi EU, ampak zato, da postanemo moderna, v svetu primerljiva država.”
M. BEZEK-.IAKSE
Novo iz Pivovarne Union
CITROEN SAXOM AN I
več v notranjosti časopisa	so	ljudje,	ki	ljubijo	saxo	f	x
/V 4 Š 4	4	/V	/<	F	r	4
KUČAN V KRŠKEM
KRŠKO - Območna zbornica in Združenje podjetnikov Posavje pripravljata v torek,
23.	marca ob 14. uri v mali dvorani krškega kulturnega doma razgovor s predsednikom države Milanom Kučanom. Beseda bo tekla o aktualnih vprašanjih razvoja, gospodarstva in tudi politike.
DELO ZA 40 NOVIH DELAVCEV
V
Sentjemejsko Podgorje iz krize
Največ pohištva za počitniške prikolice in avtodome izdelajo za Adrio Mobil
MOLDAVSKI MINISTER ZA ZDRAVSTVO V KRKI
NOVO MESTO - Prejšnji teden je moldavski minister za zravstvo Eugen Gladun v spremstvu dekana moldavske medicinske fakultete prof. dr. Vasilija Prokopišina obiskal Krko. Minister se je v Sloveniji mudil z moldavsko delegacijo, Krka pa je za moldavsko stran še posebej zanimiva, saj je v tej državi med največjimi tujimi dobavitelji zdravil in največji slovenski izvoznik v Moldavijo; Krkin izvoz v to državo je lani predstavljal kar tretjino vsega slovenskega izvoza. Krka je eno redkih tujih podjetij, ki je v Kišinjovu odprla svoje predstavništvo.
SPREJEMAJO VLOGE ZA OTROŠKI DODATEK
NOVO MESTO - Na podlagi obvestila Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 10. marca 1999 Center za socialno delo Novq mesto obvešča vse prejemnike otroškega dodatka, naj čimprej vložijo zahtevek za preverjanje upravičenosti do otroškega dodatka na obrazcu DZS št. 8,41 (vloga za uveljavitev otroškega dodatka). Vloge lahko oddate osebno ob uradnih urah (v ponedeljek od 8. do 14., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13.ure) ali pošljete po pošti na naslov: Center za socialno delo, Prešernov trg 5, Novo mesto.
SOCIALNE PODPORE INVALIDOM
Društvo vojnih invalidov Dolenjske socialno prizadetim članom pomaga z občasnimi denarnimi podporami. Lani so 328 članom, ki so socialno šibki, bolni ali starostno prizadeti, razdelili za
2,410.000	tolarjev denarnih pomoči. Prizadete so predstavniki sekcij obiskali na domu in jim osebno vročili pomoč.
ELEKTRARNA V FEBRUARJU
KRŠKO - Jedrska elektrarna v Krškem je v februarju, ko je dosegla 100-odstotno razpoložljivost in prav tako izkoriščenost, poslala v omrežje 418.986 MWh električne energije. Vplivi elektrarne na okolje so se gibali v dovoljenih okvirih. V elektrarni so v februarju uskladiščili 5 sodov s srednje aradioaktivno vsebino, tako daje v skladišču zdaj skupno 3.852 sodov z radioaktivnim materialom.
MADŽARI V ŽELJNSKIH JAMAH
KOČEVJE - Pomlad trka tudi na vrata Kočevske, saj je to zeleno in ohranjeno pokrajino ob koncu tedna obiskalo več izletnikov kot lani v enakem času. Študijska skupina 45 madžarskih turistov je nedeljo preživela v ogledu željnskih jam, tam sojih popeljali člani jamarskega društva Netopir in vodiči TD Kočevje, Pokrajinskega muzeja, kočevske cerkve in rudniškega jezera.
ŠENTJERNEJ - Šentjernejsko podjetje Podgorje, ki seje pred leti skupaj z Adrio Caravan znašlo v velikih težavah, se je spet postavilo na noge. Podgorje, katerega 80-odstotni lastnik je Adria Caravan, 20-odst. lastniki pa so zaposleni in bivši zaposleni, je v zadnjih letih za 100 odst. povečalo prodajo, zadnja tri leta poslujejo z dobičkom, uspelo pa jim je plačati tudi vse stare dolgove.
Podgorje izhaja iz delavnice pohištva, ki je sredi Šentjerneja nastala leta 1951, leta 1971 je bila zgrajena sedanja tovarna, naslednje leto pa se je začelo sodelovanje s takratnim IMV-jem. Leta 1991 je Podgorje postalo samostojna enota, katere lastnica in ustanoviteljica je bila Adria Caravan, in ko je v letih 1992 in 1993
REVIZIJA JAVNEGA NAROČILA ZA ZDRAVSTVENO KARTICO
LJUBLJANA - Upravni odbor zavoda za zdravstveno zavarovanje je na osnovi mednarodnega javnega razpisa 19. januarja izbral najugodnejše ponudnike za uvedbo sistema kartice zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Eden od neuspelih ponudnikov, Mirage H. S., je vložil zahtevek za revizijo. Revizijska komisija je javna naročila preučila, prav tako ponudbeno dokumentacijo izbranih ponudnikov. Pri postavki čitalnikov je razveljavila razpisani postopek, pri karticah pa zahteva ponovno ocenitev danih ponudb. Zavod bo upošteval odločitev revizijske komisije in ponovil razpis za čitalnike kartice in ponovno ocenil ter ovrednotil ponudbe glede kartic, pri čemer bo upošteval tudi ponudbo vlagatelja pritožbe. •
ŠE GRE NAVZDOL
Adria Caravan ustavila proizvodnjo, so brez dela ostali tudi v Podgorju, saj so pohištvo proizvajali le zanje. “Od takrat izdelujemo pohištvo za počitniške prikolice in avtodome za nemškega proizvajalca, poskušali pa smo izdelovati tudi masivne mize,” je povedal direktor Podgorja Marijan Kostanjšek.
Ko se je Adria postavila na noge, je to pomenilo nov zagon tudi za Podgorje. V tem času je prenehal z izdelovanjem pohištva za prikolice tudi obrat v Črnom-
Marijan Kostanjšek
lju, zato se jim je v Podgorju količina dela podvojila. “Mizni program smo opustili, saj smo ugotovili, da je izdelovanje pohištva za počitniške prikolice in avtodome tisto, kar najbolj znamo,” Je povedal Kostanjšek. Trenutno je še vedno največji in najpomembnejši kupec njihovega pohištva Adria Mobil, poleg njih pa imajo še tri tuje kupce iz Nemčije in Švedske. Ta delež bi v bodoče radi še povečali. V zadnjih treh mesecih so na novo zaposlili 40 ljudi, tako da jih je skupaj že 175 zaposlenih.
V načrtu imajo pridobitev standarda ISO 9000. V lanskem letu so za 100 zaposlenih organizirali notranje izobraževanje oz. interno kvalifikacijo, kar se je zelo dobro izkazalo. Tudi sicer delavcem omogočajo dodatno šolanje, če so ga le pripravljeni opraviti. Trenutno imajo tudi 9 štipendistov. Plače imajo redne, s tem da je osnovna plača po kolektivni pogodbi, delež nad to plačo pa predstavlja stimu-
lacij0'	j.dorniž
NOVI BROŠURI IN PLAKATI ZZZS
LJUBLJANA - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je pre° kratkim izdal novo brošuro z naslovom “Cenik ambulantno predpis3' nih zdravil v Sloveniji”, ki je namenjena predvsem zdravnikom, saj Ji® bo olajšala delo pri predpisovanj zdravil, in dopolnjeno izdajo brošur “Kako do zdravnika”, ki bo v kratkem zavarovancem brezplačno n voljo na vseh Zavodovih območni enotah in izpostavah po Sloveniji-
Ženske se morajo bolj dokazovati
Urad za žensko politiko organiziral srečanje občinskih in mestnih svetnic v Novem mesW
NOVO MESTO - V državnem zboru ženske zasedajo le 7 od 90-tih mest, kar je manj kot 8 odst., v vladi ni niti ene ministrice, podobno pa je tudi na lokalni ravni. Na zadnjih lokalnih volitvah, kjer je sodelovalo preko 20.000 kandidatov, je bilo v občinske svete izvoljenih 380 svetnic, kar je nekaj manj kot 12 odst. žensk oz. 1 odst. več kot v prejšnjem mandatu. Med 192 županije le 9 županj.
Prejšnji teden je bilo v prostorih kije dejal, daje prepričan, da se
novomeške občine srečanje dolenjskih, belokranjskih in posavskih članic občinskih svetov; od 31 vabljenih seje srečanja udeležila slaba polovica. Manjkale so predvsem svetnice iz novonastalih občin. Od povabljenih županov je na srečanja za kratek čas prišel le novomeški župan dr. Anton Starc,
cilj, ki si ga je zadal urad, da doseči, vendar le v daljšem obdobju.
Direktorica urada za žensko politiko Vera Kozmik je razložila, da želijo s temi sestanki spodbuditi sodelovanje med svetnicami različnih strank. Poudarila je, da jih želijo spodbuditi k odpiranju aktualnih tem, od položaja žensk v družbi in pokojninske reforme do zaposlovanja in drugih aktu-
da
alnih problemov, ter jih na način narediti vidne. Znano je, ženske, ki želijo v politiko, prem3 lo naredijo za svojo promocijo-Milena Jesenko iz Brežic, kjJ ena od koordinatoric regionalUJ mreže, je povedala, da deluje politiki že dalj časa, da pa s. tovrstna srečanja tudi njej dvig® la samozavest, poleg tega si žep ske med sabo lahko izmenja] izkušnje. Sicer pa so udeležen^ ugotovile, da se morajo žens* bolj dokazovati kot moški. P°. (£ noje tudi med podjetnicami;t,s ki se odločijo za samostojno p° ’ so uspešnejše od moških. .
J. DORNIZ
ZENSKE IN POLITIKA - Direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik in koordinatorica Mojca Novak.
v
Široko srce in odprte roke
Krkina dražba slik navrgla 10 milijonov tolarjev za nakup naprave za mehansko podporo srca
NOVO MESTO - Sredi lanskega decembra smo poročali o otvoritvi razstave več kot 100 slik in grafik 73-ih domačih in tujih umetnikov v Krkini galeriji v Ljubljani. Razstava, že sama po sebi velika in odmevna, je bila nekaj izjemnega še posebej zato, ker so umetniki vsa razstavljena dela podarili za nakup intraaort-ne balonske črpalke, naprave za mehansko podporo srca in sicer za Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja Kliničnega centra Ljubljana. Razstava je z dražbo razstavljenih umetnin zbrala okoli 10 milijonov tolarjev.
Predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja dr. Tone
Gabrijelčič je ob tej priložnosti med drugim dejal: “Za neprestano izboljševanje zdravstvenih storitev je treba iskati tudi poti zunaj uradnih virov financiranja.” Strokovni direktor Kirurške klinike dr. Zoran M. Arnež je povedal, da bi morali v Sloveniji opraviti okoli 1.000 operacij na odprtem srcu na leto in da bo z najsodobnejšo napravo za mehansko podporo srca izboljšana predvsem možnost preživetja tudi najtežjih srčnih bolnikov. Krki seje zahvalil tudi direktor Kliničnega centra dr. Primož Rode in pri tem poudaril velik pomen humanitarnih akcij za izboljšanje kakovosti zdravstvenih storitev.
Ljubljansko pismo
Zaostreni toni le oddaljujejo dogovor o meji
Pogajanja so delo diplomacije, ne pa ulice
LJUBLJANA - “Dogovarjanje” o južni meji med Slovenijo in Hrvaško že vsa leta po razpadu SFRJ močno razpihuje politične strasti. Ribiških in še kakšnih drugih neprijetnih srečanj je bilo v Piranskem zalivu v tem času več kot preveč. Hrvaška bi rada mejo po sredi zaliva, a kje mi, ni (uradno) znano. Naša zadnja ponudba razmejitvene črte na morju je za javnost še vedno “državna skrivnost”-, čeprav ni težko sklepati, kje naj bi potekala.
Tisti, ki mejo v zahtevah potiskajo proti Pulju, po prepričanju domačinov ob meji pozabljajo, da je tudi Slovenija ena izmed naslednic razpadle Jugoslavije in da torej zanjo ne veljajo nobena druga merila pri razmejevanju, kot veljajo za druge nekdanje jugoslovanske republike. Eno izmed osnovnih
meril pa je nespremenljiv0?* (nedotakljivost) podedovanih medrepubliških meja, ki s0 postale državne meje. Od teg3 pogoja se lahko odstopa saffl° v primeru dvostranskega spora-zuma - torej popolnega soglaj' ja obeh strani. Tudi mednarod' na arbitraža ne more od teg3 bistveno odstopati.
Med Slovenci in Hrvati v zgodovini medsebojnih odnosov nikoli ni bilo kakšnih poseh' no izrazitih konfliktov glede ozemlja, zato je bilo možn° pričakovati, da bo ton pogajanj med Slovenijo in Hrvaško z3 določitev spornih odsekov me]e ostal spravljiv, zgolj tehničen; Na žalost se je ton pogajanj začel zviševati, pogajalci s° začeli uporabljati vse trši besednjak. Ob vztrajni podpori javnosti in medijev na obeli straneh je vse pristalo na najnizj1 možni ravni. To se dogaja vselej’ kadar nekdo meni, da so njegovi interesi sveti, interesi soseda pa vražji.
A kar je najhujše, v prepir3' njih za meje in ozemlja, s? največkrat pozablja - na ljudi, k živijo na domnevno “spornih območjih. Sicer pa vemo, kak1 se je to v zgodovini pričel0. Države so meje premikale in s° ljudi, ki niso soglašali z n°v® oblastjo, izselile ali pa jih enostavno iztrebile. Vse v imen naroda. Enega, jasno.
VINKO BLATNA
DOLENJSKI LIST
Št. 11 (2586), 18. marca 19^
Policija opozarja občane, naj ne nasedajo različnim mamljivim ponudbam za službo in posojila. Preden izročijo komu svoj denar, naj preverijo, če ne gre pri vsej stvari za goljufijo. Skratka, naj bodo previdni. Tako opozorilo, ki ga je v svoje sporočilo o goljufijah v Posavju nedavno zapisal urad kriminalistične službe krške uprave za notranje zadeve, je še kako upravičen. Občani nemalokrat slišijo podobna dobrohotna opozorila prepozno. Na žalost so mnogi v Sloveniji že vplačali tudi visoke zneske vnaprej, in ker se niso prepričali, s kom imajo opravka, so ostali brez tega denarja in brez obljubljenega posojila ali ponujene donosne zaposlitve. Sicer pa goljufi, ki "se spoznajo” med drugim na kreditiranje občanov, borznoposredniške posle in zagotavljanje zaposlitev, ustvarjanje verig sreče ter vedeževanje in ne nazadnje na skrivna sevanja, od človeka pobirajo le davek na njegovo naivnost. To seveda ne opravičuje sleparjev, češ, ljudstvo, če si neumno, si zaslužiš za kazen premetenca, ki ti bo drago zaračunal svojo goljufijo. Nasprotno, “delo” tovrstnih lumpov je treba dostojno nagraditi, kot se po družbenem dogovoru nagrajujejo taka opravila. Kazenska zakonodaja je o tem verjetno dovolj jasna. Manj jasno je sicer, zakaj ljudje slepo zaupajo vsakemu, ki se jim v njihovem pomanjkanju denarja ponudi za rešitelja. V tokratni anketi je bila priložnost za odgovor na to, hkrati tudi za svarila, kritiko in še kaj.
STANE MARKOVIČ s Polja pri Tržišču: “Ko goljufi poberejo denar, je že prepozno. Potrebno je, da vsak, ki je opeharjen, to takoj prijavi, da bo lahko policija takoj ukrepala. Ljudje so premalo previdni, preveč naivni in velikokrat pohlepni. Vidijo le visoke obresti ali dobre zaslužke, ne prepričajo pa se, komu dajejo svoj denar. Denar skrivajo in posle sklepajo brez prič ali pogodb.”
ANTON PODGORŠEK, načelnik upravne enote Krško iz Brestanice: “Tovrstnih goljufij je vedno več. Vsekakor bi morala pri tem odločilno vlogo odigrati policija, hkrati pa morajo biti tudi občani previdni in ne smejo takoj sprejeti mamljivih ponudb brez realne osnove. Vsak si mora ob takšnih ponudbah vzeti čas za premislek in se pri kom pozanimati o njih.”
BORIS PAVLIN, delavec iz Orešja na Bizeljskem: “Goljufij in kriminala je zmeraj več. Da tega ne bi bilo toliko, bi verjetno morali za te reči bolj poostriti policijsko in inšpekcijsko kontrolo. Tudi ljudje ne bi smeli nasedati različnim vabljivim ponudbam. Najbrž so še premalo seznanjeni s tem, kaj vse počno goljufi. Časopisi naj še več pišejo in opozarjajo ljudi!”
SONJA KAPUŠIN, administratorka iz Metlike: “Nikoli nisem verjela v srečo, ki jo lahko prinesejo različne igre na srečo. Prepričana sem. da lahko kdo dobi le, če prikrajša drugega. Goljufi iščejo naivne, res pa je, da se takšne igre bolj razbohotijo v kriznih časih, ko so ljudje v stiski. Prav stiska in naivnost dajejo ljudem ideje, da izkoriščajo nesrečnike.”
JOŽE MORAVEC, avtoklepar iz Podklanca pri Vinici: “Ljudje bi morali biti previdnejši pred goljufi, te pa bi morali bolj priviti. Res pa je, da so mnogi v krizi in pričakujejo, da si bodo z različnimi igrami na srečo, pismi sreče in verigami olajšali življenje. V resnici jim goljufi olajšajo žepe. Jaz sem za takšne igre imun, ker vem, da si premoženje lahko ustvariš le z delom.”
FRANC HEGLER, predsednik RDEG Ivančna Gorica, z Malega Hudega: “Sam še nisem doživel kakšnega takšnega goljufanja, poznam pa iz primerov znancev in prijateljev, da sojih že osleparili s pošto, da so zadeli mercedesa, hišo ipd. Najprej so bili veseli, nato pa razočarani, ker iz vsega seveda ni bilo nič. Sem odločno proti takšnemu zavajanju ljudi!” FRANC KAUČIČ, dimnikar iz Novega mesta: “Raznih goljufij je vsak dan več, spretni goljufi pa služijo mastne denarje predvsem na račun neukih in naivnih ljudi. Tudi meni so poslali sporočilo, da sem dobil nagrado, ki pa me je kasneje precej stala. To je bila šola za drugič, čeprav menim, da bi takšne goljufe v prvi vrsti morala preganjati in kaznovati država.”
SREČKO VRBINC, športni urednik na R-Kanalu, doma iz Ribnice: “Svoboda tiska mora biti, vendar do meje. Če se z oglasi zavaja ljudi, ki zaradi prevare ne utrpijo le finančne škode, ampak izgubljajo tudi zaupanje vase in v druge ljudi, bi država morala ukrepati. Ljudi bi morali opozarjati, da gre pri takšnih rečeh tudi za vrsto kriminala, ne pa da se celo pristojni sprenevedajo.”
NATAŠA MARGAN, natakarica iz Kočevja: “Od ljudi in njihove naivnosti je odvisno, ali se bodo odzvali na oglase. Jaz tega ne bi storila. Problem je, ker je veliko ljudi brezposelnih in si tako iščejo delo. Veliko je tudi takšnih, ki hočejo na hitro veliko zaslužiti. Zato je tovrstnega kriminala vedno več. Z njim bi se morali bolj kot doslej ukvarjati predvsem kriminalisti.”
Novomeška kronika
POLICIST - Včasih so kupci naredili vse, da bi prišli do avtomobila, danes pa trgovci naredijo vse, da bi ga prodali. K privabljanju kupcev sodijo tudi poskusne vožnje z novimi modeli, ki se v Novem mestu vrstijo ena za drugo. Pred dnevi seje za poskusno vožnjo odločil tudi možak, ki ga je očitno najbolj zanimalo, kako hitro se da z novim avtom voziti po naših zdelanih cestah. V dolino proti otoškemu gradu je slo 140 km na uro, in to brez prižganih luči in brez pripetega varnostnega pasu. Avto se je odlično izkazal, bog ne daj pa, da pridete v roke temu dirkaču, kadar kot policist kontrolira hitrost -cesti. Za norce ne pozna milo-
, PEJČEK - Pri zaklonišču v blokovskem naselju v Ulici Slavka Gruma stanovalci že skoraj ^leti gledajo razpadajočega Pejčka. Na preizkušeno učinkovit •n najcenejši način se je lastnik tešil nebodigatreba. V posmeh vsem zakonom in odlokom in v svesti si, da mu nihče nič ne more, ni snel niti registrskih tablic. Njemu očitno še tako hitri policisti ne morejo nič.
.. ODGOVOR - Brez vode ni z'vljenja, z njo je pa včasih življenje zelo težko. Zlasti, če jo stanovalec v bloku hoče plačati toliko, K°t je dejansko porabi. To na po-g ed naravno pravico že dalj časa SKusa uveljaviti stanovalka v blo-u v Smrečnikovi ulici v Novem mestu. Ob tem pa ji z vseh strani ecejo polena pod noge, še več -ozijojona sodišču. Uradna vodna stihija na svoji poti odplavlja ce pravice, da človek plača le • ls °’ kar porabi. V svoji stiski se n nmočna ženska obrnila tudi I ■* ?a vatstvo potrošnikov v Jubljani. Od tam pa je od direk-■ ncc Ptejela odgovor, s katerim ne bi mogel nihče nič pomagati, nnjajo se z žensko, ki se bori za voje pravice, ne morejo pa ji nič V^—galk ker ni nekakšnih pod-a onskih aktov. Na okroglo pa a vogale. Zaradi vode, ki lahko ne, r'stne mline, se nemočna nska bori z mlini na veter.
Ena gospa je rekla, da že ne res’ daJe na novome-:K‘ obuni preveč zaposlenih, saj ta prave”še vedno najde o novo delovno mesto.
JOŽEFOVANJE NA OTOČCU
®^-)ČEC - V soboto, 20. mar-rp’0 osmih zvečer priredijo v jnv avraciji Tango na Otočcu hn., °Vanjc- ^a prijetno vzdušje a poskrbela Brendi in Korald ansamblom ter otoški romp-
(jjhjfanjski drobiž
m?,KRABČEvo hišo za tu	- Mirko Repar, kul-
čeH]’ gas>lski veteran, znan jn ar’ aktiven pri upokojencih . anstičnem društvu Suha kra-Suh i6 -a občnem zboru TD imea kraiina pozdravifprisotne v stavil11 vorjanov in opozoril na slo i.° arei*' Dvora, ki je v občin-star e**1' .^‘‘"abčSeva hiša je naj-na i v, na Dvoru. Pomemb-varšt	v času fužinarstva in li-
stoletin ker Je bila v Prejšnjem man l V nlei rlaleč znana fur-Hit-S gostilna Pri Škrabcu. ian« ^r?pada pred očmi vseh kra-DVoV,| ze leia čakajo, da bi m r obil ustrezne prostore za stor,'6^, zbirko, toda nihče ne stavbni Zat,°JC Predlagal da bi kot ' k- iakemu namenu,
Marii wludi že|ja pokojnega Jana Marinca.
grad SI ' Nadaljevanje iz-^rj-,nJe vodovodnega omrežja na Spo .' Planoti so gotovo zavrli par ’ med posameznimi lastniki ga s nimajo ničesar skupne-Pa £5 Pnimi interesi, še najmanj Potrnk do’.ki Ji’vsi krajani nujno me , uJejo. Ce se bo nagajanje ■je ^semi lastniki parcel nada-obfd °’ bo P° besedah nekega 0|"a vas Reber dobila vodo
7c 6ta 3000-. ^ DNO-BELI NAVIJAČ(I)
jači ni i teden so neznani navi-ljCe E skali avto občanke z oko-Se n; y°ra- Prvi poizkus barvanja nek- h 6Sel’Zat0 so barvanje čez “p| 1 dni ponovili. In epilog? škf s arie čaka sodnik za prekr-’avto Pa avtoličar!
S. M.
MŠŠ J Z NAŠIH OB Č LH
Prazno besedičenje s srečnim koncem
NOVO MESTO - Na zadnji seji novomeškega občinskega sveta so sprejeli osnutek letošnjega občinskega proračuna in ga dali v enomesečno javno razpravo. Da je lahko napisal gornji stavek, je moral podpisani (in z njim ostali novinarski sotrpini) več kot tri debele ure prisostvovati reviji abotnosti, pritlehnega strankarskega spotikanja in obmetavanja, dolgoveznim tiradam svetnika, ki je sam večkrat prostodušno priznal, da o stvareh, o katerih razpravlja, nič ne ve in zato kar tako “razmišlja” (in to kakšnih sedemkrat po povprečno 10 minut). Eksplozivna mešanica jeze, živčne napetosti, depresije, obupa. Absolutno stresno, predvsem pa popolnoma neproduktivno in povsem nekoristno. Redke trezne glasove svetnikov je bučni hudournik glavnega toka v hipu preglasil in jih odnesel s sabo kot drobne kamenčke. Tako tudi žalostna ugotovitev svetnika Muhiča, da že 3 ure nekonkret-no in nekoristno razpravljajo, ni prav nič zalegla.
Je pa tej tragediji zmešnjav in komediji razuma sledil srečen konec. Z veliko večino so svetniki zavrnili predlog opozicijske svetniške skupine SKD, naj bi osnutek proračuna zavrnili in novega, boljšega, usklajenega pripravili za naslednjo sejo. Ta bi bila šele dobra! Ne samo, da bi bil s tem za sprejem proračuna zamujen najmanj mesec dni, marveč bi ta “novi, boljši, usklajeni ” osnutek svetnikom ponudil izvrstno priložnost za še daljše in še bolj poglobljene “razprave in razmišljanja”. Seveda bi bilo potem treba pripraviti res dober,
pravi in v največji meri usklajeni osnutek. In tako naprej. Pa bi bili ob razpravi o potrebni gradnji novega pokopališča v Srebrničah spet deležni bistroumnih ugotovitev, češ da je treba pokopališče čim prej zgraditi, ker z nobenim odlokom ni mogoče preprečiti umiranja, in retoričnih vprašanj v stilu: Zakaj se tako važen del življenja, kot je pokopališče, postavlja na stranski tir? Na koncu pa se je vsa stvar iztekla v resigni-rani ugotovitvi, da je zaradi tega, ker so pokopališča prepolna, novega pa še ni, danes lahko srečen, kdor je pokopan. Česa takega ponovno ne bi prenesli niti mrtvi.
Krivdo za triurne razprave, besedičenje in “razmišljanja”po dolgem in počez, če ima kaj zveze s točko dnevega reda ali ne, ne gre pripisati samo zafrustriranim govorcem in zatiranim mislecem, marveč tudi ohlapnemu in neodločnemu vodenju seje. Predvsem pa je treba sprejeti pravilnik o nastopanju na sejah, časovno omejiti (vsebinske) razprave, replike ipd.
Na koncu še nekaj o povprečju. Na hodniku pred sejno sobo je od začetka seje čakala 4-član-ska vodilna ekipa novomeške Komunale, da bo za osnutkom proračuna prišla na vrsto obravnava druge vsebinske točke dnevnega reda: predlog poslovnega plana Komunale za letošnje leto. Ko so po dobrih treh urah prišli na vrsto, so opravili v dobrih treh minutah. V povprečju sta prvi dve točki trajali po uro in pol.
Čisto na koncu je pa podpis. Na osnutku občinskega proračuna ga ni, po prepričanju veleraz-pravljalca na zadnji seji pa bi tak akt moral biti podpisan, “saj to ni novinarska zadeva”. Kdo naj bi podpisal osnutek občinskega proračuna, ni jasno, vsekakor pa “to novinarsko zadevo ” podpisuje	ANDREJ BARTELJ
KOMUNALNI NADZOR
Plačilu kazni se ne da izogniti
V Novem mestu že dve leti in pol skrbita za red tudi komunalna redarja • Največ problemov s parkiranjem - Kazen za prekršek na koncu izterja davkarija - Nove uniforme
NOVO MESTO - V Ljubljani, Celju in Piranu imajo organiziran komunalni nadzor že nekaj let, v Novem mestu pa je ta služba začela delovati pred dvema letoma in pol. Na novomeški občini sta zaposlena dva komunalna redarja: Jože Kobe, ki je vodja odseka za komunalni nadzor, in Stane Brezar, vendar ugotavljata, da sta za to delo samo dva človeka premalo.
Novo mesto se že nekaj let dobesedno duši v prometu, zaradi zaparkiranosti centra mesta je občina pred leti uvedla odvoz napačno parkiranih avtomobilov s t.i. pajkom. Komunalna redarja kar dve tretjini nadzora opravita na mirujočem prometu v mestu.
Odredbo za odvoz vozila napišeta na podlagi prekrška, najpogostejši prekrški pri parkiranju pa so zaparkirani pločniki, prehodi za pešce in parkirišča za invalide. “Na obvestilo o prekršku, ki ga zataknemo za brisalce avtomobila, se odzove le okrog 8 odst. krši-
DRZAVNO TEKMOVANJE IZ NEMŠKEGA JEZIKA - V soboto je bila novomeška gimnazija gostiteljica državnega tekmovanja iz nemškega jezika za več kot 200 dijakov iz različnih srednjih šol, ki sodijo v organizacijske enote Zavoda za šolstvo Murska Sobota, Celje, Slovenj Gradec, Maribor in Novo mesto. Dijaki so se pomerili v znanju nemškega jezika v dveh kategorijah: po treh in po sedmih letih učenja. Ker je v nemško govorečih deželah letošnje leto posvečeno 250-letnici rojstva J. W. Goetheja, so novomeški gimnazijci pripravili projekt “Salve Goethe” in ga v avli šole predstavili tekmovalcem. Podarili pa so jim tudi prvo šolsko glasilo v nemškem jeziku “Doch”. (Foto: A. B.)
“V POREČJU ORINOKA”
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta vabi danes, 18. marca, ob 18. uri v veliko čitalnico študijskega oddelka na potopisno predavanje z diapozitivi Boruta Koruna z naslovom “V porečju Orinoka”. Vabljeni!
KONCERT SKUPINE “FANTJE Z VASI”
ŠKOCJAN - V soboto, 20. marca, ob 19. uri bo za jožefovo v dvorani gostilne Luzar v Škocjanu koncert moške pevske skupine Fantje z vasi, ki bo predstavila svojo prvo kaseto ljudskih pesmi.
DRUŠTVO NOVOMEŠKIH ŠTUDENTOV VABI
NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov vabi danes, 18. marca, ob 20. uri na jazz koncert tria Marijana Loborca v Hotelu Krka, v petek, 19. marca, ob 21. uri v klub pod kavarno, kjer bo mixal glasbo DJ Dekky, v soboto, 20. februarja, ob 19.30 pa na predavanje o trekingu po Nepalu, ki ga bo v galeriji -Luna z diapozitivi pripravila Romana Tomšič. Vstopnine ni!
Za celovito podobo mesta
Občni zbor Društva Novo mesto - Pobuda za humanistične simpozije - Inšpektorja pa ni bilo
NOVO MESTO - Konec lanskega leta je minilo 5 let od ustanovitve Društva Novo mesto. V tem času si je društvo kot civilno združenje s svojo dejavnostjo ustvarilo ugled in je tudi marsikaj doseglo. O tem je tekla beseda tudi na zadnjem občnem zboru društva prejšnji torek.
Predsednik društva Tone Škerlj je poročal o delu. V tem času sta bila na lokalnih volitvah tudi dva
. tz
»os-odn.Kfcn.losi
V času od 8. do 14. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Lavra Krakow iz Vavte vasi - Patricijo, Mojca Kodelič iz Šentjerneja -Anžeta, Brigita Žabkar iz Dol. Prekope - Žana, Marjana Kobe iz Dolža - Barbaro, Andreja Šuklje iz Dol. Lokvice - Nejca, Lidija Breznikar iz Drage - Nastjo, Polonca Ko-falt s Krvavčjega Vrha - Jaka, Marija Turk iz Spodnjih Vodal - Andrejo, Bernarda Pavlin iz Stopič - Roka, Darja Janjac iz Dobindola - Kristia-na, Šefade Sulejmanoska iz Črnomlja - Haniso, Marija Bogovič iz Ko-stanjka - Mirjam, Brigita Okorn iz Spodnjih Vodal - Klavdijo, Esma Bobič iz Metlike - Tjašo, Vesna Jakše-Injac iz Škrjanč - Tim-Jona, Urška Šobar z Uršnih sel - Anžeta.
Iz Novega mesta: Sonja Godec iz Ulice Slavka Gruma 6 - Timoteja, Nataša Okorn iz Ulice Slavka Gruma 90 - Nejca, Vesna Rauh iz Kral-love ulice 13 - Anžeta, Majda Kovačič iz Šegove 9 - Robija. Čestitamo!
OB 25-LETNICI NOVOMEŠKEGA SOŽITJA
NOVO MESTO - Ob 25-letnici Sožitja, društva za pomoč duševno prizadetim iz Novega mesta, bo v torek, 23. marca, ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu slavnostna prireditev, katere pokrovitelj bo Mestna občina Novo mesto, slavnostni govornik pa novomeški župan dr. Tone Starc. V programu bodo sodelovali učenci iz oddelkov vzgoje in izobraževanja pri Osnovni šoli Dragotina Ketteja, varovanci Varstveno-delovnega centra, violinistka Maja Bevc, plesna skupina Roza pirueta iz Glasbene šole Marjana Kozine in plesni skupini Plesnega centra Dolenjske. V avli kulturnega centra bo razstava likovnih izdelkov duševno prizadetih oseb, ki bo odprta do konca meseca. Vabljeni člani društva in ostali občani!
PREDAVANJE O STRESU
NOVO MESTO - V četrtek, 25. marca, bo ob 18. uri v Kastelčevi ulici 9 v Novem mestu Zavod za izobraževanje in vzgojo iz Ljubljane priredil predavanje o premagovanju stresa, enega najhujših sovražnikov človekovega zdravja in počutja. Dodatne informacije na 061/ 133-93-03.
člana društva izvoljena v novomeški občinski svet. Seveda društvo samo nima ne izvršilnih ne operativnih možnosti in pristojnosti, lahko le opozarja na probleme, nakazuje in predlaga rešitve, se zanje zavzema in nadzoruje njihovo uresničevanje. Vodstvo društva
• ZRAK SE SLABŠA-Beseda je tekla tudi o slabi kakovosti zraka v Novem mestu, nad čemer se pritožuje vse več prebivalcev. Zbora se kljub povabilu žal ni udeležil inšpektor za okolje in prostor, da bi povedal, kaj je bilo na tem področju narejeno v zadnjem času. Najbolj se ljudje razburjajo zaradi občasnega nekontroliranega izpusta barv in etilaceta-ta iz Revoza, še posebej pa zaradi izpustov tovarne Pfleiderer v Brš-ljinu, ki naj bi bližnjo in daljno okolico zastrupljala s fenoli.
je zato tudi na občnem zboru ponovno pozvalo člane, naj se še bolj dejavno vključijo v delo in dejavnosti društva.
“V prihodnjem obdobju bomo nadaljevali aktivnosti za revitalizacijo mestnega jedra, se zavzemali za celovito podobo mesta in okolice, za izdelavo urbanističnih oz. ureditvenih načrtov, v prvi vrsti za okolico grmskega gradu in za prostor med Revozovim kompleksom in potokom Težka voda, za celovitejšo turistično ponudbo pa tudi za trženje zgodovinskih in naravnih znamenitosti mesta in okolice,” jev med drugim dejal predsednik Škerlj.
Na občnem zboru so podprli pobudo dr. Staneta Grande, dr. Milčka Komeija in dr. Aleša Gabriča, novomeških znanstvenikov “na začasnem delu v Ljubljani”, naj bi društvo vsako leto organiziralo znanstveno srečanje, nekakšen humanistični simpozij o znanih osebnostih oz. pomembnih dogodkih v zvezi z Novim mestom. Letos bi bil lahko tak simpozij posvečen 100-letnici rojstva Božidarja Jakca, prihodnje leto 50-letnici Dolenjskega muzeja itd.
A.	B.
Inž. Slavko Gliha, predsednik odbora
Obnova teče naprej
S seje odbora za obnovo žežemberškega gradu
ŽUŽEMBERK -10. marca se je odbor za obnovo žužem-berškega gradu sešel na sedmi seji, pregledal dosedanje delo in ocenil uspešno izdajo Suho-kranjskega zbornika. Pridobljeni denar so uporabili za soudeležbo pri obnovi gradu v letu 1997 in 1998. Z denarjem občine Novo mesto, ministrstva, Crpov-a, KS Žužemberk in številnih sponzorjev in seveda zbornika je bil obnovljen del južne in zahodne obodne stene. Po besedah prizadevnega predsednika odbora Slavka Glihe je potrebno z deli na obnovi gradu nadaljevati, poti nazaj ni. Odbor je na vrsto naslovov že naslovil prošnjo, da bi ob prelomu tisočletja izdali nov Suhokranjski zbornik s širšo vsebino, spet pa naj bi ga zbral in uredil Marjan Legan.
Odbor je tudi podprl zamisel akademskega slikarja Jožeta Kumarja o slikarski koloniji
v Žužemberku in prodajni razstavi slik v korist gradu. Predsednik turističnega društva Vlado Kostevc je prisotne seznanil s prireditvami ob 600. obletnici omembe trga Žužemberk, Tomaž Golob iz ZNKD pa z letošnjimi obnovitvenimi posegi v gradu. Na vrsti sta jugozahodna stena in stolp, pripraviti pa je potrebno dokumentacijo za obnovo kleti in pospešeno pripravljati načrte za zavarovanje historičnega jedra.
M. S.
teljev, potem jim pošljemo položnice, vendar plača kazen ali se pritoži le tretjina ljudi, na koncu napišemo izterjavo in jo posredujemo davčni službi,” je povedal vodja komunalnega nadzora Jože Kobe.
Zaradi plačilne nediscipline imata komunalna redarja veliko dodatnega dela. “Od novembra lani je kazen za prekršek 5 tisočakov, kdor plača kazen v 8 dneh, pa tako kot pri policiji nakaže le polovični znesek,” je razložil Kobe. Čeprav bi se ljudje plačilu kazni za prekršek najraje izognili, denar na koncu od njih v vsakem primeru izterja davkarija, zato komunalna redarja apelirata na ljudi, da v primeru, če so prekršek že naredili, kazen čimprej plačajo, saj bodo s tem plačali le polovični znesek.
Delo komunalnega redarja je tudi nadzor plakatiranja, ki je dovoljeno le na javnih obvestilnih mestih. Redarja pravita, da so se razni organizatorji prireditev tega reda že navadili in da plačujejo tudi takso in komunalni davek, kar nekaj kršitev s plakatiranjem pa sta zabeležila pred nedavnimi lokalnimi volitvami. Precej problemov v mestu imata tudi zaradi zasedbe javnih površin, ko si lastniki stavbe enostavno s stebrički in verigami prilastijo javno površino, ki meji na njihovo lastnino. V takem primeru zahtevata odstranitev ovir, saj javne površine ne smejo biti ograjene.
J. DORNIŽ
V pripravah na 600. obletnice omembe
v
trga Žužemberk
Prepoznavno društvo
ŽUŽEMBERK - Turistično društvo Suha krajina je v preteklem letu organiziralo ali soorganiziralo več kot 40 akcij ter kulturnih in športnih prireditev. Društvo je prepoznavno tudi po dobrem sodelovanju z ostalimi društvi in klubi, posebe^je uspešno delo v mladimi v OS Žužemberk, kjer mlade predsednik društva Vlado Kostevc uvaja v svet turizma. Lani so učenci sodelovali na državnem tekmovanju “Turizmu pomaga lastna glava” in dosegli zlato priznanje. Društvo je dobilo od Turistične zveze Slovenije zlato priznanje za uspehe, dosežene v letu kulture v turizmu.
Predsednik Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine je na petkovem občnem zboru društva pohvalil delo najprepoznavnejše-ga in delovnega društva na Dolenjskem, predsednik društva Vlado Kostevc pa je razgrnil tudi načrte društva za letošnje leto. Veliko dela bo terjala predvsem izvedba praznovanja 600. obletnice omembe trga Žužemberk, pa tudi poletne grajske prireditve, športne prireditve in organizacija sejma ter silvestrovanja na trgu.
S. M.
A
Vlado Kostevc
mmi
IZ NAŠIH OBČIM
Sprehod po Metliki
ANEKSIJA - Ko jc na nedavnem obisku v Metliki minister za evropske zadeve Igor Bavčar nekaj malega povedal o novih slovenskih regijah, je med drugim dejal, da bi dve pokrajini, ki si želita biti samostojni regiji, lahko združili med seboj, če bi med njima pod hribom, kiju ločuje, zgradili tunel. Metličani, ki si tako kot ostali Belokranjci zelo želijo samostojno belokranjsko regijo, a se boje, da jim to zaradi majhnosti ne bo uspelo, so takoj prišli na idejo, da bi pod Gorjanci zgradili tunel, si tako priključili še Dolenjsko in bili dovolj veliki za samostojnost...
BRATSTVO IN ENOTNOST - Metliška režiserka Maja Weiss je na festivalu slovenskega filma, ki je bil pretekli konec tedna v Portorožu, s filmom “Cesta bratstva in enotnosti” zmagala v konkurenci televizijskega igranega ali dokumentarnega dela. V Metliki z nestrpnostjo pričakujejo, da si bodo ogledali njen film, zlasti pa so neučakani prebivalci ob glavni metliški ulici, Cesti bratstva in enotnosti.
POVOŽENOST - Veliko kmetov se boji, kako bodo preživeli, ko bo Slovenija postala članica Evropske unije. Mnogim se zdi, da jih bo vključitev naše države v to zvezo povsem povozila. Da je njihov strah precej upravičen, so simbolično dokazali tudi na nacionalni televiziji. “Holivudarji” so namreč prejšnji teden prišli v metliško občino snemat oddajo o kmetijstvu in usoda je hotela, da so z avtomobilom povozili kamero, v kateri je bil film s posnetimi kmetijskimi kadri. Kmetje so se lahko na lastne oči prepričali, kako bo izgledalo, ko bo šel - tako kot televizijcem - tudi njihov trud v nič. Le da kolesa ne bodo avtomobilska, ampak evropska.
Črnomaljski drobir
TAJNOST - Čeprav je svetnik Martin Lindič iz LDS član črnomaljske vladajoče koalicije, to še ne pomeni, da se mu vedno godi tako, kot bi želel. Na zadnji seji je moral skoraj desetkrat za govorniški oder, ko je utemeljeval svojo zahtevo po poimenskem seznamu vseh, ki so in ki bi morali v preteklem letu plačati turistično in komunalno takso. Ko je te podatke zahteval že prej, so mu rekli, da jih lahko zve le, če je občinski svetnik. A sedaj, ko je to postal, mu prav tako niso bili dostopni. Šele ko ga je na seji podprl Jani Stepan iz opozicijske SDS, so svetniki le sklenili, da bodo o plačnikih in neplačnikih razpravljali, a na zaprti seji občinskega sveta. Javnosti bo torej ostalo skrito, kdo so grešniki, k' ne spoštujejo sicer javno sprejetih odlokov.
SEDALNIKI - Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku je bila v dvorani črnomaljskega kulturnega doma druga vrsta rezervirana za občinske svetnike-A sta v njej “kot za seme” sedela le dva svetnika, pozicijski in opozicijski. In prav ta druga vrsta je na zadnji seji občinskega sveta skoraj razvnela strasti. Svetnik1 namreč niso vedeli, da so sedalni' ki razervirani zanje. Ko so na seji ugotavljali, kdo je zatajil, niso prišli do zaključka, najbrž pa je^e največ resnice v tem, da tisti, ki bi morali svetnike usmeriti v drugo vrsto, preprosto niso vedeli, kdo so svetniki.
Scmiškc tropine^!
POPOLNOST - Ostali Belokranjci se čudijo Semičanom 'n njihovim uspehom v zadnjih dobrih štirih letih, odkar imajo samostojno občino. Eden od Črnomaljcev jc nedavno pripomnil, d* Semičanom do popolnosti manjka le godba na pihala. Po nedavnem gostovanju metliških godbenikov v Semiču pa so začeli Crnomaljci ugibati, ah nameravajo morda Semičani posvojiti metliško mestno godbo, da bodo popolni. Metličani in Semičan (še) niso rekli nič.
TOK - Semičani sc še niso Pf)V' sem potolažili zaradi krivice, ki jim je zgodila ob nedavnem električnem mrku, ko so imeli edin* občini električni tok Romi Pr Štirih rokah oz. na Sovinkm Prejšnji teden pa so si v romskem naselju na Sovinku lahko ogleda) še, kako je moč razpeljati elektn' ko brez strokovnih mnenj 'n *°r glasij. Vrli Romi so namreč ka po cesti, ki povezuje Semič z Mc liko, položili električni kabel i veselo razsvetljevali v nekakšnem improviziranem šotoru me smrekami. Strokovnjaki elcktr stroke, ki jih v semiški Iskri n manjka, so zanje pravi amaterji-
Kakšno vodo pijejo Metličani?
V vseh treh vodovodih v metliški občini je voda vse prej kot idealna - Z Zavoda za zdravstveno varstvo svetujejo prekuhavanje - Učinkovita rešitev bi bila pitna voda iz vrtin
METLIKA - V metliški občini so trije vodovodi: Obrh, Jamniki in Rajakoviči, iz katerih se oskrbuje s pitno vodo 7.834.občanov, torej 94,5 odst. Z vodovodi upravlja metliška Komunala, sistemetični jav-nozdravstveni nadzor pa opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto. Lani so z zavoda opravili 30 pregledov, pri katerih so odvzeli 105 vzorcev za mikrobiološke in 30 za kemične preiskave.
Na vsakem vodovodu so lani opravili tudi eno občasno mikrobiološko in fizikalno-kemično preiskavo. Določen odstotek vzorcev je bil pri vseh vodovodih mikrobiološko neustrezen zaradi sveže fekalne kontaminacije. Takšna voda pa je zdravstveno neustrezna in lahko povzroči epidemije - zlasti črevesne bolezni. Vsi trije vodovodi namreč zajemajo vodo iz kraških zajetij, zato je izpostavljena vplivu površinske vode in padavin, ki v podzemlje prinesejo raztopljeno umazanijo.
Na vodovodu Obrh j im je uspelo z različnimi postopki vodo, kije bila v 92 odst. vzorcev fekalno kontaminirana, tako prečistiti, da je bilo v omrežju kontaminiranih le še 7 odst. vzorcev. Sicer pa na kvaliteto vode očitno vpliva tudi premajhen rezervoar, saj se kloriranje ni končalo v vodohramu. Pri vodovodu Jamniki so ugotovili, da je bila slaba dezinfekcija posledica nezadostne količine klora.
JUBILEJNI KONCERT
METLIKA - Oktet Vitis bo v petek, 19. marca, ob 20. uri pripravil v tukajšnjem kulturnem domu koncert 6b 20-letnici delovanja. Gre za koncert, ki je bil napovedan že prejšnji mesec, a je odpadel.
OBČINA PRODAJA DELNICE
ČRNOMELJ ■, Tukajšnji svetniki so na zadnji seji sklenili, da glede na finančne potrebe občine ter na dejstvo, da je na borzi ugodna cena delnic Dolenjske banke, d.d., Novo mesto, dajo soglasje za1 prodajo 386 delnic te banke, ki so jim pripadle po premoženjsko-delitveni bilanci z občino Semič. Odgovorni z občinske uprave so se zavezali, da bodo občinskemu svetu poročali, kdaj in po kakšni ceni so delnice odprodali.
ŽE DESETIČ NA ODRU
LJUBLJANA - Igralska skupina črnomaljskega Zavoda za izobraževanje in kulturo se bo danes, 18. marca, ob 14.30 v okviru Dnevov slovenskega izobraževanja predstavila v Linhartovi dvorani Cankar-
SALAMIADA V SEMIČU.
SEMIČ - Penzion Smuk iz Semiča organizira v soboto, 20. marca, salamiado. Salame prinesite v penzion tega dne do 15. ure, komisija pa bo začela z ocenjevanjem ob
17.	uri. Izdelovalci salam bodo dobili priznanja za kvaliteto, tisti, ki so izdelali najbo(jše, pa tudi nagrade.
Vodovoda Rajakoviči pa ne klorirajo, saj je voda na tem zajetju bolj kvalitetna in se praviloma ne kali. Zaskrbljujoče pa je tudi, da so vodo v vseh treh vodovodih ocenili kot zdravstveno neustrezno
ter daje potrebno stalno prekuhavanje.
Z Zavoda za zdravstveno varstvo so nanizali številne ukrepe za izboljšanje pitne vode v metliških vodovodih. Pri tem so priporočili, da bi celotno oskrbo z vodo v metliški občini učinkoviteje rešili, če bi jo povezali z bolj kvalitetnimi viri pitne vode, na primer iz vrtin.
M. B.-J.
ŠE REPUBLIŠKA SALAM1ADA - Pretekli petek je bila v Badovinčevi gostilni na Jugorju v metliški občini 14. tradicionalna salamiada. 8-član-ska komisija (na fotografiji) pod vodstvom dr. veterine Petra Štefaniča je ocenila 58 vzorcev, od katerih je dva izločila, a tudi sicer je bila kvaliteta salam letos slabša kot lani. Zmagal je Peter Selak iz Šmarjeških Toplic, sledili so mu Marjan Zupančič iz Maharovca, Franc Škoda iz Šmarjeških Toplic, Henrik Štuparz Dvora, Alojz Hoznariz Ručetne vasi, Davorin Ran-gus iz Novega mesta in Peter Predovič iz Metlike, ki sta si delila 6. mesto. Vsi ti bodo sodelovali tudi na republiškem ocenjevanju salam, ki bo 10. aprila prav tako v Badovinčevi gostilni na Jugorju. (Foto: M. B.-J.)
Srečko Hrastar
Kosila na domove
V okrepčevalnici v domu upokojencev se prilagajajo upokojencem
METLIKA - Srečko Hrastar je lanskega julija odprl okrepčevalnico v metliškem domu upokojencev. Pred tem je bil zaposlen kot kuhar s kuhinji Splošne bolnice Novo mesto. Tam se je dobro seznanil z dietnimi jedilniki za različne bolezni, zato ni dolgo razmišljal, ko so ga iz društva upokojencev Metlika poprosili, če bi lahko kuhal tudi za upokojence, ki sami tega opravila ne zmorejo več.
Srečko je vzel dodatno ponudbo za upokojence zelo resno. Obroke je prilagodil glede na bolezen in seveda želje naročnika. Vsak dan pripravijo po dve vrsti malic in tri do štiri različne menuje, seveda tudi dietne. Nekateri prihajajo obedovat v okrepčevalnico, drugim hrano na njihovo željo vozijo celo na dom, in to po ugodnih cenah, saj je kosilo moč dobiti že za borih 700 tolarjev. Dostava na dom je še posebej dobrodošla za tiste, ki naročijo hrano le med boleznijo.
M. B.-J.
Upokojenke znova v šolskih klopeh
Na črnomaljskem Zavodu za izobraževanje in kulturo so letos prvič pripravili izobraževalni program za ljudi v tretjem življenjskem obdobju - Za začetek zgolj ženske
ČRNOMELJ - lUkajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) se je v svojem sicer bogatem izobraževalnem programu letos prvič spomnil tudi na ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Pretekli teden so zaključili 30-urni program ohranjanja in razumevanja zdravja, spomladi pa bodo za upokojence na poljuden način, popestren z izleti, predstavili umetnostno zgodovino v Beli krajini. Oba programa je delno finančno podprlo tudi ministrstvo za šolstvo in šport, nekaj vtisov o prvem pa smo strnili v tri izjave.
jevega doma v Ljubljani z gledališko predstavo Vojka Zidarja “Črnomaljska kronika-historična retrospek-
IRENA BOHTE, vodja izobraževanja na Ziku: “S tem programom, v katerem so udeleženke prisluhnile predavanjem o zdravju, prehfani ter imele terapevtske vaje, smo zaorali ledino pri izobraževanju ljudi v tretjem življenj-
Tistim upokojencem, ki pravijo, da za takšno izobraževanje nima-
tiva”. To bo že njihova 10. ponovitev predstave.
OCENJEVANJE VIN NA GRADNIKU
GRADNIK - V nedeljo so imeli v tukajšnjem gasilskem domu pokušnjo vin iz gradmške vinske gorice. Ocenili so okrog 60 vzorcev lanskega letnika, s kakovostjo pa so bili zadovoljni. To je bilo prvo tovrstno ocenjevanje. V soboto, 20. marca, Ijodo ob 20. uri v gasilskem domu podelili priznanja vinogradnikom, najboljša vina pa bo mogoče tudi poskusiti.
GOSTJE IZ AMERIKE
ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju bo v soboto, 20. marca, ob 22. uri nastopil rock n’roll trio Wan-da Chrome & The Leather Pha-raohs, ki prihaja iz ameriškega Mil-waukeeja.
UPOKOJENCI VABIJO
GRADAC - Društvo upokojencev Gradac obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor v nedeljo,
21.	marca, ob 9. uri v gradu.
v
Želijo celo spati
Lani v enem lokalu policija posredovala kar petdesetkrat
ČRNOMELJ - V črnomaljski občini je 68 gostinskih lokalov, od tega 28 barov, 21 okrepčevalnic, 14 gostiln in 5 nočnih barov. Vendar dnevni obratovalni čas ne zadostuje, saj jih je samo v prvih dveh letošnjih mesecih zaprosilo za podaljšanje 26.
Čeprav so svetniki že pred dobrim letom sprejeli merila o obratovalnem času gostinskih lokalov, so se nedavno znova odločili zanje. Hkrati se je svetnikom ponudila priložnost, da spregovorijo o perečem kaljenju nočnega miru, priznali pa so, da so v občini največ trije lokali, zaradi katerih so problemi, omejitve pa potem občutijo vsi.
V prej omenjenih kriterijih je zapisano, da morajo lastniki k vlogi za podaljšan delovni čas dostaviti tudi izjavo, da bodo poskrbeli za red in mir v okolici svojega lokala, ki bi ga lahko motili njihovi gostje po zaprtju lokala. Prav ta direndaj pa * je navadno najbolj moteč za okolico v strnjenem naselju. (Mimogrede: zaposlenim na črnomaljski občinski upravi niso znali na nobenem ministrstvu povedati, kaj je pravzaprav strnjeno naselje.) Zagovorniki nočnega življenja in dolgega obratovalnega časa (predvsem svojih) gostinskih lokalov pa so šli celo tako daleč, da so očitali policiji, da hoče zapirati lokale. Vendar policisti zatrjujejo, da želijo vzdrževati le javni red in mir, kar občani, ki imajo noč (tudi) za spanje, od njih pričakujejo. Če pa nastane nered, gostinci kličejo policiste. Nekateri so to očitno že dojeli,' drugim pa je redoljubnost španska vas. Med slednje gre očitno prišteti tudi tistega gostinca v viniškem lokalu ob Kolpi, kjer je morala policija lani intervenirati najmanj petdesetkrat. Lani ga očitno niso izučili ne policisti ne občinske zahteve, če ga bodo letos, pa bo pokazala kopalna sezona. •
M. BEZEK-JAKŠE
Lojzka Miketič
jo časa, svetujem, naj le koristno razporedijo čas, pa ga bo za vse dovolj. Delo doma vedno počaka. Želim, da bi se v prihodnjih letih nadaljeval in da bi slišali še kaj več o uporabnih stvareh iz vsakdanjega življenja: o kuhanju, oblačenju, domačih zdravilih.”
LOJZKA MIKETIČ, upokojena natakarica iz Črnomlja: “Ker sem bila v službi vedno med ljudmi, sem v pokoju zelo pogrešala družabnost. Zato sem bila toliko bolj vesela, ko sem se srečala z vrstnicami, s katerimi se že dolgo nisem videla. Morda je še bolj kot nova spoznanja pomembno druženje, v katerem človek pozabi na težave. V prihodnje si želim predvsem več telovadbe pod strokovnim vodstvom, a tudi, da bi se vključilo še več upokojencev, saj nikakor še niso za v staro šaro.”
M. BEZEK-JAKŠE
SRAMOTA IN MALOMARNOST - Prebivalci Gradca v Beli krajini so že dlje časa s strahom opazovali starejšo hišo tik ob cesti, ki nosi številko 54. Na februarski seji metliškega občinskega sveta je predsednik KS Gradac in občinski svetnik Alojz Malenšek predlagal občinskim uslužbencem, da se pogovorijo z novim lastnikom, naj hišo uredi. Le tri dni pozneje se je prizidek porušil. Vendar tako, ko je videti na fotografiji, ruševina stoji še danes, čeprav je od zrušitve minil dober mesec. (Foto: M. B.-J.)
Irena Bolite
skem obdobju. Po odzivih 19 udeleženk sodeč dovolj globoko, da bomo v naslednjem letu ponudili še bolj pester program po njihovem izboru. Priznam, da so bili upokojenci v naših izobraževalnih programih doslej zapostavljeni, a se to naj ne bi več zgodilo.” MARIJA ROŽIČ, upokojena učiteljica iz Črnomlja: “Zelo sem vesela, da so se v Ziku spomnili na starejše. Kot upokojenka imam veliko manj stikov z ljudmi, kot sem jih imela v službi, zato mi tovrstno druženje veliko pomeni.
Vse več se jih želi potapljati
V Društvu za podvodne aktivnosti Bela krajina so se že toliko usposobili in opremili, da bodo potešili želje za potapljanje vse bolj navdušenim Belokranjcem
SEMIČ - Ko so pred štirimi leti v Semiču ustanovili Društvo za podvodne aktivnosti Bela krajina, so v program zapisali, da so njihove najpomembnejše naloge čiščenje, raziskovanje in promoviranje belokranjskih voda. Danes, ko so se izkopali iz začetniških težav, pa upajo, da bodo lahko ugodili tudi vsem, ki se zanimajo za ta zanimivi šport.
Marija Rožič
Društvo šteje danes okrog 30 članov iz vse Bele krajine. V začetku je bilo le nekaj članov dovolj usposobljenih za potapljanje, zato so najprej pripravili tečaj. “V bazenu v Dolenjskih Toplicah smo imeli vaje, v Fiesi pa tečaj. Kako težak je bil začetek, pove tudi to, da so si nekateri opremo za potapljanje sposodili, da so šli lahko na tečaj. Potem so si jo postopoma kupovali, in ker ni poceni, vsak pa je moral zanjo seči v svoj žep, so jo nekateri nabavljali celo nekaj let,” pripoveduje predsednik Društva za podvodne aktivnosti Bela krajina Dušan Avguštinčič.
Že takoj naslednje leto po ustanovitvi so se včlanili v Slovensko potapljaško zvezo (SPZ) in lani so s čistilno akcijo v Krupi že prišli v njen program. So pa belokranjski potapljači čistili tudi Kolpo ter sodelovali v nekaterih
drugih akcijah SPZ po Sloveniji pri čiščenju rek in morja. Veseli pa so, da so nedavno dobili v telovadnici TVD Partizan društveni pro-
Dušan Avguštinčič
stor, v katerem imajo spravljeno opremo, pripravljajo predavanja in se srečujejo vsak prvi četrtek v mesecu. “Tbdi letos načrtujemo čiščenje Krupe, poleg tega tudi Kolpe, Dobličice, Lahinje in zajetja Bajer pri Rožnem Dolu. Prva akcija bo v okviru SPZ, ostale pa belokranjske. V njih naj bi sodelovalo 150 potapljačev. Kupiti nameravamo tudi čoln, ki ga potrebujemo predvsem za ekološke akcije. Doslej smo si ga namreč sposojali pri vojski,” načrtuje Avguštinčič, upa pa, da jim bodo priskočili na pomoč sponzorji in semiška občina, ki jim je zadnji dve leti namenila le skromno dotacijo. Sicer pa imajo v društvu namen ustanoviti še belokranjsko reševalno enoto za reševanje iz vode. Predsednik pa je zadovoljen, da so se doslej že toliko opremili in usposobili, da bodo lahko sami pripravili tečaje za vse številnejše Belokranjce, ki sc želijo pridružiti potapljačem.
M. BEZEK-JAKŠE
kmalu lepši videz MESTA - Kočevju se letos obeta velik dogodek, od katerega pa ne bodo imeli koristi le gostinci in trgovci, ampak posredno tudi vsi prebivalci Kočevja. Od 21. do 24. tnaja bodo namreč v Kočevju potekale že pete “Mednarodne igre prijateljstva”, na katerih sodeluje poleg Kočevja še 5 mest iz Nemčije, Velike Britanije, Francije in Poljske. Stroški celotne prireditve so ocenjeni na 20 milijonov tolarjev, od katerih jih bo poleg sodelujočih mest in Evropske skupnosti v Bruslju, kateri so prireditev že prijavili, Kočevje prispevalo 4 milijone. Vendar pa to ne bodo vsi stroški, ki jih bo imela kočevska občina zaradi te priredite; 170 do 200 športnikom, politikom in gospodarstvenikom, ki jih bodo gostili v času iger, želijo namreč poleg brezhibne izvedbe samih iger omogočiti tudi, da bodo Kočevje zapustili s kar najboljšimi vtisi tudi o samem mestu. Zato bodo uredili most preko Rinže, zamenjali že dotrajane naprave v Gaju •n postorili še marsikaj drugega.
Drobite iz Kočevja |	|	Z MAŠI H O B	M
Vzdrževalci izkoristili letošnjo zimo
Ribniški zobotrebci
“CELI SVET V IDEAL CEN-RU” - Pod streho Ideal centra, nekdanjega doma JLA, so se ob Prtju *eta 1995 znašle številne manjše trgovine, ki so kljub črnogledim napovedim preživele. Nekateri so sicer kmalu dojeli, da ne zdržijo konkurence, zato so prostori večkrat zamenjali lastnike. Tudi manjša trgovina, v kate-ro seje ob koncu prejšnjega tedna vselila za ribniške razmere nenavadna “štacuna” pod imenom “Celi svet v Ideal centru”. V "Jej je namreč mogoče več kot seststo drobnih izdelkov kupiti po enotni ceni od 199 tolarjev.
POGREŠAJO ZNANE RIBNIČANE - Ob odprtju številnih razstav in ob kulturnih priredit-vah v Ribnici, te več let domuje-j° v Mikl°vi hiši, od pred kratkim udi v galeriji Toni, pa priredite-1'med obiskovalci pogrešajo nekaj znanih (seveda ribniških) Politikov in gospodarstvenikov.
a njihove naslove vabila redno romajo, vendar ne najdejo časa za Kulturno druženje.
-LESENI MEDVED NA KO-EVSKEM - Na lanskem sejmu •t6 f^r'a v Ljubljani je kočevski nt “krasil” nagačen medved, ki P° presoji okoljevrastvenikov tja
P oh ni sodil. Letos so priredite-J1 upoštevali to pripombo in so a vidno mesto postavili velikega usenega medveda, ki je ena iz-ed mojstrovin kočevskega su-orobarja Matija Kobola. (Foto: • Glavonjič)
Cjtostelski rižni
Nore krave - Hrvaški cari-x . strogo pregledujejo in izpra-Jo potnike, če nosijo preko sveže meso ali več kot liter m-® 1 tla o rožicah ne govorimo, i ' Jnsno, ali to počno zato, ker aJQ na Hrvaškem še dovolj n™*čih zalog mesa in mleka rih krav ali pa je tako obnaša-hr P.os)C(J'ca konzumiranja teh vuških proizvodov. Hrvatje amreč hkrati vabijo turiste na kil a (na sejmu Alpe Adrija je a 0 največ hrvaških turističnih Bcncij) in za nameček otežujejo Pr°met preko meje. oh BOIJŠI SPREJEM - Na ,-očju Kostela le vasi Laze, jj Zclj in Srobotnik še nimajo do-bcvP sPrejc-ma signalov GSM. To bn| ° skušali zdaj odpraviti, naj-sv J.e ut bilo, če bi GSM postavil F? anteno na TV-prctvornik r> jem.
- olGLED FRED ČIŠČENJEM kov rC^c KolPe tn njenih prito-sta *C tc ogledali pred-, n'ki občine in turističnega n ,stVa- Tako bodo lažje napravili ,. rt 2a spomladansko čiščenje in Ur^anje okolja.
šoi odprtih VRAT -don* iV Bar' tnrela to soboto Pjudne dan odprtih vrat. Iste-TŠiV'U 'n tutE dopoldne pa bo j,, organiziralo tradicionalni letn. na PJunt^ke polete. Redna n-i k* s^uPščina uspešnega TŠD uri Pelck, 26. marca, ob 18. Uriv Soli Fara.
Neenotni Kočevci
Še o sejmu Alpe Adria
KOČEVJE - Novembra lani ustanovljen občinski Center za promocijo in razvoj turizma je kot krovna organizacija tokrat pod streho združil številna društva v občini, predstavili so se tudi izdelovalci domače obrti Matija Kobola, Klavdija Križ, Andrej Levstek in Jože Lisac. Lejla Kratina, začasni vodja Centra, je povedala, da so v sodelovanje privolila številna društva, a zraven ni bilo gostincev, ki kljub brezplačnemu prostoru (zagotovila ga je občina) niso pokazali potrebnega interesa, Turistično društvo Kočevje pa se vabilu sploh ni odzvalo.
“Edina pošta, ki je letos od centra priromala na naš naslov, je bila njihova kratka prestavitev in pobuda za splošno sodelovanje. Sejem Alpe Adria ni bil omenjen niti z besedico,” je pojasnila Nina Kralj, vodička v TD Kočevje. Razlog, da se na sejmu skupaj z občino ni predstavilo tudi podjetje MGK Kočevje, je po besedah Mirice Dimitrijevič “pozabljivost”centra. Zato so se odzvali vabilu območne gospodarske zbornice Ljubljane in imeli uspešen nastop.
“Kočevska se že sedmič predstavlja na sejmu, žal smo vedno na začetku, saj nihče izmed nas ne trži, kar je smoter nastopa. Društva so si nenaklonjena, se je potožil dr. Stpnko Nikolič, predsednik TD Kostel.
Župana Janka Vebra je presenetil “tihi bojkot” gostincev. Ta hip so nekateri Centru za razvoj in promocijo turizma obmili hrbet in nočejo z njim sodelovati, čeprav so se pred ustanovitvijo javnega zavoda pritoževali, da jim občina ni pripravljena pomagati.
“Kočevska je (turistično) lepa kot devica, a ji leta tečejo tečejo. Hočem povedati, da tistih, ki bi imeli na sejmu največ koristi, ni bilo zraven. Turizem brez trženja je strel v prazno, ” je povedal kočevski podžupan Janez Černač.
M. GLAVONJIČ
Na Kostelskem
turizem že več ______________________________________________________________________________
daje kot Odnaša Visoki stroški izvajanja zimske službe niso le posledica obilnih padavin, ampak tudi
neracionalnega obnašanja vzdrževalnih služb in njihovega izkoriščanja obilice snega
Četrta delavnica Po poteh dediščine
KOSTEL - Četrta delavnica Po poteh dediščine, kije potekala pred nedavnim v Kostelu, je pokazala, da Kostelci vidijo v turizmu pomembno gospodarsko panogo. Zaradi obvarovanja naravnih danosti, ki jim omogočajo razvoj turizma, in ohranitve karseda nemotenega življenja domačinov, se želijo izogniti množičnemu turizmu, zato podpirajo razvoj turizma, ki bi temeljil na kvaliteti.
Poleg prednosti, ki jih prinaša razvoj turizma, se v Kostelu zavedajo tudi njegovih slabosti. Onesnaževanje s smetmi in hrup, ki ga povzročajo obiskovalci, divja kampiranja, motenje posesti in kraja poljskih pridelkov so težave, s katerimi se v Kostelu soočajo že sedaj. Obstaja tudi velika nevarnost onesnaževanja voda, dodatno pa so problem tudi parkirna mesta in ne nazadnje, spreminjanje^okrajine kot posledice razvoja. Kljub tem slabostim pa so se udeleženci delavnice strinjali, da prinaša turizem več prednosti kot slabosti.
Kostelsko občino obišče letno okoli 10 tisoč obiskovalcev. Največ jih pride julija in avgusta, vendar tudi v najbolj obiskanem tednu v Kostelu ni več kot okoli 500 obiskovalcev, saj se obiskovalci na tem območju ne zadržujejo daljši čas, ampak obiščejo Kostel samo za en dan. Če bi se število obiskovalcev povečalo, bi nujno morali zagotoviti boljšo gostinsko ponudbo in večje prenočitvene zmogljivosti. Poskrbeti pa bi morali tudi za pogostejši odvoz odpadkov in več parkirišč, urediti celotno komunalno infrastrukturo in turistično informacijsko pisarno.
M. L.-S.
KOČEVJE - Obilne snežne padavine so povzročile, da so bili v kočevski občini stroški zime, ki se izteka, precej višji kot v zadnjih letih. Stroški za zimsko službo tudi sicer predstavljajo vedno večji delež v celotnih stroških vzdrževanja cest, za kar pa je, kot meni Borut Hočevar, kije na kočevski občini zadolžen za ceste, razlog tudi v neracionalnem obnašanju služb, ki opravljajo vzdrževalna dela.
Lani so v Kočevju porabili skupno 22 milijonov tolarjev, do 15. marca letos, ko se je uradno končala zimska sezona, pa samo za izvajanje zimske službe v minuli sezoni kar 38 milijonov 966 tisoč tolarjev. Na izvajanje zimske službe je bilo letos le malo pripomb. kar pa se pozna tudi. kot pravi Hočevar, na stroških, ki so pri tem nastajali.
Ugotovili so, da se službe, ki opravljajo vzdrževalna dela - na območju občine Kočevje sta to
SPOMINSKA SVEČANOST V MAKOŠAH
MAKOŠE - V tej vasi na skrajno jugovzhodnem delu ribniške občine bo v petek, 26. marca, žalna spominska svečanost v spomin na mrtve, ranjene in ujete partizane. Pred 55 leti - 25. marca 1944 - so nemški okupatorski vojaki in domobranci iz Ribnice in Kočevja tu presenetili borce bataljona 9. brigade in jim prizadejali izgube. V spomin na ta tragični dogodek so že leta 1965 v tej vasi odkrili spomenik 17 padlim borcem. Po končani prireditvi se bo nadaljevalo tovariško srečanje v Gostišču Tušek v Gornjih Ložinah pri Kočevju.
- vd
OBČNI ZBOR VOJNIH INVALIDOV
KOČEVJE - Društvo vojnih invalidov Kočevje bo imelo v soboto, 20. marca, v sejni sobi društva upokojencev občni zbor. V svoje vrste vključuje nekaj nad 80 članov, društvo pa spremlja materialni in socialni položaj vojnih invalidov in družinskih invalidskih upravičencev ter jim nudi ustrezno pomoč pa tudi nasvete pri uveljavljanju pravic. Posebno skrb posvečajo ohranjanju tovariških vezi med vojnimi invalidi in drugimi skupinami invalidov, udeležencev NOB. Na občnem zboru bodo udeležence informirali o porabljenem denarju za minulo leto ter o delovnem programu za leto 1999.
V. D.
DOBRA PREDSTAVITEV
Kočevski medved, kostelski želodec
Posebne privlačnosti za obiskovalce sejma turizma Alpe Adria v Ljubljani
LJUBLJANA, KOČEVJE, KOSTEL - Na pravkar minulem sejmu Alpe Adria sta se predstavili tudi občini Kočevje in Kostel, razen tega pa še turistična dejavnost Mercator-KG Kočevje. V okviru kočevskega štanta seje predstavilo 7 društev, v okviru kostelskega pa vsa društva, ki delujejo v občini, na čelu z uspešnim Turistično-športnim društvom Kostel.
Za kočevski del bi veljalo, da so bila premalo ali pa sploh ne zastopana nekatera turistična društva, še slabše pa gostinci, ki znotraj turizma največ tržijo (pri tem je bil svetla izjema hotel Valentin). Na kočevski predstavitvi je bilo več obiskovalcev, k čemur so nedvomno pripomogli tudi jelenov golaž in druge dobrote; na kostelski pa je bilo med izvajanjem kulturnega programa le malo obiskovalcev, čeprav je bilo veliko Ko-stelcev, ki žive v Ljubljani in drugod, še posebej povabljenih.
Na kočevskem razstavnem prostoru sta bila še posebne pozornosti obiskovalcev deležna rezbar Matija Kobola, ki je delal kočevske medvedke kar na sejmu, in
kipar Jože Lišac s svojimi izdelki umetnostnega varjenja. Na kostelskem prostoru pa so bili deležni posebne pozornosti Jože in Micika Selan, ki sta pletla košare in cekarje, Matija Krkovič s svojo preko sto let staro harmoniko, pisatelj Vasilij Polič-Vasko, kostelski krošnjar, kostelske noše pa tudi duhoviti povezovalec programa humorist Vinko Fugina-Slaj-sar. Seveda sta na predstavitvah odigrala pomembno vlogo tudi oba župana: Kočevja Janko Veber in Kostela Valentin Južnič. Na obeh razstavnih prostorih sta se z jedili uspešno predstavili društvi podeželskih oz. kmečkih žena iz Kočevja in Kostela.
J. PRIMC
w
Cestno podjetje Novo mesto -Področje za ceste Kočevje in Komunala Kočevje - obnašajo neracionalno. “Najbolj racionalno bi bilo pluženje in posipavanje med 9. in 10. uro ter nato ponovno proti jutru, ko gredo ljudje v službo. Pri nas pa so čistili ceste ponoči, ko ni bilo prometa, tako daje bila cesta ves dan izpostavljena ledu, in ko se je potem posipalo, ni bil takšen učinek, kot bi sicer lahko bil,” pojasnjuje Hočevar. Poleg tega, da se je pogosto plužilo in posipavalo ob nepravem času in na makadamskih cestah z neust-
Borut Hočevar
ASFALT DO SV. FLORIJANA
LOŠKI POTOK - Vaški odbor Retje je te dni zbiral pristanke in podpise lastnikov parcel, ki leže ob poljski poti od vasi Retje do cerkve sv. Florijana, zaradi načrtovanega asfaltiranja poti. Pobuda ni ravno nova, podpirajo pa jo še gasilci, ki enkrat letno priredijo parado k svojemu zavetniku. Kdo bo investitorje ta trenutek težko kaj reči. Pristojni menijo, da mora biti asfaltna prevleka široka najmanj tri metre, saj gre po tej poti kar precej težkega tovora iz gozdov. Občina letos ne bo imela denarja in hkrati predlaga, da naj bi načrtovalci vsaj del sredstev pridobili iz vaških gozdov, ki pa žal še niso pravnoveljavno vrnjeni Agrarni skupnosti Retje.
NOVO FOTOGRAFSKO DRUŠTVO V KOČEVJU - Te dni je skupina kočevskih fotografov poslala v registracijo dokumente za ustanovitev Fotografskega društva Grča s sedežem v Kočevju. Fotografi: Janez in Anja Papež, Stane in Stanko Lavrič, Stanko Pelc in Darko Mikulič so lani še pod okriljem Kluba Diana in Fotokluba družina Fuji iz Ribnice dosegli zavidljive rezultate. Sodelovali so kar na 109 razstavah, od tega 56 tujih, insicerv 13 državah, in prejeli kar 27 nagrad. Zelja, razstavljati na vseh kontinentih sveta, se uresničuje, saj so samo letos sodelovali že na razstavah v Avstraliji, Angliji, Belgiji, Južni Afriki, Ameriki, na Hiraškem in Češkem. Ker to veliko stane, se bodo člani obrnili po pomoč na občinsko upravo, saj so nekakšni ambasadorji Slovenije or. Kočevske. Klub bo sodeloval tudi z drugimi slovenskimi fotografskimi klubi. Na sliki: ustanovni člani. (Janez Papež)
KOSTELSKI KROŠNJAR Miha Južnič se je z značilnim kostelskim pletenim košem predstavil tudi na nedavnem sejmu Alpe Adria v Ljubljani.
France Pečnik, predsednik KD Marij Kogoj, Turjak
Srečanje literatov
Območno 26. marca
TURJAK - V petek, 26. marca, bo ob 19. uri v dvorani v Turjaku območno srečanje mladih pesnikov in pisateljev, katerega organizatorja sta Območni sklad Republike Slovenije za ljubiteljske in kulturne dejavnosti ZKD Ljublja-na-okolica ter domače Kulturno društvo Marij Kogoj. Takih območnih srečanj bo po Sloveniji več, najboljši udeleženci pa se bodo udeležili na državnega srečanja, ki bo septembra v Slovenjgradcu.
Domače KD Marij Kogoj si tako po ponovni oživitvi pred 13 leti z mnogimi kulturnimi prireditvami veča ugled, bogati kulturno življenje domačinov, posebno pomembno pa je, da s takimi in podobnimi prireditvami prispeva h kulturnejšemu sožitju. Predsednik KD Marij Kogoj, Franci Pečnik, pravi, da srečanje literatov ni namenjeno le mladim ustvarjalcem, ampak tudi starejšim. Prijave za nastop še sprejemajo.
J. P. in F. P.
reznimi frakcijami gramoza, pa bi, kot je prepričan, lahko zmanjšali stroške zimske službe tudi s prehodom na uporabo kalcijevega klorida, ki je tudi ekološko sprejemljivejši.
Med razlogi, ki so ob močnejših padavinah letos prispevali k visokim stroškim zimske službe, Hočevar omenja tudi nezadostno in neustrezno (zastarelo) mehanizacijo, s katero razpolagajo izvajalci. Dodatno pa so, kot pravi, vzdrževalne službe želele letošnje obilne padavine izkoristiti za čimboljši zaslužek, kar jim tudi sicer lahko veliko bolje uspeva v zimskem času kot poleti, ko ima občina nad izvajanjem njihovih del večji nadzor.
M. LESKOVŠEK-SVETE
BOU POSRKBETI ZA STARE
KOČEVJE - V letošnjem mednarodnem letu starejših ljudi načrtujejo v DU Kočevje, ki združuje preko 1500 upokojencev, podrobneje predstaviti svojo dejavnost. Več pozornosti bodo posvetili nudenju pomoči starejšim, socialno ogroženim članom. V društvu menijo, da v občini še vedno ne znajo celovito in dobro poskrbeti za stare ljudi. Stanovanjski, prehrambeni in zdravstveni standard še ne pomeni, da so naredili vse. DU bo tudi letos nadaljevalo z raznimi prireditvami in izleti ter športnimi tekmovanji. Poskrbeli bodo za srečanja z upokojenci iz vse Slovenije - srečanje bo
22.	junija v Dolenjskih Toplicah.
t.D.
O POVOJNIH SODNIH PROCESIH
KOČEVJE - Jutri ob 19. uri bo v prostorih Pokrajinskega muzeja Kočevje predaval dr. Božo Repe o “Povojnih sodnih procesih v Sloveniji”. Predavanje sodi med spremljajoče prireditve k razstavi “Narod si bo pisal sodbo sam - Slovenija od ideje do države”. Vstop je prost.
V Loškem Potoku gasilci naredili letne obračune
Pri vseh podobne želje
LOŠKI POTOK - Od 28. februarja do 6. marca so potekali občni zbori v vseh šestih društvih, ki so združeni v Gasilski zvezi Loški Potok. Prvi je bil v Retjah. Na njem je sodeloval župan Janez Novak, ki je med drugim pojasnil, koliko denarja lahko v tem letu gasilci pričakujejo, in obenem opozoril na skrajno varčno porabo.
Iz poročil PGD Retje je razbrati, daje največji problem avto, kije že tako star, da ni več moč dobiti nadomestnih delov. PGD Travnik, ki je najmlajše društvo, se še vedno ukvarja s prostorsko stisko in nimajo urejenega lastništva motorne brizgalne. Avto so dobili preteklo leto, potrebujejo še prikolico in garažo. V Travniku je bilo še največ negodovanja na račun načrtovanega hidrantskega omrežja. Dograjen je bil le v vaseh Retje in Mali Log, drugi kraji pa še čakajo na boljše čase. PGD Podpreska v KS Draga je bila že v preteklih letih deležna več pozornosti občine gasilske zveze. Kako koristna je oprema, se je izkazalo lani, ko so imeli na svojem področju velik požar v naravi.
PGD Trava ima izredno veliko območje, a malo usposobljenih gasilcev. Mladih skoraj ni. Avto so dobili preteklo leto, se pa že pripravljajo na praznovanje 100-let-nice obstoja, ki bo prihodnje leto. Gasilsko društvo Hrib je eno najstarejših, saj je lani praznovalo 100-let-nico ustanovitve. Opreme imajo sicer dovolj, a je že zastarela. Letos so v domu, ki je tudi sicer lično urejen, napeljali še centralno ogrevanje. Če strnemo želje vseh društev, ugotovimo, da so si dokaj podobne. To pa je dokončna ureditev hidrantov, nabava nove opreme, delo z mladimi, izobraževanje osnovnega in vodilnega kadra, aktivne priprave na letošnje občinsko tekmovanje in udeležba na regionalnih in državnem tekmovanju.
. A. KOŠMERL
mi
t Z HA Šl H OBČI
m*
Bodimo v nesreči nekomu v pomoč
Občina Ivančna Gorica gostiteljica skupne prireditve občin ljubljanske regije ob dnevu CZ - Letos kar nekaj naravnih nesreč - Najzaslužnejšim podelitev znakov CZ
ŠENTVID PRI STIČNI - Regijski štab CZ v Ljubljani in Občina Ivančna Gorica sta v torek, 9. marca, v šentviškem gasilskem domu pripravila osrednjo prireditev ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite (CZ), za 30 občin ljubljanske regije. Prireditev, ki jo je povezoval direktor občinske uprave Vinko Blatnik, na njej pa so podelili tudi zlate, srebrne in bronaste znake CZ, je s petjem popestril Stiški kvartet.
Pomembno je skupno delo, da smo v nesreči nekomu v pomoč. To je bila rdeča nit nagovorov Vinka Blatnika in ivanškega župana Jerneja Lampreta. Slednji je poudaril, da imamo do CZ žal včasih podcenjevalni odnos, toda ko smo pomoči potrebni, je drugače. Spomnil je na lansko onesnaženje vode v Globočcu, na manjši potres, na hude snežne razmere, ko so bili ljudje nekaj dni
PRIJETEN KONCERT
TREBNJE - V četrtek, 11. marca, je v okviru ZKD Trebnje v avli Centra za izobraževanje in kulturo nastopil mešani pevski zbor Krka iz tovarne zdravil iz Novega mesta, ki deluje že skoraj 28 let. Zbor štiridesetih pevk in pevcev je pod vodstvom prof. Igorja Teršarja navdušil trebanjsko publiko. Pesmi je v prijeten venček s povezovanjem spletala članica zbora Zdenka Seničar.
IZLET NA SNEŽNIK
TREBNJE - Planinsko društvo vabi člane in ostale prijatelje rekreacije na planinski izlet z vzponom na Snežnik, ki bo v nedeljo, 21. marca. Zbor bo ob 7. uri na trebanjski avtobusni postaji. Prevoz je organiziran z avtobusom (cena 1000 tolarjev), zato so potrebne predhodne prijave najkasneje do 18. marci na tel. št. 45-200 ali 041-632-956.
SALAME IN KLOBASE
BOŠTANJ, ŠENTJANŽ -Sredi preteklega tedna so v Boštanju ocenjevali salame in klobase. Med 36 vzorci salam so najboljše ocene dobili: Bojan Kozmus, Rudi Božič (Senovo) in Alojz Kovač (Bo-štanj). Med 26 izdelovalci klobas so za najboljše izbrali klobase Boštanjčanov: Alojza Zalaščka ml., Alojza Zalaščka st. in Blaža Zakrajška. To soboto bo ocenjevanje salam še v gostilni Repovž v Šentjanžu.
brez elektrike ipd. Spregovoril je tudi poveljnik regijskega štaba CZ mag. Franc Kraljič in opisal napredek delovanja CZ v zadnjih letih.
Poveljnik CZ RS Miran Bogataj je podelil zlate in srebrne znake CZ. Zlati znak je z našega področja prejelo PGD Litija, srebrnega Lovro Markovič iz Ivančne Gorice, GZ Dol pri Litiji in Predilnica Litija. Iz rok Franca Kra-
«
PODELITEV ZNAKOV CZ - Na prireditvi so bili med gosti tudi Miran Bogataj (levo).
Ijiča so bronaste znake CZ prejeli tudi poveljnik občinskega štaba CZ Ivančna Gorica Milan Vrhovec, Jože Lenarčič iz Dobrepolja, GD Kočevje, Jože Hribar iz Litije, Uprava za obrambo - Izpostava Ribnica in Litija ter drugi.
Spodbudni so odzivi mladih na temo Poplave: na literarni natečaj je prispelo 138 prispevkov iz 16 osnovnih šol, na likovnega pa 517 izdelkov iz 34 osnovnih šol in 18 vrtcev. Najboljša dela so postavili na ogled v avli gasilskega doma. Visoko mesto je zasedla tudi naloga Špele Plut iz 7. r. OŠ Stična, ki jo je učenka prebrala na prireditvi, župan Lampretvpa ji je poklonil knjigo Leona Štuklja Prvih 100 let.
L. MURN
PRIZNANJE BARTOGU
MIRNA - Podjetje Bartog, d.o.o., v obrtni coni Trebnje je prejšnji teden v gostišču “Pri Francki” v skladu z mednarodnimi standardi prejelo certifikat kakovosti ISO 9002. Prejel ga je direktor Darko Bartolj. Na podelitvi, ki so se je udeležili številni gostje, so za zabavni program, ki gzf je povezoval Slavko Podboj, poskrbeli: harmonikar Branko Rožman in violinistka Petra Božič, Trebanjski oktet ter ansambel Akord iz Trebnjega.
ZAIGRALI DESETEGA BRATA - Kot ježe tradicija, so člani gledališke skupine Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica tudi letos na dan pohoda v muljavskem kutumem domu pripravili uprizoritev enega izmed pisateljevih del. Tokrat so se Domen Krištof, Karmen Lužar, Mitja Mavsar, Gašper Genorio, Uroš Vozel, Jernej Čampelj, Marko Koišir, Anja Slak, Žiga Zaplotnik, Primož Sirk, Maja Zupančič, Metka Selan, Pavel Uršič in Urška Blatnik skupaj s povezovalkami in mentorico prof. Vesno Celarc odločili za Desetega brata v priredbi Ivana Roba. Gre za parodijo na Jurčičevo delo. Nastopile so povezovalke Neža Vozel, Maja Zajc, Tina Koželj in Tanja Fink, pri predstavi pa so sodelovali še Drago Lužar, Milan Čož in Marina Podržaj. (Foto: L. Murn)
“KRAPI” V TREBNJEM
TREBNJE - V kulturnem domu bo v soboto, 20. marca, ob 19. uri nastopila gledališka skupina KUD Ivan Cankar iz Velike Loke z igro Krapi pisatelja Antona Ingoliča. Režiral jo je vodja skupine Daniel Barle.
Cesta še vedno Iskrino dvorišče?
KS Mokronog vztraja, da se odpre cesta v središču kraja, ki je od leta 1979 postala dvorišče Iskre Elektrolitov, sedaj v likvidaciji - Rešitev po odprodaji nesprejemljiva
MOKRONOG - V začetku osemdesetih let je tovarna Iska Elektroliti, proizvodnja eletrolitskih kondenzatorjev, d.o.o., iz Mokronoga, zaprla cesto “Za zidom” in jo začela uporabljati kot svoje dvorišče. Na severni strani je bila postavljena žična ograja, na južni pa urejen vhod z zapornico. Kot je povedal predsednik KS Mokronog Anton Maver, so krajani pristojne ves čas opozarjali na neupravičeno prilastitev dela krajevne ceste in njeno zaprtje - parcela je vknjižena kot javno dobro - toda kljub vsem prizadevanjem cesta zaenkrat še ostaja Iskrino dvorišče.
OBVESTILO
TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba obvešča kmetovalce, ki želijo letos pridelovati sladkorno peso, da bo zadnje sklepanje pogodb o pridelovanju sladkorne pese s tovarno sladkorja Ormož, v četrtek 18. marca, med 11. in 13. uro v prostorih Kmetijske svetovalne službe Trebnje.
O GOJENJU CVETJA
SEVNICA - V ponedeljek, 22. marca, ob 18. uri bo v sevniški kulturni dvorani predavanje o gojenju cvetja, predvsem enoletnic. Pripravlja ga turistično društvo Sevnica, predavateljica bo Ruth Podgornik -Reš. Vstopnine ni.
KO STOJAN RAZTEGNE MEH -Stojan lmperl ie šestošolec na OŠ Blanca, sicer doma iz vasi Stranje. V objektiv smo ga ujeli na enem izmed nastopov na sevniškem gradu. Kot nam je povedal, pogosto takole zaigra na proslavah, za sabo pa ima že tudi nekaj lepih uspehov. Leta 1996je bil v akciji Boga Hvale Korajža velja razglašen za talent leta. na Zlati harmoniki Ljubečne je prejel srebrno plaketo, medtem ko ga je občinstvo razglasilo za zmagovalca. Stojan je frajtonerico prijel v roke pred štirimi leti in od takrat vadi vsak dan, uči pa se v šoli Tonija Sotoška. (loto: B. D. G.)
Res pa je tudi, da je bilo potrpežljivosti krajanov vse manj, ko je tovarna začela odpuščati delavce - brez dela jih ostalo čez sto. Problem pa je postal še bolj pereč, ko se je lani začel v Iskri ikvidacij-ski postopek. Od likvidacijskega upravitelja Iskre Tiborja Šimonke so večrat ustno in pisno zahtevali naj cesto odpro, toda ta želi stvar rešiti po odprodaji tovarne, kar pa je za KS Mokronog nesprejemlji-. vo, “Saj gre za javno pot. Zahtevamo sprostitev glavne ulice v Mokronogu, ki je še posebej obremenjena v času sejmov - vsak teden, zaradi varnejše poti otrok v vrtec in šolo, zaradi nezakonitega prisvajanja javne poti, ki je bila stoletja namenjena javni uporabi in ne more služiti interesom nekaterih posameznikov,” meni Anton Maver.
Podobno je tudi mnenje krajanov. “Pot Za zidom so Mokrono-žani od nekdaj uporabljali, kadar so se hoteli peš ali s kakim ročnim vozilom, kasneje s konjsko vprego ali traktorjem - izogniti prometu po glavni cesti. Pot je prišla prav ob raznih prireditvah, nepogrešljiva je bila ob raznih komunalnih
* Ta ponedeljek so na policijski postaji Tčebnje dobili prijavo, da je na spodnji stani sporne ceste odstranjena žična ograja. Policisti so našli sneto ograjo, kot je povedal komandir postaje Bojan Majcen, pa ne morejo zagotovo reči, ali so to naredili prizadeti krajani, ki so ostali brez zaposlitve, ali seje tosploh zgodilo te dni ali že prej. Škoda ni velika, znaša okrog dva tisoč tolarjev. Komandir je povedal, da bodo stvar preverili. Vodstvo KS je zadevo posredovalo Prometnemu inšpektoratu RS in Maver je povedal, da pričakujejo njihov obisk in veljavnost odločbe, da bo cesta “Za zidom” odprta po pravni poti.
POSNELI ZGOŠČENKO
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V soboto zvečer je tukajšnji mešani pevski zbor pripravil koncert. V domačem kulturnem domu so zapelj in predstavili nedavno posneto zgoščenko in kaseto.
in drugih posegih na glavni ulici in ob znamenitih mokronoških sejmih. V trenutku, ko bo odprta -o pravici ne dvomim - bo vso to ponudbo dobila nazaj. Še dodaten pomen bo dobila, ko se bodo
Anton Maver
začele uresničevati ideje okrog 'Strelovega turna’, ki je sedaj vogalni steber tobarnišicega dvorišča,” so povedali Stane Peček in drugi.
Anton Hočevar, direktor Iskre Elektroliti v likvidaciji, ni hotel dajati izjav, stečajni upravitelj Ti-bor Šimonka pa je povedal, da se trudijo, da bi objekt prodali, in da je začuden nad ostrim odzivom krajanov, saj jim bo prav novi kupec morda znova ponudil možnost zaposlitve. “Cesta se je skoraj dvajset let uporabljala kot dvorišče Iskre, vendar s privoljenjem takratne KS. Vsi objekti Iskre so zdaj vključno z zemljišči pod hipoteko Slovenske razvojne družbe, torej v indirektni lasti države. Vsako nasilno poseganje v ta razmerja bi pomenilo spor z državo. Na objektih je izvedeno elektronsko varovanje proti vlomu in požaru s kompleksnim sistemom varnostnih naprav,” je povedal Šimonka.
L. MURN
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
MIRNA - Komunala Trebnje obvešča, da bodo od 29. marca do 16. aprila organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Ta bo potekal po objavljenem razporedu, občani pa lahko odpadke te dneve tudi sami pripeljejo na komunalno deponijo Cviblje, ki obratuje od 6. do 14. ure.
USPEL KONCERT “SOŽITJA”
TREBNJE - Sožitje - društvo za pomoč duševno prizadetim iz Trebnjega je v soboto, 12. marca, v športni dvorani OŠ priredilo tradicionalni dobrodelni koncert. Bil je uspešen, saj znaša izkupiček preko 2,5 milijona tolarjev, denar pa bo namenjen boljšemu življenju prizadetim. Na dobro obiskani prireditvi, ki jo je vodil Ivan Hudnik, je bila osrednja gostja priljubljena pevka Simona Weiss, nastopili so še Pihalni orkester Slovenske policije, Ivica Šerferi, Ivan Hudnik in drugi, za dobro voljo pa je poskrbel humorist Vinko Šimek.
SALAM IADA V ŠENTJANŽU
ŠENTJANŽ - Gostilna Repovž organizira v soboto, 20. marca, veliko dolenjsko salamiado. Vsi, ki želijo sodelovati na ocenjevanju salam, naj jih prinesejo do petka, 19. marca, do 19. ure.
KLUB ŽENA VABI
TREBNJE - V Trebnjem so ustanovili Klub žena, v katerem se bodo srečavale ženske. Prvo srečanje bo ob materinskem dnevu v petek, 19. marca, ob 19. uri v gostilni Kavšek na Račjem selu.
Ljudem dati več kot samo cesto!
Sevniška občina naj bi v prihodnje več pozornosti namenjala razvoju
SEVNICA - Po neuradnih ocenah bi občina Sevnica v letošnjem letu iz proračuna smela porabiti 1,2 milijarde tolarjev. 'L lastnimi prihodki naj bi zbrala komaj polovico sredstev, še enkrat toliko oz. največ, kolikor je po zakonu možno, pa dobila od države s finančno izravnavo. Ker po novem občinam pripada 35 odst. zbrane dohodnine in ne več samo 30 odst., bo tudi sevniški proračun dobil nekaj več denarja kot lansko leto. Kot je ob obravnavi osnutka proračuna poudaril župan Kristijan Janc, pa občina ne namerava vlagati samo v ceste, saj občani potrebujejo tudi kaj drugega.
Proračun občine naj bi dosegel 1,3 milijarde tolarjev, kar je za 37 odst. več kot lani. Svetniki so v razpravi poudarili, da bi bilo treba več denarja zaupati krajevnim skupnostim, ki znajo dobro oplemenititi denar. Letos naj bi jim zato namenili še enkrat toliko denarja kot lani. Predstavniki krajevnih skupnosti naj bi pripravili načrt za dela in naložbe v prihodnje. Opozarjali pa so tudi, naj se občinski proračun letos ne zadolži do najvišje mere, ker se potem krajevne skupnosti ne morejo zadolževati.Za boljšo oskrbo s pitno vodo naj bi občina letos namenila kar šestkrat več denarja. Pri tem se je vnela razprava, ali naj občina vodovode financira ali naj se sami vzdržujejo. Ker je nerešenih vpra-* šanj pri oskrbi z vodo še veliko, se najverjetneje ne bodo odločili za neposredno financiranje vodovodov. V vsakem primeru pa bo ob-
čina plačala iskanje virov zdrave pitne vode in sodelovala pri naložbah, saj je navsezadnje to pogoj za pridobitev državnih sredstev. Svetniki so še posebej opozorili, da je treba nemudoma odstraniti vse azbestne cevi v občini.
Podprli so tudi predlog o združitvi sredstev za razvoj, ki so bila v predlogu razkropljena po različnih postavkah. Po predlogu svetnika Zidariča naj bi združili vsa predvidena sredstva za razvoj v eno postavko in tako dobili skupaj 36 milijonov tolarjev, jim dodali še 10 milijonov iz uporabe mestnih zemljišč in turističnih taks ter zbrana sredstva oplemenitili z denarjem iz garancijskega sklada, državnih virov, sklada za malo gospodarstvo, sklada za razvoj podeželja in morebiti še evropskih strukturnih skladov.
Svetniki so še poudarili, da je treba več denarja usmerili za
vzdrževanje grobišč in spomenikov, za zdravstveni dom, kanalizacijo, kmetijstvo in za rezerve v primeru nesreč. Določili naj bi
* Smučarsko-skakalni klub Posavje iz Boštanja je svetnike pozval, naj namenijo nekaj sredstev tudi izgradnji smučarske skakalnice v Boštanju in tako omogočijo, da pridobijo tudi sredstva ministrstva za šolstvo in šport. Minister Slavko Gaber naj bi namreč obljubil, da bo država preplastila skakalnico s plastiko, če bo polovico denarja zbrala občina. Člani kluba so doslej ob pomoči krajevne skupnosti Bo-štanj, sponzorjev in prostovoljnega dela simpatizerjev opravili zemeljska dela v vrednosti 200.000 mark. Svetniki niso takoj podprli občinske naložbe v skakalnico, temveč so predlagali, naj se prej izdelajo merila, po katerih bo občina vlagala v šport.
tudi, do katere višine bo občina dajala jamstva krajevnim skupnostim, analizirali, zakaj tako visoka cena vrtcev v občini, in naredili program odstranjevanja azbestnih vodovodnih cevi.
B. DUŠIČ GORNIK
 --------------------------
Krjavljeve iskrice
ŠENTVID NI KAR TAKO -
Nedavno prireditev ob dnevu CZ so pripravili v Šentvidu pri Stični. Kraj ni kar tako, pa ne zato, ker v tamkašnji osnovni šoli ravnatelj uje ivanški župan Jernej Lampret. Šentvid je znan predvsem po tradicionalnem srečanju pevskih zborov iz vse Slovenije in zamejstva, župan pa je v svojem nagovoru omenil še, daje Šentvid pred kratkim dobil priznanje za najlepše urejen slovenski kraj, gasilski dom, v katerem je bila proslava, pa je že pred leti prejel priznanje kot najbolj urejen v Sloveniji. Šentvičani torej niso kar tako in veljajo bi jih posnemati.
POHVALNA POTEZA - Ivančna Gorica ima od lani novo knjižnico, ki je vse bolj obiskana. Seveda brez knjig nič ne pomeni. "Reba jih je kar naprej dokupovati. Pohvalna je poteza županstva, da je na nedavnem kulturnem večeru na Čandkovi domačiji ob predstavitvi knjige novinarskega kolega Toneta Jakšeta Naše korenine takoj sklenilo naročiti nekaj izvodov. Sicer pa se to glede na žive korenine, s katerimi se lahko pohvalijo v občini, na primer na Mihaelo Zajc-Jarc in Jurija Te-kavca - tudi spodobi.
Trebanjske iveri
ŽIČNA OGRAJA - Večina meni, da so žično ograjo ob tovarni Iskra Elektroliti v Mokronogu odstranili prizadeti krajani, ki se, odkar so ostali brez službe, ne strinjajo, da je cesta Za zidom zaprta. Pravico so pač vzeli v svoje roke. Toda tudi policisti so stvar vzeli v svoje roke in jo bodo raziskali. Sploh ni rečeno, da seje to zgodilo ravno te dni, ko je zadeva najbolj “vroča”, lahko da je ta ograja na tleh že lep čas. Policiste je menda poklical prav direktor stečajne tovarne, ki p° naših izkušnjah sicer ni prav zgovoren. Kakorkoli že, žične ograje v zgodovini niso pomenile nič dobrega, pa tudi zdaj ne.
STARINE IN GRAD - Ob besedi grad človek pomisli na starine, toda vse, kar diši po starem in neuporabnem, prav gotovo ne sodi tja. Tako je pri enem najstarejših gradov na Dolenjskem, pred vhodom v grad Škrljevo zahodno od Šentruperta, mogoče opaziti parkirane stare avtomobile. Človek težko verjame, da tisti nekdo ni mogel najti primernejšega prostora. No, Komunala Trebnje sedaj napoveduje odvoz kosovnih odpadkov, pa bo morda ob gradu izginil tudi stari avto.
PROSLAVA
TREBNJE - Komisija za gasilke pri Gasilski zvezi Trebnje priredi v petek, 19-marca, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma proslavo s kulturnim programom ob praznovanju preteklega dneva žena in bodočega materinskega praznika.
Sevniški paberki
V .........—-----------———
NOVA ERA - Pravijo, da je bil čas preteklega mandata v sevniški občini obdobje cest in podjetništva. V bodoče, so dejali novoizvoljeni, bodo več pozornosti posvečali zdravju. Vlagali bodo predvsem v oskrbo z zdravo pitno vodo. To je izredno pomembna zadeva. “Še posebej zdaj, ko se cviček vse bolje trži,” je pripomnil hudomušni vinogradnik. Če že mešaš, primešaj neoporečno
vodo.
ODGOVORNOST - Sevniški vodovodi skrivajo kar nekaj zank in ugank. Trenutno največ prahu dvigajo azbestne cevi, okrog katerih se posamezniki prepirajo, ah so škodljive ali ne. Ko so gradili vodovod, so zagotavljali, da so cevi neoporečne. Pa naj zdaj odgovarja tisti, ki je to tako samozavestno trdil, če more! Ne more, ker je že umrl. Tudi on je pil vodo iz azbestnih cevi.
VSAK SVETNIK - Država jo je spet zagodla občinam. Kulturne zavode, tudi take širšega pomena, kakršno sta gotovo Posavski muzej v Brežieah ah galerija v Kostanjevici, je prevalila na ramena občin. Te naj bi se zdaj znašle, se dogovarjale, skratka, jroskrbele za kulturo in dediščino. Krška in brežiška občina sta zaradi tega že v močni stiski m bi želeli odgovornost prevalit1 vsaj na regijo. Sevniški župan Janc je ob tem menil, daje čas. d? take ustanove začnejo služiti kaj tudi same. Bolje to kot dodaten strošek za revni občinski proračun.
Rrške novice
SODIŠČE V RDEČEM -Kdor tarna nad luknjo v družinskem proračunu, se lahko tolaži s tem, da je celo krško okrožno sodišče v rdečih številkah. Pri materialnih stroških so lani porabili za 7 milijonov tolarjev preveč denarja, a to ne po nepotrebnem, saj je denar potreben za zagotavljanje pravne varnosti občanov. Ko so iz Krškega državi predlagali, da bi prerazporedili denar iz plač, kjer je bilo nekaj presežka, so dobili negativen odgovor, zato so,bili prisiljeni že v decembru porabiti denar za enomesečne stroške iz letošnjega proračuna. Sicer pa: kako bi izgledalo, ko bi sodišče za kak mesec zaprlo vra-ta ali pa da bi k njim prišli rubit?
ŠE EN TABU - Po trgovinskem Ta-buju je vse bolj očitno, da v občino Krško prihaja še en tabu, tokrat na kmetijskem področju. Dva zagnana Podbočana si namreč na vse kriplje prizadevata, da bi zaživel več milijonov tolarjev vreden projekt namakanja za območje oziroma okolico Pristave in Kalc-Nakla, čeprav so tla peščena, medtem ko območij tik ob Krki ne bi želeli vključiti v Program, čeprav je tam projekt že precej dlje od podboškega. Da le ne bo obveljal stavek enega od vpletenih: “Ali bomo namakali tukaj ali pa nikjer!”
PRIHAJA POMOČ-Verjetno 00 že na četrtkovi seji občinskega sveta imenovan podžupan. Predlagan je Kostanjevičan Andrej Božič, ki je trenutno še zaposlen v Rudniku v zapiranju na Senovem. Glede na županovo veliko obremenjenost in dejstvo, da bi bila funkcija podžupana profesionalna, je pričakovati, da bo rški župan Franci Bogovič le nekoliko lažje zadihal. Pa tudi tista, da “po občini hodijo samo še županove hlače”, ne bo več držala.
i
: ’
TIRANJE brez meja
- Precej tistih, ki po občini Krško iepijoplakate, poznajo bolj malo Pravil ali kulture. S.P.I. U. si je nedavno tega veliko privoščil: vabijo na razstavo slik v trgovino z-agea v Krškem so prilepili kar občinski stavbi na znak, ki označuje enosmerno cesto. Žal srn er, ki jo označuje znak, ne pelje do razstave. (Foto: T. G.)
Novo v Brežicah
—1—-—I - ___________________/
ZA KONJE?! - Pomlad je tu! tRga ne oznanjajo le zvončki in trobentice, ampak tudi sprehajalci. Med temi je opaziti tudi takšne, ki jim hoja ne zadošča, zato korak radi pospešijo do lahkotnega teka ali jogginga, kot temu Pravimo. Njegovi zagovorniki ga °Pisujejo kot najcenejšo in zelo zdravo obliko ukvarjanja s sporom, saj zadostujejo zanjo le sPortne copate, trenirka in primerna tekaška steza, po možnosti v naravnem okolju. Ena takih, “P-mliena celo z označevalnimi ablami, poteka po nasipu v neposredni bližini čateškega kampa. °oa pozor! Na tablo, ki na nasip vabi rekreacije željne tekače, so Pozabili napisati, da imajo na jog-8lng stezi prednost konji. Jahači onj nič hudega sluteče tekače in ruge sprehajalce pogosto z glas-njmi in grobimi besedami preganjajo z nasipa, ti pa si ne morejo Prav nič pomagati. Tildi novi Prometni zakon ne omenja, kdo ■ma prednost v takem primeru -konJ ali človek.
KO SNEG SKOPNI - Pred asom, ko seje mnogo slovenskih mest dušilo v preobilnih količinah ^nega, smo javno pohvalili breži-■ 0 komunalno službo za priza-evno nočno delo, odvažanje ^nega iz mestnega središča. Poh-alo so si takrat nedvomno zaslu-kl *, zdaj imajo priložnost, da se nova izkažejo. Sneg, ki so ga evilni komunalni tovornjaki 'ste noči stresali kar na poljsko P°t ob hmeljišču, se je že stopil.
Poti pa so ostali številni hišni k P.adki> k' so j*h Brežičani in režiški trgovci v čistilni ihti zme-'l 1 na kupe snega ob pločniku. . °munala lahko pobere nesnago ac Pe.^e 1111 bohovsko smetišče.
pa jo vrne lastnikom.
MM I z M A Šl H O B Č I M
(Ne)moč komunalnega nadzornika
Večinoma zaleže že opozorilo, sicer pa sledita odločba in izvršba - Koncesij ni možno podeliti zaradi statuta občine - Nujna strategija občine na področju komunalnega reda
KRŠKO - Precej slovenskih občin ima v želji po čim večjem komunalnem redu zaposlenega komunalnega nadzornika, občina Krško ga ima od leta 1996. A ti se pri svojem delu srečujejo s številnimi pravnimi pomanjkljivostmi in drugimi ttžavami. Zanimivo, da so se na primer na državnem nivoju o tej problematiki začeli šele zdaj bolj konkretno pogovarjati, nadzorniki pa so pri svojem delu velikokrat prepuščeni lastni iznajdljivosti.
Komunalni nadzornik v občini Krško Robert Grošelj ugotavlja, da se kljub temu, daje v času njegovega službovanja na tem delovnem mestu tudi z njegovo pomočjo občina dobila kar nekaj odlokov in pravilnikov, povezanih z njegovim delom, vse zatakne pri statutu občine, ki je pač tak, da se koncesij ne da podeliti. Za vsako področje je namreč v odlokih predviden izvajalec, ki je dolžan izvajati določila odloka, naloga nadzornika pa je, da nadzira, kako izvajajo odloke izvajalcev, ter proti njim kakor tudi proti povzročiteljem vodi predpisane postopke, če pride do kršitev. Kako torej vzpostaviti komunalni red?
Kljub temu pa je bilo dosedanje delo nadzornika usmerjeno predvsem na osveščanje občanov, opozarjanje ter odpravljanje nepravilnosti. Nadzornik večino časa preživi na terenu, kjer se seznanja
• Strokovnjaki menijo, da bi potrebovali na 1000 prebivalcev ene-
fa komunalnega nadzornika, tevilka je sicer utopija, a dovolj zgovorna, da pove, kolikšno moč ima en komunalni nadzornik v občini, ki šteje skoraj 30 tisoč občanov.
Robert Grošelj
s stanjem v občini, odkriva nepravilnosti in možne kršitelje, jih opozarja na odpravo nepravilnosti, če je potrebno, izda tudi odločbo, ki mora včasih v izvršbo, z nepravilnostmi pa seznanja sodnika za prekrške ali pristojne inšpekcije, čeprav pravega povratnega odziva slednjih dveh ni.
“Žal se postopki pri sodniku za prekrške zelo zavlečejo, tako da tudi tu tiči eden od razlogov, ki vpliva na komunalni red v občini. Sicer pa so postopki, ki jih vodi
Otroške počitnice v Nerezinah
ZPM Krško tudi letos pripravlja zdravstvena letovanja otrok na Lošinju - Pomoč zavoda za zdravstveno zavarovanje
KRŠKO - Zveza prijateljev Krško bo v sklopu svojega letnega programa tudi letos organizirala zdravstvena letovanja otrok iz sevniške in krške občine, in sicer v otroškem naselju ZPM Krško v Nerezinah na Lošinju. Letovanje bo ZPM Krško izvedla na podlagi pogodbe o sofinanciranju zdravstvenega letovanja otrok, sklenjene z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije - območno enoto Krško. Taka letovanja pripravlja ZPM Krško že vrsto let v omenjenem počitniškem naselju, ki ima dobre možnosti za izvajanje tovrstnih počitnic.
Letovanje bo potekalo v manjših skupinah, kjer naj bi se otroci navajali samostojnosti in naj bi pridobili nepogrešljive socialne spretnosti v stikih z vrstniki. Na omenjenih počitnicah, kot bodo tudi letošnje, otroci bivajo skupaj z vodji skupin-vzgojitelji v hišicah, od katerih ima vsaka spalnico, dnevni prostor in sanitarije. Otroško naselje ima svojo jedilnico,
V domačih gorah in Centralnih Alpah
Posavski alpinisti
Člani Posavskega alpinističnima kluba smo tudi v zimskem času obiskali naše gore in plezali v Centralnih Alpah. Gorazd Pozvek in Jože Zajc sta se po Vzhodni grapi (450 m, 40/50 st.), povzpela na Ojstrico. V Tamarju sta Arnold Koštomaj in Franc Gričar preplezala 120-metrski slap v 5,3 ure. V začetku februarja so se Matej Zorko in Peter Sotelšek ter Bojan Kurinčič in Marjan Zver odpravili pod steno Prisojnika in preplezali Centralni slap (200 m, 5 + ), v 4 urah.
V Centralnih Alpah se je mudil Matej Zorko s soplezalko Alenko Jerala iz Kranja, kjer sta preplezala več težjih smeri, in sicer: v Mont blanc du Tacul težavno smer Super-colour, ocenjeno IV/5+,5c/Al, 400 m, v 4 urah. V Furnelu sta preplezala smer Davidoff (250 m, 5), v 3 urah, Le Giants des Tempetes IV/ 5 +, 250 m v 3 urah in smer Palas de Blue, IV/5+, 250 m, v treh urah.
V domačih gorah sta preplezala enega najtežjih slapov pri nas v oste-nju Prisojnika. Smer sc imenuje Lambada, 6+, 45m, 3h.
PETER SOTELŠEK
kjer je na voljo dnevno 5 obrokov. V otroškem naselju imajo organizirano tudi zdravstveno službo. Izkušnje kažejo, da mladim nikakor ni dolgčas; bežen pogled v počitniški dnevni umik kaže organizirano jutranjo rekreacijo, obilo kopanja, učenje plavanja, športne dejavnosti, sprehode in delavnice. Delovodij skupin in vodij dejavnosti usmerja pedagoški vodja.
Za izbiro otrok za letovanje veljajo letos enaka merila kot doslej. Otroka predlaga za zdravstveno letovanje njegov izbrani zdravnik glede na otrokovo večkratno hospitalizacijo ali pogostejšo bolezen v preteklem letu. Ce se bo na podlagi zdravnikovih predlogov prijavilo za zdravstveno letovanje več otrok, kot jih lahko sprejme otroško naselje v Nerezinah, bo ZPM Krško upoštevala pri izboru otrok
• Zdravstveno letovanje otrok iz sevniške in krške občine v naselju ZPM Krško v Nerezinah bo potekalo v treh izmenah, in sicer od
18.	do 28. julija, od 28. julija do
7.	avgusta in od 7. do 17. avgusta.
tudi socialno ogroženost, kot navaja Vida Ban, sekretarka ZPM Krško.
V zdravstveno letovanje otrok v organizaciji ZPM Krško se lahko vključijo tudi otroci, ki niso bolni ali socialno ogroženi. Za te plačajo vse stroške letovanja njihovi starši ali sponzorji.
L. M.
OČISTIMO POSAVJE
V soboto, 17. aprila, bo v Posavju velika čistilna akcija okolja, ki jo organizira Lovska zveza Slovenije preko svojih območnih zvez, torej tudi Lovske zveze Posavja. V akcijo bodo vključena vsa tri posavska komunalna podjetja, okoli 1.400 učencev 7. in
8.	razredov osnovnih šol, preko 700 lovcev, k sodelovanju pa so vabljeni tudi ostali občani. O natančnejšem poteku akcije -"Naravi krademo smeti” bomo še poročali.
komunalni nadzornik, opredeljeni v zakonu o splošnem upravnem posotopku, ki zahteva veliko pisanja in administrativnega dela, kar mi jemlje čas za delo na terenu,” pravi Robert Grošelj in dodaja, da bi bilo potrebno za izboljšanje stanja veliko sodelovanja med vodstvenimi občinskimi strukturami, pravniki, izvajalci, policijo, inšpekcijskimi službami, sodnikom za prekrške, z nadzorniki in komunalnimi redarstvi drugih
* Komunalnemu nadzorniku so lahko pri odkrivanju nepravilnosti (zapuščeni avtomobili, črna odlagališča odpadkov, plakatiranje...) v veliko pomoč prijave občanov. Seveda bi bilo najboljše, da bi prijavitelj izdal tudi storilca kršitve. Prijavitelj lahko do neke mere ostane anonimen, kar pomeni, daje njegovo ime zavarovano vse do tedaj, ko bi moral kršitelj k sodniku za prekrške. Takrat pa mora priča povedati, da je videla kršitev.
občin, odbori, ki delujejo v občini Krško, občinskim svetom in ne nazadnje z ljudmi, ki se kot uporabniki, povzročitelji ali kot kršitelji pojavljajo v mozaiku, ki nekako predstavlja komunalni red.
T. GAZVODA
V krški občini je kar 600 črnih odlagališč
Le počasi na bolje
KRŠKO - Po nekaterih ocenah je na območju občine Krško kar okoli 600 črnih odlagališč odpadkov. Čeprav občina že vrsto let postopno čisti nesnago, ki vpliva na kakovost tal in talne vode, se stanje le počasi premika na boljše, tudi zaradi omejenega denarja, namenjenega reševanju divjih odlagališč. Odlagališča čistijo v sklopu javnih del in v okviru akcij čiščenja okolja, kamor se vključujejo tudi krajevne skupnosti in društva.
Sicer pa je v izdelavi popis divjih odlagališč, v okviru kate-ga bodo popisali in določili odlagališča in območja sanacij. Ob čiščenju odpadkov skušajo ugotavljati tudi kršitelje, kar pa brez sodelovanja krajanov skoraj ni mogoče. Kot pojasnjujejo na občini, se na vsako konkretno obvestilo ali prijavo odzove komunalni nadzornik, bo pa tudi to pomlad organizirana večja akcija čiščenja okolja. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da mnogi občani še vedno rešujejo problem odpadkov z odlaganjem v naravi, in to kljub temu da je v večjem delu občine urejen redni odvoz odpadkov.
V Kostanjevici tradicionalni dnevi cvička
Jarkovičev cviček najboljši
KOSTANJEVICA - Društvo vinogradnikov Kostanjevica organizira v petek in soboto,
19.	in 20. marca, tradicionalne Dneve cvička. Prireditev se bo začela v petek ob 19. uri v domu kulture, kjer bo kulturni program, strokovno predavanje dr. Nemaniča o rdečih vinih s poudarkom na cvičku, podelili bodo diplome za vina letnika 1998 in razvili društveni prapor. V soboto bo ob 15. uri povorka vinogradnikov, sodeloval pa bo tudi kostanjeviški pihalni orkester. Ob 17. uri bo družabno srečanje vinogradnikov in simpatizerjev cvička pod ogrevanim šotorom za Novo-tehno na Ljubljanski cesti. Med prireditvijo bo degustacija ocenjenih vin letnika 1998, za hrano in pijačo bo poskrbljeno, zabavo pa so zaupali ansamblu Meh. Povorke se bo udeležila tudi nova vinska kraljica.
V okviru Dnevov cvička je strokovna komisija, ki ji je predsedoval Darko Marjetic, ocenila 108 vzorcev vin. Število vzorcev je bilo nad pričakovanji pa tudi kakovost ocenjenih vin je bila po besedah ocenjevalcev nad povprečjem lanskega letnika. Najvišja ocena cvička (15,88) je pripadla Antonu Jarkoviču z Broda, ki je vino pridelal v Gadovi peči, drugo mesto pa sta si z oceno 15,86 delila Anton Jarkovič starejši (vinska gorica Šutenski hrib) in Robert Jarkovič (Zavode). Zlato diplomo za cviček so prejeli še: Emil Kolar, Ivan Prah, Jože Pincolič, Jože Jere-le, Karel Pavkovič, Martin Sintič, Stanko Jordan, Tine Petre-tič in Jože Jordan. Najvišja ocena za mešano belo je pripadla Robertu Jaroviču (16,62), sledita pa Otto Sevšek in vinotoč in klet Jelenič. Sicer pa je najvišjo oceno ocenjevanja dobil sauvi-gnon pozna trgatev, letnik 1997, Otta Sevška (18,16).
PREVRTALI OBVOZNICO - Pri gradnji kanalizacije za meteorske vode v starem mestnem jedru Krškega je zahtevno delo opravilo tudi podjetje Komočar iz Krške vasi, usposobljeno za plinske napeljave in montažo energetskih naprav. S posebno vrtalno garnituro, ki so jo po lastni zamisli izdelali v svoji delavnici, so položili več kot en meter debelo cev pod krško obvoznico. Naprava hkrati vrta, odstranjuje iz izvrtine material in potiska proti rji zaščiteno kovinsko cev v izvrtino, ki je bila tokrat dolga 18 metrov. (Foto: M. Vesel)
ZA OTROKE PADLIH
Društvo vojnih invalidov Dolenjske je lani dodelilo otrokom edinega padlega borca v slovenski osvobodilni vojni 1991, ki živijo na njegovem območju, 200.000 SIT denarne pomoči. Tako so člani dokazali svojo skrb za mladi naraščaj, člani brežiške sekcije društva pa prizadeto družino večkrat obiščejo in se nenehno zanimajo za počutje.
-cš
Čatežani hočejo vas v enem kosu
Na Čatežu ob Savi so prepričani, da je magistralna cesta zavrla razvoj kraja, zato ne marajo v vas bodoče hitre ceste - Kako ustaviti hrup? ■ Možnosti za izkupiček od turizma
ČATEŽ OB SAVI - “Sedanja magistralna cesta med Ljubljano in Obrežjem je razdelila kraj in zavrla njegov razvoj. Mislimo, da se da z bodočo novo avto cesto popraviti stvari. Zato' bi jo morali na Čatežu ob Savi zgraditi tako, da ne bi ponovili starih napak.” Tako pravijo na Čatežu ob Savi in pričakujejo od uradnih načrtovalcev bodoče hitre ceste take rešitve, ki bodo sprejemljive tudi za domačine.
O avtocesti se po malem pogo- naj znova pretehtajo, ali bi bilo
varjajo Čatežani ves čas, odkar so oživele debate o gradnji avtocestnega odseka Obrežje-Krška vas. Pri tem zatrjujejo, da ne najdejo pravega sogovornika, ki bi vzel resno njihove zahteve glede načina gradnje ceste skozi vas. Prepričani, da se ustrezne državne ustanove še zmeraj požvižgajo na čateške zahteve, so tudi zapustili sestanek, ki ga je v Petrolovem motelu na Čatežu ob Savi 11. marca sklical brežiški župan Vladislav Deržič. “Tudi vse tisto, kar so povedali povabljeni gostje iz Ljubljane, se da razumeti edinole tako, da načrtovalci in naročnik projektov za avtocesto ne odstopijo od svoje zamisli. Mi to razumemo, da so se oni že odločili, da je možno zgraditi bodočo avto cesto edino ob obstoječi trasi magistralke in da nič drugega ni možno. S takim njihovim prislopom pa se v krajevni skupnosti Čatež ne moremo strinjati in nanj tudi ne bomo pristali,” zatrjuje Milan Jamnik, tajnik KS Čatež ob Savi in predsednik čateškega odbora za spremljanje gradnje avto ceste.
Ta odbor je prejšnji mesec ponovno zahteval od za to pristojnih.
bodočo avto cesto na območju Čateža ob Savi mogoče zgraditi v predoru. “V primeru, da je gradnja predora res nemogoča, smo se pripravljeni pogovarjati o krajših predorih in o delnem pokritju nove ceste v koridorju sedanje magistralke. Vendar je v tem primeru potrebno združiti vse najboljše rešitve v en predlog tako, da bodo našli res najboljšo možno rešitev.” Tako povzema Jamnik stališča pdbora in ponovi dosedanje čateške predloge, naj bi celotni odsek Obrežje-Krška vas gradili po delih. Najprej naj bi naredili “neproblematični” del od Obrežja do Prilip, ko bi našli rešitev za čateški odsek, pa še tega.
Kot kaže zdaj, Čatežani ne bodo dovolili, v nobenem primeru gradnje nove avto ceste ob sedanji magistralki, ker hočejo imeti vas Čatež v enem kosu, in ne v dveh,-kakršna je zdaj zaradi v preteklosti zgrajene magistralke. Protihrupnih zaščitnih ograj ne mara-jajo, češ da bi skazile podobo kraja in mogoče niti ne bi dovolj zavarovale pred cestnim hrupom tistega dela Čateža, ki leži na pobočju nad cesto. Domačini
nove ceste k obstoječi ne marajo tudi zato, da si ne bi zapravili možnosti za razvoj turizma. “Naše območje izpolnjuje pogoje za turistični kraj. Avto cesta nam to kvari in nam je cokla razvoja. S pasom bodoče nove hitre ceste bi izgubili dodatne površine, kar bo na koncu privedlo do tega, da se bodo ljudje odseljevali, saj ne bodo videli tu razvojnih možnosti. Smo predmestje Brežic. Čeprav je v svetu in tudi v Sloveniji praksa, da ljudje delajo v mestu in se selijo živeti v predmestje, se pri nas na Čatežu to ne dogaja. To pome-
• Po besedah predstavnikov čateškega odbora za avto cesto se je odbor pogovarjal pred 11. marcem s Čatežani. Takrat je nastal sklep, da čateška delegacija zapusti sestanek 11. marca, če bodo na njem predstavniki državnih ustanov trmasto vztrajali pri svojih predlogih o bodoči avtocesti. “In ker niso pokazali razumevanja za naše predloge, smo potem tudi res protestno zapustili sestanek,” pojasnjuje Milan Jamnik.
ni, da avto cesta moti življenje in razvoj. In še nekaj: od turizma bi občina tržila, od avto ceste s tranzitnim prometom bo malo ali ničesar,” pravi Alojz Škrabi, predsednik čateškega turističnega društva.
L. M.
i
*>
m
MINISTER BO
PODELIL
KOSTANJEVICA NA KRKI -V gostišču Žolnir bo prihodnji torek, 23. marca, minister za malo gospodarstvo Janko Razgoršek podelil certifikata kakovosti iz serije ISO 9000 podjetjema Ford Paič iz Krške vasi in Form Tehnik iz Slovenske vasi. Podelitev bo okrog 12. ure, pred tem pa bo še posvet o uvajanju standardov ISO 14000 v mala podjetja (od 9.30 do 10.30), ustanovili pa bodo tudi sekcijo za kakovost pri Slovenskem združenju za kakovost.
ADRIA MOBIL NA SEJMU TURIZMA - Poleg številnih občin, njihovih združenj in turističnih organizacij z Dolenjskega, Posavja, Bele krajine in s Kočevskega se je na sejmu turizma predstavljalo tudi več podjetij s tega območja. Veliko zanimanja obiskovalcev je pritegnil zastopnik japonske Jamahe, podjetje Delta team iz Krškega z razstavljenimi vozili in motorji za čolne. Novomeška Adria Mobil je na sejmu postavila avtodome (na fotografiji). (Foto: B. D. G.)
KAKOVOST V TRIMU
Vsak je odgovoren za svoje delo
Bistvo stalne skrbi za kakovost v podjetju je, da se odgovornost za opravljeno delo prenese prav na vsako delovno mesto - Poslovna odličnost je nadgradnja kakovosti
TREBNJE - Zvone Livk, vodja sektorja kakovosti v trebanjskem THmu, vedno znova poudarja, da kakovost ni kontrola. V Trimu so imeli pred časom 18 kontrolorjev v proizvodnji, zdaj so ostali še trge. Podjetje je z dokumenti natančno opredelilo, kdo za kaj odgovarja, hkrati pa okrepilo preizkušanje izdelkov, opreme in materialov. “Ko smo pred 10 leti ukinili kontrolorje v proizvodnji, se, zanimivo, število reklamacij ni povečalo,” ugotavlja Livk.
Trimo je prejel certifikat kakovosti ISO 9001 leta 1993, vendar Livk poudarja, da sam certifikat pomeni le to, da ima podjetje možnost, da dela dobro, nikakor pa ni nujno, da dokument zagotavlja kakovost že sam po sebi. Od podjetja je odvisno, kako si bo postavilo merila in se jih držalo.
V Trimu so sprejeli poslovnik za zagotavljanje kakovosti, ki so ga vmes že trikrat spremenili in ga vsako leto tudi dopolnjujejo. Celotno poslovanje predpisujejo navodila za postopke, odgovornosti in naloge na vsakem delovnem mestu pa so opredeljene v navodilih za delo. “Zaradi teh dokumentov nimamo nič več papitjev, kot pogosto mislijo ljudje, ampak celo manj, hkrati pa je vse urejeno. Z navodili za delo prenašamo odgovornost za delo na tiste, ki delajo, in tako lahko ugotavljamo, zakaj in kje je prišlo do napake. Prav na vsakem delovnem mestu mora človek vedeti, kako in kaj mora delati,” pravi Livk.
V praksi seveda vse ne teče tako gladko, vendar vztrajno delo prinaša spremembe v zavesti in
razmišljanju delavcev. Poleg jasne opredelitve standardov je za to nujno tudi stalno izobraževanje. V Trimu se prav vsak delavec vsaj enkrat letno udeleži enodnevnega izobraževanja in po triletnem vztrajanju zdaj že ugotavljajo vidne napredke.
Trimo pa se je podal tudi na pot od kakovosti k poslovni odličnosti. Ta zahteva poleg ostalega dober poslovni rezultat, merjenje zadovoljstva kupcev in zaposlenih, celovito skrb za okolje ter odličnost na tehničnem področju, ki jo zagotavlja certificiranje izdelkov in storitev. Na tem področju že tuji trgi zahtevajo, da redno s pomočju zunanjih ustanov nadzorujejo proizvodne procese in pridobivajo potrebne certifikate za različne države.
V oblikah stalnega izobraževanja, z vprašalniki in motiviranjem zaposlenih poskušajo meriti in povečati zadovoljstvo zaposlenih. Pri tem omenjajo na primer tudi izbor najboljšega sodelavca. O zadovoljstvu kupcev vprašujejo z vprašalniki na številnih sejmih, izboljšati pa ga poskušajo tudi s
KAKO KAZE NA BORZI?
Hud spopad m položaje
Minuli teden bo ostal v spominu po razkritju skrivnostnih nakupov delnic Dolenjske banke. Kot končni kupec se je izkazala državna banka Nova LB ter še nekatera podjetja, ki so pod večjim ali manjšim vplivom te banke. Pri vojni za Dolenjsko banko je šlo torej za spopad obeh državnih bank (Nove KBM in Nove LB), ki sta s tem šele nakazali, kako neizprosen bo boj za izhodiščne položaje pred njuno dokončno privatizacijo. Četudi se minister jezi zaradi domnevno neracionalnega trošenja državnega denarja, je vendarle jasno, da bodo uprave bank račune za sedanje poslovne poteze polagale bodočim pravim lastnikom, ki jim najbrž ne bodo zlahka odpustili izgubljene regije ali področja ekonomskega vpliva.
Burno in polno tečajnih obratov je bilo tudi trgovanje z delnicama obeh farmacevtskih družb. Najprej so analitiki dokaj različno komentirali objave poslovnih rezultatov. Reakcija investitorjev je bila podobna splošni razprodaji. Sledila je začasna ustavitev trgovanja z Lekovimi delnicami zaradi novice o prepovedi prodaje nekaterih zdravil v ZDA. Po vnovični sprostitvi trgovanja se je pričakovano padanje tečajev sprevrglo v množično kupovanje Lekovih delnic in ponovno rast
cene, čeprav tega pojava ni znal nihče pametno pojasniti. Še bolj so se kupci konec prejšnjega tedna zagnali v kupovanje Krkinih delnic. Njihova cena je v nekaj dneh zrastla od 28.000 na skoraj
31.000	tolarjev. Nakupe so povzročile govorice, da izdajatelj, t.j. Krka, pripravlja paket delnic, ki naj bi ga kmalu prodala tujemu strateškemu partnerju. Ne da bi se prepričali o resničnosti govoric, so nakupom ene od večjih borznih hiš nekritično sledili mnogi drugi kupci. Res pa je tudi, da govoric doslej ni potrdil niti zanikal nihče od pristojnih.
Trgovanje z ostalimi delnicami je potekalo neopazno in brez sprememb v cenah. Za novo afero, katere pravo ozadje bodo borzniki raziskovali še nekaj časa, pa je v ponedeljek poskrbel nadzorni svet SKB banke. Uradno “brez razloga ” in očitno proti njegovi volji je odstavil predsednika uprave banke, ki meni, da je razlog političen. Ne da bi veliko tvegali, lahko zato ugibamo tudi v povezavi z uvodoma povedanim, da se pripravlja hud spopad za dokončno razdelite\> slovenskih financ.
IZTOK PLUT, Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tei (068) 371-8221, 371-8228
podeljevanjem licenc krovcem po Sloveniji (zdaj jih je 120), ki jih izobražujejo, vzpodbujajo k izboljšavam, k takojšnjem reševanju reklamacij ipd. Napredovali so tudi pri sodelovanju z dobavitelji, saj so z nekaterimi že dosegli dogovor, da vzamejo odpadke nazaj. V skrbi za okolje niso več zadovoljni s tem, da ne presegajo predpisanih standardov, temveč želijo stalno zmnajševati negativen vpliv na okolje, pri delavcih pa vzbuditi odgovornost za čisto delovno mesto in za brezhibno opremo.
V Trimovem sistemu kakovosti imajo pomembno mesto tudi predlogi za izboljšve. Vse zapos-
Zvone Livk
lene skušajo pritegniti, da predlagajo ukrepe za boljše poslovanje, zmanjšanje stroškov, skrajšanje organizacijskih poti in drugo. Na osnovi idej oblikujejo skupine (vodja in delavci), ki opredelijo nalogo in cilj, na koncu leta pa najboljše naloge nagradijo. Lani so končali 43 takih nalog, trenutno pa jih je v izdelavi še enkrat toliko.
B. D. G.
SEMINAR O NOVIH STANDARDIH
OTOČEC - Odbor za kakovost pri Območni zbornici Novo mesto in Tehnični odbor za vodenje in zagotavljanje kakovosti iz Ljubljane pripravljata v sredo,
24.	marca, predavanja o novih standardih skupine ISO 9000, ki naj bi veljali po letu 2000. Seminar je namenjen vodstvom in vsem, ki delajo na področju kakovosti v podjetjih in drugih organizacijah. Rok prijave je 19. marec.
DVS
Dolenjski vzajemni sklad
donos lani	14,46%
donos letos	*	7,36%
(do 8.3.1999)
Investirajte s preudarkom!
Pokličite VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, Novi trg 11!
Tel. 068/323-260, 372-790
Projekt, ki ni le kos papiija
Pilotski projekt Po poteh dediščine je dobil dvojčka - Gibalo razvoja turizma na podeželju - Občine naj bi se postopoma umaknile in se lotile drugih skupnih nalog
Dolenjska, Bela krajina, tudi Posavje, da o kočevskem in ribniškem koncu sploh ne govorimo, so od nekdaj bili bela lisa v slovenskem turizmu. Pa ne zato, ker tu ne bi bilo nič takega, kar bi lahko privabilo goste. Razen zdravilišč enostavno ni bilo programov in ponudbe, morda tudi ne idej, dovolj poguma in navsezadnje tudi vplivnosti. Pa vendar to območje premore marsikaj zanimivega in privlačnega za sodobnega turista.
Od turizma živi velik del sveta.
To dobro vedo tudi naši ljudje, ki si skušajo v tej dejavnosti odrezati košček kruha. Mesta prirejajo kulturne in turistične prireditve, vasi ponujajo neokrnjeno naravo, turizem na kmetijah, čolnarjenje, oddih v hribih. Označujejo pešpoti, kolesarske poti in poučne poti vseh vrst. Možnosti je veliko, le izkoristiti jih je treba. Če namreč pride v naše kraje turist, mu bomo lahko kaj prodali - tudi hrano, pijačo, spominke. Na slovenskem podeželju se tega presneto dobro zavedajo, zato vsak kraj, združenje ali društvo, ki kaj da nase, noče manjkati na vsakoletnem sejmu turizma. Ta tako postaja vse večji živžav, na katerem poleg bogate turistične ponudbe v tujini in klasičnih turističnih krajih po Sloveniji odkriješ, kaj vse lahko vidiš, doživiš in okusiš po domačih logih.
Dolenjsko in Belo krajino je turistično prebudil projekt Po poteh dediščine, čeprav so na začetku mnogi dvomili vanj in ga opredelili le še za en nov projekt, ki bo obležal v predalu. Resda so se morali pojaviti tujci, da so poenotili tukajšnje občine, toda
SALON AVTOMOBILOV LETOS BO
LJUBLJANA - Sredi aprila (od 17. do 25.) bo v Ljubljani po enoletnem premoru spet avtomobilski salon. Obiskovalci si bodo spet lahko na enem mestu ogledali skoraj vse, kar ponuja slovenski avtomobilski trg.
SEJEM KULINARIKA
LJUBLJANA - Med 23. in 27. marcem bo v Ljubljani še zadnji iz trojčka sejmov Alpe Adria - sejem kulinarike. Ljubljanski sejem napoveduje bogato ponudbo prehrambenih izdelkov, prvo tekmovanje mladih kuharjev, celovito avtrijsko predstavitev, vesele igrice, pokušnje in velikonočne popuste.
začelo se je neke vrste gibanje. Pilotski projekt, ki poleg razvoja turizma vzpodbuja tudi razvoj kmetijstva in ohranja poseljenost podeželja, je podprla tudi država. S skupnimi močmi so popisali točke, ki so kulturno, naravoslovno ali zgodovinsko vredne ogleda. Lotili so se temeljite promocije in trženja ter pritegnili k sodelovanju prebivalce. Zaživela so turistična društva in organizacije, začel se je turizem na kmetijah.
Pravih rezultatov pa še ni, saj je projekt še mlad in bo treba na dobro bero počakati še par let. Na
VEČ NA DOMAČEM TRGU -Novoles iz Straže, ki je pretežno usmerjen v izvoz, je pred kratkim na domačem pohištvenem sejmu v Ljubljani predstavil novo mladinsko sobo in jedilnico, na sejmu Alpe Adria pa je ponujal vrtno garnituro iz bukovega lesa. Podjetje ima v Straži lasten salon, pred kratkim so ga odprli tudi v Domžalah; direktorica prodaje na domačem trgu Katja Kuhelj (na sliki skupaj s komercialistko Majdo Šobarjpa je napovedala, da ga nameravajo še v Slovenski vasi ob hrvaški meji. Pozneje bodo svoje trgovine in prodajno mrežo širili še drugod po Sloveniji. (Foto: S. Mirtič)
temeljih projekta, ki so ga zastavili na Dolenjskem, zdaj raste njegov dvojček, projekt Po poteh dediščine Čerkno - Kočevje. Predvideno je, da bi ponudbo ob obeh zastavljenih poteh na koncu skupno tržili. To je več kot dokaz, da tokrat ni šlo le za navaden papir, ampak za dosti več. Na samih Dolenjcih in Belokranjcih je zdaj breme, da turizmu na podeželju utrejo pot naprej. Kako se bodo tega lotili?
O tem so nedavno pogovarjali župani vseh vključenih občin. Občine, ministrstva in tujina so vlogo pobudnika in začetnika projekta odigrali. Počasi naj bi projekt začel živeti sam, hkrati pa naj bi finančni prispevek občin zmanjševali, morda že letos za desetino. Turistični projekt naj bi prepustili organizaciji, ki se s takimi zadevami služi, medtem ko naj bi se občine lotile drugih skupnih projektov.
B.	DUŠIČ GORNIK
Nova posojila
Iz ekološkega sklada
LJUBLJANA - Ekološkorazvojni sklad RS je objavil nov razpis za kreditiranje naložb v zmanjševanje onesnaževanja zraka. Tokrat sklad ponuja znižano obrestno mero, ki znaša DEM + 4,91 odst., hkrati pa tudi širi namene kreditiranja.
Tako bo mogoče dobiti posojila za zamenjavo sistemov ogrevanja oz. priprave tople vode iz okolju škodljivih (trda goriva, težko kurilno olje) na ekološko sprejemljiva goriva (daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin). V poštev pride tudi namestitev sistemov, ki izkoriščajo obnovljive vire energije ali zmanjšujejo emisije v ozračje (toplotne črpalke, solarni sistemi itd.) v obstoječih ali novih objektih; Po novem je posojila mogoče dobiti tudi za namestitev ogrevalnih sistemov, če je izkoristek kotlov večji od 90 odst., ali za predelavo ogrevalnih sistemov iz ekstra lahkega kurilnega olja na plin.
Na voljo je 1 milijarda tolarjev denarja, na razpis pa se je mogoče prijaviti od 12. marca naprej do porabe sredstev, oz. najpozneje do 29. februarja leta 2000. Najdaljša odplačilna doba za občane in podjetnike je 6 let, za pravne osebe pa 10 let. Občani lahko dobijo največ 1,2 milijona tolaijev posojila, samostojni podjetniki 6 in pravne osebe 60 milijonov tolarjev.
sr
Zenska, kdo bo tebe zaposloval?
Na poseben telefon Urada za žensko politiko je poklicalo veliko Slovenk, ki so imele kot ženske težave pri iskanju zaposlitve pa tudi na samem delovnem mestu - Diskriminacija po spolu
Urad za žensko politiko je lani maja prek časopisov pozval vse ženske, ki so bile kakorkoli diskriminirane na delovnem mestu ali pri iskanju zaposlitve, naj pokličejo brezplačno telefonsko številko 080 12 13 in spregovorijo o svojem problemu. Odziv je bil zelo velik, na podlagi klicev so naredili tudi analizo, kije pokazala, da ne gre le za posamične primere, a pipa k za razširjen pojav.
Analizo so naredili na podlagi dobijo službo, ker so za večino de-
230 klicev žensk s področja delovnega razmerja, kjer je šlo za diskriminacijo po spolu. Glavne ugotovitve so, da imajo ženske
• V teh razgovorih pa seje pokazalo, da ljudje zelo slabo poznajo svoje pravice in poti za njihovo uveljavitev, oziroma, če jih poznajo, niso pripravljeni uveljaviti sodnega varstva zlasti zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov, stroškov in strahu, da bi jih potem v okolju označili za nekoga, ki povzroča težave, in bi tako še te^je dobile zaposlitev.
probleme tako pri iskanju zaposlitve, sprejemu v službo kot tudi na delovnem mestu. Primeri diskriminacije se dogajajo tako v zasebnih podjetjih kot tudi v javnih ustanovah. Zanimivo je, da se je kar v 60 odst. primerov diskriminacija zgodila v javni ustanovi, najpogosteje pa se to dogaja v storitvenih dejavnostih. Ker je večina primerov povezana z nosečnostjo in otroki, se z njimi srečujejo predvsem mlajše ženske, stare do 30 oz. 40 let.
Za ženske, ki iščejo službo, so najbolj neprijetna vprašanja o njihovem zasebnem življenju, o tem, ali imajo otroke, koliko jih nameravajo imeti, kdo jih pazi, s kom živijo v skupnem gospodinjstvu itd., saj se večina razgovorov za službo pri teh vprašanjih tudi konča. Neustrezne kandidatke so tako tiste, ki še nimajo otrok, kot tudi tiste, ki imajo majhne otroke, ženske srednjih letih pa težko
lodajalcev prestare.
V 5 odst. analiziranih primerov se je zgodilo, da je delodajalec ob podpisu pogodbe o zaposlitvi zahteval, da določeno obdobje ne smejo zanositi. Ko ženske, ki delajo za določen čas, zanosijo, jim delodajalec pogodbe ne podaljša. Težave imajo tudi ženske, ki so zaposlene za nedoločen čas (40
odst. vseh klicev). Dogaja se, da noseče delavke, ki ne sme opravljati določenih del, ne razporedijo na ustreznejše delovno mesto, pogosto pa delodajalec pritiska na delavko, da se po porodu čim prej vrne na delovno mesto. Po preteku dopusta marsikatero delavko prerazporedijo na drugo delovno mesto ali pa izgubi zaposlitev, ker so v času porodniške njeno delovno mesto ukinili in Je tako postala tehnološki presežek. Marsikatera mlada mati pa ima v službi težave zaradi odsotnosti z dela zaradi nege bolnega otroka.
J. dorniž
IZDELKI ZA CENTRALNO KURJA VO - Prejšnji teden so v Tilu v sklopu že tradicionalnih izobraževalnih predstavitev, ki se jih udeležujejo projektanti in inštalaterji, pripravili dve novosti. Prvo je predstavilo avstrijsko podjetje Herz, edini avstrijski in eden najpomembnejših evropskih proizvajalcev termostatnih ventilov, ogrevalnih in cevnih armatur, drugo po slovenski proizvajalec kotlov za centralno ogrevanje Eurotherm. Med drugimi je podjetje Eurotherm predstavilanov tip kotla Top, ki z zmanjšano porabo in učinkovito izrabo dovedene energije bistveno zmanjšuje emisij0 škodljivih snovi in tako učinkovito razbremenjuje naše okolje. (Foto: Majdo Luzar, EPS)
Nevarno zaostajanje posteljice
Dokaj pogosta poporodna komplikacija, na katero je treba opozoriti strokovnjaka
Zaostajanje posteljice je poporodna komplikacija, ki se lahko pojavi pri vseh vrstah sesalcev. Pri nekaterih živalih, na primer pri kobilice lahko življenjsko nevarna, vendar je k sreči veliko redkejša kot pri kravah. Zato se v nadaljevanju opisovanja te bolezni omejujem samo na krave.
SAD ST. 2
KRŠKO - Februarsko številko revije za sadjarstvo, vinogradništvo |n vinarstvo v glavnem zapolnjuje jzjemno obsežen članek o varstvu Jablan in hrušk pred boleznimi in škodljivci v letošnjem letu, ki so ga pripravili dr. Stojan Vrabl, mag. Gustav Matis in mag. Konrad Be-ber. Njegov sestavni del je tudi škropilni koledar. V reviji Sad je objavljeno še nadaljevanje o sadnem izboru, ki ga je pripravila skupina sadjarskih strokovnjakov, in tradicionalno razmišljanje inž. Jurija Mamiloviča z naslovom “Kaj se je dogajalo v preteklem obdobju?”
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Minuli ponedeljek so branjevke na trgu prodajale: regrat po 800 do 1000 tolarjev kilogram, čebulo po 100 do 200, šalotko po 400, česen po 500, semenski krompir Po 120 do 250, jedilni krompir po 60 do 100, črno redkev, koren, kolerabo in rdečo peso po 200, ‘■žol po 500, kislo repo po 200. suho sadje po 800, zelje po 100, jnotovilec po 2000, merico čebulč-ka po 250 do 500, špinačo po 200. najrazličnejša semena po 100 do 150 merico, liter in pol jabolčnega kisa po 200, med po 800 do 900 Vknarec’ stekieničko propolisa po 500, šopek mačic in teloha po 100. suhe slive po 540 kilogram, fige po
Pri normalnem porodu se posteljica loči od maternice v obdobju šestih ur po telitvi, zato vse, kar traja dalj časa, ocenjujemo kot zaostajanje posteljice ali, kot se preprosteje reče, da se krava ni očistila. Kljub temu je možno, da se posteljica v nadaljnjih šestih urah sama od sebe očisti, kar pa je precej redko.
Pri izločanju posteljice gre za proces, v katerem nastopajo vplivi žlez z notranjim izločanjem, pretok krvi in z njo hranilnih snovi in maternica, ki sodeluje s krčenjem mišičja. Poleg tega so lahko vzroki za zaostajanje posteljice: patološke spremembe v tkivu mater-
640.
rozine po 460, orehe po 800,
ajdovo moko po 300 do 400 in sadjevec po 800 tolarjev liter.
PUJSKI NE GREDO
SEVNICA - Tokrat je na redni sevniški sejem 12 lastnikov pripeljalo 113 pujskov, prodali pa sojih ■c 11, in sicer po 7.000 tolarjev za žival. Okrog 10. ure sta na sejmu vztrajala le še dva prodajalca, eden z lepimi pujski s težo do 35 kg, ki jih je prodajal po 9.500 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sej-mu so imeli naprodaj 45 do 3 mesece starih, 11, starih 3 do 5 mesecev, in 4 starejše. Prvih so Prodali 18 po 300 do 320, drugih Po 250 do 270, izmed tretjih pa ePega po 200 tolarjev.
Trošarino bodo plačevali tudi mali pridelovalci
Natančnejša navodila
Kot smo lastnike kotlov za žganjekuho na kratko že obvestili prejšnji teden, je po zakonu o trošarinah, ki že velja, uporabljati pa ga bodo začeli s 1. julijem, potrebno do konca marca republiški carinski upravi prijaviti kotle z zmogljivostjo vsaj dveh litrov alkohola. Za žganje se štejejo naravna žganja, pridobljena z destilacijo alkoholno prevrele grozdne ali sadne drozge brez dodanega sladkorja, škrobnega sirupa, surovega ali rafiniranega etilnega alkohola ter brez umetnih barvil ali arome. Priznana lastna raba na leto znaša 7 litrov čistega alkohola na polnoletnega člana gospodinjstva, preračunano v žganje glede na dejansko vsebnost alkohola. Trošarino bo treba plačevati za količine nad 7 litrov, obračunsko ob-dboje pa bo teklo od 1. aprila do 31. marca naslednje leto.
Podobno velja tudi za male vinogradnike, ki imajo v lasti najmanj 5 arov vinograda. Priznana lastna poraba znaša 230 I vina in 10 I vina posebnih trgatev na polnoletnega člana gospodinjstva, za pridelek nad temi količinami pa bo po zakonu potrebno plačati trošarino.
- h
nasveti
Invazija krvavke v Krmelju
Naš bralec Alojz Kostrevc iz Krmelja nam je v uredništvo po-■ I malo nenavadno pošiljko, šopek grdo iznakaženih vejic jab-ane, opremljenih z vprašanjem, za kakšno nadlogo gre in kako 1 se ji postavil po robu. Bolezni ni bilo težko prepoznati, saj gre a značilne posledice nekdaj izjemno nevarne m škodljive krvave si ali krvavke, kije v preteklosti močno škodovala slovesu našega lik t ,UL'' drevesničarstva. K sreči je narava sama kot že to-! okrat doslei vznostavila naravno ravnovesje, in to s nomočio
drob
doslej vzpostavila naravno ravnovesje, in to s pomočjo ne zajedalske osice z latinskim imenom Aphelinus mali, ki m *ran' s krvavimi ušmi in ki so jo zavoljo tega k nam tudi na-cnoma pripeljali iz Amerike.
Vendar se včasih iz tega ali onega razloga naravno ravnovesje Poruši, jn kot kaže, se je to zgodilo tudi v Krmelju. Prvi znak amnožitve krvavih uši ni bil rdeč, torej krvav, kot bi pričakovali Po imenu, temveč snežno bel. Jeseni se namreč na napadenih revesih pojavi značilna bela vatasta prevleka, ki jo tvorijo bele osčene niti, izločki tisočerih drobnih živalic, ki se namnožijo v 'verjetno velikih količinah in izsesavajo drevo. Samica krvave ?i koti žive mladiče tako rekoč po tekočem traku. Na mestih, Jer uši sesaio poganjke, nastanejo kasneje rakasti izrastki, dre-0 naglo slabi in lahko celo povsem propade. ška se spet pogosteje pojavlja zaradi opuščanja zimskega • pPlienja, pa tudi pretiranega gnojenja z dušikom. V letih, ko 1 bil najhujši škodljivec jablan ameriški kapar, so lastniki svoja fevesa temeljiteje in pogosteje škropili, ko pa je oster zimski ‘bmzniočno zmanjšal kaparjevo nevarnost, so nekateri opustili •niško škropljenje. To pa je šlo močno na roke krvavi uši. Zato eje pomen zimskega varstva znova povečal. Na voljo so različna Kropiva, od folidol olja do močnejših pripravkov (metasystox), Katerimi je najbolje temeljito škropiti tik pred odpiranjem br-°v, torej ob koncu zime oz. na začetku pomladi. V poletnem ž“Ujle priporočljivo sredstvo piromor, ki zatre uši, ne pa drugih
žuželk. Seveda je treba napadene in poškodovane vejice še pred • fopfjenjem obrezati in požgati, kar je naš bralec iz Krmelja že
naredil.
Inž. M. L
nice, podaljšana brejost ali prezgodnji porod oziroma abortus, motnje v presnovi zaradi pomanjkanja nekaterih hranilnih snovi in mehanične ovire v porodnem kanalu (zavitje maternice).
Pojav zaostajanja posteljice je znan že stoletja. V Angliji strokovnjaki ocenjujejo, da ta pojav nastopi pri 4 do 8 odst. porodov, drugi navajajo še višje procente. Že v času dr. Janeza Bleiweisa je bil problem zaostale posteljice ocenjen kot bolezen, za katero je svetoval poleg ročnega odstranjevanja posteljice tudi zdravljenje z ječmenovo vodo, v kateri so bile skuhane korenine peteršilja, kar naj bi kravam dajali po porodu.
Zaostala posteljica je za organizem tujek, ki se ga maternica ni mogla rešiti. Za mikroorganizme, ki so prišli v maternico med porodom in po njem, pa je posteljica odličen medij za njihov razvoj in s tem škodljivo delovanje na maternično sluznico. Njihovo delovanje povzroča obsežnejše gnitje posteljničnega tkiva in posledičnega vnetja sluznice maternice. Po eni strani je to edini način da se posteljica odlušči, po drugi strani pa to pomeni infekcijo maternice in nevarnost za celoten organizem matere.
Na zunaj se kaže ta infekcija v zmanjšanju apetita živali, zmanjšanju proizvodnje mleka, značilnega smradu iz maternice, ki je posledica gnitja in splošne prizadetosti živali. Posledice tega vnetja so zelo pogosto tudi gnojna vnetja maternice z nevarnostjo zastrupitve krvi. Kasnejša posledica teh vnetij pa je zelo pogosto pojav motenj v plodnosti ali celo nepolodnost živali.
Zaradi različno čvrstega stika posteljice z maternico je različno dolg čas, v katerem je možno posteljico odluščiti. Večinoma še vedno velja, da strokovnjak poskusi posteljico odluščiti po 72 urah. Zaradi možnosti poškodb tkiva maternice velja, daje treba po približno 10 do 15 minutah prekiniti z luščenjem, zaščititi maternico z antibiotičnimi tabletami in nadaljevati po 48 urah. Tablete, ki se po stiku s tekočino
Direktna plačila - kaj so in koliko prinašajo kmetu
Primer z EKO 3
Ena najkorenitejših sprememb, ki jih prinaša reforma kmetijstva in živilstva, je uvedba neposrednih plačil kmetovalcem. Ta so razdeljena v tri skupine: v EKO 3, to so denarne podpore za ekološko kmetovanje; EKO 2, to so podpore za vzdrževanje in ohranjanje kulturne krajine, ter EKO 1, to so denarne podpore za težje pridelovalne razmere. Posamezni pridelovalec jih lahko kombinira in sešteva, kako to naredi oz. kako sploh uveljavi de-narna nadomestila, pa lahko vsakdo več zve pri kmetijski svetovalni službi.
Poglejmo samo, kako je z ekološkimi plačili, EKO 3. Po vladni uredbi jih za leto 1999 lahko dobijo tisti kmetje ali kmetijska gospodarstva, ki kmetujejo po načelih ekološke pridelave. Višina podpor znaša:
• za njive, na katerih rastejo vrtnine ali zelišča, 75.000 tolarjev na hektar,
. • za njive z drugimi kulturami 60.000 tolarjev/ha,
• za zaščitene prostore (vrtnine, zelišča) 90.000 tolarjev/ha,
• za intenzivne sadovnjake in nasade jagod 75.000 tolarjev/ha,
• za vinograde 75.000 tolarjev/ha,
• za trajne travnike in pašnike ter travniške sadovnjake 75.000 tolarjev/ha.
Da dobijo to podporo, morajo lastniki zemljišč kmetovati v skladu s priporočili o ekološkem kmetovanju in biti pod tovrstnim strokovnim nadzorom. Upravičenec je dolžan na celi kmetiji, to je na vseh površinah, na katerih uveljavlja podporo, kmetovati po načelih ekološke pridelave še vsaj tri leta potem, ko pridobi podporo. Vse potrebne dokumente oz. dokazila mora poslati na kmetijsko ministrstvo do 15. aprila, da bo lahko deležen podpore za letos.
- n
peneče raztopijo, ščitijo maternico pred infekcijami in povečajo obrambno sposobnost pred vdorom mikroorganizmov. Danes po svetu uporabljajo poleg antibiotikov še nekatere biološko aktivne substance, ki prispevajo k hitrejši ozdravitvi bolezni in hitrejši vzpostavitvi plodnosti živali. Vsekakor je pravilno, da živinorejci opozorijo osemenjevalca na problem zaostale posteljice, saj se s tem pogosteje izognejo številnim pregonitvam krav.
ROBERT KENDA, dr. vet. med.
PREDAVANJE O VRTNARJENJU IN SADJARSTVU
Turistično društvo Otočec je pred prihajajočo pomladjo organiziralo dve predavanji v Kulturnem domu na Otočcu, kjer se je zbralo okrog 50 ljudi. O sadjarstvu je predavala Helena Košmerl s srednje kmetijske šole Grm, inž. Anica Pezdirc pa nas je seznanila z vrtnarjenjem, in sicer z gojenjem sadik paradižnika, paprike, solate in zelja. Povedala nam je tudi, kakšne napake delamo pri vzgoji sadik. Predavateljici sta nas povabili tudi na kmetijsko šolo, kjer bomo lahko kupili sadike in dobili vsa navodila v zvezi s sajenjem.
H. M.
KVIZ “MLADI IN KMETIJSTVO”
MIRNA PEČ - Mirnopeško društvo podeželske mladine organizira v petek, 19. marca, ob 19. uri na občinski kviz “Mladi in kmetijstvo”, ki bo v Kulturnem domu v Mirni Peči.
PRIKAZ REZI SADNEGA DREVJA V PODTURNU
NOVO MESTO - Novomeška enota Kmetijske svetovalne službe za območje Straže vabi sadjarje in vrtičkarje na prikaz rezi sadnega drevja, ki bo v petek, 19. marca, ob 14. uri pri Cvetu Finku v Podturnu št. 85 a pri Dolenjskih Toplicah. Sadno drevje bo obrezoval inž. Jani Gačnik iz Kmetijskega zavoda.
ISCEMO CVICKOVO PRINCESO
Zveza društev vinogradnikov Dolenjske, ki v 22 društvih ta čas združuje več kot 3000 vinogradnikov v desetih dolenjskih občinah, po vzoru Slovenske vinske kraljice išče svojo Cvičkovo princeso. Izbrana in okronana bo na prireditvi 27. teden cvička, v soboto, 24. aprila. Dekle, izbrano za ta laskavi naslov, bo cviček zastopala na raznih prireditvah turističnega, vinogradniškega in drugega pomena.
Polnoletno dekle mora biti prijetnega videza in doma iz vinogradniške družine, seveda pa se mora spoznati na trto in kletarjenje cvička, imeti mora sposobnosti nastopanja v javnosti, vsaj pasivno obvladati angleški in nemški jezik. Dekleta naj na naslov Zveza društev vinogradnikov Dolenjske, Glavni trg 7, p.p. 63, pošljejo svoj kratek življenjepis in novejšo fotografijo.
Vinske iskrice
• Zlahka dvignem sodček vina, Štefan me pa vrže.
• Ledeno vino me zlahka pogreje.
• Od vina sem vinjen, od žganja sem (ž)ganjen.
• Policistu sem rekel, da sem pijan od sreče, on pa mi je z balončkom dokazal, da sem od vina.
• Pokvarjeno vino mi škoduje manj kot pokvarjeni ljudje.
• Biti trezen med pijanimi ni lahko, je pa koristno.
• Vino spravlja ženske v posteljo, moške pa pod posteljo.
• Ko so bili na oblasti rdeči, je bilo v modi belo vino, zdaj je pa obratno.
• Napil se ga je od veselja, ker je uspešno končal zdravljenje alkoholizma.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Vino z oznako PTP
(Nadaljevanje)
Vino, ki ga v Sloveniji zdaj porabimo letno po 40 litrov na vsakega prebivalca, je bilo od nekdaj predmet špekulacij, zato potrebuje zelo dorečeno vinsko zakonodajo. Kratica PTP, ki pomeni priznano tradicionalno poimenovanje, je zato upanje za poštene pridelovalce vina in za resnične ljubitelje kakovostnih vin.
Koliko vin je smiselno zaščititi z elaboratom PTP, je vprašanje. Ali ni nevarnost, da bo ugled zaščite zbledel, če bo preveč vin nosilo oznako PTP? Gotovo ne! V Sloveniji imamo večstoletno vinsko tradicijo. Gotovo je v vsakem okolišu vino, kije tradicionalno uporabo v javnosti pridobilo pečat geografskega prekla. Vsak vinorodni okoliš bo zainteresiran, da si čimbolj uredi pridelavo vina v okvirih veljavne vinske zakonodaje.
Razvoj vinske kulture v Sloveniji dela velike korake. Tu so zelo zaslužna tudi vinogradniška društva, ki imajo pri nas najdaljšo tradicijo. Verjetno je to pogojeno tudi z večjo razdrobljenostjo vinogradov, kot je na Primorskem in Štajerskem. Sedaj imamo priložnost, da Slovenija zopet sliši za naša vina in da dobimo svoj prostor v slovenski vinski ponudbi. Kar se zaščite tiče, smo se prej
“zbudili” v vinorodni deželi Posavje, kot na Štajerskem in Primorskem. Zaslužen je cviček, kije že nekaj let zopet popularen. Da se mu ne bi ponovila nedavna zgodovina, ki mu je zelo hitro zapravila zaupanje na trgu, se hiti z zaščito po pravilih PTP.
Francoske izkušnje so vsem za zgled. Krtica A.O.C. pomeni v Franciji in po svetu zaupanje in vsak poznavalec vina, ko ima v rokah steklenico francoskega vina, išče na njej to oznako, jamstvo da bo pil pošteno vino. Kršitelje so namreč kaznovali tako strogo, da so zavoljo tega propadala posestva. A.O.C. (Appellation d’origine controlee) pomeni kontrolirana zaščita originalnosti. Vina s to oznako prihajajo iz znanega vinorodnega okoliša, ali pod-okoliša ali še manje geografske enote. Z natančno omejenim vinorodnim območjem so odpravili najmanjši dvom o poreklu. Ostali predpisi, ki jih tudi strogo spoštujejo, urejajo sorte, minimalno dozorelost grozdja, največji dovoljeni pridelek na enoto površine, rez vinske trte in postopki pridelave grozdja in nege vina. Kontrolo izvajajo predstavniki Nacionalnega inštituta za zaščito porekla (I.N.A.O.) in Urada za zatiranje goljufij.
Menim, da je idealen trenutek, da sledimo temu zgledu.
dr. JULIJ NEMANIČ
I___________________
GREGORJEV SEJEM BIL J E ŽIV-Vpetek, na gregorjevo, ko je bil eden najlepših letošnjih dnevov in je že naznanjal skorajšnjo pomlad, se je začel tradicionalni Gregorjev sejem, ki ga vsako leto priredi Kmetijska zadruga Krka, p.e. Agroservis, v Žabji vasi. Na največjem dolenjskem sejmu, ki je trajal štiri dni in so ga spremljale številne obsejemske dejavnosti, od pokušenj izdelkov nekaterih dolenjskih podjetij, predavanj, predstavitve novomeškega strojnega krožka in govedorejskega društva do prodajne razstave malih pasemskih živali, se je predstavilo 150 domačih in tujih razstavljalcev. Sejem je v petek odprl predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. (Foto: J. Dorniž)
v
helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček
v
Škodljivci v shrambah
Prostor, ki ga namenimo za shranejvanje suhih živil, mora biti predvsem hladen, suh, zračen, temen in z idealno temperaturo 10° C. Omare in police namestimo na zunanjo steno. Preden police napolnimo z živili, jih prekrijemo s plastičnim laminatom ali ustreznim papirjem, da jih lahko večkrat zbrišemo. Lahka živila shranjujemo na zgornjih policah, težja pa na spodnjih. Najprimernejše so posode, ki se neprodušno zapirajo in onemogočijo dostop različnim škodljivcem, ki niso le nadležni, ampak tudi zdravju škodljivi.
Mednje sodi kuhinjski ščurek, ki prenaša povzročitelje bolezni (salmonele, žive nitke - oksiuruse). Zadržuje se v toplih, temnih kotih in se hrani z odpadki jedi. Zaradi pomanjkljive čistoče se lahko zelo razmnoži in ga je težko zatreti. Najpogostejši škodljivec na žitu je črni žužek. Ličinke živijo v žitnih zrnih in jih izdolbejo od znotraj navzven. Rade imajo vse vrste žita, žitne izdelke in semenja. Škodljivce odstranimo tako, da okužene zaloge živil odstranimo in zažgemo ter police dobro očistimo.
Nadležna je tudi vinska mušica, ki leže jajčeca v umazane smet-
njake in v iztrebke malih živali. Množično se pojavlja v toplem času in ob predelavi sadja. V starejših in slabo oskrbovanih shrambah se naseli tudi hišna miš, ki je gostitelj povzročiteljev kužnih bolezni. Bivališče si uredi pod podom, jaških za kurjavo, v stenskih luknjah ali med živili (žito, moka ipd.). Pri zatiranju je pomembno, da na okna shramb namestimo mreže, pri nastavljanju strupenih vab pa moramo biti previdni in se pred tem posvetovati s strokovnjakom.
Veliko škode napravi tudi hrošč mokar, ki se v shrambi naseli že poleti in se zarije med žito ali stročnice. Težko se ubranimo tudi bakrenega moknatega molja, ki napada predvsem suho sadje. Zabubi se v reže polic in med embalažo živil. Poleg suhega sadja napada tudi čokolado, kosmiče in orehe. Ličinke preživijo med semeni in moknatimi živili. Napadena živila takoj zavržemo, zabubljene molje pa odstranimo s sesalnikom ali popršimo z ustreznim insekticidom. V tem času shrambe prebelite, preglejte vse zaloge na policah in okužene zavržite!
Slovo od grafičnega ustvarjanja
V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici so odprli pregledno razstavo grafik Svetlane Jakimovske Rodič - Veliko jih je ustvarila med bivanjem na Dolenjskem
NA OTVORITVI - Na sliki: slikarska Emilija Erbežnik, Stefan Horvat in Tatjana Lampret z območne izpostave sklada. (Foto: L. M.)
Pogosta gostja
V Kresnički razstavlja Emilija Erbežnik
MULJAVA - Ob 6. pohodu po Jurčičevi poti so organizatorji v Galeriji Kresnička na Jurčičevini pripravili otvoritev likovne razstave del ljubiteljske slikarke Emilije Erbežnik z Brezovice. Erbežnikova na Muljavi še zdaleč ni neznanka, saj je tu sodelovala že na desetih ek-stemporih, ki jih že od nekdaj pripravljajo spomladi, sicer pa je njena tokratna samostojna razstava že petnajsta po vrsti.
Kot je na otvoritvi povedala sama umetnica, razstavlja slike iz različnih koncev Slovenije, v glavnem pa gre za tihožitja in tehniko akvarel ter olja. Šolala se je pri prof. Savu Sovretu. Njene slike, ki delujejo zelo umirjeno, so kot nekakšen pogovor z naravo. “Erbežnikova išče likovno lepoto v krajini ali v delčku le-te, v drobnem šopku rož ali tihožitju. Iskanje znanja ob nespornem talentu njeno slikarsko delo dviga v tiste svetove, ki ga doživlja vse bolj kvalitetno ljubiteljsko slikarsstvo pri nas,” je o umetnici dejal likovni kritik Lojze Adamlje. Razstava del, ki jo je odprl predsednik likovne skupine Krog Štefan Horvat iz Višnje Gore, s prisotnostjo pa jo je popestril minister za kulturo Jožef Školč, bp na ogled do 28. marca. Otvoritev je popestrila mul-javska vokalna skupina.
L. M.
KONCERT KRKINEGA ORKESTRA
NOVO MESTO - Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže bo nastopil v umetniški skupini na 5. mednarodnem tekmovanju v Italiji. Za ogrevanje se bo naš odlični orkester predstavil na koncertu, ki bo v nedeljo, 21. marca, ob 19.30 v Kulturnem centru Janeza Trdine.
POT DO SRCA
BREŽICE - Knjižnica Brežice vabi danes, 18. marca, ob sedmih zvečer na pogovor z dr. Mileno Plut Podvršič, zdravnico, poznavalko akupunkture in avtorico strokovne knjige Pot do srca, kije izšla lani in zbudila precej zanimanja med bralci. Dr. Plut Podvršič je po rodu iz Leskovca pri Krškem.
KOSTANJEVICA - Likovno ustvarjanje akademske slikarke Svetlane Jakimovski Rodič, kije po rodu doma iz Makedonije, kmalu pa bo že deset let, kar živi in ustvarja v Sloveniji, je povezano tudi z Dolenjsko. Umetnica je živela in ustvarjala v Novem mestu vse od prihoda v Slovenijo na podiplomski študij grafike do preselitve v Ljubljano konec minulega leta. Prvo svojo veliko pregledno razstavo grafik, ki so jo odprli v petek, 12. marca, zvečer v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, zato čuti kot nekakšno oddolžitev Dolenjski.
Galerija Božidarja Jakca s to razstavo, kot je v uvodnem nagovoru ob otvoritvi dejal njen direktor Bojan Božič, uresničuje programske cilje, med katerimi je tudi organiziranje razstav mlajših avtorjev. Na otvoritvi je o razstavi in ustvarjalki govorila kustosinja Katja Ceglar, ki je pripravila razstavo in napisala spremno besedilo v priložnostnem katalogu, v kulturnem programu pa je nastopil kitarist Dušan Pavlenič.
Kostanjeviška razstava je hkrati tudi slovo Jakimovske Rodič od grafičnega ustvarjanja, saj se bo, kot je dejala, poslej posvečala slikarstvu. Vsekakor pa so grafična likovna prizadevanja močno zaznamovala njeno dosedanjo umetniško pot. Z grafiko se je veliko ukvarjala že med študijem slikarstva na likovni akademiji v Skopju, kjer je diplomirala leta 1990, posebej pa se ji je posvetila v času študija na grafični specialki pri
Svetlana Jakimovska Rodič ob svoji novejši grafiki, razstavljeni v Lamutovem likovnem salonu.
prof. Lojzetu Logarju na likovni akademiji v Ljubljani. Razstava pregledno zajema izbrane grafične liste iz vseh obdobij grafičnega ustvarjanja Jakimovske Rodič, od najzgodnejših, ko je še raziskovala možnosti grafičnih tehnik, do serij barvnih litografij iz časa podiplomskega študija in tiskov
sz v
Krajina kot izhodišče
Razstava Rupčicevih 26 krajinskih pastelov v avli Krkinega Zdravilišča Šmarješke Toplice
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V ciklu prodajnih razstav, ki jih prirejajo v Krkinem zdravilišču Šmarješke Toplice in s tem kulturno bogatijo svojo ponudbo, so v četrtek, 11. marca, zvečer odprli razstavo krajinskih pastelov hrvaškega ljubiteljskega slikarja Milorada Rup-čiča, v Novem mestu udomljene-ga Karlovčana. O avtorjevih likovnih prizadevanjih in o zahtev-
Milorad Rupčič je za šmarješko razstavo izbral 26 pastelov, nastalih v obdobju zadnjih treh let, večina v lanskem letu. Gre za upodobitve krajinskih motivov Dolenjske, Bele krajine, okolice Karlovca in za vedute Novega mesta. Slikarju pri upodabljanju krajine ne gre le za odslikavanje naravnih motivov, ampak videnje narave in njenih prvin ustrezno preoblikuje in mu dodaja novo likovno vsebinsko vrednost. Pri tem Rupčič na svojevrsten način stilizira in sumira naravne oblike z metodo nekakšnega prikrivanja realnosti na račun notranjega čustvenega in duhovnega stopnjevanja. Narava mu služi kot izhodišče za odkrivanje človekove notranje duševne pokrajine, o čemer pričajo tudi naslovi nekaterih slik, ki jih ne poimenuje po predstavljenem motivu, denimo Ob Krki, ampak jim daje vsebinsko polnejše pomene: Molitev, Par, V tišini ipd.
M. MARKELJ
tihožitij iz novejšega časa. Umetnica je z ostrimi rezi prestopala iz enega stilnega izraza v drugega, a ves čas ostala zvesta metodam in postopkom klasičnih grafičnih tehnik. “S strastjo nemirnega duha, v eksperimentiranju in raziskovanju, z osebno nadzorovanim procesom od začetka do konca, je v svojih delih dosegla strukturne in teksturne kvalitete umetniške grafike,” pravi Katja Ceglar.
M. MARKELJ
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
NOVO MESTO - Z včerajšnjim nastopom osmih otroških gevskih zborov iz osnovnih šol Žužemberk in Vavta Vas ter novomeških Bršljin, Grm in Center se je v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine zaključila vsakoletna revija otroških pevskih zborov, ki jo ZKD Novo mesto prireja na pomlad. Nastopilo je skoraj 300 mladih pevcev.
NAGRADI TEMNIM ANGELOM USODE
Na 2. festivalu slovenskega filma v Portorožu, ki se je zaključil konec prejšnjega tedna, je film brežiškega režiserja Saša Podgorška Temni angeli usode prejel dve nagradi: za najboljšo kostumografijo je bil nagrajen Alan Hranitelj, za najboljšo montažo pa Vesna Nikolovska Kržičnik.
KONCERT MLADIH GLASBENIKOV - Violinist Zdravko in pianistka Snježana Pleše iz Ljubljane sta v okviru cikla koncertov GM oder, ki jih prireja Glasbena mladina Slovenije, prejšnji teden nastopila v Črnomlju in Novem mestu. Na sliki: glasbenika Pleše na koncertu v dvorani glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu. (Foto: M. Markelj)
Milorad Rupčič na razstavi svojih novejših del v Šmarjeških Toplicah.
ni tehniki pastela, ki se ji Rupčič vse intenzivneje posveča, je govoril višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli stari znanci šmarjeških gostov, tamburaši kulturno-umetniškega društva Dobreč iz Dragatuša, ki so pod vodstvom Toneta Grahka odigrali več priljubljenih zabavnih in narodnih melodij.
PREMIERA NA TUJEM ODRU - Amatersko gledališče iz Prečne je tudi v tej gledališki sezoni poskrbelo, da se igralska tradicija v kraju nadaljuje. Pod vodstvom režiserja in igralca Franca Pluta in s sodelovanjem igralcev Petre Škerlj, Lucije Vidmar, Božidarja Zajca, Darje in Romana Kapša ter Zdeneta Klančarja so postavili na oder enodejanki: Rona Peera Tatove Hemnigwayevih možganov in Femanda Arrabala Piknik na bojišču. Premierni predstavi obeh sodobnih enodejank sta bili minuli petek, 12. marca, zvečer v kulturnem domu v Straži, pri čemer je bila Peerova enodejanka sploh prvič izvedena na Slovenskem. Prizadevni prečenski gledališčniki hi seveda najraje imeli premieri v domačem kraju, a je tamkajšnji kulturni 'dom preveč propadel, da bi bil še uporaben za kaj takega. Na sliki: prizor iz Arrabelove enodejanke, ki smeši nesmisel vojne. (Foto: M. Markelj)
Sumljiva oseba iz Ambrusa
V lani prenovljeni dvorani ambruška gledališka skupina igra Nušičevo komedijo - Po skoraj 30 letih
pravili sceno, k dobri predstavi pa so veliko pripomogli tudi kostumi, ki jih je posodilo SNG Drama iz Ljubljane, za kar se zahvaljujejo igralcu Bojanu Emeršiču. Poleg na domačem odru, kjer bodo komedijo ta konec tedna ponovili, nameravajo ambruški igralci, med katerimi so tako študentje kot starejši, s Sumljivo osebo gostovati po bližnjih krajih. Velja si jih pogledati.
L. MURN
AMBRUS - “Če bomo v dvorani slišali smeh, potem bo naš namen dosežen,” je pred začetkom premierne predstave v soboto, 27. februarja, dejala predsednica KD Ambrus Martina Hrovat. Zgodilo se je prav to. Polna dvorana gledalcev se je zabavala ob ogledu komedije Branislava Nušiča Sumljiva oseba, ki jo je letos na oder postavilo 12 igralcev skupaj z režiserjem Stanetom Zupančičem.
Zupančič je igralec že vrsto let in tudi pri letošnji predstavi je na odru, prvič pa je prevzel vlogo režiserja. V lani prenovljeni dvorani so tako po skoraj 30 letih spet zaigrali domači gledalci. Od leta 1994 so igrali vsako leto in sicer kar na šolskem igrišču. Zato so nove pridobitve zelo veseli. Postoriti pa bo potrebno še marsikaj predvsem pa priti do pravega odra z zavesami, saj so tokrat zaigrali kar na začasnem. Hrovatova je pohvalila sodelovanje z ivanško občino in območno izpostavo sklada.
V Sumljivi osebi, ki prikazuje dogodke sto let nazaj, so zaigrali Robert, Tatjana in Emil Bradač, Katarina Lindič, Ludvik Škrajnar, Janez Godec, Ivan Boben, Peter Bedene, Tone Hrovat ml. in st., Peter Hočevar in Stane Zupančič. Sami so pri-
NA ČELNI KO VA DRUŽINA -Odlično so jo zaigrali oče in mama, Robert in Tatjana Bradač, seveda pa zapletov sploh ne bi bilo brez njune hčerke Marice, Katarine Lindič (v sredini). (Foto: L. M.)
50 LET POSAVSKEGA MUZEJA
Grajsko domovanje posavske dediščine
Mag. Tomaž Teropšič, novi “stari” direktor Posavskega muzeja, o minulem delu in o načrtih za naprej
BREŽICE - Posavski muzej ima svoje nastavke že v letu 1940, ko so člani Muzejskega društva v razstavnem prostoru v baročni cerkvici sv. Duha v Krškem odprli skromno muzejsko zbirko, vendar pa šteje za svoj začetek leto 1949, ko so po prizadevanjih slikarja in kasnejšega prvega ravnatelja Posavskega muzeja Franja Stiplovška v pridobljenih prostorih brežiškega gradu odprli stalno muzejsko razstavo arheološkega, etnološkega in umetnostnozgodovinskega gradiva. Letos muzej praznuje 50-letnico delovanja. Ob tej priložnosti smo za pogovor zaprosili direktorja muzeja mag. Tomaža Teropšiča. Ob jubileju muzeja je namreč zaključil svoj prvi mandat in bil ponovno imenovan za naslednjih pet let.
- Kako ocenjujete minulo petletno obdobje? Ali je bilo uspešno in ste dosegli, kar ste načrtovali?
“Ocenjujem, da smo v muzeju uspešno uresničevali zastavljeni program, v nekaterih stvareh smo ga celo presegli tako po obsegu kot po kvaliteti. Vendar pri nas ne gre le za uresničevanje osnovnih nalog muzeja, raziskovanje, varovanje in predstavitev dediščine, naša posebnost je, da moramo zelo veliko časa in energije posvečati vzdrževanju in obnovi gradu in muzejskih prostorov. Kot direktor se moram s tem ukvarjati več kot polovico delovnega časa. Tudi na tem področju smo veliko naredili, saj je delo dobro zastavil že prešnji ravnatelj Marjan Gregorčič.
Zelo pomembno se mi zdi, da smo uredili depojske prostore na podstrešju, kar je bistvenega pomena za naše redno delo.
Uspešno poteka tudi reševanje poslikav v Viteški dvorani, pri čemer smo kot edini slovenski javni kulturni zavod vkljtičeni v mednarodni interdisciplinarni skupinski projekt Eureka EU 1383. Ta čas poteka tudi obnova dvoriščne terase. Sploh nam dela pri vzdrževanju še dolgo ne bo zmanjkalo. Vsekakor moram omeniti uspešno sodelovanje s Festivalom Brežice, uspehe pri promociji muzeja, pridobitev nagrad za naše spominke, dobro sodelovanje s šolami, vrtci, društvi, sploh z lokalno skupnostjo...”
- In problemi?
“V prvi vrsti nas kot večino
slovenskih muzejev pesti pomanjkanje denarja, ob tem pa neurejena zakonodaja na področju kulture. Razdrobljenost občin gre v škodo pokrajinskim muzejem in mnogi imajo velike težave, zato sem vesel, da se je občini Brežice uspelo dogovoriti s krško in sevniško o ustanoviteljstvu Posavskega muzeja. V začetku lanskega leta smo med prvimi v Sloveniji dobili akt o ustanovitvi.”
- V javnosti se je govorilo o razprtijah v muzeju, o slabih medsebojnih odnosih v kolektivu. To seje pokazalo tudi pri vaši ponovni izvolitvi, ki ni potekala povsem gladko. Kaj bi dejali na to?
“Mislim, da so med poglavitnimi razlogi, ki so pripeljali do nesporazumov v kolektivu, različni pogledi na muzejstvo.
V Sloveniji se bijeta dva koncepta: eden zagovarja zapiranje muzejev v slonokoščene stolpe znanosti, drugi je za njihovo odpiranje navzven. Prvi je po mojem mnenju za strokovne delavce lažji in sprejemljivejši kot drugi, saj smo zanj že primerno usposobljeni, manj pa smo za drugega, ki zahteva znanje iz muzeologije, široko razgledanega človeka in njegovo polno angažiranost,-kooperativnost. Vsi čutimo tovrstno pomanjkanje. Nagibam se k drugemu konceptu, ker mislim, da je to bodočnost pokrajinskih in nam podobnih muzejev, seveda pa prvega tudi ne zavračam.
Preprosto povedano, ne smemo izgubiti publike, ne smemo postati sami sebi namen. Pravzaprav je potreben dober kompromis, ki bi združil oba koncepta. Mislim, daje to ena naj-
Direktor Posavskega muzeja brežice mag. Tomaž Teropšič.
težjih nalog direktorja, da uravnoteži različne zahteve v zavodu. Še posebej je težko, ker se nimaš na kaj opreti, saj zaenkrat pravih zgledov še ni; kolikor je muzejev v Sloveniji, toliko je usmeritev.”
- Kaj boste poskušali narediti v naslednjih petih letih?
“Moja prva naloga ob tekočem delu bo priprava potrebnih aktov, ki jih zaradi neurejene zakonodaje doslej nismo mogli pripraviti. Še naprej bom moral veliko čaša posvečati inves-ticijsko-vzdrževalnim delom. Naj omenim sanacijo terase, lesne gobe, ostrešja in prekritje strehe na več mestih ter dokončanje prenove podstrešja. Moja velika želja je, da bi končno dobili dvigalo, s čimer bi olajšali ogled muzejskih zbirk invalidom in tako potrdili napore o ljudem prijaznem muzeju. Tu so še ureditev platoja pred gradom in sanacija malega avditorija. Viteška dvorana pa ostaja dolgoročen projekt, s katerim se bo moral ukvarjati še kakšen direktor. Galerijsko-razstavna politika bo ostala enaka kot doslej. Spodbudni se mi zdijo uspehi pri prirejanju malih razstav z lokalno, domoljubno vsebino v prostorih brežiške Dolenjske banke, saj sijih ogleda veliko ljudi. Vsa pohvala vodstvu banke za razumevanje. Poskusili bomo s podobnimi malimi razstavami obiskati šole, knjižnice in ustanove po vsem Posavju in tako ljudi na nevsiljiv način osveščati o pomenu kulturne dediščine. V načrtu imam še nekaj manjših stvari, ki bi jih rad s skupnimi močmi uresničil. Po definiciji naj bi imel popolni muzej tfidi gostinski lokal, primeren prostor zanj imamo. Razmišljam tudi o letnem kinu in različnih drugih prireditvah na grajskem dvorišču, ko bo po obnovi terase spet varno za obiskovalce. Tu so še prestižne poroke v Viteški dvorani in navadne v poročnem traktu.”
- Kako boste praznovali petdesetletnico?
“Zaradi volilnega boja se doslej nismo še posebej dogovarjali o tem. Vsekakor bomo imeli osrednjo proslava na posavskem nivoju in otvoritev pregledne razstave del posavskih umetnikov starejše generacije. Celoletna letošnja aktivnost naj bi potekala pod geslom 50 let Posavskega muzeja, v načrtu pa je še nekaj drobnih presenečenj.”
M. MARKELJ
POTA
V Krškem sojenje v razumnem času
Na okrožnem sodišču v Krškem ni zaostankov, zadeve pridejo hitro v obravnavo, drugo pa je samo trajanje postopka - Kar se materialnih stroškov tiče, je sodišče v rdečih številkah
KRŠKO - Okrožno sodišče v Krškem spada med tista redka sodišča v Sloveniji, ki ne potrebuje programa reševanja zaostankov, v nekaj letih delovanja pa je sodišče v Krškem kljub vse večjemu pripadu upravičilo svoj obstoj.
dežurni
poročajo
zaželel si je palčkov - v
sredo zvečer je nekdo pred hišo v Semiču ukradel štiri palčke, ki so stali na travi pred hišo, in mlin na v®ter- Lastnika Z. F. je oškodoval za okoli 60 tisočakov.
JAKNE OB PLESIŠČU SO VA-■ a y spb°t0- 6. marca, zvečer je A. M. iz Škofje Loke prišel s prijatelji v diskoteko Afrika v Trebnjem. Jakne so pustili na sedežni garnituri, nato pa odšli na plesišče. Ko so se vrnili, je hotel A. M. vzeti denarnico iz jakne, a je ugotovil, da TP Je. nekdo vzel denarnico, v kate-r'i 'me' dev'ze’ tolarje, karto za 'jak in vstopnico za diskoteko. Neznanec ga je oškodoval za 225 hsoc tolarjev.
IZ BLAGAJNE ODNESEL ENAR - 8. ali 9. marca je prišel nekdo v poslovni prostor, ki ga ima t" ”v.lz okolice Novega mesta v kle-1 ntse, kjer tudi stanuje. Tat je iz priročne blagajne ukradel devize in Spolnjene bančne čeke in lastnika ° rsn°va* za tisočakov.
OB MOPED - Prejšnji torek je ekdo na parkirišču Kulturnega ma v Črnomlju ukradel kolo z motorjem Tomos APN 6S jn varno-no čelado. Lastnika D. Š. iz oko-ce Črnomlja, kije moped sicer za-enil s ključavnico, je oškodoval za °koh 50 tisoč tolarjev.
UKRADEL POKROVE - V noči J* ..marec je prišel nekdo na onsče stanovanjske hiše v Metli-■ln lz parkiranega osebnega avta radel štiri okrasne pokrove. Neznanec je s tem lastnika B. S. iz Jdovščine oškodoval za okoli 5 dsoc tolarjev.
LAČEN IN ŽEJEN TAT
Metlika - v noči na 9. marec je J, v Metliki vlomil v trgovino ercal°r - Dolenjska in ukradel več večrl ‘zdelkov, več zavojev cigaret, ec deodorantov, sladkarij in žganja. /Sovino je oškodoval za 330 tisoč tolarjev.
Sodišče je organizirano v kazenski ter pravdni in gospodarski oddelek, ima vseh sedem sodniških mest zasedenih, kar gotovo vpliva tudi na uspešnost dela. Lani so sodniki dobili v obravnavo 3.291 zadev, kar je za 16 odstotkov več kot leto prej, rešili pa so jih za 12 odstotkov več kot v letu 1997. Po besedah predsednice sodišča Dušanke Weiss so uspeli število nerešenih zadev kljub večjemu pripadu znižati za desetino, tako da je konec leta ostalo nerešenih 980 zadev.
Navedeni podatki kažejo, daje na okrožnem sodišču v Krškem zagotovljena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodniki zadeve rešujejo dokaj tekoče, po vrstnem redu pripada razen prednostnih zadev. Zato se ni čuditi, da pride zadeva dosti hitro v delo in so stranke na sodišče povabljene kmalu po vložitvi tožbe ali drugega akta. Seveda pa je drugo samo trajanje postopka. Primerjava statističnih podatkov z merili za ugotavljanje pričakovanega obsega sodnikovega dela in
sistemizacijo sodniških mest sodnega sveta RS kaže, da je sodišče lani prejelo za 8,5 sodnikov novih zadev, v delu je bilo zadev za 14,5 sodnika, sedem sodnikov je opravilo delo za 9,15 sodnika, nerešenih zadev pa je ostalo za 5,2 sodnika. Če ne upoštevamo nove-
• Na krškem sodišču je v obravnavi 24 stečajev in ena likvidacija. Eden najbolj znanih in dolgotrajnih stečajev je gotovo Videm, stečaj katerega se vleče še iz leta 1993. A kot kaže, še ni videti konca, tudi zato, ker ima Videm nekaj premoženja na Hrvaškem, ki ga še ni uspelo prodati, nekaj premoženja pa je spornega in so postopki v teku.
ga pripada zadev, ki je iz leta v leto večji, je ostalo nerešenih kazenskih zadev za 9 mesecev, ka-zenskopreiskovalnih zadev za 7 mesecev, gospodarskih prestopkov za 1,5 meseca, pravdnih zadev za 15 mesecev, gospodarskih sporov za 17 mesecev in zadev sodnega registra za 3 mesece. Na podlagi opisanih statističnih podatkov sodišču ni bilo treba sprejemati programa reševanja zaostankov.
T. GAZVODA
O DELU SODIŠČA - Prejšnji teden so na okrožnem sodišču Krško o delu sodišča spregovorili predsednica sodišča Dušanka Weiss (v sredini), vodja kazenskega oddelka Miloš Medved in vodja pravdnega in gospodarskega oddelka Ivana Trajkovič. Edina težava, na katero opozarjajo pri krškem sodišču, lahko nastane zaradi denarja. Država namreč želi biti čim cenejša, sodišče pa za financiranje potrebuje sredstva. V Krškem poudarjajo, da zaradi tega pravna varnost strank ne sme biti vprašljiva.
TRAKTORISTI, POZOR!
NOVO MESTO - Na območju policijske uprave Novo mesto bo od 22. do 29. marca potekala preventivna akcija “Varno s traktorjem”, katere namen je vzpodbuditi večje spoštovanje predpisov traktoristov v cestnem prometu in upoštevanje pogojev za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki. Policisti bodo med akcijo namenili posebno skrb kontroli traktoristov, dokumentov za traktorje in voznike, vožnji traktoristov pod vplivom alkohola, kontroli prevoza tovora in oseb v skladu s predpisi ter opremljenosti traktorjev in traktorskih prikolic, kakor tudi pravni uporabi traktorjev.
OB AVTO
BREŽICE - 10. marca ponoči je nekdo na silo odprl osebni avto Opel kadett, letnik 1986, temno sive grafitne barve, ki ga je lastnik Marjan O. iz Brežic parkiral pred blokom na Bizeljski cesti v Brežicah. Odpeljal ga je neznano kam. Policistom bi prišla prav kakršna koli informacija o izginulem avtu.
ENO LETO ZA SPOLNI NAPAD NA OTROKA
KRŠKO - Lani je okrožno sodišče v Krškem obravnavalo dva primera spolnih deliktov. Zanimiv je predvsem primer sedaj 76-letnega storilca; od spolnega napada, na takrat še otroka pa je minilo kar 12 let. Neljubi dogodek namreč ni prišel takoj v javnost, je pa na prvi stopnji dobil sodni epilog: eno leto zapora.
PROMETNI KVIZ (71
Pešci najbolj ogroženi
Pešci spadajo med najbolj ogrožene skupine udeležencev v prometu. Pogosto so žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, ne smemo pa zanemariti niti nesreč zaradi napak pešcev. V zadnjih desetih letih je v prometnih nesrečah umrlo 4491 ljudi, od tega je bila petina pešcev. Še posebej izstopa starostna skupina pešcev nad 64. letom. Čeprav je varnost pešcev velikokrat odvisna od voznikov, ki s hitro vožnjo “ubijajo” pešce v naseljih in izven njih, pa lahko ti za svojo varnost največ storijo sami, tako da hodijo po pločnikih ali pešpoteh, kjer so zgrajene, da hodijo po levi strani cest, kjer ni pločnikov, tako da pravočasno opazijo prihajajoča vozila, ponoči, v mraku in ob slabi vidljivosti pa uporabljajo svetla oblačila, oblačila z odsevnimi površinami, kresničke in luči.
"Tokrat se je v prometni kviz vključila Zavarovalnica Triglav, območna enota Novo mesto, ki v tem tednu reševalcem poklanja 2 čeladi, 5 reševalcev pa bo prejelo majico, kapo, svinčnik, obesek
in osvežilec prostora. Tudi za reševalce 7. kviza Dolenjski list namenja 5 knjig.
Izid žrebanja 6. kviza: kolesarsko čelado bosta prejela Franc Kaferle, Prečna 13a, Novo mesto, in Marjana Baznik, Seidlova 56, Novo mesto. Po dve kresnički bosta potovali na naslednje naslove: Jerneja B”hm, Ul. Jožeta Šavriča 12, Dobova, Jože Žlem-bergar, Jamska 36, Mirna, Anton Božič, Ul. bratov Učakar 58, Ljubljana, Martin Divjak, Dolenji Leskovec 49, Brestanica, in Miha Mohar, Hrib, Loški Potok. Knjižico šal “Smejmo se skupaj” prejmejo Marija Legan, Korita 2, Dobrnič, Zdenka Koritnik, Gubčeva 1, Sevnica, Bernarda Gričar, Cegelnica 22, Novo mesto, in Domen Krnc, Kladje 33, Blanca. Knjigo Dolenjskega lista bodo prebirali: Zdenka Starašinič, Zemelj 15, Gradac, Zdenka Žurga, Slavka Gruma 8, Novo mesto, Jasna Pekolj, Kidričeva 2, Trebnje, Tomaž Pavček, Podgora 46, Straža, in Polona Berk, Bogneča vas 14, Trebelno. Čestitamo!
T. G.
PROMETNI KVIZ - KUPON ST. 7
Nagradno vprašanje: Po kateri strani ceste morajo hoditi pešci, kjer ni pločnikov?
a) po desni
b) po levi
c) ni pomembno
S/nic*
Naslov:.
Odgovore pošljite na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24, Novo mesto. Pri žrebu bomo upoštevali odgovore, ki bodo v uredništvo prispeli do ponedeljka, 29. marca.
REPUBLIKA SLOVENIJA
ministrstvo za pravosodje
UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA
°bjavlja prosta delovna mesta:
DELOVNI INŠTRUKTOR - VODJA SKUPINE INŠTRUKTOR -TERMINER SVETOVALEC I - PSIHOLOG POOBLAŠČENA URADNA OSEBA - 3 izvajalci
POGOJI: pod točko 1:
* srednja (štiriletna) tehnična ali druga ustrezna smer, 3 leta delovnih izkušenj
pod točko 2:
srednja (štiriletna) tehnična smer, 2 leti delovnih izkušenj P°d točko 3:
* visoka strokovna izobrazba psihološke smeri in 4 ali 5 let delovnih izkušenj. Zaželjen je tečaj iz psihoterapije in dodatna znanja iz alkohologije.
pod točko 4:
srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali dfuga ustrezna smer, 2 leti delovnih izkušenj, starost do 30 let, njoški z odsluženim vojaškim rokom.
objavljena delovna mesta pod točko 1, 3 in 4 se šteje avarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. a sklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka Spolnjevati še naslednje pogoje: da je zdravstveno sposoben/ Posobna, da ni bil obsojen(-a) za kaznivo dejanje, ki je po zakonu vJra za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je rzavljan(-ka) Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski ra ^ar|didati(-ke), ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na a*govor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem, ostaja tudi možnost reševanja stanovanjskega vprašanja, slovno razmerje bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen čas, Polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom, jsne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 neh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi.
NAŠEL BOMBO
ŽUŽEMBERK - Prejšnji teden je občan iz Žužemberka obvestil policiste, daje pri pospravljanju okolice pri stanovanjskem bloku na Grajskem trgu v Žužemberku našel ročno bombo. Pirotehnik je ugotovil, da gre za ročno bombo italijanske izdelave, ki izvira iz 2. svetovne vojne.
SPET KRVAV TEDEN
V preteklem tednu se je na slovenskih cestah zgodilo 73 prometnih nesreč, v katerih je 8 oseb umrlo, 94 pa se jih je poškodovalo. Tako je v letošnjem letu za posledicami nesreč umrlo že 50 ljudi. Med vzroki za prometne nesreče je spet na prvem mestu neprilagojena hitrost. Ob tem velja voznikom opozorilo, da je na cestah spet vse več voznikov koles, motornih koles in koles z motorjem, hkrati pa ne smemo pozabiti, da vremenske razmere še niso stabilne in je na nekaterih delih cest še vedno pričakovati poledico. Poseben problem je tudi pesek, ki je na cestah ostal od zime.
PRIJELI DIVJA LOVCA
ČRNOMELJ - Konec februarja so policisti med nočno kontrolo prometa ustavili 41-letnega M. Z. V prtljažniku avta so našli dlake in kri, na zadnjem sedežu pa prenosni reflektor, puško, naboje in krvav žepni nož. Policisti so ugotovili, da je osumljeni v noči na 25. februar v gozdu v okolici Starega trga ustrelil jelena in srno ter ju odpeljal k 54-letnemu J. B. Na podlagi odredbe okrožnega sodišča v Novem mestu so opravili hišne preiskave in pri J. B. našli uplenjeno divjad. Zasegli so tudi orožje, zoper oba osumljenca pa so napisali kazensko ovadbo.
Z BARVO POLIL AVTO
DVOR - Ob dnevu žena je nekdo prišel do osebnega avta Daevvoo racer, ki ga je lastnica M. P. iz okolice Žužemberka parkirala pred gostinskim lokalom na Dvoru, in ga polil z zeleno barvo. Barva se je razlila po steklih in vratih. Škode je za okoli 100 tisočakov.
ZAVARUJTE
PREMOŽENJE
NOVO MESTO - Na območju policijske uprave Novo mesto se je v zadnjem času, predvsem med vikendi in takrat, ko so ljudje na polju ali v vinogradih, povečalo število kaznivih dejanj, zlasti v vinorodnih območjih, kjer neznanci vlamljajo v vikende in avtomobile. Zato policijska uprava Novo mesto svetuje občanom, naj v avtomobilih ne puščajo predmetov, saj tako privabljajo storilce. Prav tako naj ne pozabijo zaklepati avtov in vikendov, čeprav so odsotni le za trenutek ali so le nekaj metrov stran. Policijska uprava Novo mesto prosi občane, ki bi opazili sumljive osebe v bližini zidanic, vikendov ali parkiranih avtomobilov, da o tem obvestijo operativno komunikacijski center na telefon 113.
“Kamorkoli, le stran od vojne”
Pri Dobovi v dveh dneh prijeli kar 8 ilegalcev, v soboto pa na Bizeljskem skupino 12-ih - Za številkami se skrivajo pretresljive, usode - Pričakovati še večji val beguncev
DOBOVA - Po nekaj dneh potovanja iz domačega kraja so se trije državljani Zvezne republike Jugoslavije, Albanci po narodnosti, in Makedonec, stari od 18 do 24 let, naključno srečali v Zagrebu ter ugotovili, daje njihov cilj enak: priti ilegalno v Slovenijo, potem pa naprej na zahod. V Zagrebu jim je nekdo svetoval, naj gredo na lokalni vlak za Savski Marof, potem pa peš ob železnici. Slovenije tako ne bodo mogli zgrešiti.
Državno mejo so po več kilometrih hoje prestopili v četrtek okoli pol štirih ponoči, a že uro
in pol kasneje jih je v naselju Gabrje pri Dobovi odkrila opazovalna služba postaje mejne policije Dobova. “Prejšnji dan smo na istem mestu prav tako odkrili štiri ilegalce, le da so tisti preko meje prišli tako, da so prebrodili Sotlo. Več ilegalnih prehodov je sicer okoli Obrežja, a zadnje čase so vse pogostejši tudi na tem območju,” pravi komandir postaje mejne policije Dobova Igor Peteline.
Med četverico le 22-letni Albanec Maškuli K. iz Ohrida govori tudi srbohrvaško. Njegova zgodba je zmedena, gotovo iz previdnosti, da ne bi povedal česa tak-
M LA DENIČI NEUSPEŠNO ČEZ MEJO - V četrtek ponoči je opazovalna služba postaje mejne policije Dobova prijela štiri ilegalce: enega iz Makedonije, tri s Kosova, utrujene, neumite in prestrašene. (Foto: T. G.)
šnega, s čimer bi sam sebe zašil. Pravi, da je hotel le do Ljubljane, kjer ima prijatelja, ki domuje in dela v slovenskem glavnem mestu štiri leta. Očitno niti sam ne ve, kje bi bil rad. Nekaj let je delal v Italiji, tudi v Sloveniji bi poskusil,
• V soboto zjutraj so policisti v Orešju na Bizeljskem odkrili skupino 12 ilegalcev, med njimi tudi družino s Kosova s petimi otroki, starimi od 5 do 12 let, kije zaprosila za status beguncev. V Slovenijo so prišli tako, da so prebrodili Sotlo. Zaradi utrujenosti so se sami prijavili policistom. Dva Romuna so vrnili na Hrvaško, Kosovske Albance pa so nastanili v prehodnem domu za tujce v Ljubljani.
sicer pa bi bil morda najraje na Hrvaškem, kjer ima sorodnike.
19-letni Serif Kapuzi je iz Prištine. Na pot se je s prijateljema brez osebne prtljage in brez vsakršnih dokumentov in le s 400 markami v žepu podal pred štirimi dnevi. Potovali so preko Srbije, vozniku tovornjaka pa so morali skupaj plačati 1.500 mark. Kod so potovali, ne ve, saj so bili skriti pod cerado kamiona. Njihov voznik jih ni peljal do Zagreba. Da so prispeli do glavnega mesta sosednje Hrvaške, so morali peša-
Igor Peteline
čiti kakšnih 5 ur. “Odšel sem zaradi vojne. Nisem mogel več prenašati ubijanja, strahu pred jutrišnjim dnem. Sel bi kamorkoli, le da se rešim vojne,” pravi. Osvobodilni vojski Kosova se ni pridružil, ker ga je strah. Doma je pustil starše ter 7-letnega brata in 21-letno sestro. Kaj bo z njimi, ne ve, pa tudi tega ne, kaj bo z njim. Mislil je, da se bo pridružil azilantom.
Še istega dne so se mladeniči srečali s sodnikom za prekrške v Brežicah. Enemu je sodnik izrekel ukor, trije pa so bili kaznovani s po 10 tisoč tolarji kazni in 6-mesečno prepovedjo vstopa v Slovenijo. Makedonca so hrvaški mejni organi brez težav sprejeli nazaj, Kosovcev pa niso hoteli, saj niso imeli pri sebi nobenega dokumenta ali predmeta, ki bi dokazovali, da so v Slovenijo res prišli iz Hrvaške. Sicer pa s Kosova beži na tisoče ljudi...
T. GAZVODA
mmmmm
RESNIČNO DOBRA CENA
svoboden kot ptica
Nedaleč proč bo vaš regijski center s sodobnimi postopki zagotavljal varno in učinkovito prebiranje, predelavo in okolju prijazno odlaganje ostankov komunalnih odpadkov.
Izbira je vaša.
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR	%	\
Ne prelagajte bremena
VSAK, VSA K 20-TI, VSA K 50-TI.
(Marec je pač tak mesec.)
Majhen žep? ji
I I I I I I I I I I I I
model GH688:	|l
|l I I I I
|l
Znižali smo cene vseh modelov telefonov Ericsson.	l|
GA628 - 54.900,00 SIT • GF768 - 69-900,00 SIT GF788e - 99-900,00 SIT • S868 - 69-900,00 SIT SH888 - 109-900,00 SIT • 1888 - 149-900,00 SIT
nova cena za
59-900,00 SIT
Imamo telefon prav za vas.
svema Ericsson
~:.'v ^
SUBARU
j'
1UEKJIBMA iLUMUEHTIA -. m iMyn mjEmc:
<5> SUBARU
Rado
Zastopnik m Slovenijo
MMIIMM POPUSTI MODULI
INTRO Lj.-Moste AVTOMARKET Lj.	KRŽIČ Vrhnika	SKRBIŠ Pragersko	MC CENTER Šeiljoai	OLDT Velenje,	VUGA Novo Gorko KADIVEC Š«iK«r	IMIČ Krško
061 140 13 72 061 161 35 25	061 752 129	062 836 907	0602	85 888	063 863 960	065 29 022	064 4180032	0608 21 307
SRS Lj.-Vit MARUCEU Dtl pri lj.	KRAJNC Maribor,	ŠILER Pesnico,	ANDI AVTO Šentjur RAZBORNIK Ptlnh	UKMAR Vipava	KADIVEC Les«	RAJIAR M. StM*
061 274 789 061 647 104	062 300 19 70	062 654 20 01	063 743 389	063 722 605	065 640 011	064 718585	069 JI 444
WAGON R+
ATRAKTIVEN ln KORISTEN
295.000 BIT
 ///,---------
Odar
lesa 1.690.000 Sit
m & Pii mmm
INTRO .061 140-13-72 AVTOMARKET 061161-35-25 AVTOTECH 061 666359 KISOVEC 0601 71 331 MURN 068 24 791 AVTONISS 061 159-38-41 S.R.S. 061 27-47-89 VESEL 061 731 032 UlA 068 44 231 MULLIR 068 51 059
V MARCU PONUJAMO POSEBNO PRILOŽNOST TISTIM, KI BODO SKLENILI RAZMERJE ZA MOBITEL GSM: VSAKEMU PETDESETEMU PODARIMO MOBILNI APARAT NOKIA BI lOl. PRI N MT DOBI ZA NAGRADO MOBILNI TELEFON BENEFON DELTA VSAK DVAJSETI NAROČNIK.
Prav vsak novi naročnik pa dobi po pošti majico.
Za skok v pomlad.
mobitel
SLOVENSKI OPERATER NMT S GSM
 £_________________
Nagrajenci bodo lahko nagrado prevzeli v najbližjem Mobitelovem centru, na njihovo željo pa jo bomo poslali po pošti. O vsem jih bomo obvestili pisno. *
PAKET ISDN 3000 VKLJUČUJE:
• ZAMENJAVO ANALOGNE UNIJE ZA DIGITALNI ISDN PRIKLJUČEK
• DIGITALNI TELEFON
• MODEM ZA RAČUNALNIK
• DOSTOP DO SiOL INTERNETA
Cena brez p. d.
Naročila vTeletrgovinah in na brezplačni telefonski številki 080 3000.
Danes pametna, jutri nujna odločitev! Telekom\0 Slovenije
SAXOM AN I
so ljudje, ki ljubijo saxo
Avto, ki vam zleze pod kožo
KUPITI TAKO DOBER AVTO PO TAKO UGODNI CENI JE PRAVA REDKOST CE KUPUJETE AVTO - NE ČAKAJTE!
PEUGEOT
(2586), 18. marca 1999
DOLENJSKI LIST
TERMOTON okna k k
HYGIA
NOVO MESTO, d.d
DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN PROMET ZDRAVIL NA DEBELO
8000 Novo mesto, Kandijska cesta 1 tel.: 068/321-465, mob.: 041/670-263
Na osnovi določil 10. člena statuta delniške družbe HYGIA, Novo mesto, d.d., sklicujem 4. sejo skupščine, ki bo
v torek, 20. aprila 1999 ob 14. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma, Novo mesto, Kandijska cesta 4. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED:
1. IZVOLITEV ORGANOV SKUPŠČINE IN NOTARJA
PREDLOG SKLEPA:
- imenuje se predlagani predsednik skupščine
- imenuje se predlagani preštevalec glasov
- imenuje se predlagani notar
2. POROČILO O IZVRŠENIH SKLEPIH 3. SEJE SKUPŠČINE
PREDLOG SKLEPA:
- sprejme se poročilo o izvršenih sklepih
3. POROČILO O POSLOVANJU IN PLAN DELA
PREDLOG SKLEPA:
- sprejmeta se poročilo o poslovanju in plan dela
4. POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 1998
PREDLOG SKLEPA:
- sprejme in potrdi se zaključni račun za leto 1998
5. SKLEP O DELITVI DOBIČKA PREDLOG SKLEPA:
- sprejme se predlog sklepa o delitvi dobička
6. IMENOVANJE NADOMESTNEGA ČLANA NADZORNEGA SVETA
PREDLOG SKLEPA:
- za dobo treh let se imenuje predlagani član nadzornega sveta
7. POBUDE IN PREDLOGI DELNIČARJEV
Gradivo za sejo skupščine je pri članih nadzornega sveta in direktorju družoe.
Če Skupščina ob uri sklica ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje istega dne ob 14.15 v istem prostoru, z istim dnevnim redom. Na zasedanju bo skupščina veljavno določala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala.	DIREKTOR-
MAVRIČ MUAMER, mag. farm.
AKCIJA
o- io-d0 26'„r
takojšnja
zaVeC' ho 60 mes posojilod	oZ
brezplodnosti nad
za nakup wre	s
organi nski rok 2 I«
garancijsk
stekla 5 let
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 tel.:(064) 61-30, faks: (064) 634-261 E-mail: info@jelovica.si, http://www.jelovica.si Prodajna mesta:
NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(068)323-444 BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel„fax:(068)58-716 BAVEX Trebnje, tel.,fax:(068)45-640 KERATRADE Zagorje ob Savi, tel.,fax:(0601)64-465
Vse za telefon
• Izkušnja je kos preroka.
(Slovenski pregovor)
CITROEN
Z novo Mazdo Demio boste imeli povsod dovolj dobrega zraka. Vgrajena klimatska naprava bo pozimi hitro zagotovila dober razgled, v poletni vročini pa prijeten hlad.
Nova Mazda Demio vas bo navdušila s prostornostjo, z varnostjo, z odličnimi zmogljivostmi ob nizki porabi goriva, z izjemno vodljivostjo in majhnim obračalnim krogom ter z ugodno, zdaj še nižjo ceno. S klimo, seveda!
NOVO MESTO:
MSM, Podbevškova 3
tel. (068) 372 960, faks (068) 326 331
e-pošta msm@insert.si
BREŽICE:
BOGO BAUMKltlHER, Pleteršnikova 3 tel. (0608) 61 078, faks. (0608) 61 078 e-pošta baumkirher@partner.mazda-austria.at
ZAGORJE:
AVT0HIŠA KRŽIŠNIK, Selo 65
tel. (0601) 64 729, faks (0601) 68 359
e-pošta krzisnik@partner.mazda-austria.at
3.0 MHZ
www.mazda.mms.si
TPV za finale z drugega mesta
Kljub vsem peripetijam so odbojkarice novomeškega TPV-ja v rednem delu prvenstva osvojile drugo mesto - Zdaj spet s Hitom - Zadovoljni Žužemberčani in Novomeščani
NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK - V soboto so odbojkarji in odbojkarice v prvih ligah odigrali zadnje tekme rednega dela prvenstva. Medtem ko je medsebojni dvoboj Novomeščanov in Žužemberčanov zanje pomenil tudi konec ligaških tekmovanj, novomeška dekleta čaka še najpomembnejši del sezone, končnica, v kateri se bodo po sobotni zmagi nad Novogoričankami za nastop v finalu s prednostjo prve tekme na domačem igrišču pomerile prav z njimi.
NOGOMET 2. liga, 16. kolo - ŠENTJUR : ELAN 2:1 (1:0); strelec za Elan je bil Perše v 87. minuti. LESTVICA: 1. Dravograd 37...
10. Elan 22 itd. V nedeljo, 22. marca, bo Elan igral doma s predzadnje uvrščeni m Jadranom Sepičem iz Krvavega Potoka.
KOŠARKA Liga Kolinska, od 1. do 6. mesta, 5. kolo - SAVINJSKI HOPSI : KRKA 70:65 (36:46); KRKA: Sa-mar 6, Petrov 15, Smodiš 25, Grum 11, Meluš 3, Ščekič 5. OSTALA IZIDA: Pivovarna Laško : Union Olimpija 86:79 (39:40), ZM Lumar - Loka kava 87:75 (45:36).
LESTVICA: 1. Union Olimpija
52.2. Pivovarna Laško 51,3. Krka 47, 4. Savinjski Hopsi 44, 5. ZM Maribor Lumar 39, 6. Loka kava 37.
1. B-liga, 22. (zadnje) kolo -ILIRIJA: TEN KRŠKO 103:100 (44:35); TEN KRŠKO: Mesič 15, Kozole 4, Puntar 6, Ogorevc 2, Lupšina 2, Božič 8, Zaturoski 20, Rozman 10, Avsenak 33. KONČNI VRSTNI RED: 1. Zagorje 40, 2. Rogla Atras 37, 3. Banex 35, 4. Kemoplast 34, 5. Radenska 33, 6. Union Olimpija ml. 33,7. Ilirija 32,8. Elektra 31,
9. Krško 31,10. GD Hrastnik 31,
11. Nova Gorica 31, 12. Gradbinec Radovljica 28.
ODBOJKA 1. DOL, moški, 18. kolo - ŽUŽEMBERK : KRKA NOVO MESTO 3:0 (6,7,2); LESTVICA: 1. Pomgrad 30, 2. Salonit Anhovo
26.3. Fužinar 24,4. Stavbar IGM
22.5. ELVO Bled 22,6. Olimpija 22, 7. Titan Kamnik 22, 8. Žužemberk 8,9. Šoštanj Topolšica 4,
10. Krka Novo mesto 0. Prva štiri moštva se bodo v končnici pomerila za naslov prvaka, zadnji dve moštvi pa bosta prihodnjo sezono igrali v drugi ligi.
1. DOL, ženske, 18. kolo - TPV NOVO MESTO 3:1 (10, -14,16,6). LESTVICA 1. Infond Meltal 32,
2. TPV Novo mesto 24, 3. HIT Nova Gorica 24, 4. Marsel Ptuj
22.5. Kemiplas Koper 18,6. ZM Ljutomer 8, 7. Špecerija Bled 6, 8. Šentvid 6,9. Krim 4. TPV se bo v polfinalu končnice pomeril z novogoriškim Hitom. Prvo tekmo bodo Novomeščanke igrale v soboto, 20. marca, doma.
2. DOL, moški, 20. kolo - KOVI-
NAR KOČEVJE : SIP ŠEMPETER 3:2; LESTVICA: 1. As-tec Triglav 36... 6. Kovinar Kočevje 20 itd. V 21. kolu bo Kovinar Kočevje v soboto, 20. marca, igral v gosteh z Vuzenico.
3. DOL, zahod, moški, 20. kolo -PNEUMA CENTER KOS MOKRONOG : ELVO BLED II 3:1 (10, -10, 9, 12); LESTVICA: 1. Prvačina 30, 2. Pneuma center Kos Mokronog 26,3. Logatec 20,
4. Elvo Bled II 20 itd. V 21. kolu bo Pneuma center Kos Mokronog igral v gosteh s Prvačino.
3. DOL, zahod, ženske, 20. kolo -KOČEVJE : TPV NOVO MESTO II 3:0 (4, 5, 8); BRESTANICA : ŠENČUR 3:0 (9,13,12). LESTVICA: 1. Asics Kamnik 38... 8. Kočevje 18... 9. TPV Novo mesto II 10, 11. Brestanica 6 itd. V 21. kolu bo Kočevje igralo v gosteh z Bohinjem, TPV Novo mesto II doma s Piranom in Brestanica prav tako doma z Radiom Morje.
ROKOMET
1. SRL, 18. kolo - ANDOR :
TREBNJE 22:28 (7:19); TREBNJE: Torlo, Hribar 1, Mežnaršič
2, Bregant, Gradišek 2, Šavrič 3, Stojakovič 2, Likavec 8. Podbregar 6, Teržan 4, Ojstršek. TERMO : AFP DOBOVA 29:24 (12:10); AFP DOBOVA: Bilošič, Djapo 5, Begovič, Bogovič 2, Simonovič 9, I. Deržič 1, Urbanč, Škof, Vučič 3. Kukavica 4, Kranjčič, S. Deržič.
PRULE 67: KRŠKO 26:9 (10:3); KRŠKO: Bračun, Božič, Levičar 2, Zorič, Urbanč 4, Voglar 2, Iskra, Abram 1, Pavlin, Kosalec. OSTALI IZIDI: Celje Pivovarna Laško : Radeče 32:20, Prevent: Slovan 31:20, Gorenje : Izola 25:24.
Zaostalo srečanje 17. kola
KRŠKO: PIVOVARNA LAŠKO 17:42 (7:24); KRŠKO: Kosalec, Drnovšek, Marki 4, Ibračevič 2, Kovač, Šoba, Brili, Urbanč 4, Božič 1, Abram 5, Voglar 1, Pavlin.
LESTVICA: 1. Celje P. Laško 32, 2. Prevent 27, 3. Trebnje 26,
4. Gorenje 26, 5. Prule 67 21, 6-AFP Dobova 20, 7. Termo Sk-Loka 18,8. Radeče 17,9. Slovan 11, 10. Izola 9, 11. Andor 4, 12. Krško 3. V 19. kolu se bosta v soboto, 27. marca, Trebnje in AFP Dobova pomerila v Trebnjem, Krško pa bo igralo doma z Andorjem.
Pod Portovalom zdaj Portovald
Mestna teniška igrišča bodo spet polna otrok * V novem klubu Portovald manj poudarka tekmovanje11
GLAVAN TRETJI LOKOSTRELEC V DVORANI
NOVO MESTO - Člani lokostrelskega kluba Novo mesto so 13. in 14. marca nastopili v Kranju na dvoranskem državnem prvenstvu. V olimpijskem slogu se je v finalni del tekmovanja uvrstil Iztok Može, kije izpadel v osmini finala, s sestavljenim lokom je bil Uroš Glavan tretji, Božo Pirc je izpadel v osmini finala, v šestnajstini finala pa so nastopili Frenk Jenkole in Borut Šali.
OGLED SMUČARSKIH POLETOV V PLANICI
NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov vabi na ogled smučarskih poletov, ki bodo v soboto, 20. marca, v Planici. Odhod avtobusa bo ob 5. uri zjutraj izpred avtobusne postaje. Prijavite se lahko na študentskem servisu DNŠ in hkrati poravnate prijavnino.
RIBNIŠKI
TRIATLONCI
RIBNICA - Člani triatlon kluba Ribnica so pozimi vadili v ribniškem bazenu, ob lepem vremenu pa so tudi tekli in kolesarili. Ribničani so se za letošnjo sezono okrepili s tremi že uveljavljenimi tekmovalci iz Gorenjske. 2. maja bo v Ribnici državno tekmovanje v du-atlonu. Njihov najboljši posameznik Damjan Kromar se kot pripadnik slovenske vojske načrtno pripravlja za svetovno vojaško prvenstvo avgusta v Zagrebu. Za Ribnico bodo nastopali Damjan Kromar, Miloš Petelin, Matej Škufca, Mitja Dečman, Albert Pelaj ter okrepitve Tomaž Šink (Tržič), Klemen Zevnik (Kranj) in Sašo Juraja (Škofja Loka). (M. G.)
Novomeščanke, ki jim je šlo med letošnjo sezono nekoliko slabše, kot so načrtovale, so na koncu rednega dela prvenstva kljub vsem peripetijam osvojile drugo mesto, ki so si ga priborile prav v zadnjem kolu, ko so premagale neposredne tekmice, odbojkarice novogoriškega Hita. Novomeščanke so srečanje začele živčno, kar so gostje izkoristile in povedle s 7:0. Po minuti odmora je ravnotežje na igrišču z izjemnimi servisi vzpostavila Katja Vernig, ki je priložnost, da igra v prvi postavi, zelo dobro izkoristila in predvsem po nje-
ni zaslugi so Novomeščanke dosegle 11 zaporednih točk. V drugem nizu so Novomeščanke že vodile s 14:9, a vrste zaključnih žog niso znale izkoristiti in so niz izgubile. Po hudem in izenačenem boju so tretji niz s 17:16 dobile domačinke, medtem ko so se v četrtem nizu gostje vdale v usodo.
V končnici prvenstva se bodo v polfinalu Novomeščanke spet pomerile z Novogoričankami, po zaslugi sobotne zmage pa bodo imele prednost domačega terena, na katerem bodo igrale prvo in morebitno tretjo tekmo.
Žužemberčani in Novomeščani so letošnje prvenstvo končali z medsebojnim srečanjem v Žužemberku, kjer so bili po pričakovanju domačini boljši, na koncu pa so bili zadovoljni oboji - Žužemberčani z obstankom v družbi najboljših, kar je njihov cilj tudi za prihodnjo sezono, Novomeščani pa, ker jim je uspelo odigrati sezono do konca, čeprav so bili že na robu preživetja in jih je odbojkarska zveza že povsem odpisala.
I. V.
Na Polzeli ob zmago na koncu
Krka s Hopsi brez Nakiča in Jevtoviča
NOVO MESTO - Košarkarji v boljši skupini drugega dela lige Kolinska le še čakajo na prve tekme končnice, saj so prva štiri mesta že zdavnaj oddana. Laščani so si doma priigrali drugo prestižno zmago nad Unionom Olimpijo, čeprav so igrali brez zaradi izključitve v Novem mestu kaznovanega Goljoviča. Tudi Novomeščani so iz istega vzroka na Polzeli igrali v okrnjeni postavi, saj na parketu tokrat ni bilo prvega strelca lige Iva Nakiča ft? Dejana Jevtoviča.
Kljub temu so v prvem polčasu z zbrano igro zlahka prišli do desetih točk prednosti (21:11) in tudi v nadaljevanju srečanja so držali vse niti v svojih rokah. Šele ko je moral zaradi petih osebnih napak Patrik Meluš na klop, so Polzeljani Krko resneje ogrozili, ko pa je v zadnji minuti poleg Meluša s petimi osebnimi napakami obsedel še Primož Samar, je zablestel Jagodnik in z dvema trojkama in zadetkom za dve točki svojemu moštvu prinesel zmago.
KEGLJAŠKI IZIDI
NOVO MESTO - Dolenjski, belokranjski in posavski kegljači se v minulem tednu niso veselili zmag, saj so doživeli šest porazov in le en neodločen izid. V prvi kegljaški ligi so kegljavke Kočevja v gosteh z 2:6 izgubile z Gorico Tekstino, v zahodni skupini druge lige pa so Trebanj-ke prav tako v gosteh z enakim izidom izgubile s Koprom, medtem ko so Krčanke v vzhodni skupini druge lige v gosteh igrale neodločeno (4:4) s Trboveljskim Rudarjem. V moški drugi ligi sta se v Kočevju srečali moštvi Kočevja in Ribnice, s 6:2 pa so zmagali domačini. V vzhodni skupini je Črnomelj v gosteh z 1:7 izgubil s Kovinotehno. V tretji ligi je v vzhodni skupini Sremič Krško v gosteh z 2:6 izgubil z Geodeti Konstruktorjem, Brežice pa so doma z 1:7 izgubile s Slovenj Gradcem. (N. G.)
BELOKRANJSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
SEMIČ - Športno društvo Partizan iz Semiča bo letos pripravilo rekreativno belokranjsko ligo v malem nogometu. Prijavijo se lahko vsa moštva iz Bele krajine brez omejitev glede igranja registriranih igralcev. Rok prijav je 31. marec, prijavite pa se lahko po telefonu (041) 520 153 pri Romanu Golobiču.
NOVO MESTO - Kljub razpadu novomeškega teniškega kluba Krka tenis v Novem mestu ni zamrl. Skupina staršev mladih tenisarjev, ki so do tedaj vadili v Krki, je ustanovila nov teniški klub Potovald, ki bo poskrbel, da tudi v bodeče novomeška teniška igrišča pod Portovalom ne bodo samevala. V lani oktobra ustanovljenem klubu Portovald, ki ga vodi predsednica Irena Gostiša -Benčina, nekdanja odbojkarica, bodo posvetili največ pozornosti teniški šoli za najmlajše, skrbeli pa bodo tudi za odrasle rekreativne igralce tenisa, ki bodo po ugodni klubski ceni lahko najeli igrišča in se vsak mesec pomerili na rekreativnih turnirjih.
Predsednica Irena Gostiša-Beh j
čina je povedala, da so klub ustat1fj vili, ko so po razpadu kluba Krij. njihove otroke usmerili v Tenis*1 j center Otočec, kamor pa je treb j otroke na vadbo voziti, medtem k na novomeška igrišča lahko Pr*del
sami peš, s kolesom ali celo z role	j
ji. Zelo pomembno se ji zdi, da n | bodo dajali poudarka tekmovalno' | sti, kar je bil primer v Krki, kijem*^
• Vse kaže, (la se h« novomeškim j tenisačem končno uresničila star,a želja, da bi prišli do pokritih igr’s j Vodstvo kluba Portovald se skupjo z novomeško agencijo za športi upravlja igrišča pod Portovalom; i prizadeva, da bi pokrili dve >8.. na podoben način, kot je stori podjetje Loging na igriščih n i Kegrških Košenicah.	  I
drugim s kupljeni igralci nastopaj® j v prvi slovenski ligi, čeprav bo otroci dobili možnost tekmovati- .
Da bi se v teniško šolo vkljuC ^ ; čimveč otrok, bodo na osnovi*^, šolah pripravili obiske trenerjev. ^ bodo učencem nižjih razredov P*c. stavili tenis in jih povabili v kju0 I Ocenjujejo, da so organizacij*^ sposobni v klub sprejeti okoli otrok. Klub ic ta teden izdal tu zloženko, v kateri predstavlja ^ programe učenja in vadbe mla ■ tentsačev, dodatna pojasnila v zv ^ s teniško šolo za otroke in odrasle ostalimi dejavnostmi kluba Pa nU ko zainteresirani dobijo po tele*0 j 322 267 na Agenciji za sP°(!Jjh. Alešu Čavloviču ob ponedcljk sredah in petkih od 9. do 11. urC'y,
VODI REVOZ
NOVO MESTO - V 4. krogu no*jj meške kegljaške lige so hili dose* naslednji izidi: Krka : Peči Keran*
3:5, Panter: Pflciderer Novoternt *•	|
Revoz : Vseh devet 7:1. Lestvica-Revoz 8, 2. Pflciderer Novoterm s I Peči Keramika 5, 4. Krka 4, 5. v devet 1,6. Panter 0. (N. G.)
IZPOLNILE CILJ - Sredi letošnje sezone novomeškim odbojkaricam ni kazalo najbolje, pesimisti so celo napovedovali, da jim ne bo uspelo priti v končnico prvenstva, a so si dekleta prav na zadnji tekmi rednega dela zagotovila drugo mesto. Čeprav so Novogoričanke še posebej pazile na Jano Vernig (na sliki skuša ukaniti novogoriški blok), je novomeška reprezentantka svoje delo kot ponavadi dobro opravila. (Foto: I. V.)
Polno
originalne dodatne opreme za mobilne telefone Ericsson.
		
.		*1
L	SUPER	1
		
		
		
		
		
		
		
		
Odslej tudi na vseh večjih bencinskih servisih Petrol.
svemci
Vilharjev* 2<), Ljubljana, tel: (061) 30 63 300
ERICSSON
VEČ KOT 300 KILOMETROV - V Novem mestu deluje skupina smučarjev tekačev, ki so se s snegom bogate letošnje zime še posebej razveselili. Potem ko so jim brezobzirni sprehajalci psov hitro uničili vse tri pripravljene proge na obrobju mesta, so se vsak dan med tednom vozili na Gače, ob vikendih pa so se udeleževali večine množičnih tekmovanj smučarjev tekačev v Sloveniji in tujini. Takole so se zadnjo nedeljo nastavili objektivu v Logarski dolini, potem ko so skupaj pretekli več kot 300 km. Ker je njihova druščina vsako leto številčnejša, je potreba po društvu vjte močnejša. Ker je med njimi večina bivših atletov (Janez Penca, Ivan Škedelj, Milan Stupar, Zvone Gimpelj), je ena od možnosti, da se kot sekcija pridružijo atletom Krke. Pred leti je imelo tekaško sekciju tudi smučarsko društvo Rog, a je njeno delo povsem zamrlo. Njihova vroča želja je, da bi, ko je na Gorjancih dovolj snega, pustili nespluženo in nesoljeno cesto med Valilo in Gospodično, ki bi bila tdalno vadišče za smučarski tek, a njihova prizadevanja do sedaj še niso obrodila sadov. (Foto: Boris Kuzmin)
DOLENJSKI LIST	St.	ll	(2586),	18.	marca
Inflacija badmintonskih medalj na Mirni
12 medalj na državnem prvenstvu do 13. leta
MIRNA - Na državnem prvenstvu za igralce do 13. leta so mirnski badmintonisti v Lendavi osvojili 3 zlate, 3 srebrne in pet bronastih medalj, izstopali sta sestri Silvester, ki sta v svoji starostni skupini razred zase. V finalu igre posameznic je Urška premagala bpelo, med dekliškimi pari pa sta sestri v finalu ugnali klubski tovarišici Tajo Borštnar in Katjo Strmole, ki sta poleg sre-ra v igri parov osvojili še bron med posameznicami. Med posamezniki je s tretjim mestom medaljo za Tom osvojil Blaž
, . Tu Ji finale mešanih parov je j1 mirnski - Grega Skerbiš in urska Silvester sta premagala za Holca in Špelo Silvester i Pa*,IUdi tretie mesto je pripad-0 Mirnčanoma Tadeju Jezerniku m Taji Borštnar. Med fantovskimi pari sta Blaž Holc in rega Skerbiš osvojila bron. rener mirnskih badmintoni-stov Mile Čuk je zadovoljen predvsem, da med najmlajšimi estrama Silvester sledi kopica s alih, nekoliko pa ga moti, in r j ^°življa pravo inflacija medalj, ki izjemne dosežke oceh Mirnčanov preveč razvrednoti.
pOKAL ŽE NOVOMEŠKI
štvo Kr?	-	Smučarsko	dru-
s Dnmn a gJe v soboto, 13. marca, Sorišu	,st.aršev tekmovalcev na
lom M	!n' pripravilo šesti velesla-
cicihan,,^ , centralne regije za Božif i r^e ^nti je zmagal Boštjan j z Domžal, med najboljšimi
desetimi
meščani- ?VS° bili,,tudi triie Novo"
mon nji'- Grega Kostajnšek, 4. Si-Med rinlT8 — in 6' Tevž Grandovec, med .Jrf!.)® zmaga ostala doma, štiri tPJ JS'm' desetimi pa so bile BrodntTf6 ^ Roga" 1. Vanja 8. NpvLV'Kos, 6. Katja Zalar, so si fu Jmšek. S temi uvrstitvami Pred lrfn' Koga že dve tekmi n0 2m?ncem sezone zagotovili ekip-aimlatr* ?? P°kal centralne regije. JSi, ki smučarsko znanje nabi-alpski šoli, so se vvel( ' ‘
Med deklica
rajo v oi , • svmi)carsl<
Golteh, i' šoli’ so se pomerili na Meri HpL-p6	za pokal Name.
mek 7 "k'iC?mi d0 9- leta je Lara Hu-druira a8ala> Tjaša Stankovič je bila Luzfr tretji ki Pa JE bil Martin
pomladni del dši
cija PY° MESTO - Novomeška agen-tekmm,?0rt Je razpisala pomladanska nih iger na V olivlru delavskih šport-šahii na marca bo tekmovanje v fitmiVnp marc? v košarki, 30. marca v ju, 5 „ J? temsu, 3. aprila v kegljan-la v nriE .lv badmintonu in 15. apri-°db°jki, pikadu in streljanju.
ŽUŽEMBERK V POLFINALU
^ož„-EMLBERK - Mladinsko mo-turnirt,, ei?berka je na četrtfinalnem Ptvensn mladinskega odbojkarskega tik in N 3 Bremagalo Brezovico, Kam-
  0Vo mesto ter sc tako uvrstilo
so v svoji
v Polfm. i	ter	se	tak
Prvi ligit Starejši dečki  ..........
Saloni oP°,^a8ah nad Kočevjem i.. dečki n m 1 brez poraza prvi, mlajši Krčani S° Ze v P°lf'nalu- Zužem-movaniih' VsPcšn' tudi na šolskih tek-?,azman i- vska in dekhška vrsta 'n se uv !'-a Področnih tekmovanjih PtVenst, v četrtfinale državnega a osnovnih šol. (D. P.)
Trebnje čaka derbi z Dobovčani
Medtem ko TVebanjci tokrat v Hrpeljah niso imeli težkega dela, so morali Dobovčani priznati premoč Skofjeločanov - Mladi Krčani tokrat niso premagali Celjanov
Trebanjci v sredo v Hrpeljah z zadnjeuvrščenim Andorjem niso imeli težkega dela. Domačini so se jim uspešneje upirali le v uvodnih minutah, že v 15. minuti pa je prednost Trebanjcev znašala 10 zadetkov, kar je bilo dovolj za brezskrben zaključek tekme, v katerem so se jim Hrpeljčani približali celo na 5 zadetkov, a za preobrat niso bili sposobni.
Krčani so minuli teden igrali dve tekmi. Najprej so se pomerili z domala nepremagljivimi Celjani, ki so jih v preteklih sezonah dvakrat premagali, tokrat pa za kaj takega niso imeli pravega orožja. Ze v 10. minuti so gostje vodili z 10:2, v 25. minuti pa z 22:3. V drugem polčasu so si mladi Krčani nekoliko opomogli pa tudi Celjani so popustili, tako da so se jim domačini približali na 13:29, kar pa je bilo vse. Precej bolj zanimivo je bilo v soboto, ko so Krčani igrali v gosteh s Prulami 67. Prvi zadetek na tekmi so dosegli Krčani v 14. minuti, dve minuti kasneje pa so prvič zatresli Krško
Krške plavalke tretje v državi
Na zimskem prvenstvu v Kranju
KRŠKO - Na zimskem državnem prvenstvu v plavanju za dečke in deklice je krški Celulozar z osmimi plavalkami in tremi plavalci osvojil 5. mesto v skupnem vrstnem redu, med deklicami pa je bila krška ekipa celo tretja. Med posameznicami sta se izkazali Sara Hojski, ki je v mlajši kategoriji zmagala na 100 m delfin (1:20,53), v starejši kategori-
ji bila tretja na 200 m delfin (3:08,19) in 200 m mešano (2:57,35) in četrta na 400 m mešano in 100 m prosto, ter Nina Andrijaševič, ki je v mlajši kategoriji zmagala na 200 m hrbtno (2:52,66), bila tretja na 100 m hrbtno (1:22,87), 100 m prosto (1:12,03) in 200 m prosto (2:39,33) ter četrta na 400 m prosto.
Vedrana Sember je osvojila četrto mesto na 100 m delfin in 200 m delfin. Med fanti seje izkazal Mitja Furst, ki je osvojil četrta mesta na 400 m prosto, 100 m prosto in 200 m delfin, tri peta in eno šesto mesto. Poleg tega sta dekliški štafeti Celu-lozarja na 4 X 100 m prosto in 4 X 100 m mešano (Nina Andrijaševič, Sara Hojski, Nina Pirc in Dolores Zičkar) osvojili bron.
mrežo tudi Ljubljančani, ki pa v nadaljevanju srečanja s Krčani niso imeli večjih težav.
Čeprav je Dobovčanom na začetku srečanja dobro kazalo, saj so v 17. minuti vodili s tremi goli prednosti (6:3), potem pa so domačini z delnim izidom 5:0 prevzeli vodstvo in ga zadržali do konca.
V 19. kolu trebanjske ljubitelje rokometa čaka dolenjsko-posavski derbi med Trebnjem in AFP Dobo-
vo. Za Trebanjce je srečanje precej pomembno. Uvrstitev med prve štiri so si že zagotovili, boj za drugo mesto s Preventom in Gorenjem pa bo trajal najbrž vse do konca rednega dela prvenstva. Krčani se bodo doma pomerili s predzadnjeuvršče-nim Andorjem. Zanje je to zadnja priložnost, da se znebijo zadnjega mesta, kar pa bi bila že kar senzacija-
I. V.
DOLENJCI NA SEJMU - Na spomladanskem sejmu Alpe - Adria, posvečenem predvsem športu in rekreaciji, so se predstavili tudi številni razstavljalci iz Dolenjke, Posavja in Bele krajine. V turističnem delu so se predstavljale občini Brežice in Trebnje, skupaj belokranjske občine in občine novomeškega območja ter posebej Krkina zdravilišča. Tudi v športnem delu sejma smo imeli kar nekaj zastopnikov, med drugimi novomeško podjetje Eko Projekt - Polar z merilniki srčnega utripa, Borut Javornik s šolo kajaka na divjih vodah, čolnarjenjem po zgornjem toku Krke in čolni firme Degger, ter trebanjski podjetnik Marko Grandovec (desno), ki se je na sejmu predstavil na dveh mestih - samostojno kot zastopnik firme Fischer, ter s športnim centrom Vita v okviru turistične ponudbe trebanjske občine. Na sejmu sta sodelovali tudi podjetji Adria Mobil in Novoles. (Foto: I. V.)
Otočec vzel tudi tekmovalce
V teniškem centru Otočec se poleg rekreativnega tenisa in teniške šole za otroke ukvarjajo tudi s tekmovalci
OTOČEC - Sodobna teniška dvorana in zunanja igrišča v Teniškem centru Otočec niso namnjena le turizmu, saj so na Otočcu že pred časom na široko odprli vrata tudi tekmovalcem. Potem ko je povsem zamrla dejavnost teniškega kluba Krka, so v teniški center najprej povabili otroke, ki so prej obiskovali klubsko teniško šolo, kasneje pa so v svoje vrste sprejeli tudi skupino mladih nadarjenih tekmovalcev, ki za druge klube oziroma teniške centre niso bili zanimivi, saj njihova vadba in nastopi precej stanejo. Da bi prišli do članstva v teniški zvezi Slovenije, so ustanovili Športno
društvo Krka Teniški center Otočec.
Direktor Teniškega centra Otočec Dušan Hočevar, ki je obenem tudi vodja trenerjev v centru, meni, da mladi vrhunski tekmovalci res niso komercialno zanimivi, a so na nek način vseeno dobra reklama otoške teniške šole in dejavnosti
Začelo se je v Prilipah
Motokrosisti začeli državno prvenstvo - Oprešnik drugi, Čuden in Jaušovec tretja, Može četrti
PR1LIPE - Na prvi dirki državnega prvenstva v motokrosu, ki jo je
v nedeljo na Prilipah pripravilo av-tomoto društvo Brežice, je nastopilo kar 75 motokrosistov, med njimi 17 tekmovalcev šestih klubov iz Posavja, Dolenjske in Bele Krajine. Med slednjimi je bil najuspešnejši Gorazd Oprešnik, ki je v krškem Fun Športu zamenjal lanskoletnega državnega prvaka Novomeščana Mateja Zvana. Po posameznih razredih so v Prilipah zmagali: 80 ccm: 1. Samo Kurnik (Mototurist Lenart); 125 ccm: 1. Sebastjan Kern (Petrol racing); 250 ccm: Šašo Kragelj (AMD Slovenske Konjice Ban-ex team).
fyort iz Kočevja in Ribnice
Graii^^A - Rokometašice ^ramiza -— - - •
državi j' S-° se v krogu v prvi ce 7 ni b8* oddolžile ekipi Jelovi-28-21 JesensKi poraz. Z zmago z
.'^1 SO ci VX i. ___________ v	•	i
Mdprlc
So si Kočevke na široko
aih ,Vra,a do četrtega mesta. Drap°- ■ strclka j« bila Mira točka - ^ z osmimi zadetki. S 13 Pete m' S° '8ralke Gramiza zdaj
nie^.^K A - Rokometaši Rib-v Prv'>Rr0t' *icsn'c' v *b- krogu Prišli 'i “'ligi brez večjih težav BCsni ° novih točk. Po zmagi nad
Pajre«n° x ^:^ ‘n so Sc naPrcj v Drv ncJsl kandidati za uvrstitev
Prihod °' ^a Ribnico, ki bo -bov,iahnjem krogu gostovala v Tr ge] r> ’ sedem zadetkov dose-Hoje	llc’ P° Scst Pa Natan
• «rv-i	mcn Ivancc.
Še na_ AJE- Rokometaši Grče zancJ rCJ zmagujcjo in se bodo ki s» J190 nvrstili med štiri ekipe, o v dodatnem tekmova-
ern krogu gostovala v Tr-
nju potegovale za uvrstitev v prvo B ligo. V 16. krogu v drugi državni ligi-zahod je Grča s 33:15 premagala Železničane. Kočevci na lestvici vodijo, med strelci pa je na vrhu lestvice Mare Hojč, ki se je tokrat izkazal z 11 zadetki.
• SODRAŽICA - Balinarji Sodražice so postali novi drugoliga-ši. Zaradi neizpolnjenih pogojev (pokrito, štiristezno balinišče) so iz lige izstopili balinarji Šampi-* onke iz Renč.
• KOČEVJE - V soboto sc je s tekom v Vogrskem pri Novi Gorici začelo letošnje tekmovanje za severnoprimorski pokal. Na 11,5-kilomctrski progi je Igor Martič v skupini do 40. leta zasedel peto mesto, Franc Kocijančič, ki je doslej dvakrat zmagal v skupni uvrstitvi tega tekmovanja, pa jc med tekači nad 50. letom zasedel drugo mesto.
M. GLAVONJIČ
Žvan, ki je pred novo sezono zamenjal klub, je takoj po štartu prve vožnje grdo padel in si zlomil nogo, medtem ko je bil Gorazd Oprešnik v obeh vožnjah drugi, s čimer je napovedal, daje med najresnejšimi kandidati za za naslov prvaka v razredu do 80 ccm. V tem razredu je bil član semiškega Nixa Marko SpeHar deseti, edino dekle med slovenskimi motokrosisti Natalija Konda pa trinajsta.
Uspešen je bil tudi Andrej Čuden iz AMD Brežice, ki je v razredu do 250 ccm po dvoboju z Boštjanbm Kampušem osvojil tretje mesto, Alojz Fortuna (MK Fortuna Trebnje) je bil sedmi, Uroš Ilc (NIX Semič) 15., Igor Pancar (MK Fortuna Trebnje) 16. in Simon Gomilšek iz Fun Športa 18.
V razredu do 125 ccm je uspešno nastopil član trebanjske Fortune Marko Jauševec, ki je bil na koncu tretji, z zelo dobro vožnjo pa je presenetil Novomeščan Jaka Može (Mel Novo mesto), ki je že na prvi dirki po prestopu v močnejši razred v zelo močni konkurenci osvojil odlično četrto mesto, medtem ko sta Ludvik Mežnar (Mel Novo mesto) in Primož Jazbar (AMD Brežice) zaradi padca in poškodb odstopila. Naslednja dirka za državno prvenstvo bo 1. maja v Stranski vasi pri Semiču.
NA POREZEN
NOVO MESTO - V nedeljo, 28. marca, bo planinsko društvo Intel servis pripravilo tradicionalni zimski pohod na 1622 m visoki Porezen. Odhod avtobusa s parkirišča nasproti novomeške avtobusne postaje bo ob 6. uri, izlet pa bo vodil Anton Progar. Prijave in pojasnila daje Marko Rems po telefonu 26 811 ali (041) 77 205. Rok prijav je 25. marec.
Dušan Hočevar
teniškega centra. Teniško dejavnost na Otočcu delijo na tri področja -teniško šolo, rekreativni tenis in tekmovalni tenis.
Teniško šolo tvorijo teniški vrtec za predšolske otroke, mala šola za otroke do 10. leta in velika šola za otroke od 10. do 14. leta. Čeprav udeleženci teniške šole nastopajo na turnirjih sistema tekmovanj slovenske teniške zveze, jih na Otočcu do 14. leta starosti ne tretirajo kot tekmovalce. Po mnenju Dušana Hočevarja je do te starostne meje pomembno, da se otrok nauči teniške tehnike, obnašanja na igrišču in sodelovanja v skupini ter da zna prenesti tako poraz kot zmago. Po
14.	letu se udeleženci teniške šole lahko odločijo za tekmovalno pot, lahko ostanejo rekreativni igralci tenisa, lahko pa kasneje po opravljenem usposabljanju stopijo v vrste učiteljev, trenerjev ali pa sodnikov. Iver v teniški šoli posvečajo veliko pozornosti splošni telesni pripravi, se lahko udeleženci brez težav vključijo tudi v druge športne panoge.
Tekmovalno skupino sestavljajo državni reprezentanti (v svojih kategorijah) Blaž Turk, Tadej Pucelj in igor Ban ter obetavna Tomaž Kastelec in Maj Jožef, ki vadijo pod nadzorom trenerja Bojana Eraka. Pokrovitelj tekmovalnega delaje Marko Grandovec oziroma njegovo podjetje Vita, zastopnik znanega proizvajalca športne opreme Fischer za Slovenijo, ki skrbi za igralno opremo in oblačila tekmovalcev, zelo dobro pa sodeluje tudi s Teniškim centrom samim, športno društvo pa poleg drugih izdatno podpirajo tudi Krka, Dolenjska banka in Hrast.
I. V.
I^KRKKZDRAVILIŠČN
HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
• MAJ JOŽEF DO POLFINALA - Člana Krke - Teniškega centra Otočec, Tadej Pucelj in Maj Jožef, sta nastopila na državnem prvenstvu za igralce do 16. leta.
Pucelj seje od nadaljnjega tekmo< vanja poslovil v drugem krogu medtem ko seje Jožef prebil vse d( polfinala, kjer ga je s 6:4 in 6:1 premagal Pavli.
Iskra PIO, d.o,o. Proizvodnja industrijske opreme Trubarjeva c. 5 8310 Šentjernej
Zaposli takoj
1. Razvoineoa ina. - 2 delovni mesti Pogoj: dipl. ing. ali ing. strojništva
2. Stroineaa tehnika -1 delovno mesto pogoj: V. stopnja izobrazbe strojne smeri
3. Strojnega ključavničarja -1 delovno mesto pogoj: IV. stopnja izobrazbe strojne smeri
Delo je za nedoločen čas, s preskusno delovno dobo. Informacije na tel.: 068/81-216 ali osebno.
ISKRA KONDENZATORJI Industrija kondenzatorjev in opreme, d.d. Vrtača 1, Semič RAZPIS
V najem dajemo rekreacijski center na Primostku ob sotočju rek Kolpe in Lahinje za dobo 1 leta, z možnostjo podaljšanja najema. Površina celotnega zemljišča znaša cca 2 ha. Rekreacijski center obsega:
• 5 brunaric (vsaka brunarica ima 2 ločeni bivalni enoti s 4 ležišči)
• restavracijo v izmeri 192 m2 neto površine
• sanitarije so skupne in so v posebnem objektu
• prostor za kampiranje s prikolicami in šotori
• urejeno travnato parkirišče za cca 100 avtomobilov.
Vsi zainteresirani za najem počitniških kapacitet naj dostavijo svojo ponudbo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA KONDENZATORJI, Industrija kondenzatorjev in opreme, d.d., Vrtača 1, 8333 Semič, s pripisom “ZA RAZPIS”.
Ostale informacije lahko dobite na telefonski številki 068/67-709, interna številka 238. O izbiri najboljšega ponudnika bomo udeležence razpisa obvestili v 15-ih dneh po opravljeni izbiri.
OBVESTILO
Podjetja, organe, organizacije, skupnosti, delovne ljudi in občane obveščamo, da po sklepu župana z dne 26.2.1999 v času od 12. marca do 12. aprila 1999 potekajo
JAVNE RAZGRNITVE
osnutka Programske zasnove za ureditveni načrt za romsko naselje Ruperč vrh, ter osnutka Ureditvenega načrta za romsko naselje Ruperč vrh
Osnutki dokumentov so razgrnjeni:
• v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, III. nadstropje (ogled je možen v ponedeljek in torek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure, v četrtek in petek pa od 7. do 14. ure), in
• v prostorih KS Birčna vas.
Do konca javne razgrnitve osnutkov dokumentov lahko podjetja, organi, organizacije, skupnosti, delovni ljudje in občani podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih javne razgrnitve ali pa jih pošljejo na Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6.
V okviru omenjenih razgrnitev je v nedeljo, 28. marca 1999, v OŠ Birčna vas organizirana tudi
JAVNA OBRAVNAVA
osnutkov dokumentov, ki se bo pričela ob 9. uri.
Vljudno vabljena vsa zainteresirana podjetja, organi, organizacije, skupnosti, delovni ljudje in občani.
Mestna občina Novo mesto Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora
MANJ NEPLAVALCEV
RIBNICA - Novembra lani odprti obnovljeni 25-metrski ribniški bazen je bil vseskozi zaseden. Športna zveza je pripravila tudi dva plavalna tečaja za starejše: prvi se je končal januarja, drugi pa ob koncu tedna. V drugi skupini seje plavanja učilo devet neplavalcev iz Ribnice in Kočevja. Kljub veliki bojazni pri prvem vstopu v vodo so štirinajstdnevni tečaj uspešno opravili in se navadili plavati. V pogovoru z njimi so nam tečajniki povedali, da so bile slabe izkušnje iz preteklosti in strah pred vodo glavna zavora, da so plavanje pustili ob strani. Vsi so pohvalili prizadevanja športne zveze pri izvedbi tečaja in priporočili, naj jih organizirajo tudi v prihodnje, saj je na Ribniškem in Kočevskem še veliko neplavalcev, žal, tudi med starejšimi.
M. G.
ZLATO SEVNIŠKIM KATAŠEM IN KOŽELJU
SEVNICA - Sevniški karateisti Marko Stopar, Denis Orač in Rok Črepinšek so karate klubu Stiles prinesli že sedmi zaporedni naslov v katah. Žal se je naslov državnega prvaka med posamezniki za las izmuznil Marku Stoparju, ki se je zaradi poškodbe moral odpovedati tudi nastopu na evropskem mladinskem prvenstvu v Španiji, kljub poškodbi pa je Marko s srebrno medaljo na prvenstvu v Žalcu dokazal, da je eden izmed najboljših katašev v Evropi. Posavci vseeno niso ostali brez zlate medalje, saj jo je v športnih borbah v kategoriji do 75 kg osvojil Krčan Silvo Koželj; njegov klubski tovariš Martin Hri-beršek je bil v kategoriji do 80 kg drugi, obetavna Brestaničanka Karolina Racman pa je osvojila bron v katah.
	/-s	
	■■■■■■■■■	
15
Odgovori,	popravki
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek nt sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaniče-vanja, ali {e so nesorazmerno da|jši od informacije, na katere se nanašajo (13. člen).
Hrvati dobesedno s peno na ustih
Dol. list št. 11, 3. marca
Polemika, ki jo je pričel g. Pacek, se vleče že v nedogled, zato jo zaključujem s podukom g. Brečku, da o nadškofovih izjavah ni polresnic, kar očita meni, ker je vse dokumentirano objavljeno v večini slovenskih medijev. Polresnice trosijo tisti, ki opravičujejo te izjave, kajti nedokazljivo je, da bi v Sloveniji pred g. Rodetom kdorkoli javno govoril o šoli kot “dresuri za nemške ovčarje”.
JANKO MAVER Novo mesto
Vojna za cviček
Dol. list št. 7, 18. februarja
Več časopisov je v zadnjem času poročalo o problematiki označbe porekla blaga cviček, za katero je Urad RS za intelektualno lastnino izdal odločbo o varstvu. Ker so se pojavila tudi namigovanja, daje vsaj eden od razlogov, če ne celo bistveni razlog za nastali položaj, “kratek stik” med Uradom RS za intelektualno lastnino ia Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, želimo pojasniti naslednje:
Prijava za priznanje oznažbe porekla blaga cviček je bila vložena
30.6.1998 v skladu z zakonom o industrijski lastnini in je izpolnjevala vse zahtevane pogoje. Čeprav Uradu v postopku priznanja ni potrebno pridobiti mnenj drugih državnih organov, je o prijavi 7.10.1998 pisno obvestil kmetijsko ministrstvo in ga zaprosil za mnenje o tem, ali na podlagi zakona o vinu obstajajo kakršnikoli zadržki, ki bi jih moral upoštevati.
Ko na omenjeni dopis več kot mesec dni ni prejel odgovora, je
23.11.1998 v skladu z 28. členom zakona o industrijski lastnini rra podlagi pozitivnega mnenja Gospodarske zbornice Slovenije, kije pristojna za vsebinsko preverjanje ključnih navedb v tovrstnih prijavah, izdal odločbo o priznanju omenjene geografske označbe. Odločba Urada še ni pravnomočna, ker je bila zoper njo vložena tožba v upravnem sporu.
Navedena dejstva nedvoumno potrjujejo, da je Urad ravnal ne samo pravilno v pravnem smislu, temveč tudi poslovno korektno. Pripominjamo tudi, daje slovenski zakon o industrijski lastnini uspešno prestal preizkus skladnosti s Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine pri Svetovni trgovinski organizaciji.
Urad RS za intelektualno lastnino BREDA GROS
Najbolj
priljubljeno
smučišče
Dol. list št. 9, 4. marca
Uvrstitev smučišča Rog-Črmoš-njice, po oceni bralcev Dolenjskega lista na prvo mesto med slovenskimi smučišči, je veliko presenečenje zame in, po pogovori sodeč, tudi za mnoge druge. Vprašanje je, za kaj so bralci glasovali. Ne morem razumeti, da so vlečnice zastarele (sedežnic za razliko od večine drugih smučišč na Gačah ni), da se večkrat ustavljajo, da so proge zelo slabo in nestrokovno steptane, da je sistem kontroliranja smučarskih vozovnic.
zastarel, da so že pri majhnem številu obiskovalcev vrste pred blagajno in nenazadnje da edini gostinski objekt na smučišču, ki ne premore več niti televizije, čeprav je včasih tu že bila. Vse to je vzrok za negativno kritiko. Menim, da večina tistih, ki ste glasovali tako, da je smučišče Rog-Črmošnjice na prvem mestu, še nikoli niste obiskali drugega smučišča. Če bi se kdaj zapeljali po drugem smučišču (Krvavec, Rogla, Cerkno itd.), bi opazili poleg lepo urejenih prog, na katerih so označene razne nevarnosti, tudi ljudi, ki se vozijo po progah, opazujejo vedenje smučarjev in pobirajo kamenje po smučišču. Vsega tega na smučišču Rog-Črmošnjice (razen kamenja) ni.
Upravljalci smučišča bi morali za ceno smučarske vozovnice nuditi poleg naravnih danosti, ki so idealne, tudi kaj drugega, saj se lahko že prihodnje leto zgodi, kar se ne bo prvič, da ne bo niti enega obratovalnega dne!
Upam, da bo kritika med upravljalci sprejeta kot dobronamerna, saj sem jo s tem namenom tudi napisal.
Dolenjske Toplice, 14.3.1999 ALEŠ BLATNIK
Direktor muzeja ostaja Teropšič
Dol. list, št. 10,11. marec
V zvezi s prispevkom “Direktor muzeja ostaja Teropšič” bi bilo potrebno pojasniti, da se na seji brežiškega občinskega sveta minuli ponedeljek ni odločalo o izbiri med dvema kandidatoma, temveč so svetniki občinskega sveta Brežice odločali o potrditvi enega samega kandidata, mag. Teropšiča. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Bojan Petan, dolgoletni prijatelj mag. Teropšiča, je namreč posredovala svoj sklep, s katerim je za direktorja predlagala mag. Tomaža Teropšiča.
Bojan Petan je podal “utemeljitev” v zvezi z oblikovanim predlogom s tem, da se je mag. Teropšič izkazal s svojim dosedanjim uspešnim delom, in svetnike prepričal, da o pozitivnih rezultatih dela govori 40 člankov o muzeju, ki so bili objavljeni v različnih javnih občilih. Hkrati je še ob rob vsem hvalam v prid direktorja mag. Teropšiča navrgel, da je verjetno za takšne rezultate zaslužen celoten kolektiv. Poudaril je tudi, da se z intelektualci verjetno ne more delati na enak način kot z rudarji! Mi, ki smo na svojih plečih okusili lomljenje kopij v smislu nivoja komuniciranja z nami, lahko zatrdimo, da bi bilo postopanje na način, kot ga spodbujajo rudarji, dobrodošel! Težko pa se je v kulturni ustanovami sprijazniti z dejstvom, da se hierarhija -ki nam je vsem še kako jasna! - poudarja z jasnimi naglasi kot v vojaško organizirani enoti.
Glede omenjenega sklepa občinske komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je potrebno opozoriti, da je komisija zamolčala dejstvo, da ji je urad župana posredoval tudi dvoje mnenj v zvezi z razpisom za prosto delovno mesto direktorja Posavskega muzeja Brežice. In sicer mnenje strokovnega sveta PMB, kjer se je večina članov izrekla za podporo kandidaturi etnologinje, muzejske svetovalke Ivanke Počkarjeve, ter mnenje sveta muzeja, ki je podprl oba kandidata.
“Opazovalci iz vrst muzejske posadke” se sprašujemo, kako se je občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja odločala na podlagi obeh mnenj za sklep, s katerim je za direktorja predlagala mag. Tomaža Teropšiča.
Zmaga, ki je zmaga političnih spletk in spretnega lobiranja in ne zmaga zdravega razuma, kot je omenjeno v predhodnem članku, bo vendarle imela grenak priokus ne samo za delavce, temveč tudi za direktorja.
“Opazovalci” iz vrst muzejske posadke
ali 8 članov kolektiva Posavskega muzeja
(naslovi v uredništvu)
Hrvati dobesedno s peno na ustih
Dol. list št. 10, 11. marca
Z razočarjanjem ugotavljam, da vsi trije udeleženci polemike ponovno streljajo s svojimi fračami mimo tarče. Uredništvu je treba priznati vso korektnost, ker je dalo na voljo časopisni prostor, toda dospod Pacek, duhovnik s Čateža, je to razumevanje tokrat še izdatneje zlora-
bil, saj v svojem skoraj dvakrat (pre)dolgem zapisu ponovno predvsem “naklada”.
Na novomeški izpostavi Zavoda za šolstvo sem se pozanimal o stanju pri uvajanju nove devetletke in o prenovi nove osnovne šole nasploh. Res se lahko veselimo hvalevrednega razumevanja staršev, ki očitno želijo svojim otrokom zago-tovoti najboljšo popotnico za življenje. V Metliki se je kar 100 % staršev opredelilo za devetletko v 7., 8. in 9. razredu. Ravno tako so se odločili v Globokem, čeprav še nimajo niti definiranega šolskega okoliša. Razveseljive vesti prihajajo tudi iz Krmelja in od drugod. Torej, vrli gospodje duhovniki, kaj slabo kaže Rodetovemu in vašemu rušenju osnovne šole. Za slovenski narod pa tudi za vas bi bilo mnogo bolje, če bi temu projektu pomagali, namesto da mu jalovo nasprotujete. Kako nizko razumevanje cerkve in laičnosti državljanov zagovarjata oba gospoda, Pacek in Brečko, kaže že primerjava z intevjujem doslej prav nič spravljivega dr. Ivana Štuhca v mariborskem Večeru. Preberita si!
Že dvakrat sem zapisal, da se dr. Rodetu kaj slabo piše, če ga bodo branili tako nepripričljivi zagovorniki kot sta g. Pacek in g. Brečko. Odurne nadškofove izjave so bile konec koncev dovolj jasno citirane v slovenski javnosti, zato me prav malo zanima, kako jih razlagajo neki Packi. Pričakovati je bilo, da se bo v polemiko vključil kdo iz novih struktur cerkve, ne le poklicni duše-brižniki. G. Franci Kek je kaj slab primer, saj sploh ni doumel, za kaj nam je šlo.
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56
Jubilejna številka Rasti
DL št.10, 11. marca
Z Dragom Rustjem bi sicer lahko skupaj na prste štela letnike izhajanja revije Rast tudi na uredništvu Dolenjskega lista, kjer oba delava že lepo vrsto let, in bi mu, če bi se mu zdelo vredno sodelavcu nameniti besedo, na prstih roke pokazal, daje leta 1990 Rast izhajala prvo leto (prvi prst), leta 1991 drugo leto (drugi prst)... in tako naprej do leta 1999, ko izhaja deseto leto (deseti prst). A ker se je s svojimi pomisleki javno oglasil v rubriki Odgovori, popravki in mnenja v prejšnji številki Dolenjskega lista, mu moram pač odgovoriti v tej rubriki.
Življenje k sreči ni ne togo birokratsko in ne nategnjeno na eno samo kopito, v njem ne praznujemo samo zaključkov in dopolnitev, ampak tudi začetke, rojstva, stopanja na nove življenjske poti, v nova obdobja itd. Pri Rasti smo se tako odločili, da bomo pač počastili začetek desetega letnika revije, in se nam je zdelo najprimerneje, da damo jubilejni značaj številki, ki ima kot prva na platnicah zapisan deseti letnik. Nismo se ogreli za možnost, da bi jubilejni značaj dali zadnji številki, ki bo deseti letnik zaključila, ali prvi številki enajstega letnika. Že samo ime revije nas nekako zavezuje k takemu gledanju.
V uvodniku jubilejne številke sem dovolj jasno napisal, da revija praznuje mali kulturni jubilej, “ko začenja deseto leto izhajanja”. Tudi članek v Dolenjskem listu št. 8 ima povsem jasen naslov “Rast v desetem letu izhajanja” in se začenja z besedami “Revija Rastje te dni stopila v deseto leto izhajanja...” Prav tako v predstavitvi jubilejne številke Rasti v Dolenjskem listu št. 9 v podnaslovu prispevka nedvoumno piše: “S prvo letošnjo, obsežnejšo številko začenja revija Rast deseti letnik”, članek pa začenjam z besedami: “S prvo letošnjo številko, ki je izšla te dni, je revija Rast stopila v deseto leto neprekinjenega izhajanja, zato je številka dobila nekaj jubilejnih črt.” Vse to menda dovolj jasno in razvidno govori, da nismo z jubilejno številko in s priložnostnim literarnim večerom počastili konca desetega letnika, ampak njegov začetek in da nam desetletnica izhajanja pomeni prav to, narojevanje številk Rasti v njenem desetem letu, ne pa desetega leta njene starosti v analogiji z rojstnimi dnevi. Če je kdo našo desetletnico razumel drugače, pa to vendar ni takšen strašanski greh, da bi ga bilo treba javno žigosati, saj navsezadnje ni s tem nikomur nič vzel in ni odkrhnil niti drobca slave in sijaja z jubilejev drugih medijev. Zato sta zajedljivost in norčevanje na koncu Rustjevega prispevka povsem odveč, kot je odveč in povsem izmišljen tudi njegov strah, da bo ob slavljenju “velikega” jubileja Rasti prihodnje leto “docela
v ozadje potisnjena počastitev - petdesetletnice Dolenjskega lista!” Ne razumem sicer, kaj naj bi sploh imela Rast z napovedanim jubilejem Dolenjskega lista prihodnje leto in kdo so tisti revčki na koncu zapisa (“O revčki, le s čim smo si to zaslužili?”), vendar naj g. Rustjo vseeno potolažim: revija Rast bo naslednji jubilej praznovala, ko bo izšla njena 100. številka. Če ji bo to seveda uspelo, saj se z njo očitno ne ukvarjajo le dobronamerni ljudje.
MILAN MARKELJ, odgovorni urednik Rasti, Novo mesto
Končali razpravo o županovi plači
Dol. list št. 10,11. marca
Oglašam se na članek v Dolenjskem listu g. Dorniževe o povračilu stroškov za zbiranje gradiva za knjigo Leta velikega dozorevanja. Bralcem želim dati nekaj pojasnil. Svet občine Škocjan me je kot svetnika na spomladanski seji leta 1995 zadolžil za zbiranje gradiva o žrtvah vojne in povojnih pobojih. To nalogo sem sprejel s čutom velike odgovornosti. Danes imamo knjigo, kjer so evidentirane vse žrtve vojne in povojnih pobojev v občini in župniji Škocjan.
Sedanjemu svetu občine Škocjan sem dal pisno poročilo o mojem triletnem delu za knjigo in spominsko obeležje (na občinskem svetu je bilo sprejeto naknadno). V Dolenjcu je bilo zapisano, da sem dal prošnjo za povračilo stroškov, pozabili pa ste napisati, da sem obiskoval ljudi v 52 vaseh, kolikor jih ima občina in župnija Škocjan. Nikoli nimam namena karkoli zahtevati, spodbudile so me le čudne poteze župana glede njegove stimulacije. Občinski svet mi je namenil 300.000 tolarjev, za kar se zahvaljujem. Od tega sem namenil dve tretjine za opremo v cerkvi na Stopnem, blizu 100.000 tolarjev pa sem imel denarnih stroškov.
Izjava župana Janeza Povšiča, da ne ve, kje so knjige, je pravo sprenevedanje. Za bralce naj povem, da so knjige na občini v Škocjanu, v župnišču in tudi pri meni doma. Druga pošiljka knjig je bila pripeljana zvečer, ko so bili prostori občine zaprti. Na javnem kraju je bilo povedano, da se lahko knjige kupijo na teh treh mestih. Tudi sam sem začel s prodajo, tudi po terenu, denar pa odvajam na občino. Kot vodja odbora za postavitev spominskega obeležja in izdajo knjige sem imel pred novoletnimi prazniki namen organizirati širšo prodajno akcijo na terenu, toda župan Povšič je po volitvah s poudarkom ukinil vse odbore in komisije, ki so delovali za občino Škocjan. To je sicer normalno, pozval pa bi lahko, da se stvari v tem mandatu kulturno zaključijo. Menim, da je naloga sedanjega sveta, da zadevo izpelje do konca.
Občina Škocjan je ena od štirih v Sloveniji, ki imajo svojo polpreteklo zgodovino lepo urejeno. Postavljeno je spominsko obeležje padlim in po vojni pobitim, v knjigi pa so evidentirane vse žrtve ene in druge strani, spomini ljudi, ki so vojno preživeli in še mnogo drugih zanimivosti. Za moj trud pa je največje plačilo to, da so ljudje knjigo lepo sprejeli, s spoštovanjem, mnogi tudi z ganjenostjo in solzami. Veliko pohval in zahval prejemam iz domovine in tudi tujine.
Nekdanji svetnik LADO HOČEVAR
• Popolnoma isto je kot nekoč, samo Moskvo je zamenjal Bruselj. (Bučar)
• Pomladniki so bili sprva kot
wr
majhni naivni tepčki. (Bučar)
Z ukinitvijo DS bi bila okrnjena naša demokracija
Odločno nasprotujemo
Državni svet presenečajo izjave nekaterih politikov in strank, ob katerih se razmišlja povečanje števila poslancev v državni zbor, zato pa naj bi ukinili državni svet.
Kolegij državnega sveta ugotavlja, da bi s tem ukinili dvodomnost parlamenta in zakonodajne oblasti, tako bi bila bistveno okrnjena demokracija naše mlade države. Nestrankarski interesi, lokalni interesi, interesi delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, svobodnih poklicev in s tem civilne družbe, ne bi mogli oblikovati tistih vidikov politike iz baze volii-cev, ki niso strogo strankarski. Zakonodajno politiko bi oblikovala le ozka strankarska elita, ki bi se oblikovala v okviru edinega zakonodajnega doma. Stik z bazo bi bil tako bistveno okrnjen. Korekture in soodločanja z vidika drugih interesov ne bi bilo. Tako bi se začela rušiti dobro postavljena in ustavna načela pravne države in socialne države, katera so nemalokrat prav državni svetniki vnašali v postopkih sprejemanja zakonodaje.
Državni svet je že s svojo vlogo postavil nekoliko moteč faktor oblasti strank, posebno v zakonodajno izvršni vlogi. Saj nemalokrat učinkuje kot slaba vest prav takrat, ko se politikom politika ne posreči najbolj, ko se seveda oblast najlažje izvaja v monopolni obliki. Državni svet je s svojim delom dokazal, da ni hiša nasprotovanja strankarskim politikom, ampak je hiša razmišljanja, v kateri nastajajo predlogi na podlagi izkušenj svetnik6v iz baze. Ti predlogi obogatijo kvaliteto zakonodaje, strategije in vizije mlade države. Način dela državnega sveta poleg kvalitete prispeva k povečani stopnji demokracije v državi, delovanje državnega sveta in razultati dela pa so bistveno cenejši (za okrog trikrat), kot bi stalo dodatnih 30 poslancev. Tako se je ob razmišljanju spremembe ustave nujno zavedati osnovnih ustavnih ciljev države (socialna in pravna država) in pretehtati vse argumente za vse zelo težke odločitve. Argumenti, ki so le kupčija med strankami, za tako pomembno odločitev, ne bi smeli biti dovolj.
TONE HROVAT predsednik državnega sveta
USTANOVITEV ZDRUŽENJA ORAČEV
METLIKA - Iniciativni odbor oračev Slovenije vabi slovenske orače, sodnike pri oranju in vse, ki jim oranje kaj pomeni, na ustanovni občni zbor Združenja oračev Slovenije, ki bo v nedeljo, 21. marca, ob 11. uri v Vinski kleti v Metliki.
POZIV OBČANOM
METLIKA - Center za socialno ( delo Metlika poziva metliške ob-’ čane, da do 31. marca na obrazcu 8,41 DZS d.d. vložijo vloge za uveljavitev otroškega dodatka. Obrazec izpolnite na enak način kot lani.
/>CAV OB -f PO Kod m/hjčKjo /zjsfor
MO Z
Bo pr	pr o pal.
lA-oat/ t>o
LBTA 2
9
POLICIJSKI
SINDIKAT
PROTESTIRA
V zadnjega pol leta je Po-licijski sindikat Slovenije Janezu Drnovšku, predsedniku vlade RS, naslovil dve zahtevi za zaščito delavcev policije, vendar Drnovšek na nobeno zahtevo ni odgovoril, policisti pa tudi niso zasledili kakšnih ukrepov za zaščito policistov pred posegi pob' tike v njihovo strokovno delo, zato je 10. marca sindikat na predsednika vlade ponovno naslovil protest. “Ne zahtevamo višjih plač, temveč pravico delavcev policije, da v miru pred političnimi m strankarskimi interesi opravljamo svoje delo na podlag' zakonov, pravil stroke in poklicne etike,” so zapisali. Sprašujejo se tudi, ali bodo državljani zaupali v pol'-ciste, če bo strankarska politika krojila strokovno delo policista.
SREČANJE INTERNIRANCEV IN DRUGIH ŽRTEV VOJNEGA NASILJA
LJUBLJANA - Znano je, da reševanje odškodnine žrtvam nacističnega vojnega nasilja p° ■ Zakonu o skladu za poplačilo vojne odškodnine in odškodninskih zahtevkov do ZR Nemčije poteka vse prepočasi, mnoga izmed teh vprašanj pa s° celo na mrtvem tiru. Komisi]3 za bivše politične zapornike, internirance in druge žrtve nacifašizma pri Zvezi združenj borcev in udeležencev NO»
vila
Slovenije bo zato prlfra' srečanje internirancev m dru-
gih žrtev vojnega nasilja prl hodnjo sredo, 24. marca ob D-uri v dvorani Kina Vič v Ljubljani (avtobus št. 1 in 6)-družbenopolitičnih razmera bo na zborovanju govoril dr-Janez Stanovnik, uvodna p° jasnila na Zakon o skladu z poplačilo vojne odškodnine p bo obrazložil državni pri ministrstvu za ekonomsk odnose in razvoj dr. Edo rir».
majer. Govorila bosta
tudi
predstavnika ministrstva C delo, družino in socialne z3 devc ter ministrstva za zunadj zadeve. Vsi bodo tudi odg^ varjali na zastavljena v]
KRŠKI MLADI FORUM ZLSD NA TEKMI V ZAGREBI
bil v
KRŠKO - V nedeljo je Zagrebu humanitarni nog metni turnir, ki gaje organi2 ral mladi forum SDP Zagre ' Udeležila se ga je tudi n°® metna ekipa mladega forum ZLSD iz Krškega, ki so J"
sestavljali in za katero so
zeld
dobro igrali Bojan Jorda3, Marko Mlakar. Aleš P° j
Drago Pinoza in Gregor Stan ko. V konkurenci ekip iz Av
rije, Slovenije in Hrvaške stn? dosegli odlično 4. mesto, kajJ^
bila tudi najboljša uvrs ^ slovenskih ekip na tem tekfl* vanju. Organizatorji so tekm vanje dobro pripravili in P0* beli za športno vzdušje, d
žabnost ter prigrizek in p']3
OŠ ŠMIHEL NA DNEVIH SLOVENSKEGA IZOBRAŽEVANJA
NOVO MESTO - Na dnja
vih slovenskega izobražev,
anj3
a/-'- • y
1999 v Cankarjevem dom3^ Ljubljani danes, 18. marca, jutri, 19. marca, se bo z raZ*jja vo v Mali galeriji predsta tudi šmihelska osnovna šoj3’ sicer z inovacijskih projek “Spoštovanje človekovih P vic bogati naše življenje ■ davanje o ciljih, poteku in 3 lizi projekta bo jutri, 19-13 o ca, ob 11. uri v dvorani
E 8,9
Cankarjevega doma.
cija, ki jo prakticirajo naše je lahko za naš nadaljnji ra& > škodljiva od nekdanjega tota> ma. (V. Kavčič)
Takšna parlamentarna de^jt
K
ZAKAJ TAKO1?
Od uspeha do neuspeha le korak
Razmislek o tekmovanju mladih glasbenikov v TVebnjem
Kako razložiti otroku slab rezultat, potem ko je brez večjih napak opravil nastop? Predvsem zato, ker je njegov učitelj nastop ocenil kot °ber. To vprašanje se mi zastavlja po sobotnem tekmovanju učencev
IZ Doleniclff* in Pncavia
> iz Dolenjske in Posavja v Trebnjem.
Nisem sicer strokovnjak za trobi-a, vem pa tudi, daje ocenjevanje v . mh primerih lahko zelo subjek-lvno, vendar so bili objavljeni rezultati žirije za trobento (1. B-kate-gorija) precej “čudni”. Ne vem sicer, kaj vse se skriva pri naslednjem upisu 11. člena Pravilnika regijskih ruvanj m'ad*b glasbenikov republike Slovenije: “Pri ocenjevanju postevajo tehnično pripravljenost muzikalnost tekmovalca, korekt-ost izvedbe notnega zapisa in cent vtis nastopa”, vendar pa so to
■	 y	VV
0 s,Plošni kriteriji, ki tudi poslu-cu laiku omogočajo svojo sodbo. er sem skladbo iz obveznega pro-
® ama slišal najmanj 15-krat, jo' am skorajda na pamet. Mislim,
krt '■"S*1 kar dober posluh, in vem, aj kdo, ki igra na trobento, “pihnimo ’ oziroma naredi napako. v ,r’ 'zvajanju obvezne skladbe izv ■ ,0r n' ° takšnih razlik med ajalci kot so se potem pokazale da Irezu ,atih žirije. Upam si trditi, D so nekateri tekmovalci naredili g C.®1več napak kot pa učenci GŠ žice. Res je, da so imeli ostali
<krI-'0V,a*c' v dodatnem programu
lo v | be'vendar t0 ne bi sme-da i lVat' na ocenjevanje, če set Postevamo pravilnik. Tudi
na moj avto
. Niti obžalovanja
Slu?" jaauarja sem se nič hudega ča m . Pravila po nakupih v cvetli-■ ju™0 ‘n Vftni center Kerin v Kr-bi cvf.tr'-10 sem Pafkirala ob zgrad-tabla- “pCarne’ Ujetje bila ob zidu kam ' ,arkiranJc dovoljeno stran-svoin	arne”' P° nakupu sem na
ie ha ®rozo ugotovila, da je avto, ki šknH Par^'ran le nekaj minut, po-nile ^ strebe so namreč zdrs-avtn ?Sfe *edu in t0 ravno na moj oglertai3 ■ da ie razbilo streho, p o ® sprednje steklo.
škortp edu P0Hcije in ocenitvi okrr. na zayarovalnici, ki je znašala oglaJ .tis°č tolarjev, sem se jazno” Pn juiku, ki pa mi je “pri-PoIrn/ P?.nudHt da mi povrne le galahv° -ode’ za ostalo škodo pa ka ■ iožim, če hočem. Prodajal-sai t„i,e dejala, da sem sama kriva,
v°zgradhnr rrala raVn° pred njiho' takšn °les,cerres, avem,da la. Tpe naPake ne bom več ponovi-°biskrfra|V Sem cvetličarno večkrat ninih* a’ se m‘ za nastalo škodo
Vsal' obža0lovaliČl1 al‘ neSreČn‘ S‘UČaj RENATA BUDIČ Cerklje ob Krki
Marij
a Irma Metlika
ZaPustikoPrihaja pomlad, nas je rija r spoštovana učiteljica Ma-stitliiv 3 i kitica. Opravljala je ča-učiteljir" P. .™cnit poklic, poklic
fes, venH icbil°todano? Morda sebj v-	n‘č ne pride samo po
d0sc„|f Je učiteljica Marija Irma rtosti ia.S trdno voljo, veliko vztraj-lednoir n°mastav*jenimi cilji in došola tak° slcdnost jo je odliko-ZasehnP° y. Poklienem kot tudi v V življenju. hirčni^0 "3 ^alem Slatniku in v Znova n 3.S' bodHa peš in vedno v zdrav ° rjevala geslo: “Zdrav duh a°jj nrp J" 1 j esu”. Telesne moči pa Zdrav rt.,h avnmi začele pojenjati, tega iP Pa je ostajal. Še nedolgo Cani dai .a kolegicam učitclji-0Pfavliw naP°tke za uspešno gaje lLnje odiidjskega poklica, ki ski kron r-°pravliala 30 let- v Sol-
'aPisano 28°fTnC šoIe Šmihcl jc
?°-|etnem h !ebruarJa 1959 seje po laučitni11 v prosveti upokoji-Hruarj,ICa Mar‘ja Ima Metlika. V iaie kon*i C upokojila in februar-
pORosto SV°j° živijenjsko pot. ki n- Pozahljamo, da je učitelj jih ufj .acedi največ za naše otroke; tojne rK,.uZgala v poštene in santos-?P°dbuja "°SV' Pajc jim znanje, jih
•bom in’-P uhne njihovim prob-Zabteva Pm st0P ob strani. Vse to Zatosi vv°rr0lyno truda in volje, Zahval,, ■ učitelj zasluži posebno
Ceni Priznanje. vse, kal učiteljica
ilL ’ tar Ste rial; .
, —Irma, hvala za v 3p' i f ah vašim učencem, ki '•etnem delu ni bilo malo.
IRENA HLAČA, ravnateljica OŠ Šmihel
del nastopa so učenci GŠ Brežice po mojem mnenju opravili brez večjih, posebej opaznih napak. Nekateri drugi nastopajoči so jih naredili precej več, še zlasti je bilo to opazno pri zadnjem tekmovalcu. Zaradi vsega navedenega me preseneča slabo ocenjen nastop učencev GŠ Brežice, še posebej zato, ker sta 2 pristala v isti skupini (od 50-69,99 točk) kot zadnji nastopajoči, ki pa je izpustil oziroma ni zaigral kar nekaj notnega zapisa, zlasti pri dodatnem programu. Precej čudno je tudi to, da je bil kot zelo dober ocenjen le nastop učencev GŠ Novo mesto. Verjamem, da nima to nič opraviti s tem, da je bil član žirije tudi učitelj dveh učencev iz te GS. S tem seveda ne želim zmanjšati uspeha učencev GŠ Novo mesto, saj sta tudi po mojem mnenju 1. in 3. nastopajoči (oba iz GŠ Novo mesto) najbolje opravila nastop.
Š tem svojim razmišljanjem ne želim polemizirati z nikomer. Želim le, da bi posamezniki, ki odločajo o razvoju in uspehu mladih, svoje delo opravljali z veliko mero posluha in razumevanja, predvsem pa na najbolj pošten način. Včasih je lahko do uspeha ali neuspeha zelo majhen korak. Najslabša možna rešitev pa je, če ti kdo ves tvoj trud v trenutni odločitvi spremeni v prah. Odrasli se že znamo spoprijeti s krivicami, otroci, žal, največkrat
ne'	DRAGO	IVANŠEK
PLESNI TEČAJ
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Skupina za mednarodno folkloro vabi na tečaj, ki ga bo vodil Yves Moreau iz Kanade, poznavalec bolgarskih, francoskih in kanadskih plesov. Tečaj bo potekal v soboto in nedeljo, 20. in 21. marca, v zdravilišču Šmarješke Toplice. Čena tečaja je
8.000	tolarjev.
DOBRODELNI KONCERT
NOVO MESTO - Jutri, 19. marca, bo ob 19.30 v veliki dvorni Kulturnega centra Janeza Trdine dobrodelni koncert, katerega izkupiček je namenjen za gimnazijo Ze-limlje. Nastopili bodo pevci in ansambli zabavne in narodnozabavne glasbe, plesalka Anja Miklavc in skupina Peterletovih pevcev.
SLIKAR SE ZAHVALJUJE
Zelo sem hvaležen Galeriji Krka, ki se je spomnila name in me povabila, da bi po enaindvajsetih letih ponovno samostojno razstavljal v njenih prostorih. Ža to gre zasluga predvsem kulturni animatorki Boj-ki Kmetovi, ki je ni motilo dejstvo, da smo slikarji realisti že desetletja več ali manj odrinjeni od javnega nastopanja. Prisrčno se zahvaljujem tudi umetnostni zgodovinarki gospe Marlen Premšakovi za njene tople besede v govoru ob odprtju razstave. Največjo zahvalo pa sem dolžan prijateljski družini Gorenakovi iz Levca pri Celju, ki mi je nudila vso moralno in materialno podporo ter me spodbujala, da sem lahko v tako kratkem času pripravil razstavo svojih slik.
MILAN LORENČEK akademski slikar
Lastniki, preglejte gozdove
Škoda zaradi snega - Kako dobiti državno pomoč
Izdatne snežne padavine v začetku meseca februarja so prizadele tudi gozdove v novomeškem gozdnogospodarskem območju. Prizadeti so predvsem mlajši sestoji iglavcev in listavcev do nadmorske višine okrog 500 metrov. Poškodbe na drevju so v obliki lomov krošenj, prelomov vrhov in debel ter izvala celih dreves. Po dosedanjih podatkih je sneg poškodoval okrog 17000 m3 lesne mase, predvsem iglavcev. Poškodbe so izrazitejše v nižinskih gozdovih Suhe krajine, novomeške kotline in Bele krajine.
Ocenjujemo, da tokratne poškodbe ne bodo imele dolgoročnejših posledic za razvoj gozdov. Poškodovani gozdovi, predvsem iglasti, predstavljajo nevarnost za prekomeren razvoj podlubnikov, ki lahko ogrozijo tudi nepoškodovano drevje. Zato priporoča-
mo lastnikom gozdov, da takoj pregledajo lastne gozdove, ugotovijo poškodbe in izvedejo posek poškodovanega drevja. Lastnike gozdov opozarjamo tudi na večjo stopnjo varnosti pri poseku in spravilu poškodovanega lesa.
Po odredbi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Ur, list RS št. 58 - 30.IX.1994) o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije, lastnik gozda lahko uveljavlja pod določenimi pogoji, del povečanih stroškov pri odpravi posledic pri ujmah poškodovanih gozdov. Zato lastnikom gozdov priporočamo, da vse ukrepe v lastnem gozdu izvajajo v dogovoru s področnim revirnim gozdarjem.
Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Novo mesto
NAGRADNA IGRA
Za zdravo srce
•	V	«1	•
m ožilje
“il.ZU* NCVD ur.iro
1ESTO - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnica za Dolenjsko in Belo krajino iz Novega mesta, vabi k sodelovanju v zaključni oddaji Za zdravo srce in ožilje, ki bo na Televiziji Vaš kanal 23. marca. Oddaja bo potekala v živo, v njej pa bodo sodelovali priznani zdravniki, ki bodo odgovarjali na vprašanja gledalcev.
V žrebanju nagrad bodo sodelovali vsi, ki so poslali pravilne odgovore v preteklih oddajah. Nagrade so naslednje: gorsko kolo, ki ga podarja trgovina Kolesar iz Bučne vasi, ki nudi članom Društva za zdravje srca in ožilja tudi 10-odst. popust pri nakupu koles in kolesarske opreme; meri-
lec krvnega tlaka, ki ga podarja Mediš, trgovina z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki iz Novega mesta^ in vikend paket v Zdravilišču Šmarješke Toplice, ki ga podarja Krka Zdravilišča iz Novega mesta.
Med dopisnicami s pravilnimi odgovori so bili v prejšnji oddaji izžrebani: Marica Foršček, Pra-preče 13, 8351 Straža; Jolanda Šuštaršič, Kanižarica n. h., 8340 Črnomelj; Jožica Vdmar, We-strova 17, 8000 Novo mesto; Stanka Gorenc, Dolga Raka 21, 8274 Raka in Bojan Pavlič, Got-na vas 39,8000 Novo mesto. Vsak nagrajenec prejme darilni paket Kolinske iz Ljubljane.
Glasujte za “naj” zdravnika!
Akcija Moj zdravnik, ki jo že nekaj let pripravlja revija Viva, je med Dolenjci dobro znana. Naj le spomnimo, da je lansko leto ta naslov dobila Nome-ščanka dr. Tatjana Gazvoda. V akciji lahko sodelujete tudi letos, tako da glasovnico pošljete do 31. marca na naslov: Uredništvo revije Viva, Vilharjeva 29, 1000 Ljubljana. Glasu-
jete lahko tudi v času oddaje na TV Slovenija Recept za zdravo življenje, ki je na sporedu ob ponedeljkih od 18.15 do 19. ure in sicer na telefonsko številko 061 1733 900. Najbolj cenjeni zdravniki bodo predstavljeni 6. aprila na sklepni prireditvi akcije “Moj zdravnik 1999”. Uredništvo Vive je za glasovalce pripravilo privlačne nagrade.
GLASOVNICA “MOJ ZDRAVNIK”
Glasujem za splošnega ali družinskega zdravnika (napišite ime in priimek zdravnice, ki jo predlagate, ter zdravstveni dom. Ce želite, lahko napišete tudi, kaj vas pri njegovem delu najbolj navdušuje):
Mojnaslov:..
Strunjan - zdraviliški biser
Zdravilišče Strunjan bo obnovljeno do konca marca ■ Vrelci zdravja v nakladi 70.000 izvodov
Te dni so dobili naročniki revije Vzajemnost, ki jo izdajata ZPIZ Slovenije, letošnjo prvo številko že 7. letnika časopisa Vrelci zdravja, ki ga izdaja vodstvo Krkinih zdravilišč v Novem mestu. V Vzajemnosti ga je dobilo nekaj nad
40.000 njenih naročnikov, Vrelcev zdravja pa natisnejo že dodatnih
30.000 izvodov za vse goste Krkinih zdravilišč. Z zavidljivo naklado 70.000 izvodov so Vrelci zdravja dobro sredstvo obveščanja in učinkovita reklama za Krkina zdravilišča, ki so lepa, urejena in čista.
V novih Vrelcih zdavja, ki izja-jajo vsaka dva meseca, je med najzanimivejšimi prispevki poročilo o obnovi zdravilišča v Strunjanu. Potem ko je Krka obnovila hotele v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, je po ureditvi lastniških vprašanj prišla na vrsto tudi temeljita obnova in dozidava v Zdravilišču Strunjan. Po uvodniku “Strunjan - biser ob morju” povzemamo, da so dela, ki bodo vredna 12 milijonov nemških mark, začeli lani novembra, končana pa bodo že konec prihod-
njega meseca. Dogradili bodo 3. nadstropje hotela, prenovili vse dosedanje hotelske sobe, recepcijo in kuhinjo ter obnovili in povečali hotelsko restavracijo.
Pri tem bo veliko pridobil tudi zdravstveni del zdravilišča, saj bodo nadgradili sedanji zdravstveni kompleks, kjer bodo prostori za diagnostiko in. fizioterapijo. Hkrati obnavljajo pokriti bazen, na novo pa bodo zgradili še zuna-njnega, v katerega bo mogoče vstopati kar iz pokritega. Nov bo tudi otroški notranji bazen; poleg masažnih bazenov bodo uredili še 3 savne, center za talasoterapijo, telovadnico in še kaj.
Obnovljeni Krkin hotel v Strunjanu se bo ponašal s 4 zvezdicami. Direktor družbe Krka Zdravilišča Vlado Petrovič v uvodniku med drugim pravi, da bo “Zdravilišče Strunjan po prenovi pravi obmorski turistični in zdraviliški biser, kjer bodo še posebej poudarjeni naravni dejavniki: zrak, morje in zdravilno morsko blato, vse seveda v sožitju z uradno medicino.” Prav zato tudi gradijo in urejanjo sodoben zdravstveni
trakt. Iz Vrelcev zdravja še izvemo, da v Strunjanu posebno skrbijo za zdravo mediteransko prehrano, ki blagodejno vpliva na zdravje in dobro počutje, hkrati pa preprečuje nastajanje presnovnih bolezni. Ponos strunjanskega zdravilišča je tudi njegova “dnevna soba”, to je čudovit naravni park s solinami iz rimskih časov, katerega sestavni del je celoten komples zdravilišča.
Kot zanimivost omenimo še, da je izvajalec skupnih del prenove Lesnina inženiring s podizvajalci, med večjimi pa sta tudi črnomaljski Begrad in novomeški MKI. Časopis, ki je pester in prijetno oblikovan, ureja glavna in odgovorna urednica Branka Videtič. Računalniški prelom zanj in filme oskrbuje Dolenjski list, tiskajo pa ga pri Delu v Ljubljani.
T. GOŠNIK
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkou prijatelj
LE PO KOM SE JE VRGEL TA OTROK - Igralci KUD Mirna Peč so v nedeljo, 14. marca, poskrbeli za prijetno popoldne, ko so v kulturnem domu premierno uprizorili veseloigro Eve Janikovozky Le po kom se je vrgel ta otrok. S predstavo, ki jo je režirala Staša Vovk, so nasmejali polno dvorano obiskovalcev, to pa bodo poskušali še tudi na gostovanjih po drugih krajih. Poleg že ustaljene igralske ekipe se je tokrat na odru prvič uspešno preizkusilo kar nekaj mladih, med katerimi je svojo (glavno) vlogo še posebej dobro odigral Denis Barbo (na desni), tako da za prihodnost mirnopeškega gledališča ne gre skrbeti. Pred predstavo so igralci pripravili kratek kulturni program z recitiranjem pesmi rojaka Toneta Pavčka, režiserki pa so zahvalo za pomoč izkazali s šopkom rož. (Foto: L. Murn)
NASTOP ROŽANČEVIH FOLKLORISTOV - Folklorna skupina Tineta Rožanca iz Ljubljane, ki letos praznuje petdesetletnico delovanja, je v soboto, 13. marca, zvečer nastopila v veliki dvorani Kulturnega center Janeza Trdine v Novem mestu. Pred ne prav številnim občinstvom je blizu 150 folkloristov iz petih generacij članov skupine prikazalo ljudske plese in noše z vseh koncev domovine, dolenjske plese v postavitvi Branke Moškon iz Novega mesta. Na sliki: na novomeški oder so folkloristi pripeljali tudi belokranjskega zelenega Jurija. (Foto: M. Markelj)
SUHA KRAJINA NA SEJMU - Člani TD Suha krajina in KD Hinje so na zadnjem dnevu sejma Alpe-Adria v nedeljo, 14. marca, ponudili obiskovalcem suhokranjske dobrote, pecivo Dobrote iz grajske kašče in pecivo, ki so ga spekle gospodinje ter tudi šmarnico, ki je bila kar dobro sprejeta. V kulturnem programu so zapele pevke, na harmoniko je zaigral Sašo Kovač, na violino pa Tanja Setničar. Suhokranjci so predstavili tudi pletenje iz domače volne in čolnarjenje na Krki. Na sliki: Celotna ekipa suhokranj-skih turističnih delavcev s predsednikom Vladom Kostevcem. (Foto: S. Mirtič)
OBČNI ZBOR ŠENTJERNEJ SKI H UPOKOJENCEV - Društvo upokojencev Šentjernej, ki je eno najstarejših na Dolenjskem, saj deluje že preko 40 let, je imelo v nedeljo, 7. marca, redni letni občni zbor, kateremu sta prisostvovala tudi šentjernejski župan Franc Hudoklin in predsednik območne zveze Društva upokojencev Mijo Kurpes. Na začetku je udeležencem zbora mešani pevski zbor Vlaste Tavčar zapel nekaj pesmi, nato pa so tri predavateljice predstavile upokojencem zanimive teme o novi zdravstveni izkaznici, o prostovoljnem zavarovanju in na koncu še o raku na dojkah in prostati. V nadaljevanju so izvolili novo vodstvo in podelili priznanja in zahvale za delo in pomoč v društvu.
FORD FOCUS - Zadnji petek in soboto je firma Ford Paič, uradni prodajalec in serviser Fordovih avtomobilov za Dolenjsko in Posavje, pripravila promocijo novega avtomobila Ford focus in poskusne vožnje z njim. Kot je povedala Cvetka Dornik, vodja prodaje, je zanimanje za ta avto, ki so ga s prepričljivo večino izbrali za zadnji evropski avto leta, izjemno veliko, med interesenti, ki se odločajo za nakup, pa je velika večina njihovih dosedanjih kupcev, kar ni čudno, saj si je lani firma Ford Paič pridobila certifikat ISO 9002, kar zagotavlja, da bo tu kupec dobil najboljše usluge za primemo ceno. Ford focus, avto nižjega srednjega razreda, stane od 2.400.000 tolarjev naprej. Na sliki: v Paičevem novomeškem salonu. (Foto: A. B.)
[?©[P®17GS}g@ • SSD!Q0[rCfQSw®©'5D • ©OOOs® • (al®[pD©0 •	•	g®©DOTra0w®®GD • gOOGs® • GD®[p[ls3
NASE KORENINE
Prečna - doživljenjski azil
“Kdor ne bo podpisal, bo šel pred zid,” je grozil okupator. Hojsovi so se vsi prestrašeni stiskali okoli očeta in ga nagovarjali, naj podpiše. Oče Franc je bil preprost kmečki človek, a odprte glave, in skoraj je ni bilo stvari, ki sije ne bi lotil: popravljal je ure, glasbene inštrumente, strelno orožje, razno orodje, krpal čevlje in vezal lonce. Tisti, ki so kaj imeli, so mu za opravljeno delo dali kaj malega, drugi so hvaležno izdahnili svoj “boglonaj”. A kaj, ko so bili kraji revni, in oče je največkrat dobil tisti “boglonaj”. “Toliko jih že imam, da jih nimam več kam obesiti,” se je dostikrat pošalil in pokazal proti pod-strešju.France seje najprej branil podpisati. Ko mu je umrla prva žena Rozika, mu je pustila tri otroke. V drugo se je poročil z Genovefo - Fefina so jo klicali domačini - in ta mu jih je rodila še pet.
Zdaj pa naj ga Nemci ustrelijo in bodo ostali še brez njega? Vzel je pero in s težkim srcem podpisal. Na dokumentu, ki so mu ga vsilili, je pisalo nekako takole: “Prostovoljno zapuščamo dom in se nanj ne bomo nikoli več vrnili!”
Tako so Hoisovi morali zapustiti dom. Ni bilo časa za slovo. Mati je iz namiznega prta napravila culo in vanjo nagrabila nekaj stvari in jedi. To je bila vsa njihova prtljaga, kajti hitro so morali zapustiti Rodmošce. Ta vas na robu Slovenskih goric je bila tako na robu sveta, da do njih niti vojaški kamioni niso mogli. Pešačili so do njih, tam pa so jih mrki vojaki z drugimi nesrečniki vred strpali na vozila in jih odpeljali v Gornjo Radgono.
Skoraj šestdeset let pozneje se v Prečni pri Novem mestu pogovarjam z Marijo Šulc. Marija je bila včasih Marička, ena izmed tistih Hoisovih otrok, ki so morali 4. maja 1941 na vrat in na nos zapustiti dom. Bila je najmlajša iz prvega zakona. Petnajst let ji je bilo takrat. Njena starejša sestra je takrat že služila pri nekem kmetu in se tako izognila izgnanstvu, brat Bogomir pa se je pozneje na Dolenjskem pridružil partizanom in je v Gubčevi brigadi tik pred koncem vojne padel.
“Občino in šolo smo imeli v uro hoda oddaljeni Negovi, faro pa v eno uro in pol hoda oddaljeni Gornji Radgoni na drugi strani. Th je bilo na farnih patronov Petra in Pavla dan žegnanje in semenj. Štanti so se šibili od lepih in za otroške oči mamljivih stvari, a kaj, ko ni bilo denarja. Na našem koncu so živeli večinoma revni viničarji. Bivališča so imeli v najemu, “v štantu” smo takrat rekli, in denarja ni bilo. Ljudje so hodili k premožnejšim kmetom na dnino. Za eno dnino so od kmeta dobili eno pločevinasto ploščico, na kateri je bil kmetov pečat. Na tepežni dan je bil čas poračuna. Takrat so ploščice pri kmetih zamenjavali za hrano, včasih tudi za denar. Če jih je kaj ostalo, seveda, kajti tudi razne prevoze in oranje je bilo treba plačati z njimi. Mi smo
imeli svojo hišo in nekaj hektarov kmetije. Večina zemlje v okolici je bila v lasti Klenovško-vih. Dedinja je živela v Avstriji, tuje bil le oskrbnik. V teh vinogradih smo se udinjali otroci. Delali smo po cele dneve. Pobirali smo rezje in ga vezali v butare. V hrib smo nosili tudi težka vedra, napolnjena z raztopino galice, s katero so škropili vinograde. Za delavnik, ki je trajal deset ur, smo dobili deset dinarjev,” se mladosti v Rodmošcih spominja Marija.
Trdo je bilo življenje Hojso-vih, a če bi vedeli, kaj jih še čaka, kako bi ga ljubili! Tuja oblast jih je brez vsakega opozorila pahnila z doma. Bili so Slovenci, da, a takrat, na začetku maja 1941, še niso vedeji, da jih hočejo Nemci zato izkoreniniti. Njihov izgnanski križev pot jih je vodil do Varaždina in od tam v Zagreb. Potem jih je rdeči križ poslal v Ljubljano, kjer so kak mesec še životarili, dokler jim niso po posredovanju prečenskega župnika Janka Komljanca dobili zatočišče v Prečni. Naselili so se na napol podrti Čampovi domačiji, katere lastnik je bil v Ameriki.
Hojsovi so bili spet med Slovenci, a vojna, ki jih je prignala sem, je še vedno trajala. Tudi v Prečni. Oče je svoje spretne roke lahko uporabil za popravilo raznih strojev in orodij in se v okolici hitro priljubil. Potem se je zvedelo, da se da to njegovo spretnost izkoristiti tudi za popravilo strelnega orožja. To pa je bilo že bolj nevarno. Še bolj na tankem ledu je stal župnik Komljanec, ki je Hojsovim priskrbel pribežališče. Dolga leta je v tem kraju vodil nekakšno solidarnostno posojilnico. Potem pa so ga obtožili skrivanja orožja in sodelovanja z okupatorji in ga ubili. Marija domneva, da so bili pri vsem tem odločilni dolgovi. Mrtvemu župniku jih pač ni bilo treba vrniti.
Vojna ali ne, življenje je teklo dalje in Marija je zrasla v cvetoče dekle. Od vseh fantov ji je hil najbolj všeč Sulcev Jože. Februarja leta 1944 sta se poročila. Na zapuščeni Krevsovi domačiji sta si uredila dom. Prazni hlev je Jože izkoristil za svoje kolarstvo, ki se gaje izučil že prej, in nova družina je zaživela. Rodilo se jima je kar šest otrok - štiri deklice in dva fanta. Zdaj je Marija že nekaj let vdova, njen dom pa je že skoraj šest desetletij Prečna, kjer je dobila svoje doživljenj-sko zatočišče. Ne počuti se osamljene, saj je iz rodu, ki sta ga ustvarila z Jožetom, izšlo tudi enajst vnukov in trije pra-vnučki. Seme, ki so ga hoteli Nemci zatreti, je torej tudi na Dolenjskem bogato obrodilo.
Ostali Hojsovi so se po vojni vrnili med vinorodne gorice na Štajerskem. Spet so dobili nazaj svojo kmetijico in njihov rod je žaživel na starih koreninah. Franceta so že zdavnaj položili k poslednjemu počitku v zemlji, za katero je moral nekoč pod smrtno grožnjo podpisati, da se ji za vedno odreka.
TONE JAKŠE
BOGATA ZGODOVINA
85 let Planinskega društva Novo mesto
Planinsko društvo Novo mesto, ki združuje prijatelje narave, letos praznuje 85-letnico delovanja. Podružnica SPD Novo mesto je bila ustanovljena 1. aprila leta 1914, sklical in ustanovil pa jo je sodnik svetnik Anton Kuder, štela pa je 85 članov. Danes je v Planinsko društvo Novo mesto včlanjenih 1.200 ljubiteljev planinarjenja najrazličnejših starosti, od 5. leta starosti naprej. Visok jubilej bo društvo obeležilo z več prireditvami, osrednja proslava pa bo 17. aprila pri Gospodični na Gorjancih.
Delo novomeške podružnice Slovenskega planinskega društva, kije bila ustanovljena aprila 1914, je prekinila 1. svetovna vojna. Po vojni je občni zbor 14. marca 1920 sklical načelnik Anton Kuder, na predlog gimnazijskega ravnatelja Josipa Westra pa so za načelnika izvolili vladnega svetnika Ferdinanda Seidla, ki je podružnico vodil vse do leta 1933, ko ga je zaradi bolezni zamenjal dr. Franjo Ivanetič. Leta Seidlovega načelo-vanja so bila zelo plodna. Leta 1921 so novomeški planinci na Zajčevi hiši v Velikem Cerovcu odkrili spominsko ploščo pisatelju Janezu Trdini, ki je živel in delal v Novem mestu, v svojih delih pa je pustil najlepši spomin na Gorjance, Dolenjsko in Belo krajino. Na predlog novomeške podružnice so 15. avgusta 1923 po Janezu Trdini poimenovali tudi najvišji vrh Gorjancev Sv. Jero v Trdinov vrh. Prvo štampiljko Trdinovega vrha pa je podružnica dala narediti leta 1938. Leta 1927 so uvedli nove članske izkaznice in se dogovorili za popust pri prevozu planincev po železnici, začeli so markirati poti po Dolenjski. Leta 1931 pa se jim je uresničila velika želja, pri Gospodični na Gorjancih jim je veleposestnik Šiška podaril kočo. Še istega leta so obzidali studenec Gospodična po načrtih arhitekta Marijana Mušiča,
okolico pa so uredili v obliki botaničnega vrta po načrtih Cirila Jegliča. Zelja planincev pa je bila, da bi imeli pravo planinsko kočo, ki so jo nameravali postaviti na Maličevem Krču pod Trdinovim vrhom, vendar kljub načrtom in pridobljeni dokumentaciji do njene gradnje ni prišlo.
Med drugo svetovno vojno je bilo delovanje društva spet prekinjeno, za bogat arhiv je skrbel tajnik Vekoslav Lilija, nekateri člani podružnice pa so se vključili tudi v NOB. Prvi občni zbor društva po vojni je bil sklican 10. februarja 1946, za načelnika pa je bil izvoljen Janko Mišigoj, naslednje leto je bil za predsednika društva imenovan dr. Mile Jenko, za njim Julij Kobe in nato še Roman Kobe. Ker je koča pri Gospodični na začetku vojne iz neznanih vzrokov pogorela, so 20. septembra 1948 na istem mestu začeli graditi novo in jo dokončali v letu dni.
Leta 1967 je društvo odprlo Trdinovo planinsko pot. Ob tej priložnosti je Planinsko društvo Novo mesti skupaj s Turističnim društvom Novo mesto izdalo tudi prvi vodnik po Trdinovi poti, kasneje pa sta izšli še dve popravljeni in dopolnjeni izdaji. Leto 1997 je društvo celotno dejavnost posvetilo tridesetletnici Trdinove poti, ki jo vsako leto prehodi precej planincev. V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije so v jeseni tega leta izdali novo planinsko karto Dolenjske, na kateri je zajeta tudi celotna Trdinova pot kot tudi ostale planinske poti. Ob tej obletnici so posneli dokumentarni film o Trdinovi poti, za katerega je mnogo časa in truda vložil predsednik Jože Perše, predvajala pa ga je novomeška televizija Vaš kanal.
Ker je bilo planincev in obiskovalcev Gorjancev vedno več, so leta 1975 obnovili planinski dom pri Gospodični. V zadnjih dvaj-
UDELEŽENCI PLANINSKE ŠOLE - Planinsko društvo Novo mesto vsako leto organizira tudi planinske šole, največ na osnovnih šolah, občasno pa tudi za odrasle. Na fotografiji so udeleženci lanske planinske šole na Storžiču.
Domača obrt v “Zefranu”
NOVO MESTO - Med redkimi prodajalnami, kjer si lahko kupijo značilen slovenski spominek, je trgovinca Žefran na Detelovi v Novem mestu. V malem prostoru, ki ga je lastnica prodajalne Nada Zupančič opremila s prijetnim starim pohištvom, je razstavljena najrazličnejša posoda iz keramike, potem idrijske čipke, svetila, izdelki iz medu, domače vino v Kogojevih steklenicah, lesene nečke in sveče iz naravnega voska ter suho cvetje in pravi angleški čaj, da diši kot v stari babičini kuhinji. “Francozi najraje kupujejo panjske končnice, ki so tipično slovensko darilo, Italijani idrijske čipke, Američani pa zvončke in lesene žlice,” je povedala Nada.
Nado Zupančič je za odprtje tovrstne trgovine navdušila Jelka Štern, ki ima takšno trgovino v Ljubljani. Tako je Nada leta 1994 pustila službo in odprla trgovino na Dilančevi, od koder se je potem preselila v Detelovo ulico, kjer je še sedaj. Trgovino je poimenovala po priimku svoje mame, ki seje pisala Žefran (v trgovini tudi diši po žefranu), doma pa je bila iz Gotne vasi; s trgovino seje nekdaj ukvarjal tudi njen dedek.
1L
Nada Zupančič
“Pri zbiranju izdelkov domače in umetnostne obrti so mi za vodilo služile knjige dr. Janeza Bogataja, že od začetka pa prodajam le izdelke, ki imajo potrdilo, da so izdelek domače obrti,” pove Nada. Čeprav ji trgovina ne daje velikega zaslužka, je Nada vseeno vesela, saj prodaja izdelke, ki jih ima zelo rada. Pravi, da je v tem našla tudi sebe, prenehala kaditi in na novo zaživela.
J. DORNIŽ
setih letih pa daje društvo velik poudarek na delo z mladimi planinci. Organizirali so številne izlete in tabore, planinske šole, orientacijska tekmovanja, izobraževanja mentorjev in planinskih vodnikov, pomembne pa so tudi čistilne akcije planinskih poti ter vzgoja in osveščanje planincev. V tem obdobju so društvu predsedovali: Rudi Jereb, Franc Moretti, Jože Perše, Tomislav Kocuvan, Anton Trunkelj, Pavle Turk, Rezka Zibert, Milan Eržen, Rudolf Skobe, od leta 1991 dalje pa društvo uspešno vodi Jože Perše.
Ob 80-letnici je društvo pod vodstvom Rozi Skobe, načelnice odseka za varstvo, in ob pomoči Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta pripravilo razstavo o zgodovini društva in studencu Gospodična na Gorjancih. Leta 1992 je bil izvir Gospodična z odlokom Skupščine občine Novo mesto zavarovan kot zgodovinski in memori-alni spomenik, obnova studenca
ZNAK DRUŠTVA - Ob 85-letri' so v društvu dali izdelati tudi pt' znak društva.
• Prireditve ob 85-letnici društva: 23. marca ob 17. uri bo v prostorih novomeške Visoke šole za upravljanje in poslovanje redni letni občni zbor članov in predavanje z diapozitivi o alpinizmu, 8. aprila bo v upravni stavbi novomeške Krke odprtje razstave planinske fotografije, 17. aprila bo osrednja proslava pri Gospodični na Gorjancih, kjer bo slavnostni govornik predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar, julija in avgusta bodo njihovi najboljši alpinisti na alpinistični odpravi v Južni Ameriki, 7. avgusta pa bodo organizirali izlet na Grossglockner (3797 m) v Avstriji. Ob 85-letnici pa so dali izdelati tudi prvi znak društva.
pa je bila končana leta 1994. Teg leta je društvo na pobudo p° predsednika Rudija Skobeta raz vilo društveni prapor. Ob obletnici ustanovitve 1. aprila 1994sop planinski koči na Gorjancih po dili spominsko lipo.
Spomladi 1997 so izdali pr® društveno glasilo Planinski utre ki, tega leta je bila na Dvoru p Žužemberku ustanovljena P*2?, ska skupina Dvor, ki deluje v oK” ru Planinskega društva Novo® sto. Ob obletnici tragično Pre® i nulega alpinista Vanje Furlana 15. avgusta 1997 skupaj z novo® ško občino organizirali 1.
ski pohod Vanje Furlan^
planinski koči pri Gospodični c krili njegov doprsni kip. . • V društvu deluje močan alp® stični odsek, zelo aktiven je od za varstvo narave pa vodni odsek, saj v društvu deluje ze ^ usposobljenih vodnikov PZN| organizirajo in vodijo izlete.
organizirajo in vodijo izrcw . nec lanskega leta so društvo pr ,
stavili tudi na spletnih stra^j.
Interneta, njihovo stran lahko naj
dete pod htt://www.infotehna-
PD-Novomesto/.	.s
JOŽICA DORNl
TUDI TAKSNO JE ŽIVLJENJE
Strah pred
zaporom ga je pognal v tujino
Avguštin Plut razmišlja, ko v teh pozno zimskih dneh obrezuje vinograd v rodnih Vidošičih pri Metliki ali na Raki, o svoji vihravi mladosti. Tega, kaj je v tistih povojnih časih naredil prav in kaj narobe, ne želi komentirati, pravi pa, da je marsikdaj kar preveč garal.
V Plutovi družini je bilo šest otrok, in čeprav je bila navada, da je na domačiji ostal najstarejši sin, se je oče raje odločil za dru-gorojenega Avguština. Najstarejši sin Ivan pa se je odšel učit v Maribor. “Tako sem leta 1946 začel delati na kmetiji kot mlad gospodar, čeprav sem zgolj delal, medtem ko je bilo vse napisano na očeta. Tudi gozdovi, ki sem jih dokupil, so se glasili na očetovo ime. Sosedovi fantje so me nagovarjali, da bi z njimi pobegnil čez mejo, a sem jim odvrnil, da oni lahko gredo, ko nimajo ničesar, medtem ko imam jaz kmetijo. Pomagal sem pri porokah bratov in sester, ko pa bi moral sam priti na vrsto za poroko, sem tudi jaz pobegnil čez mejo,” se spominja Plut. Pisalo seje leto 1958, njemu pa je bilo 26 let.
“Spoznal sem, da pravzaprav nimam ničesar pri hiši. Poleg tega sem po vojni prekupčeval z voli, vinom, denarjem. Ljudje iz okdli-ških slovenskih in hrvaških vasi so namreč imeli v tujini sorodnike, ki so jim pošiljali dolarje. Zamenjeval sem jim jih za dinarje, kar se takrat ni smelo. Zaradi vseh teh podvigov sem bil nekajkrat za krajši čas tudi v zaporu. Na koncu pa sem pomagal še ljudem, da so ilegalno prečkali mejo. A začel sem razmišljati: “Kaj, če me ujamejo in vtaknejo v zapor?” Zato sem jo raje tudi sam pobrisal čez mejo,” se danes nasmehne Avguštin.
Avguštin Plut
zaposlil v Simci, kjer je delaj® nekaj Jugoslovanov, ki so bul J govi prevajalci. A hitro seje z šel in začel popoldne ^e*a.tl.af. črno v avtokleparski in avt0' ^ ski zasebni delavnici. Toda za j
nik ga je kmalu postavil
ouiocuev. dii luvama a*»	>
se je odločil za zasebnika. saJ ^ pri njem videl več možnost' napredovanje. Še danes p2
nnnncpn Ha hila niihoVS ^
ponosen, daje bila njihova st ka tudi filmska diva Brigitte p
Plutova sta garala po cele ^ ve. Avguštin je delal po 1- 0 ,e| ur, žena, ki je bila sede® ^ strežnica v bolnišnici, pa fUj tako po 15 ur na dan. Leta ,(j jima je s prihranki uspelo k P | hišo in delavnico. Takrat je | j
Avguštin skrajševati svoj ^ čas pri zasebniku in vse več c ^
delal doma. Na črno, seved®
11 jC ikuf
delavnico ter ju nameraval» ^
so ga prijavili. Prodal je
Pristal je v Parizu, kjer se je poročil s Sentjernejčanko in kjer
sta se rodila oba njegova sinova. Jezika seveda ni znal, a pravi, da to takrat niti ni bilo najpomembnejše. Važnejše je bilo, daje imel pridne roke. Najprej seje namreč
ti drugje. A sc je uštel. ^e!1Uč premičninam so se namreč no dvignile, in tako jc začel p0 mišljati o vrnitvi v domovin0- , desetih letih zdomstva si J£ jj. z družino usvaril dom v S® j čah pri Ljubljani. Tam je 0 A tudi avtoiclcparsko in aV* Lj£ sko obrt, ki jo je leta 1982, odšel v invalidski pokoj, PrC0jit sin. Danes v tej obrti dela® ^ sinova z ženama, imajo pa ’e zaposlene. Avguštin pa, ko1 ju
19
19
20,
20,
21.
22,
22.
no, uživa v pokoju, vinogr
v spominih.
M. BEZEK -JA1
m
K
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do Morebitnih sprememb sporedov!
četrtek, is.iii.
Slovenija i
7.40 ■ 0.40 Teletekst
■30 Vremenska panorania ■30 Tedenski izbor Pod klobukom ,35 Zgodbe iz školjke U.05 Tedenski izbor Službeni vhod, 10/11
11.55 Živali na filmskem platnu, serija, 6/6
15 i Mojstrovine Slovenije, 2/9
13.00 Poročila
14 30 Tedenski izbor Zoom ,, 10-00 Osmi dan $-30 Slovenski utrinki
17.00 Tedi
Ročne ustvarjalnosti “•00 Obzornik ,9 |0 te resničnost
g D^ik, vreme, šport
21.00 TV poper
■40 Turistična oddaja 22:5“pimveeVi’kUltUra’Šp0rt
33 20 Odisej s pozavno S°VENUA 2
00 Vremenska panorama -10.00 Angel, varuh 13 's uT" 2' LO-50 Smučarski poleti -Sv« J/. ln črno>franc- nadalj., 4/4 -14.15 narmSr'	Euronevvs -15.45 Ferdi, ris.
17 tn d č, Fvr?S°' ’ 17-05 Smučarski poleti -3/4 i o°nn SVen'i'' Zla kri, nem. nadalj., Ek«, Kol°sreče - 1R-30 Videoring - 20.00 ^miie avanture -20.25 Filmski triki - 21.00 "a “hcj- a"gl. glas.-dok. oddaja - 22.00 M 1® čudovita pralnica, angl. film - 23.35 Ali-ca’evr°p. kult. mag.
kanal a
8r!!tu'San*La ’	Mork in Mindy, naniz. - 8.30
9.307,7!’hum-.nan'z. - 9.00 Žlahta, naniz. -«nte, prosim, hum. naniz. -10.00 Kralji-Odk,'P°r-' Mannix, nadalj.-12.00 ski mn«"	Oprah shovv -14.30 Brooklyn-
Onrati V nan'z'' 3-5-00 Miza za pet - 16.00 Esh(? ■ 17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Aira i,, -	om’naniz. -18.30 Princ z Bel
• 19 V?'2''	^s' zuPanov' rnožje, naniz.
dalcev	J 20'00 Film P° izbiri Sle'
Mali bogovi, naniz.
VA$ KANAL
ldnlVld^trani • 17.00 Risanka -18.00 Iz » ^' 19'°°Novice ‘ 19.15Tedenski na odrilPre!i.ed' 19-30 24 ur - 20.00 Kontakt-
• 211 tj 40NasP°znate?’21.00Novice sk>fflozaeikenSki kulturni Pregled - 21.30 Litij-
HTv 1
7.40 Tu
'0.00 p„S,^r,e<* ’	33obro jutro, Flrvaška -
12 00p °r,"	Izobraževalni program -
’.12'33 N'w Vork (serija) v. eralda (seniak. n se  : u.i.
13.05
vreme s. ' 5 “lsanka -19.30 Dnevnik.
I kulturo. 0dPrto' 20-55 Po1 ure za
•22 3? j*, Izziv, kviz - 22.05 Opazovalni™ L Uso',ni mejnik (dok. oddaja)
:n v raju (šved. film)
23.25
lese
Htv2
Obl!y ,koledar ■ 15.00 Dober dan -17.15
hižrica.4se1gnarZah°da (seriia> ‘18-05 Su8°’ nijska naTrenutek resnice -19.00 Zupa-
‘ 20.10 Jram? ‘	Dnevnik, vreme, šport
Tanl(aniodrVčr,0 a D°Siei'* (sCr'ia)'21'25
Ba °3daia - 27 sn v Um.scriia3 ’21 -55 Glasbc'
ia (serija) Največje romance 20. stolet-
PETeK, 19.111.
fl°VEN,JA 1
73o'v°Teletekst 9-30 TeHm(:l'ska Panorama
~ frSklizbor
ssr*1"-
12ns 4ubezenska glasba, franc, drama. 3/3
13.00 Pnr '.?csn'ina resničnost >4.10
>sk, izbor domače
16 no 2daseis P°zavno >7.00».^
17.40 P„.„ n°g na okrog
18.00 Oh79m('ek’ nan'z-. 4/7
'8.10 Sm,k
19.15 B0bcrvečer loj« 8lsatika
^°0Zrnce,|nik,Vreme-5POrt
32-00 o,jI!|eld' amer. naniz., 9/22 22.50 tbfc ulturai 8p°rt
0.00 ni klub
Sl r. °Va5k' k°m°rni orkester, 2. del
Meti. Panorama - 9.45 Smučarski u® ■ 14 3s c'd stenami, predstava LI|tlas.^lsicUroncws' 35-50 Aliča,evrop. 'ta an . “ Smtičarski pulcti -16.3(1 Ftxlo-' ° dok. serija, 3/6 -17.30 Po Slove-
niji -18.00 Pravila igre, dan. nadalj., 5/6 -18.30 Simpsonovi, amer. naniz., 4/50 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Osnove znanstvene fantastike, dok. serija, 4/4 - 20.55 Gospod Hire, franc, film - 22.10 Zakulisje Oskarjev -23.15 Umori, amer. naniz., 11/22 - 0.05 Poročila, kan. naniz., 10/13 - 0.30 Omerta, zakon molka, kanad. nadalj., 1/11
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. -
9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Zmenkarije -12.30 Klub Avenija -13.30 Oprah shovv, ponov. -14.30 Brooklynski most, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah shovv -16.50 Bravo Maestro -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Princ z Bel Aira, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Bilo je nekoč v Ameriki, film - 0.00 Mali bogovi, naniz.
- 0.50 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 16.45 Najspot - 17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Smo dobri gospodarji?
HTV 1
7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -13.55 Naši mladi inovatorji (dok. oddaja) -14.25 Pol ure za kulturo -14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za mladino -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.10 Risanka -
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Lepa naša
- 22.00 Opazovalnica - 22.30 OLjudje smo - 23.20 Nočna straža: Nikita (serija); Čudežni svet Paula McKenne; Cvet strasti (amer. film); Sedmi element in filmska klapa
HTV 2
14.40 TV spored -15.00 Dober dan -17.10 Prizma -18.05 Hugo_, tv igra -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Ro-seanne (hum. serija) - 21.05 Polja smrti (angl. film) - 23.20 Oddelek za umore (serija) - 0.05 Fatamorgana
SOBOTA, 20.111.
SLOVENIJA 1
7.05 -2.55 Teletekst
8.00 Oddaja za otroke Zgodbe iz školjke
8.30 Nesrečniki, risana naniz.
. 8.55 Otroška oddaja 9.20 Don Kihot, naniz., 26/39
10.05 Mavrica, amer. film
11.35 Tedenski izbor Seinfeld, amer. naniz., 9/24 12.00 Tednik
12.50 Dobrodošli doma
13.00 Poročila
13.35 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.45 Med valovi 14.15 Petka
15.30 Zgodba o Jackie, amer. film, 3/3
17.00 Pomp
18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
18.40 Velike romance 20. stoletja, 22/26
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip
20.15 Orion
21.45 Skrivnosti Inkovske mumije, amer. dok. oddaja
22.20 Poročila, šport
22.50 Četica modrih, angl. naniz., 6/7
23.20 Ples na glasbo časa, angl. nadalj., 3/4
1.00 “Patricias des heimniss", nem. film
SLOVENIJA 2
9.45 Nostalgija z Uredniki -10.45 Smučarski poleti-13.45 Štafeta mladosti-14.40 Davov svet, amer. naniz. -15.05 Pearl, amer. naniz. -16.10 Teniški magazin -16.40 Smučarski poleti -16.55 Hokej -19.30 Videoring - 20.00 Diva, franc, film - 21.50 50 let folklorne skupine Tine Rožanc -
23.05 Cikcak-23.35 Sobotna noč-1.35 Košarka
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Nimaš pojma, naniz. -10.00 Nora hiša. naniz. -10.30 Cooperjeva druščina -
11.00 Alf -11.30 Razprtije, naniz. -12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Rimske počitnice, film -16.00 Kako ustreliti Elizabeth, film -18.00 Odklop -19.00 Profesionalci, naniz. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Sanjska prihodnost, dok. oddaja - 21.00 Psi faktor - 22.00 Ogenj in dež, film - 23.30 Vražja novinarja, naniz. - 0.20 Klub Avenija
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-17.00 Videoboom 40-18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot
HTV 1
8.00 Tv spored - 8.15 Poročila - 8.20 Program za mladino -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.10 Čistilka (nem. film) -14.45 Risanka -15.20 Čudežni svet Paula McKenne -15.50 Briljanten -16.50 Ponos Afrike (dok. film) -17.20 Sercngcti in Himalaja (dok. film) -17.50 Mount Royal (serija) -18.45 Prova zgodba o... (ris. serija) -19.10
V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Naša hišica, naša svobodica - 21.05 Film po izbiri gledalcev - 22.55 Opazovalnica -23.25 Nočna straža: The Moth (film); Frasier (serija); Skrij se in kriči (amer. film)
HTV 2
12.40 Tv koledar -12.50 Črno-belo v barvi -14.20 Theatron -16.20 Jenny (franc, film) -17.50 Vrnitev v divjino (dok. serija) -18.20 Dokumentarna oddaja -18.50 Povabilo (kult. oddaja) -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Triler - 21.15 Zlati gong - 22.05 Na pragu smrti (dok. film) - 22.55 Svet zabave
NEDELJA, 21.111.
SLOVENIJA 1
7.05 - 1.35 Teletekst
8.00 Živžav Risanke 9.15 Telerime
9.20 Pika Nogavička, Šved. naniz., 2/13 9.50 Ozare
9.55 Veliki skladatelji, angl. glas. serija
11.00 Gospodarji živali, franc. dok. serija, 11/13
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.25 Pomagajmo si
13.55 Tedenski izbor Orion
15.20 TV poper
16.00 Potepanja
17.00 Po domače
18.00 Obzornik 18.10 Po Sloveniji
18.40 Mojstrovine Slovenije, 3/9
19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zoom 21.35 Intervju
22.30 Poročila, šport
22.55 Planet Decoufle, ples
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.45 Smučarski poleti -13.45 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -
14.15 50 let folklorne skupine Tine Rožanc -
16.25 Košarka NBA -16.55 Evrogol -17.55 Košarka NBA -19.30 Videoring - 20.00 Ljubezen nam je vsem v pogubo, TV nadalj. - 20.55 Neavtoriziran življenjepis, angl. dok. serija, 1/3 - 21.50 Šport v nedeljo - 22.50 Murphy Brown, amer. naniz., 4/26 - 23.15 Gospod Hire, franc, film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Nimaš pojma -10.00 Nora hiša -10.30 Cooperjeva druščična -11.00 Alf -11.30 Razprtije, hum. naniz. -12.00 Sanjam o Jeannie -12.30 Stilski izziv -13.00 Lepotica in zver, naniz. -14.00 V objemu glasbe, film -15.50 Ferris Buel-ler, hum. naniz. -16.30 Družinske zadeve -17.00 Klub Avenija -17.30 Princ z Bel Aira, hum. naniz. -18.00 Zaznamovani, naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Metro, film - 22.00 Stilski izziv -
22.30 Grehi tišine, film - 0.00 Nema priča
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 22.111.
SLOVENIJA 1
7.40 - 0.50 Teletekst
7.30 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Potepinček, češ. naniz., 4/7
9.35 Lahkih nog na okrog 10.15 Dober večer 11.10 Na vrtu
11.35 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 22/26
12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna
13.00 Poročila
13.10 Mavrica, amer. film
15.40 Intervju
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Taček
17.20 Pika Nogavička, Šved. naniz., 2/13
17.45 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka
18.00 Obzornik
18.10 Recept za zdravo življenje
19.00 Žrebanje 3x3 plus 6
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, naniz., 10/18
21.00 TV konferenca
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.50 Kontrapunkt, omizje o kult.
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Pravila igre, dan, nadalj., 5/6; 12.25 Simpsonovi, naniz., 4/50
12.50 Osnove znanstvene fantastike, dok. seri ja., 4/4; 13.45 Neavtoriziran življenjepis, angl dok. serija, 1/3 -14.35 Euronevvs -15.30 Zlob no dekle, amer. film -17.00 Pripravljeni, odda-ja o slov. vojski -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nadalj., 9/24 - 19.00 Jasno in glasno -
20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Vest in pločevina, TV naniz, 1/7 -
23.00 Brane Rončel izza odra
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindiy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Man-nix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje -19.30 Skrita kamera -
20.00 Simpatije, nadalj. - 21.00 Deklice v lepih škatlicah, film - 22.45 ’Alo, ’alo, hum. naniz. -
23.15 Ned in Stacey, naniz. - 23.45 Mali bogovi, naniz. - 0.45 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Iz združenja LTV
TOREK, 25.111.
SLOVENIJA 1
7.40 - 0.55 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.45 Risanka
9.55 Car nevidnosti, angl. naniz., 3/6
10.20 Recept za zdravo življenje
11.10 Potepanja
12.10 Komisar Rex, naniz., 10/18
13.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama
14.30 Tedenski izbor TV konferenca
15.20 Kontrapunkt, omizje o kult.
16.30 Prisluhnimo tišini
17.20 Dobri duh iz Avstralije, nadalj., 11/13
18.00 Obzornik
18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz.
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Župnik za deset tednov, angl. naniz., 3/20
21.00 TV konferenca
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.50 Detektivske zgodbeRuth Rendell, angl. drama, 2/3
23.40 Salvador Dali, angl. dok. oddaja
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.30 Tedenski izbor: Sestre, nadalj., 9/34; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Cik cak; 12.45 Studio City;
14.15 Jasno in glasno -15.10 Euronews -15.30
Vest in pločevina, TV naniz., 1/7 -16.00 Zgodba o Jackie, amer. film, 3/3 -17.30 Po Sloveniji -18.00 Steenfortovi, nadalj., 6/6 -19.00 Lingo -
19.30 Videoring - 20.00 Šport - 22.00 Maškarada, slov. film - 23.25 Svet poroča
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, ’a!o, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -
11.00 Mannix -12.00 Klub Avenija -12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah shovv -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica žre, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -
19.00 Vsi županovi možje -19.30 Zmenkarije -
20.00 Odklop - 21.00 V imenu očeta, film - 23.20 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.50 Ned in Stacey, hum. naniz. - 0.20 Mali bogovi, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.30 Za zdravo srce -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Dežela senc (film) - 21.35 Novice -21.50 Rezerviran čas
SREDA, 24.111.
SLOVENIJA 1
7.40-1.10 Teletekst
8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor
Sprehodi v naravo
9.45 Dobri duh iz Avstralije, avstral. nadalj., 11/13
10.10 Risanka
10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz.
11.10 TV konferenca
12.05 Župnik za deset tednov, angl. naniz., 3/20
13.00 Poročila 14.15 Tedenski izbor
Obzorje duha
14.45 Ljudje in zemlja 15.35 Pomp
16.30 Mozaik
17.00 Male sive celice
18.00 Obzornik
18.10 Službeni vhod, 11/11 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Sedmi pečat: Sijaj, avstral. film
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan
23.25 Koncert orkestra SF
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.30 Steenfortovi, franc, nadalj., 6/6 -11.25 Euronevvs -15.45 Wet-herby, angl. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Angel, varuh moj, naniz., 21/22 -19.00 Kolo sreče -
19.30 Videoring - 20.00 Umetnostno drsanje -
22.30 Podeželjsko življenje, avstral. film
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv - 8.30 Bra-dyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Mannuc, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -
18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -
19.30 Skrita kamera - 20.00 Ledena steza, film -21.45 Sever in jug, nadalj. - 22.40 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.10 Ned in Stacey, naniz. - 23.40 Mali bogovi, naniz. - 0.30 Danyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Dežela senc, film -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21.30 Za zdravo srce - 21.45 Zgodovina avtomobilizma
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
DESET
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Tončki Avsec z Gornjih Laz 2, p. Semič. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (1) Domovina me kliče - ansambel Petovio
(4) Moj jasmin - ansambel Jasmin
(2) Drobno mi pisemce - ansambel Korenine
(3) Dohodnina - ansambel Jožeta Kuplenka in Dolenjci (8) Fant od fare - ansambel Franca Miheliča
(5) Ne bom te več prosil - ansambel Slapovi (7) Od Litije do Čateža - ansambel Litijski odmev
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. (6) Pastirče mlado - ansambel Vasovalci
9. (-) Mamici - ansambel Mačkoni
10. (9) Na stranskem tiru - Trio Pavleta Malnariča s Šentviškimi fanti
Predlog: Kot kristal - ansambel Kristal
KUPON ŠT. 11
Glasujem za:____
Moj naslov:
^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto ^
NAGRADE V NOVO MESTO IN LJUBLJANO
Žreb je izmed reševalcev 9. nagradne križanke izbral Nino Bojane in Mileno Hrastar iz Novega mesta ter Jožico Kastelic iz Ljubljane. Bojančevi je pripadla denarna nagrada, Hrastarjeva in Kastelčeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 29. marca na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 11”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 9. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 9. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ABECEDA, NALEPEK, KLARISA, RESNIK, ATA, JUTA, SMOJA, RON, TOTO, OPLESK, ARON. POLICA, TEČ, SALAZAR, ONAGER, NENA, RANOST, OMAN.
NAGRADNA KRIZANKA11
AVTOR:
JOŽE
UDIR
DUH PO OŽGANEM, PALEŽ
MNOŽIČNO ZBOROVANJE NA PROSTEM
ČLOVEŠKI POSAMEZNIK NE GLEDE NA SPOL
MINERALNA
TOLŠČA
INDUSTRIJ.
MESTO V NIGERIJI
itaE
PEVCA
PLESTENJAKA
SKALNA TRDNJAVA Z. OD MRTVEGA MORJA, SIMBOL IZRAELSKEGA ODPORA
JAMA, NASTALA ZARADI UDRTJA TAL
, KRALJ ŠKRATOV
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
JEZIK
KLASIČNE
INDUSKE
LITERATURE
OSTANKI
V
TALILNICAH
KDOR HOTE ŽIVI SAM
HUDOBIJA,
HUDOBNOST
MARIBORSKI
TEDNIK
OSEBNI
ZAIMEK
KDOR ŽIVI, PREBIVA BLIZU KOGA
IME PEVCA IRGOLIČA
IME
TREH
PERGAMSKIH
KRALJEV
SL. SUKAR REALIST (FERDO, 1861-1946)
VRTNA
CVETICA
ANGL. MOŠKO IME
DUŠEVNA USMERJENOST K URESNIČITVI KAKEGA DEJANJA
NAJVEČJA
KOPENSKA
ŽIVAL
OTOK V KVARNERU
DOMAČA
ŽIVAL
KDOR
IGRA
KITARO
OKR. ZA DEZOKSIRI-BONUKLE-INSKO KISLINO
DIVJA
KOZA
AZIJSKIH
GORA
NEVESTINA
OPREMA
UGANKARSKO REKLAMNI LIST
(062) 326-273 (041) 671-456
Občina Metlika Mestni trg 24 METLIKA
na podlagi Statuta občine Metlika in v skladu s Stanovanjskim zakonom Občina Metlika objavlja
RAZPIS
za dodelitev 4 (štirih) profitnih stanovanj v najem na področju občine Metlika
Lokacija stanovanj, velikost stanovanj in najemnina:
A) Lokacija stanovanja: garsonjera velikosti 34,52 m2
Višina najemnine: 15.000,00 SIT
B) Lokacija stanovanja: METLIKA, Naselje Borisa Kidriča 3 Velikost stanovanja: enosobno stanovanje s kabinetom velikosti 46,05 m2
Višina najemnine: 20.000,00 SIT
C) Lokacija stanovanja: METLIKA, Naselje Borisa Kidriča 5 a Velikost stanovanja: novo enosobno stanovanje velikosti
50.50 m2
Višina najemnine: 26.000,00 SIT
D) Lokacija stanovanja: METLIKA, Naselje Borisa Kidriča 5 a Velikost stanovanja: novo enosobno stanovanje velikosti
50.50 m2
Višina najemnine: 26.000,00 SIT
Stanovanja bodo upravičencem dodeljena predvidoma v mesecu aprilu 1999.
1. Upravičenec za dodelitev profitnega stanovanja v najem mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) mora biti državljan Republike Slovenije,
b) mora imeti stalno bivališče v občini Metlika,
c) upravičenec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik stanovanjske hiše, etažnega stanovanja, počitniške hiše ali počitniškega stanovanja,
d) upravičenec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik nepremičnine ali premičnine večje vrednosti,
e) je sposoben plačevati mesečno najemnino,
f) mora oddati popolno vlogo v predpisanem roku,
2. Vlogi za dodelitev profitnega stanovanja v najem mora udeleženec razpisa priložiti naslednje listine:
a) potrdilo o državljanstvu,
b) potrdilo o stalnem bivališču in potrdilo o številu družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo,
c) potrdilo o denarnih prejemkih članov družine (neto prejemki):
- za zaposlene in upokojence (potrdilo o plači in drugih prihodkih za leto 1998)
- za brezposelne (potrdilo o prejemkih Zavoda za zaposlovanje in drugih prihodkih)
- potrdilo o prihodku iz kmetijske dejavnosti.
3. V primeru več enakovrednih ponudb za isto stanovanje ima prednost pri dodelitvi:
a) mlada družina,
b) družina z večjim številom otrok,
c) družina, ki nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja glede površine stanovanja na družinskega člana.
Popolne vloge naj upravičenci oddajo na vložišču Občine Metlika v roku 15 dni po javni objavi razpisa.
V primeru nepopolne vloge udeleženca javnega razpisa jo je ta dolžan na ustrezen način dopolniti, v nasprotnem primeru se vloga zavrže.
Vse utemeljene vloge udeležencev bo obravnavala pristojna komisija in na podlagi njene odločitve bo z izbranimi udeleženci občinski upravni organ sklenil ustrezno najemno pogodbo, najkasneje v roku 45 dni po objavi javnega razpisa.
Občina Metlika
OBVESTILO
Podjetja, organe, organizacije, skupnosti, delovne ljudi in občane obveščamo, da po sklepu župana z dne 11.3.1999 v času od 15. marca do 15. aprila 1999 poteka
JAVNA RAZGRNITEV
osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembi Zazidalnega načrta obrtno industrijske cone Cikava - zgornji del.
Osnutek dokumenta je razgrnjen:
• v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, III. nadstropje (ogled je možen v ponedeljek in torek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure, v četrtek in petek pa od 7. do 14. ure) in
• v gostilni pri Roziki na Cikavi.
Do konca javne razgrnitve osnutka dokumenta lahko podjetja, organi, organizacije, skupnosti, delovni ljudje in občani podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na prvih dveh krajih javne razgrnitve, ali pa jih pošljejo na Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6.
V okviru omenjene razgrnitve je 8. aprila 1999 v gostilni pri Roziki na Cikavi organizirana tudi
JAVNA OBRAVNAVA
osnutka dokumenta, ki se bo pričela ob 19. uri.
Vljudno vabljena vsa zainteresirana podjetja, organi, organizacije,
skupnosti, delovni ljudje in občani.
Mestna občina Novo mesto Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora
OBVESTILO
Podjetja, organe, organizacije, skupnosti, delovne ljudi in občane obveščamo, da po sklepu župana z dne 26.2.1999 v času od 12. marca do 12. aprila 1999 poteka
JAVNA RAZGRNITEV
osnutka
Prostorskoureditvenih pogojev za območje servisno poslovne cone Zalog.
Osnutek dokumenta je razgrnjen:
• v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, III. nadstropje (ogled je možen v ponedeljek in torek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 17. ure, v četrtek in petek pa od 7. do 14. ure), in
• v prostorih KS Straža.
Do konca javne razgrnitve osnutka dokumenta lahko podjetja, organi, organizacije, skupnosti, delovni ljudje in občani podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na prvih dveh krajih javne razgrnitve, ali pa jih pošljejo na Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6.
V okviru omenjene razgrnitve bo 25. marca 1999 v Opekarni Zalog organizirana tudi
JAVNA OBRAVNAVA
osnutka dokumenta, ki se bo pričela ob 20. uri.
Vljudno vabljena vsa zainteresirana podjetja, organi, organizacije, skupnosti, delovni ljudje in občani.
Mestna občina Novo mesto Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora
ZAHVALA
Še je življenje, še, skrito v globini srca, zdaj joče, zdaj se smeje, zdaj luč je, zdaj tema.
(S. Kosovel)
V 47. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, sin in brat
ANDREJ NEJKO URBANC
iz Dolenjih Radulj pri Bučki
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in spremstvo na zadnji poti. Prisrčna hvala Matjaževim, Andrejevim in Anitinim sošolcem, učiteljem, razrednikoma in ravnateljema. Lepa hvala tudi kolektivu osnovne šole in vrtca iz Škocjana ter Intenzivnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Zahvaljujemo se govornikoma g. Oberču in g. Pungeršiču, cerkvenemu pevskemu zboru Bučka, gasilcem z Bučke in iz Škocjana. Zahvala tudi pogrebni službi Blatnik in g. župniku za lep obred. Posebna zahvala za vso pomoč ge. Stanki Kos.
Vsi njegovi Dolenje Radulje, 12. marca 1999
Verjemjje ali ne,
ilir
Jmul
rWo
OGNJIŠČE
M	&
	P
• V človeški naravi je, da sovražiš tiste, ki si jim storil krivico.
(Tacit)
• Ceni steblo po plodu, ne po listu! (Slovenski pregovor)
• Vera kot oblast je škandalozna.
(Globokar)
LETNI OBČNI ZBOR OTOŠKIH UPOKOJENCEV
Konec februarja je v tamkajšnji osnovni šoli potekal letni občni zbor poverjeništva društva upokojencev Otočec. Upokojencem so otoški učenci pod vodstvom mentorja Dušana Pro-sinečkega pripravili lep kulturni program. Potem so prisluhnili zdravstvenemu predavanju medicinske sestre Valerije Erpe o raku na debelem čre-
vesju in prostati, ki je opozorila, daje bolezen v zgodnji fazi marsikdaj uspešno preprečiti in pozdraviti, vsekakor pa omiliti. Predsednik poverjeništva društva upokojencev za Otočec Janez Zidarič je podal poročilo o delovanju društva v preteklem letu. Navzoče je pozdravil tudi predsednik društva upokojencev Novo mesto Ivan Somrak. Izvolili so še tri delegate za občni zbor društva upokojencev Novo mesto, ki bo K), aprila.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ded, praded, brat, tast in stric
JANEZ ZAMIDA
z Uršnih sel
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g.kaplanu za obiske na domu in lepo opravljen obred. Posebna zahvala GD Uršna sela in Dobindol, govornikoma za besede slovesa, pogrebni službi Oklešen in vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Za nas nisi ti umrl, v srcih vedno boš živel.
Ob boleči izgubi našega dragega
CIRILA
REDKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje, sveče, sv. maše in denarno pomoč. Prisrčna hvala Internemu oddelku bolnice Novo mesto, podjetju Plastoform Šmarjeta in PE Blanca, V.D.C. podjetju Gran. TPV. Hvala g. župniku, pogrebni službi Blatnik, gasilcem, pevskemu zboru, govorniku za poslovilne besede m za zaigrano Tišino. Vsem prijateljem, sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojnika pospremili na zadnji poti, prisrčna in iskrena hvala.
Žena Anica, sin Ciril in vsi njegovi
ZAHVALA
Moja žalost je moja rešitev zakaj svetost Gospodovih solza bo oživela mrtvo dušo in jo napolnila z veseljem.
V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
IVAN GRADISAR
iz Dobrave
Izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste ga spremljali v življenju-ob smrti in pogrebu. Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in svetu maše iskrena hvala. Lepa hvala podjetju Krka, tovarna zdravil, Novo mesto, KZ Krka Novo mesto, sodelavcem ZL Agrooskrba Škocjan, PGD Dobrava, govorniku gospodu Bojanu za besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru, trobentaču za odigrano Tišino in gospodu kaplanu za lep0 opravljen cerkveni obred. Našega očeta priporočamo v trajen spomin.
Žalujoči: žena, sinova Vinko in Janez, hčerke Jožica, Milena m Anica z družinami
ZAHVALA
Zvonovi žalostno pojo, ko treba vzeti je slovo, vsi, ki k Bogu zdaj hitijo,
pozabijo na dom in bolečino. Nam, ki ostali smo za njimi, ostane le. da solze točimo.
V času zvončkov in trobentic nas je v 87. letu starosti za vedno zapustila naša dobrosrčna mama, babica, prababica, tašča in teta
FRANČIŠKA RUPAR
iz Stranj pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in pokojni darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku iz Bele Cerkve za molitve na domu in lepo opravljen pogreb, pogrebni službi Oklešen za organizacijo pogreba ter vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Z jutrom se je rac končalo, zdaj srce v samoti bo jokalo...
Tiho nas je zapustila naša draga mama, nona in prababica
MARIJA ŽGAJNAR
z Mestnih njiv 5, Novo mesto
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom z Mestnih njiv in Košen) ’ sodelavcem Dolenjske banke, d.d., in Davčnega urada Novo mesto za ustno in pisno izraženo sožalj ' za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo združenju Zv# borcev Mestne njive, Društvu izgnancev Novo mesto, ge. M. Zupančič, g. L. Golobu za besede sloves«
g. proštu Lapu za lepo opravljen pogreb, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke, trobentaču zaigrano Tišino, pogrebni službi Novak ter JP Komunali Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hva|a'
Žalujoči
njeni: Marja, Zofka, Vida in Ivan z družinami
POGREBNE x IN POKOPALIŠKE STORITVE
PAMI, d.o.o., NOVA GORICA Vipavska cesta 50, 5000 NOVA GORICA
IŠČE
poslovodjo ali prodajalko za prodajalno obutve v Metliki.
Dodatne informacije dobite na telefonu 065/13-56-80.
Pisne prijave z navedbo telefonske številke pošljite na gornji naslov v roku 10 dni.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta
VERONIKA RAJER
iz Dolenjih Kamene
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom •n znancem za izrečeno sožalje, za cvetje, sveče, sv. maše in ostalo pomoč. Lepa hvala sodelavcem Novograda in Splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala tudi dr. Kresetovi ter g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen, pevcem in trobentaču. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila draga žena, mama, stara mama in tašča
ROZALIJA PLUT
rojena Derganc
s Krvavčjega Vrha 15
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo ge. Editi za Poslovilne besede, pevkam za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in g. župniku za lepo opravljen mašni obred. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Kukar, Društvu 'ahznih bolnikov Dolenjske in vsem, ki so pokojno v tako elikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Pomlad spel prišla bo na tvoj vrt in bo vprašala, kje si ti, sedla bo na tla in zajokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)
IVANA FRIC
iz Mosteca pri Tržišču
eno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo ljubljeno mamo £°spremili v tako velikem številu k zadnjemu počitku.
ahvala vsem sorodnikom in sosedom iz Mosteca, Škofje K° ^užemberka, Ljubljane, Šmarje Sapa, Ostrožnika, j ečki zadrugi Sevnica, PGD Sevnica, govorniku gospodu ntsku, mokronoškim pevcem, gospodu župniku in pogrebni uzbi Novak iz Novega mesta ter dr. Slabšakovi in dr. r°b°ljšek. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Vsi njeni otroci
ZAHVALA
V 81. letu nas je po hudi in kratki bolezni zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta
KRISTINA
GALIČ
iz Mirne Peči
Z }ai
oiostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, [j.'lateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v najtežjih Pok Utk'b stali ob strani, nam pisno in ustno izrazili sožalje, šte n' t*arovab cvetje, vence in sveče ter jo v tako velikem Oseh' P°sPrern'li na zadnji poti. Posebno sc zahvaljujemo ga . Ju Splošne bolnice v Novem mestu, Prostovoljnemu obf S društvu Mirna Peč in g. župniku za lepo opravljen
ZAHVALA
Pomlad v tvoj vinograd bo prišla, sedla bo na rožna tla in tiho zajokala, ko tebe, dragi ata, bo zaman čakala.
V 85. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat, stric in boter
FRANC KRIŠTOF
iz Zaloga pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaliti se želimo tudi osebju Zdravstvenega doma Škocjan, ge. Pepci Povše, družini Andrejčič in duhovniku g. Zrimu za obiske na domu. Hvala tudi tistim sosedom, ki so ga obiskovali v času njegove bolezni in mu lajšali bolečine. Hvala GD Zbure, Šmarjeta, Orešje in Zagrad, Društvu upokojencev Škocjan, govornikoma ge. Slavki Janežič in g. Franciju Peršetu, pogrebni službi Blatnik in g. Zrimu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega imeli radi in ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Tvoja Dobrota in velika, nesebična ljubezen sta nas obogatili za Vedno.
Takšni, kot smo, smo zaradi Tebe - HVALA. Za vedno boš ostala z večnimi črkami Ljubezni zapisana v naših Srcih.
V 79. letu starosti se je od nas poslovila naša dobra mama, stara mama, prababica in sestra
ŠTEFKA ZUPAN
z Volčjih Njiv
Odšla je naša draga mama. Srčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše in za izraze sožalja. Posebna zahvala dr. Furlanovi, dr. Steklasovi, dr. Kosminovi in vsem zaposlenim na Dializnem oddelku, reševalni ekipi iz Trebnjega ter dr. Tratarjevi za lajšanje bolečin. Zahvala tudi delovnim organizacijam SŠGT Novo mesto, Tesnilom Trebnje, Krojaškemu podjetju Trebnje, Agrarii cvetličarni Trebnje, ZB, RK in Zvezi upokojencev Mirna. Hvala pevskemu zboru, g. župniku za opravljen obred, ge. Mariji Logar za besede slovesa in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
ANTON
VENCELJ
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, oddane maše in spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala patronažni sestri Mojci in dr. Munkovi, g. kaplanu in g. Dolšaku za lepo opravljen obred, trebanjskemu oktetu, trobentaču, govorniku Čebelarskega društva Trebnje, g. Požesu, pogrebni službi in vsem drugim, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Po hudi in kratki bolezni nas je v 64. letu starosti zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat in stric
DAKO
ŠANDOR
iz Metlike
Ob boleči izgubi pokojnika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč in izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala osebju Visceralnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, še posebej ge. Zdenki Seničar. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnika spoštovali, imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in^ v nekdanje jugoslovanske republike.
Vsem, ki ste jo imeli radi sporočamo, da nas je v 88. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
JOŽEFA PLANINŠEK
roj. Vidmar
iz Škocjana pri Novem mestu
Od nje smo se, v družinskem in prijateljskem krogu, za vedno poslovili včeraj, 17. marca 1999, na ljubljanskih Žalah. Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Bežigrad, osebju bolnišnice in vsem, ki so ji nudili pomoč in uteho.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, ded, praded in stric
JOŽE OGULIN
Gaber 14 a, Semič
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju, gospodu župniku, govorniku in vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti.
, OQ :
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
JOŽE SIMCIC
s Krmačine 9 pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku, govorniku Martinu Nemaniču, pevcem in vsem, ki so pokojnega pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala za nesebično pomoč vsem vaščanom.
Žalujoči: vsi njegovi Krmačina, 9.3.1999
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 51. letu starosti zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat in stric
NIKOLA
DRKUŠIČ
Kandijska cesta 37, Novo mesto
V dnevih žalosti nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo Revozu-vodstvu departmaja lakirnice, in sodelavcem, vodstvu in delavcem SLI, stanovalcem bloka Kandijska c. 37, članom KUD Žumberak iz Novega mesta, g. Marku Smiljaniču in pogrebni službi Novak. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
TA TEPEN WA
ANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski
Četrtek, 18. marca - Edvard Petek, 19. marca - Jožef Sobota, 20. marca - Igor Nedelja, 21. marca ■ Benedikt Ponedeljek, 22. marca - Lea Torek, 23. marca - Ajda Sreda, 24. marca - Gabrijel
LUNINE MENE
24. marca ob 11.18 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 18. in 19.3. (ob 18. uri) ter 20. in 21.3. (ob 16.30 in 18.15) risani film Življenje žuželk. Od 18. do 24.3. (ob 20. uri) vojni film Tinka rdeča črta.
ČRNOMELJ: 20.3. (ob 20. uri) slovenski film Patriot. 21.3. (ob 18. in 20, uri) risani film Življenje žuželk.
DOBREPOLJE: 19.3. (ob 19.30) ljubezenska komedija Blondinka. 21.3, (ob 19.30) akcijski film Pogajalec;
GROSUPLJE: 19.3. (ob 19. uri) akcijski film Pogajalec.
IVANČNA GORICA: 18.3. (ob 19. uri) akcijski film Pogajalec. 20.3. (ob 19. uri) ljubezenska komedija Blondinka.
KOČEVJE: 18.3. (ob 18. in 20. uri) ljubezenska drama Blondinka. 22.3. (ob 18. uri in 20. uri) akcijski film Pogajalec.
KRŠKO: 18. in 19.3. (ob 20. uri) ter 20. in 21.3. (ob 18. uri) animirani film Mravljinec Z. 19.3. (ob 18. uri) film Jezus. 23. in 24.4. (ob 20. uri) akcijski film Državni sovražnik.
METLIKA: 19.3. (ob 18. uri) animirani film Življenje žuželk. 21.3. (ob 20. uri) slovenski film Patriot.
NOVO MESTO: Od 18. do 24.3. (ob 16.30) risani film Življenje žuželk. Od 18. do 22.3. (ob 18.30 in 20.45) ter 23. in 24.3. (ob 18.30) romantična komedija Čaka te pošta. 23. in 24.3. (ob 20.30) drama Življenje je lepo.
RIBNICA: 20.3. (ob 21. uri) akcijski film Pogajalec. 21.3. (ob 16. uri) ljubezenska komedija Blondinka.
TREBNJE: 19.3. (ob 20. uri) in 213. (ob 17. uri).akcijski film Pogajalec.
VELIKE LAŠČE: 20.3. (ob 19. uri) akcijski film Pogajalec. 21.3. (ob 19. uri) ljubezenska drama Blondinka.
film f
• ZALJUBLJENI SHAKESPEARE, komična romanca (Shakespeare in Love, 1998, Velika Britanija, 120 minut, režija: John Madden)
“Saj je zabaven in dober, toda ne vem, zakaj je nominiran za 13 Oskarjev", se vrtijo pogovori med tistimi, ki so film že videli pred usodnim 21. marcem, to nedeljo, ko bodo zlati kipci končno razdeljeni. Ko je film enkrat nominiran za tako obetajočo nagrado, ga nehotf gledamo drugače. Predvsem se od takega filma pričakuje več. Toda to je popolna zabloda, ki izhaja iz tega, da ima večinsko javno mnenje pri nas o tem, kaj je nagrade vredno, eno stališče, 5000 članov Ameriške filmske akademije, ki glasuje in odloča o zmagovalcih in poražencih, pa svoje. Za pragmatične ameriške akademike so oskarjevci filmi, ki so predvsem korektno narejeni, imajo klasično režijo, morda nekoliko nadpovprečen scenarij, včasih bolj zgodovinsko dimenzijo, drugič spet dramatično romanco, najbolje pa je oboje v enem kosu, solidne igralce, gladko se gledajo, spremlja jih glamur. Gre za
filme, ki morajo imeti trdno komercialno potenco, ki jo bodo kipci še dodatno eksponirali. Če je v njih kar artističnega, si akademiki rečejo: okej, nič hudega, samo da ne moti bistva, atrakcije, samo da se zadeva tekoče in logično gleda.
Podobno je tudi pri Zaljubljenem Shakespearu, razlika je predvsem v tem, da veliko ljudi misli, da je to predvsem art film, ker je glavni junak mojster Will, človek, ki je sinonim za sodobno gledališko prakso, nekaj takega kot stari Grki, le da nam je dve tisočletji bližji. Toda Tom Stop-pard, genialni scenarist, je iz velikega Shakespeara, o katerem obstaja bore malo biografije, naredil človeka iz krvi in mesa. Will je zadolžen in brez navdiha, šele ko najde muzo, ob kateri se njegov talent razživi, začne predstava, ki jo neuspešno piše, dobivati jasnejšo podobo. Gre za film, ki šaljivo razblini mit, da je umetnik sterilen mislec. Ne, Will je hedonist, ženskar, še majhen, a perspektiven avtor, ki mu veliki Marowe kdaj prišepne kakšen odločilen verz, oportunist, ki šušmari za druge, pisec smeti, ker gre to v denar, poznavalec gledaliških intrig in zarot, nevoščljivi rival, željan slave, cekinov ipd. Will je pač poslovnež v “šovbiz-nisu. ” O, ko bi to kdaj zapopadel slovenski umetnik!
TOMAŽ BRATOŽ
PBS.
Poštna banka Slovenije, d.d.
Novo!
Mladinski tekoči račun s kartico Activa/Maestro za osnovnošolce od 13. leta naprej, za dijake in študente.
. Informacije na tel. št.: 063/425 27 15, 062/228 82 47.
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za L polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.828 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
KMETIJSKI STROJI
NAHRBTNO KOSILNICO in motorno žago prodam. B (068)89-717.	910
GRABLJE SIP 2050, tračne, dobro ohranjene, prodam. © (068)79-836.	914
TRAKTOR UNIVERZAL55, pogon na vsa štiri kolesa, in silažno samonakladalno prikolico Mcngele prodam. © (0608)87-004 ali (041)738-324.	984
NAKLADALKO SIP, 19 m\ dobro ohranjeno, prodam. © (068)81 -632.	985
SAMONAKLADALKO KRONA, 19 m3, in greben s koso za frezo Gorenje Muta prodam. © (068)89-192.	1004
PAJKA SIP, dvovretenskega, novejši tip, prodam, tT (068)68-579.	991
NAKLADAČ za gnoj HU 4 in puhalnik Vild, s teleskopom, rabljen 2 sezoni, prodam. © (068)711-009.	979
MOTORNA VOZILA
R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 15. 5. 1999, prodam za 60.000 SIT. © (068)85-649. FIAT UNO 1.4 i.e. KAT, letnik 1991, prodam. ©(068)51-833.	912
R 5 CAMPUS, letnik 1992, ugodno prodam. ©(068)344-062.	931
R 5 CAMPUS, letnik 1991, prodam. © (068)25-413, popoldan.	934
R 5, letnik 1991,5V, 80.000 km, prodam. © (068)771-233.	942
GOLF 1.9 D, letnik 11/94, in polo 1.4, letnik 5/97, prodam. B (068)49-327, Škarja. 957 126 P BIS, letnik 1990, registriran do 6.6.1999, prodam. © (068)771-025 ali (041)513-212.	959
R 4, letnik 1988, registriran do 13.1.2000, prodam. © (068)771-025 ali (041)513-212.
GOLF JXB 1.3, kovinsko siv, 3V, letnik 1990, registriran do 1/2000, prodam. © (068)41-396, popoldan.	962
GOLF, letnik 1985, odlično ohranjen, motor obnovljen, ugodno prodam. © (068)76-122.
R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 12/99, prodam za 250.000 SIT. © (068)325-545.
AX CABAN1.1 i, letnik 11/93,44.000 km, prvi lastnik, prodam. © (068)23-309.	966
ŠKODO FAVORIT XL, letnik 1994, zeleno, prvi lastnik, garažirano, prodam. Danica Barbič, Resa 29, Straža.	967
PEUGEOT 309 GL profil, letnik 1991, rdeč, prodam. © (068)45-667.	970
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 12/99,in Z 101, letnik 1990, registrirano do 10/99, prodam. ©(068)75-334.	975
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 3/2000, in R 4, letnik 1986, registriran do 3/2000, prodam. ©(068)75-398.	976
GOLF 1.6 D CL, letnik 11/91, prvi lastnik, prodam. ©(041)521-241.	982
NISSAN SUNNY 1400 SLX, rdeč, letnik 1994, 72.000 km, prodam. © (068)347-043.
UGODNO! R 5, letnik 1987, lepo ohranjen, prodam. © (068)323-691 ali 323-690.	992
GOLF 111 CL 1.4, rdeč, letnik 1996, registriran do 4/2000, prvi lastnik, odlično ohranjen, prodam. ©(041)691-399.	999
R 5 CAMPUS, letnik 1991,79.000 km, registriran do 10/99,5V, prodam. © (068)84-530. R 5 CAMPUS, letnik 1992, 82.000 km, prodam. © (068)78-351.	1003
GOLF D. letnik 1983, zelo ugodno prodam. ©(068)53-301.	1013
JUGO 55, letnik 1990, 80.000 km, lepo ohranjen, registriran do 2/2000, prodam. © (068)770-195.	% 1017
AX FIRST 1.1, malo vožen, v odličnem stanju, letnik 3/94, prodam. © (068)23-450.
PEUGEOT 306 XT1.8,100 KM, letnik 1994, črn, električna pomična streha, bogato opremljen, prodam. © (068)371-321.
AUDI 80, letnik 1991, drugi lastnik, ni uvožen, prodam. © (068)53-229, zvečer.
TOVORNI AVTO MERCEDES 12 17, ob-movljen motor, ugodno prodam. © (0608) 89-040.	935
JUGO SKALA 55, letnik 1989, prodam. © (068)23-688.	994
JUGO KORAL 55, letnik 11/89, prodam © (068)50-062.	929
VECTRO 1.6, letnik 1993, kovinsko črno, prodam. © (068)81-524, popoldan. 952 R 5 CAMPUS, letnik 1989, rdeč, prva barva, prodam. © (068)73-069.	939
POHIŠTVO
DVOSED in fotelj, usnje, ugodno prodam. © (068)22-757.	947
Splača se varčevati!
VEZAVA DEVIZNIH DEPOZITOV (EUR)
Znesek	Nad 1 mesec	Nad 3 mesece	Nad 6 mesecev	Nad 12 mesecev
od 250 do 5.000	2,56 %	2,58%	2,60%	2,82 %
od 5.001 do 50.000	2,58 %	2,60 %	2,62 %	2,90 %
50.0001 in več	2,60%	2,62 %	2,64 %	3,02 %
Obrestne mere veljajo tudi za naslednje valute: ATS, DEM in ITL. Vezava deviznih sredstev je možna še v CHF in USD.
1L
Bunka,
DOLENJSKA
BANKA
kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati!
POHIŠTVO za dnevno sobo in spalnico prodam.B(068)52-198.	986
MIZO (70/110+60) s štirimi stoli ugodno prodam. ©(068)325-881.	998
KUHINJO MARLES, štedilnik, hledilnik in mizo s stoli, prodam. © (068)325-158. 1015
POSEST
SAMOTNO, zapuščeno posestvo, 6.8 ha, na Dolenjskem, Bučka, elektrika in voda v hiši, prodam. © (063)441-156, po 19. uri. 906
V TRIBUČAH prodam več njiv ter gozd. © (068)60-158, popoldan.	926
ZA DOBO dveh do treh let oddam v najem vinograd na Trški gori. © (061)485-362. 927
VINOGRAD, 1000 trt, na žici, vinska klet, prodam ali zelo ugodno oddam. © (0608)77-052.	932
PRODAMO: stanovanjsko hišo v Novem mestu in okolici (150.000 DEM), parcelo, 2.000 m2, s starejšim objektom v centru mesta, domačije v Novem mestu in okolici in v Trebnjem, zazidljive parcele v Novem mestu in Mirni Peči, vikend na Vinjem Vrhu in Vel. Riglju (20.000 DEM), dvosobno stanovanje v Semiču, poslovno-stanovanjski objekt v Straži (lahko gostilna). KUPIMO: vseljive hiše v Novem mestu in okolici, Trebnjem, stanovanja v Novem mestu. ODDAMO: v centru Novega mesta poslovna prostora, 13 mJ in 110 nv (lahko gostinski lokal), 500 m2 posameznih poslovnih prostorov v smeri Trebnje - Sevnica. POSREDUJEMO pri prometu vseh nepremičnin na Dolenjskem in v Ljubljani. STANDOM NEPREMIČNINE, Rogovila 26, Mirna Peč, B (068)78-030 ali (041 >643-999.
938
V okolici NOVEGA MESTA prodam parcelo za zidanico ali hišo. © (041)543-971.
10 A VINOGRADA ugodno prodam z zazidalno parcelo, asfalt in elektrika do parcele. ©(068)24-343.	946
STARO HIŠO na deželi kupim. Možnost obnove. ©(068)28-273.	950
VINOGRAD v Novi gori nad Prečno, 12 a, zasajen s samorodnico, oddam brezplačno v najem. ©(068)83-128.	977
BLIZU Čateških Toplic, vas Čerina, prodam vinograd, parcela 27 a, elektrika, voda, telefon čez parcelo. Cena 8000 DEM. Lepa lega, ob cesti. © (0608)61-301.	1024
VINOGRAD, 7 a, v Straži, prodam. © (068)83-014.	908
VINOGRAD s 1000 trtami in vikendom, v Zagradski gori pri Škocjanu prodam ali dam v najem. ©(068)770-197.	972
V NAJEM ODDAM 3 ha zemlje, prodam pa seno, cepljeno vino po 200 SIT/1, šmarnico pa po 100 SIT/1. ©(068)73-613.	1021
TRAVNIK prodam. Marija Štamcar, Gorenja vas 36, Šmarješke Toplice.	933
VINOGRAD, 450 trt, v Vinjem vrhu nad Tomažjo vasjo prodam ali dam v najem. © (0608)87-310.	963
PREKLICI
CENJENE STRANKE obveščamo, da bo lokal kava bar Gina v Dol. Kartcljevem s 1.6.1999 prenehal z dejavnostjo. Darinka Žohar, Črešnjice 6, Otočec.	1012
PRODAM
KROMPIR za sajenje, frizija, ^ar*'n®Ss. j navan, vesna, ugodno prodam. B (061)
097.	^
2 T suhega sena in 1 ha košnje prodam* , (068)27-710, zvečer.
DVOKRILNA garažna vrata poceni pro*® B(068)323-320.
VEČ VRST krompirja za sajenje, 1"»*, . uvoz, prodam. B (061)774-571.
RDEČE VINO in žganje prodam. ® 324-094.
KOSTANJEVO KOLJE prodam. «	,
78-333.	„	I
BALIRANO SENO in vino (068)65-134.
BALIRANO seno in koruzo v zrnju pt0^a„,r
B (068)326-277.	,
VINOGRADNIŠKA SIDRA proda"1',#
(068)373-450.
OSTREŠJE za kritino Bramac, 10* H ^ ,
okna in vrata za stanovanjsko hišo stara J j
prodam. B (068)76-014.
KOSTANJEVO KOLJE za vinograd	i
dam. B (068)78-276.
2500 KG SENA prodam ali menjam zadjjj, j B(068)341-182.
HRASTOVO OSTREŠJE za hišo 8 )0 ,, I s cementno opeko, prodam. © (068)6* ^ DVOJA GARAŽNA VRATA, kovinska.1^ Ijena, masivna, dobro ohranjena, 3 x 3^O.
3 x 2.40 m, poceni prodam. © (0608) Z*
KROMPIR elita dezire, lanski, in l50kof f jevih kolov, dolžine 240 cm, proda • jj (068)49-097.	0
DIATONIČNO HARMONIKO, 4-'f"ljf ugodno prodam ali menjam za manj ^
(O
sprejemamo naročila SUZUKI JIMNY
1,31 16V 4WD
cena: 2.495.000 tolarjev + darilo ob nakupu
* 2 x air bag
* servo volan
* elektronski paket
* centralno zaklepanje
* imobilizator motorja
C
CD
O
CL
CD
D
$ SUZUKI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto V 068/24-791, 041/691-434
(D
O.
OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suh, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. © (063)451-082.	402
PRODAJA in montaža opaža, ladijskega poda, brun, obloge iz mediapana in ivericc, plastificirano, in laminatov, izdelava lop, ut, balkonskih ter vrtnih ograj, petgul idr. © (068)83-154.	755
SMREKOVO IN BOROVO OBLOGO, ladijski pod od 500 SIT, bruna, zaključne letve, balkonske ograje po naročilu izdelujemo. Mizarstvo Blažič, Družinska vas 22, ©(068)73-587.	919
KOMBINIRAN ŠTEDILNIK 2 plin, 2 clek-trika, in kombiniran hladilnik, zamrzovalnik (150,501), prodam. © (068)25-129.	995
SENO zelo ugodno prodam. © (068)79-782, Vel. Podljubcn.	923
KORUZO, ječmen, pšenico in krompir prodam. ©(068)25-215.	925
OPAŽ, I. kvalitete 720SIT/m\ II. kvalitete 500 SIT/nv, talni pod ter bruna po 1200 SIT/m2 in ograjne elemente ter kamenje prodam. Dostava brezplačna! © (063)761-041 ali (041)522-479.	945
krompif
k»('
(068)78-640.
HLEVSKI GNOJ, predelan, in lingford, belo mesnat, za nadaljnje
rf;
prodam. © (068)83-358, zvečer. KORUZO v storžih prodam po 1* ©(068)42-213
■ | jfl'
RDEČ KROMPIR, semenski in jedi|nl,lC|il ski uvoz, prodani. © (068)45-125.
RAZNO
________________________-—' I
PROSTOR, 300 m;, primeren za razlj%» | javnosti, Bršljin 18 a, Novo mesto, p* ali damo v najem . ©(068)321-028,0 jp£ |
505.
NA PAŠO vzamem plemenske (0609)614-900, zjutraj ali zvečer, (0° V
365 •	,ci<'
MANJŠI sodobno opremljen ProS*?rt»oS^ fonskim priključkom, primeren za ir2Lj(H' j ali pisarno, v centru Novega mest* j oddam © (068)75-393, zvečer.
IZDELUJEM vrtne kozolčkc,
mo, in pokrivam slamnate strehe. ** <j|J
774-626.
22
	
	
V NOVEM MESTU oddamo opremljen lokal. Možnost odkupa opreme. tt (061) 785-
035 ali (068)321-940.	921
NE ČAKAJTE NA MAJ! Naročite si svojo balkonsko ograjo že zdaj! Balkonske ograje, opaže ter bruna izdelujemo in prodajamo po zelo ugodnih cenah! tt (0608)71 -787.
PLOŠČE za opaž (Bled), kovinske punte in Plohe posodim. tt (068)342-506.	955
V TREBNJEM nudim varstvo otroka. tt (068)45-877, Nada.	930
SLU%ŽBO DOBI
USTVARJALNE, delovne in komunika-fivne osebe za terensko delo iščemo. Če •mate prevoz in dovolj časa, boste z našo PumS0* izkušniami *n z 'zbranimi artikli O O UČNO zaslužili! Vaš klic pričakujemo VMkdelavnik med 9. in 15. uro na tt (061)159-90-03.	913
Službo dobi GRADBENI TEHNIK-KOMERCIALIST ZA PROGRAM PVC STAVBNEGA POHIŠTVA
Od kandidata pričakujemo najmanj V. stopnjo izobrazbe gradbene smeri in izkušnje v komerciali.
Pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. ROLETARSTVO IN KOVINOPLASTIKA MEDLE 8000 NOVO MESTO Sentjernejska c. 13.
NATAKARICO za delo v sanku zaposlimo. Lahko je 'udi pripravnica ali študentka. 041/628-385
Poslovodjo in prodajalca
^fifilUrno v trgovini z ogrevanjem in vodovodom v Novem mestu. Pisne prijave Pošljite na naslov:
IKA, 4226 ŽIRI
Utečeni računovodski servis ELFIS, d.o.o.
Nagovska 7 a, Novo mesto razpisuje delovno mesto * izkušenega računovodje
za samostojno delo v računovodskem servisu.
Prijave na tel.: 068/373-0811
2an!^Cl^za delo v mizarski delavnici takoj Pošlim, tt (068)84-810, od 8. do 16. ure.
kind	(',C0) 'n (ielcle za pomoč v ku-
s,anovanie v hiši- *
bref' ^ TESARJHV, lahko z prakso ali zaposhm n (041)697-798, Tegola
ZA	924
ČAS zaposlimo natakarja,, ■ma m čistilk,, V (068)45-51 ali 45-214.
(0609^28^47kmetijSkO zaP°sRm' ®
strež^^LICI Šentjerneja nudim delo v (041)773 5071s'mPal'čn'm dekletom. tt
CTj y
nim a i j	nudi delo resnim in simpatič-
788 ,elom za delo v strežbi, tt (068)341-
Rf	944
platan lska^em zaposlitve nudimo dobro mesta ^'mulativno delo v centru Novega 0l6 d- Možnost pripravništva! TT (068)324-949
&P„N'E'0 za dobro utečeno delo na 344 ?9,U BELE KRAJINE iščemo. V (068) Z30, od 12. do 18. ure.	954
O;	honorarno	zaposlimo	natakari-
(041)621-890.	961
čas pKARICO takoj zaposlimo za določen SmaSiT Prešeren, Dol. Kronovo 4. FRl	mphec. U (068)73-510.	973
izkuLERSK0 POMOČNICO z delovnimi Noven,	zaPOslimo v Studiu Franja v
RED mCStU ** (041)639-131 ali osebno.
^ (^8)8^'i37n°rarnOZa^OS^m nalakar’cw'
UELaVpa
(041^itV ZaP°slimo v kovinski stroki. Tt
v BIS	1009
(te *?JU redno zaposlimo dekle, tt > °'567.	1010
STANOVANJA
er'otoSv0MJHROa,i samosl°jno stanovanjsko 9o2 0Vl:n1 mestu iščemo. TS (068) 322-920
STANOVANJE v bloku, prvo CAR '0ddam' ® (068)324-266.	974
93iti 9IiRO s posebnim vhodom od-
<068)325-387.	1(K)6
ŽIVALI
Di^?0marno naročila za enodnevne ance, bele, rjave, grahaste. tl? !InIca HUMEK ^^<°68) 324-496, 67-108.
\oP Z©*
<9	B	O
ti
't
VevU'
S 068/324-377
O-
'o
SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne kilogramske bele piščance ter rjave in grahaste jarkice. Martin Metelko. Hudo Brezje 16, Studenec, tt (0608)89-038.	168
PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjilac, Senovo, obvešča vse stranke in cenjene kupce, da sprejema naročila za vse vrste belih, grahastih in rjavih enodvenih in večjih kilogramskih piščancev. Vse informacije na tt(0608)71-375.	245
RJAVE in grahaste jarkice ter bele piščance prodajamo vsak dan. Jeršin. Račje selo, Trebnje. tt (068)44-389 ali (041)708-671.	951
PURANI, težki 2 kg, bodo v prodaji od 9. aprila dalje. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tt (068)44-389.	987
MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nes-nostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila in informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, tt (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, tt (0608) 67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas 9, tt (068) 84-111, Anita Janežič, Slepšek, Mokronog, tt (068)49-813.	279
PIŠČANCE, bele, rjave in grahaste nesnice prodajamo. Sprejemamo naročila! Kuhelj, Šmarje 9, Šenternej. tt (068)82-424.	457
RJAVE NESNICE in grahaste, stare 6 tednov, ter bele kilogramske piščance bomo prodajali od 20. marca dalje. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tt (041)708-571 ali (068)34-389.	638
TELICO, staro £ 30-238.
tednov, prodam, tt (068) 953
PAVE, enoletne, dvoletne, in tropinovec prodam, tt (068)68-739.	956
OVCE po izbiri in telico, staro eno leto, prodam, tt (068)324-171.	997
KOZICE, francoske srnaste pasme, za nadaljnjo rejo, ugodno prodam, tt (068)344-016 ali (041)720-076.	1000
PIŠČANCE, težke 1 kg, po 330 SIT ter odojke, 25 do 30 kg, po 300 SIT prodajamo. Vrtačič, Pristavica, tt (068)81-519.	1014
JARKICE, rjave, pred nesnostjo, ter enomesečne bele piščance prodajamo in zbiramo naročila za grahaste jarkice in purane. Ramovš, Šentrupert, tt (068)40-189 ali (041) 542-756.	1019
JAGENJČKE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam, tt (068)68-520.	993
TELIČKA prodam, tt (0608)41-566.	916
PRAŠIČE, težke do 120 kg prodam. Možnost zakola, tt (068)81-179.	980
>6 M**
Opremljene in neopremljene poslovne prostore ter prostore za mirno dejavnost oddamo v najem v Slovenski vasi pri Mirni.
Informacije na: 44-288.
Jasnovidka Amalija
vam pomaga iz stiske in razočaranj vse na osnovi lastnega videnja.
Tel 090-40-36
RADIO I BREŽICE
na 88,9 in
95,9 MHz
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
s Trdinovega vrha^l na kanalu i I
LERAN, d.o.o.
Prodamo:
• stanovanja:
Novo mesto, Šmarješke Toplice, Straža, Dol. Toplice, Žužemberk, Krško, Brežice, Sevnica, Ljubljana;
• hiše:
Novo mesto in okolica, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej in okolica, Ratež, Črnomelj, Krško, Sevnica, Brestanica, Brežice, Kostanjevica, Mokronog, Semič, Metlika;
• kmetiie:
občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika;
• vikende:
Bela krajina, okolica Brežic in Krškega, Novo mesto z okolico, Dvor, Ajdovec, Straža, Otočec z okolico;
• poslovne obiekte: Novo mesto, Črnomelj, Krško;
• zidanice:
območje občin Novo mesto, Krško, Trebnje, Črnomelj;
• oddamo v naiem poslovne prostore in stanovanja.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite na tel. 068/322-282; 068/342-470 ali 0609/633-553.
ST
Dodatki
k LX telegramom.
&
&
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
Majhna pozornost - veliko presenečenje.
Polepšajte trenutke veselja svojim najbližjim!
Ob rojstvu novega družinskega člana, ob rojstnem dnevu, obletnici, poroki in tudi ob čisto običajnem dnevu presenetite svoje najbližje z LX telegramom z izbranim dodatkom.
KJf POŠTA SLOVENIJE
bap-//www potUjl mtaMpauj
ZRNO, d.o.o. Gmajna 6 a 8274 RAKA
V trgovini Zrno Raka poteka posebna akcijska prodaja kmetijskega in gradbenega materiala:
1.
1.
2.
3.
4.
5.
CEMENT ANHOVO APNO
ARMATURNE MREŽE 9x6
BRAMAC
MOD. BLOK
699.00 SIT/VREČA 338,20 SIT/VREČA
4.890.00 SIT/KOM. 144,50 SIT
79,90 SIT (CEL ŠLEPER) Najugodnejši nakup vseh vrst fasad v predprodaji:
- THERMOPUTZ P 2500	699,00	SIT/VREČA
- THERMOEXTRA SUPERTHERM	899,00	SIT/VREČA
- STIROPOR FASADA 5 cm kpl. m2	1.599,00 SIT Poleg tega vam mojstri v Zrnu kvalitetno izvedejo vse vrste fasad in notranje strojne omete ter vodovod in centralno napeljavo. Njihova prednost je vrhunska kvaliteta, najboljši materiali iz uvoza in konkurenčne cene. Prav na področju fasad in notranjih ometov so v Zrnu pionirji, saj se že dobrih osem let ukvarjajo s to dejavnostjo tako, da imajo na tem področju veliko izkušenj in gotovih objektov.
II.
Ravno tako je ugodna ponudba semenskega krompirja v omejenih količinah:
• DESIRE E	133,50 SIT
• PRIMURA	135,00 SIT
•KENEBEKE	149,00 SIT
Ugodna ponudba semenske koruze Pionir:
• STIRA	5.165,00 SIT
• EVA	4.262,00 SIT
• STEFANIA	5.395,00 SIT
in ostale sorte so na zalogi.	*
Ugodna ponudba zaščitnih sredstev
• PRIMAEXTRA	1.185,00 SIT
• DUAL	1.199,00 SIT
• ANTRAKOL	1.160,00 SIT
• THIODAN	607,20 SIT
• DITHAN	870,00 SIT
• DICURAN FORTE	3.800,00 SIT UGODNA PONUDBA:
• JEČMEN	24,00	SIT
• KRMILA EMONA PROGRAM
ZA NAKUP SE VNAPREJ ZAHVALJUJEMO.
Telefon: 0608/75-410 0608/76-086
^ ROČNA MASAŽA N SOLARIJ
---
TENIŠKI CENTER OTOČEC Naročila po tel. 068/75-458
OBVESTILO
M-KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE obvešča svoje člane, da bo letni občni zbor v nedeljo, 21. marca 1999,
s pričetkom ob 9.30, v prostorih CIK Trebnje (stara osnovna šola).
Vljudno vabljeni!
Upravni odbor
Nedograjeno hišo v okolici Novega mesta kupim ali zamenjam
za dvoinpolsobno stanovanje na Drski. Tel.: 041/779-197
INSTALACIJSKI MATERIAL
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o.
Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442
II.
Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto
VABI K SODELOVANJU
TRI DIPLOMIRANE PRAVNIKE S SEDEŽEM DELA V NOVEM MESTU
za delo na področju pravnih zadev v škodni službi, v regresni službi in za delo na področju splošno pravnih zadev DVA STROJNA INŽENIRJA ALI TEHNIKA NA PODROČJU CENITVE IN LIKVIDACIJE AVTOMOBILSKIH ŠKOD
- V. ali VI. stopnja * sedež dela v Novem mestu
Od kandidatov pričakujemo:
Pod 1:
*	primerne delovne izkušnje
*	zaželjen pravosodni izpit
* poznavanje osnov računalništva (Windows, Word).
Pod 2:
*	najmanj dve leti delovnih izkušenj
*	poznavanje avtomobilske stroke
*	poznavanje računalniških orodij (Windows, Word, Excel)
*	komunikativnost in smisel za delo z	ljudmi.
Bodočim sodelavcem nudimo:
* dinamično in zanimivo delo
* možnost strokovnega in osebnostnega razvoja
* brezplačno strokovno izobraževanje.
Če ste prepričani, da je to izziv in priložnost za vas, pošljite pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova c. 5, za kadrovsko službo. Za vsa dodatna pojasnila se lahko obrnete na telefonsko številko 068/39-17-208.
PORTRET TEQA TEtJlNA
Kolovrat zastal, a roke ne bodo
Katarina Stajdohar seje z izgubo noge težko sprijaznila - Lotila seje svitkov
Olga K
Olga Košir iz Brestanice rada dela z otroki in zanje, za svoje in druge. Prepričana je, da je veliko otrok trpinčenih in že veliko tudi lačnih. Težko si mislimo, pravi, kako otroci dojemajo, da je v družbi na eni strani razkošje in na drugi siromaštvo. Tovrstne stiske, ki neizbrisno zaznamujejo ljudi zlasti mlade, jo bolijo. Zato tudi toliko dela pri Zvezi prijateljev mladine v okviru društva na Senovem in ZPM Krško. Vsekakor misli, da je ta organizacija tisto človekoljubno združenje dobre/mislečih ljudi, ki dela družbo otrokom in ki zanje lepo skrbi na različne načine. Očitno je bila med tistimi, ki so v začetku 90. let vztrajali v ZPM in se gnali za to, da ZPM ostane dejavna in da tudi v novi dobi ne deli otrok na črne in rdeče.
Prostovoljstvu, kakršno jo povezuje z ZPM, je nekako zavezana domala vse življenje. Pro-stovljno je delala v sindikatu v osnovni šoli na Senovem, kar jo je privedlo tudi kot delegatko na kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. “Prostovoljno smo delali od nekdaj. Dela zastonj je bilo v družbi veliko povsod, tudi v učiteljskem poklicu, ”pravi o vključevanju v različne dejavnosti.
Kako živijo in životarijo ljudje in zlasti to, da živijo na svetu
srecm in manj srečni otroci, je lahko temeljito spoznala v šolstvu, ki ji je rezalo kruh od prvega do zadnjega dne zaposlitve, in sicer v osnovni šoli na Senovem, v kateri je nekoč tudi sama gulila šolske klopi. Po končani osnovni šoli in opravljenem učiteljišču je tu učila 2. in 3. razred in pozneje na višji stopnji nekaj predmetov, ob delu pa je študirala na pedagoški akademiji in pridobila višjo izobrazbo. Po 16 letih poučevanja je postala ravnateljica in bila tako vodja kolektiva skoraj celih dvajset let. La ni, že po upokojitvi, je bila na lem, da spet postane prva dama kolektiva, vendar ne na šoli. Kandidirala je pri demokratih za županjo krške občine. Ni bila izvoljena. Ni iz pravega testa, saj je čustvena ženska v moškem svetu politike in očitno ne mara boja za oblast. Pri tem tudi zahteva, kot pravi pesnik, "da nismo le številke, smo ljudje”.
Če ljudstvu vlada taka politična ideja, ki ljudi maliči v številke, se taki misli demokrat odreče, in to prej, kot bi to postalo modno. Nekaj podobnega je ukrenila Olga Košir, ko je izstopila iz Zveze komunistov, kar so storili vsi člani osnovne šole. Ti s Senovega, v duši po malem knapi, so takrat vrnili partijsko knjižico, da bi simbolično podprli neuslišane stavkajoče rudarje na drugem koncu Jugoslavije in ker so bili ogorčeni nad divjanjem na Trgu nebeškega miru, saj so bili prepričani, da ljudje v rudniku in na Trgu trpijo zaradi partijske trde roke in da v takem primežu človek očitno ne pomeni ničesar.
Obravnavane srčne poteze Olge Košir temeljijo na Velikem Kamnu. V kraju s tem imenom je bila leta 1943 namreč rojena v družini z enajstimi otroki. Življenje v veliki družini ji je vsadilo v srce željo, da bi bila družina čimveč skupaj. Zato danes, kot pravi, zelo rada vidi, ko prihajajo domov z družinami njeni trije otroci: novinar, študent in profesorica. Zato ji je žal za vse otroke, katerih starši nimajo časa zanje in njihove velike pravljice. Taki otroci namreč pozneje nimajo časa za starše, in kar je najhujše, nemalokrat pozabijo celo nase.
MARTIN LUZAR
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Škofja Loka, Crnogrob, Jezersko, Preddvor
Na letošnji prvi izlet naročnikov Dolenjskega lista, seveda ste vabljeni tudi ostali, se bomo odpravili v soboto, 27. marca, ob 7. uri izpred novomeške avtobusne postaje. Naša prva postaja bo v Škofji loki, mestu, ki slovi po najbolj ohranjenem srednjeveškem jedru v Sloveniji. Obiskali bomo industrijski prodajalni Odejo in Kroj, nato pa pot nadaljevali do Crnogroba in si ogledali cerkev Marijinega oznanjenja, ki je eden najpomembnejših umetnostnih spomenikov v Sloveniji. Zapeljali se bomo še do Jezerskega, priljubljenega gorskega turističnega kraja, in izlet zaključili v Preddvoru, kjer ob manjšem umetnem jezeru stoji graščina Hrib, ki je preurejena v gostinski in hotelski objekt; tu bomo imeli tudi pozno kosilo. Prihod v Novo mesto bo okoli 20. ure.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 3.900 tolarjev in za ostale 4.300 tolarjev.
Za izlet je prostih samo še nekaj mest, zato se prijavite čimprej.
068/321- 115, 342-136
Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST!
in
MAN/SP
tuzLitična. agencija.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Čudežno ozdravljenje Anice Janežič-Mikec - Zavarovalnica denarja ne da - Motil ga je domači avto - Podgorka bi telefonirala, a ne ve zakaj so pogovori z mobiraglo dražji
Anica Janežič - Mikec z Mestnih njiv v Novem mestu je imela pred sedmimi leti precej zdravstvenih težav - bolele sojo mišice in sklepi, imela je težave s hrbtenico, jetri, črevesjem, ušesi, grlom, imela je zasluzeha dihala, stalno je kašljala, izpadali soji lasje, odpovedovala ji je žleza ščitnica, imela je aritmijo srca in visok krvni pritisk, bila je živčna in depresivna, bila pa je tudi precej debela. Potem seje vključila v program Shen Qui po metodi qi gong Kitajke Wang Oiping v Ljubljani in po. štirih mesecih je bila čisto zdrava pa tudi shujšala je za 11 kg. Zdaj se včasih udeleži kakšnega tret-maja v Shen Qi centru v Bršljinu in ugotavlja, da tudi tam dosegajo lepe rezultate. Anica napoveduje, da se bomo v naslednjem tisočletju zdravili in ohranjali zdravje, razvijali inteligenco, zavest in modrost le še s to naravno metodo in nič več s tabletami in
(-------------------------"'t
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če ivr.s kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluh -nili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (0611)323-606 vas čakamo vsak četrtek med IS. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
N-	Z
injekcijami.
Tomo Markušič iz Brežic je lani v soboto, 14. septembra, pustil avto na enem izmed parkirišč in je šele zvečer doma opazil, da je avto poškodovan. Ker ga ima pri zavarovalnici Triglav Krško zavarovanega tudi za poškodbe na parkirišču, je že naslednji dan dopoldne poklical cenilca, ki mu je povedal, da potrebuje tudi policijski zapisnik. Policisti so zapisnik naredili naknadno, a se je pri izplačilu škode vseeno zataknilo. Kljub večkratnemu osebnemu obisku na zavarovalnici so mu z različnimi izgovori izplačilo škode trikrat zavrnili, pomagale niso niti pritožbe. Ker je treba za dodatno zavarovanje vozila za primer poškodb na parkirišču plačati precej dražje zavarovanje, se mu tak odnos zavarovalnice do oškodovanca ne zdi primeren.
Martin Škrinjar iz Semiča seje razburil zaradi serije odmevov na članek Hrvati dobesedno s peno na ustih. Razume, da imajo bralci zakonsko pravico izraziti svoje mnenje, a vse ima svoje meje. Meni, daje popolnoma jasno, kdo seje boril na čigavi strani, kdo so bili partizani in kdo domobranci, belogardisti četniki in ustaši. Župnik Pacek naj se raje posveti vernikom in svoje duhovniškemu poslanstvu, prav tako pa naj se umirijo tudi tisti, ki pišejo zanj.
Franci iz Novega mesta je bil med obiskom novomeških občinskih svetnikov v Revozu, ko je varnostnik, ne da bi trenil z očesom, na parkirišče spustil svetnike z audiji, opli in drugimi ne Renaultovimi avtomobili, le svetnika v Revozu sestavljeni katrcije ustavil in preverjal, če tudi on spada tja, kamor se je namenil.
Zlatko Poredoš si je v eni izmed novomeških trgovin izbral keramične ploščice po ceni 2600 tolar-
12 LET NAJVIŠJA KAZEN
KRŠKO - 12 let zapora je bila lani najvišja kazen, izrečena na okrožnem sodišču v Krškem. Šlo je za umor, sodba pa še ni pravnomočna. Sicer pa v Posavju naraščajo kazniva dejanja zoper življenje in telo, dejanja, povezana s proizvodnjo in prometom z mamili, in s področja prometa. Skrb vzbujajoča je tudi mladoletniška kriminaliteta, ki se kaže tako v ponarejanju listin kot v medsebojnih fizičnih obračunavanjih.
jev za kvadratni meter, ki pa jih niso imeli dovolj na zalogi. Ko so ploščice dobili, so ceno dvignili preko 7000 tolarjev. Zlatko si je seveda premislil in po ploščice odšel v drugo trgovino, saj je bila prav prejšnja nizka cena odločilna pri izbiri, ne more pa razumeti, kako se lahko trgovci obnašajo tako neposlovno. Poklicali smo v navedeno trgovino, kjer so nam povedali, da se večkrat zgodi, da se cene različnih pošiljk istega artikla večkrat bistveno razlikujejo in v takem primeru sami ne morejo veliko pomagati.
Bralka z Gorjancev nima telefona in nam je kar pisala. Piše, da živi sama in da zaradi tega nujno potrebuje telefon. Zanimala jo je mobiragla, vendar jo moti cena pogovorov, ki po njenem za minuto znaša 130 tolarjev, medtem na televiziji reklamirajo, da stane minuta pogovora 8 tolarjev. Zanima jo zakaj taka razlika. Pri Mobitelu so nam pojasnili, da je mobiragla eden izmed prenosnih telefonov, za katerega se ne plačuje naročnina in so zaradi tega pogovori bistveno držaji. Bralko vabijo, naj se oglasi v enem izmed njihovih centrov, kjer ji bodo pomagali najti njenim potrebam najugodnejšo rešitev.	1.	V.
VELIKI NERAJEC - Ko se je Katarina Štajdohar pred 51 leti primožila iz Malega v sosednji Veliki Nerajec.je imela v svoji bali tudi kolovrat, ki ji ga je naredil oče. Predenje lanu, konoplje in
OTROK NAŠEL BOMBO
BREŽICE - V nedeljo, 14. marca, popoldne je 10-letni Sandi K. z Bizeljskega v jarku ob cesti blizu stanovanjske hiše Brezovica na Bizeljskem št. 8 našel ročno bombo M75 z eksplozivnim polnjenjem in brez detonatorja. Oče najditelja je bombo izročil policistoma.
SPET PONAREJEN DENAR
NOVO MESTO - Prejšnji torek je nekdo na bencinskem servisu Petrol v Novem mestu vnovčil ponarejen bankovec za 10 tisoč tolarjev s serijsko številko AA0591487. Ponaredek so odkrili delavci Agencije za plačilni promet, ko so šteli dnevni izkupiček. Policisti so ponarejeni bankovec zasegli.
POŠKODOVANA MOTORISTA
KRŠKO - 28-letni Matjaž Kranjčevič iz Krškega se je v nedeljo, 14. marca, z motornim kolesom yama-ha 600R peljal od Krškega proti Zdolam, za njim pa je sedela 26-let-na Marisa Kozole iz okolice Krškega. Pred Pleterjem hitrosti v ostrem ovinku ni zmanjšal, zato motorja ni mogel obvladati in je zapeljal na drugi pas v trenutku, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljal 63-letni Daniel Novak iz Kremena. Ta se je umikal, a trčenja ni mogel preprečiti. Motorje nato zapeljal po gozdnem pobočju in pristal v drevesu. Oba motorista, ki sta bila brez čelad, sta bila hudo poškodovana.
TREŠČIL V AVTO IN V ZGRADBO
HRASTJE - V ponedeljk, 15. marca, je v Hrastju na lokalni cesti Mokro Polje - Tolsti vrh prišlo do hujše prometne nesreče, v kateri se je huje poškodoval 49-letni V. L. iz Cerovega Loga. Do nesreče je prišlo, ko je 25-letni L. R iz Kotov s tovornjakom peljal po levi strani cestišča. Tedaj je iz Orehovice pripeljal na križišče V. L., kije zavijal proti Mokremu Polju. L. R. je najprej treščil v prednji del vozila L. R., po trčenju pa je zapeljal na nasip in se po nekaj metrih zaletel še .v gospodarsko poslopje.
ROMOM POBRALI OROŽJE
OTOČEC - V ponedeljek,
15.	marca, so domačini okoli 20. ure obvestili policiste, da se iz romskega naselja na Otočcu sliši streljanje. Ko so policisti prišli v naselje so opazili avtomobila, ki sta naselje zapuščala. Najprej so obema voznikoma ponudili alkotest - pri 44-letnem 1). K. iz Otočca so namerili 1,54 promila, medtem ko je 40-letni B. K. iz Otočca preizkus odklonil. Pri pregledu so v avtomobilu na zadnjem sedežu našli vojaško polavtomatsko puško, nabojnik in naboje. Orožje so jima zasegli in ju odpeljali s seboj, saj so sumili, da bi sicer spet sedla za volan.
Dolenjski list skozi 50 let
17. februarja 2000 bo minilo pol stoletja, odkar izhaja Dolenjski list. Do slovesne počastitve tega jubileja bomo povzeli nekaj novinarskih drobcev iz vseh dozdajšnjih letnikov, in sicer iz številk, ki si bodo datumsko najbolj blizu.
ovčje volne na kolovratih ter tkanje na statvah je bilo v tistih časih po belokranjskih vaseh še razširjeno, saj je bilo priložnosti za zaslužek v letih po vojni v Beli krajini kaj malo.
“Tudi po osem nas je v zimskih večerih hkrati gonilo kolovrate, fantje, ki so nam prišli delat družbo, pa so samo kartali,” se spomi-
LE ŠE SPOMINKI - Katarina Štajdohar potrebuje za izdelavo vsakega svitka vsaj eno popoldne, vsak zase pa je unikat.
nja Štajdoharjeva. Ko seje poročila, ni več hodila na prejo, pač pa sta s taščo v zimskih večerih sami predli ob krušni peči. Štajdohar-jevi so sami pridelali lan in konopljo, opravili vse postopke predelave in tudi tkali. Poleg platna, ki so ga doma porabili za rjuhe, brisače, otroške srajčke ter hlačke, je namreč po naročilu tkala se
za dve družini.
Statve so pri Štajdoharjevih že zdavnaj obstale, kolovrat, na katerem je predla ovčjo volno, pa je j Katarina vrtela še lansko jesen. A pozimi jo je doletela huda nesreča, saj je po operaciji ostala brez j ene noge in pri kolovratu ne more več delati. Kljub temu ni obsede- \ la brez dela. Dela namreč svitke, ki so danes zgolj spominčki, nekdaj pa so bili nepogrešljiv pripO" I moček za nošnje vode na glavi-"Takrat smo jih delali iz starih cunj, danes pa imam na voljo raznobarvne trakove,” pripove- | duje Katarina, ki je v vaškem informacijskem centru za krajinski park Lahinja velikokrat sprejela tudi turiste, jim predstavila ta lep del Bele krajine ter jim poleg svitkov ponudila doma posušeno sad- j je in slivovko.
M. BEZEK-JAKŠE
	(Dr ARS RAMOVŠ
	Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše.
	(061) 125 33 66
BREZ SALAMIADE NE GRE - Tako sta si dejala predsednik salama'' skega društva Bojan Kozmus (levo) in njegov brat Miran Kozmus (desriOb ki je letos zmagal med salamarji na 38. salamiadi v gostilni Vrtovšek
n
Sevnici. Komisija je sredi preteklega tedna ocenila 96 vzorcev salam m vzorcev klobas. Najboljših 10 salamarjev in prvi trije izdelovalci klobasi bodo udeležili 3. državnega tekmovanja, ki bo letos 10. aprila pri Badovinc na Jugorju. Precej najboljših salam s sevniškega tekmovanja bo mog°c poskusiti konec tedna tudi v Planici. Še vrstni red. Salamarji: 1. -	...
Kozmus (Sevnica), 2. Jože Hotko (Globoko), 3. Davorin Rangus mesto), 4. Bojan Kozmus (Sevnica), 5. Cveto Jeler (Senovo), 6. A«*? Munih (Novo mesto), 7. Rezika Šekoranja (Bizeljsko), 8. Marta Teto* (Sevnica), 9. Golub Ivankovič (Brežice), 10. Stane Krnc ml. (Sevnici' Klobase: 1. Mojca Kozmus (Sevnica). 2. Golub Ivankovič (Brežice), 3- D-vorin Rangus (Novo mesto).
Dolenfslci
21. marca 1952
Pred volitvami delavskih svetov
Volitve v delavske svete so nov in pomemben korak v utrditvi delavske oblasti in upravljanje vseh proizvodnih sredstev. Pri' prave nanje so letos še posebno skrbne, predvsem pa veliko živahnejše kot so bile lani. Že razpisano šestmesečno tekmovanje na čast delavskega upravljanja je razgibalo vse sindikalne podružnice tudi v naših krajih. Na terenu so razni seminarji, ki bodo poglobili razumevanje in pomen bližnjih volitev-vzgojili pa bodo tudi vrsto delavcev v sposobne organizatorje-
Za učitelje z dvojnim obrazom v šoli ni prostora
Odlok ljudske oblasti, da se odstrani verouk iz šol, je nalete) tudi med prosvetnimi delavci Dolenjske na odobravanje. Dabj sc o vsem tem, predvsem pa o žalostnih primerih, da ponekod v okraju vzgojitelji mladine še kažejo dvojno lice državi10 staršem ter služijo ljudski oblasti, hkrati pa farovžem, odkrito pomenili, sta vodstvi obeh prosvetnih sindikalnih društev novomeškega okraja sklicali 10. marca skupno zborovanje Novem mestu in se na njem s članstvom temeljito pomenil1 ? teh vprašanjih. Konferenci, ki je dosegla svoj cilj, so prvič prl' sostvovale tudi dijakinje 4. letnika novomeškega učiteljišča-
Dve strogi, a pravični kazni
V sredo, 12. marca, sta se zagovarjali v Kočevju pred senatom okrožnega sodišča dve mladi zločinki, 21-letna T. J. (objtPP Ijena sta ime in priimek, op. ur.) zaradi umora 75-lctne M. M - * 23-letna .S. Š. zaradi poneverbe 766.830 din. Morilka je bila obsojena na dosmrtni «trnoi *nnnr in trninn i-zanhfi flržavli;lllSKin
S
smrtni strogi Zapor in trajno izgubo državljanssu ravic. Smrtne kazni jo je rešila le njena mladost in nosečnost-
./I U V IV. Ulili illv IMU.III j W J V I VJIIII IV lij V I lil 111 IUUV/U Vlil 11VUV *
3. Š. je bila (kot piše v razsodbi) za skrajno zločinski odnos d ^ ljudskega premoženja obsojena na dosmrtni strogi zapor in traj no izgubo državljanskih pravic. Tudi pri njej je sodišče upoštevalo mladost in nosečnost.
Odločen hoj jetiki
Kdor ima čut do skupnosti, ljubezen do bližnjega in kdor 1)°' bi svoje otroke, bo prav gotovo prišel k rentgenskem slikanju-katerim hoče ljudska oblast ugotoviti pljučne bolezni.
Iz naših krajev Vratno pri Šentjerneju. Pred dnevi sta imela tov. dr. Saje id tov. Marinč predavanje v okviru Ljudske univerze. Prvi je g? voril o negi, prehrani in bolezni dojenčka, drugi pa o sadjarsk1 zadevah.