LETO XVIII AVGUST 1969 Cena 0,20 din IV. redna se/a DS V navzočnosti 20 članov je imel DS »Induplati« Jarše dne, 25. julija svojo IV. redno sejo. Predsednik DS tov. Brane Zupan je pozdravil navzoče, ugotovil sklepčnost in prebral dnevni red, na katerega ni bilo pripomb. Dnevni red: Polletni obračun, pravilnik o DS, razno. Polletni obračun za leto 1969 je Podal šef računovodskega sektorja, tovarišica Francka Marinšek. Pri obravnavanju polletnega obračuna so bili prvenstveno obrazloženi predpisi, ki urejajo sestavljanje in predložitev poslovnega uspeha. Pri tem je bilo poudarjeno, da se posamezni izdatki po novih predpisih različno pokrivajo. Treba je predvsem navesti izdatke za regrese, štipendije in investicijsko vzdrževanje. Poleg tega je bilo obrazloženo, da se zaradi prehoda na obračun po fakturirani realizaciji v tem obdobju tudi likvidirajo oz. upoštevajo podatki o neplačani realizaciji in stroških iz preteklega leta. Pri izkazanem ostanku dohodka v znesku 434 330,71 din je potrebno poudariti, da bo ta ostanek moral prvenstveno služiti za pokritje regresov, za malice in kosila, ki so že izplačani na račun tekoče porabe sredstev sklada skupne porabe. Ti izdatki znašajo za I. Polletje 121 528,75 din. Če primerjamo ostanek dohodka z istim obdobjem preteklega leta, ugotavljamo, da je ostanek znatno nižji zaradi pokritja fiksnih stroškov, ki so se zadrževali v zalogah nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov. Na račun dohodka I. polletja je bilo namreč pokritih kar 1 660 999,25 din teh stroškov. Ostanek v znesku 300 000,00 din pa bo še potrebno pokriti iz dohodka II. polletja letošnjega leta. Nadalje je bilo obrazloženo in Podano podrobno poročilo o stanju sredstev, s katerimi podjetje razpolaga. Pri tem je bilo poudarjeno, da terjatve kupcev stalno naraščajo, Predvsem pa rastejo terjatve stare nad 60 dni. Potrebno bo to stanje hitro izboljšati, ker sicer podjetje ne bo v stanju poravnavati svoje obveznosti. Kot kupci reprodukcijskega materiala smo v težkem položaju, ker moramo dobave plačevati v 8 do 20 dneh, nekatere, predvsem iz uvoza pa vnaprej. Nujno je tudi znižati zaloge gotovega blaga, ker so skoraj za 100% nad predvidenim normativom. Po podanem polletnem obračunu se je v diskusiji oglasil tov. Edi Rojc z vprašanjema: Kako bomo znižali obstoječe zaloge gotovih izdelkov in kakšen promet je imela industrijska prodajalna »Bala« v Ljubljani, glede na naše izdelke v preteklem letu, ter kakšni plačniki so? Na obe vprašanji je odgovoril šef računovodskega sektorja: »Znižanje obstoječih zalog gotovih izdelkov je v glavnem naloga komercialnega sektorja. Treba bo podvzeti temeljito akcijo, da ne bodo zaloge ostale na isti višini. Industrijska prodajalna ,Bala‘ je imela v preteklem letu z našimi izdelki za ca. 200 milijonov S din prometa. Blago, katerega prevzamejo pri nas, plačajo v 30 dneh.« Ker ni bilo več nobenih vprašanj v zvezi s podanim polletnim obračunom, so člani DS enoglasno potrdili polletni obračun za leto 1969, kot ga je podala tov. Francka Marinšek, šef računovodskega sektorja. Pod drugo točko dnevnega reda, pravilnik o OD, je tov. ing. Janko Ukmar povedal sledeče: Vsak član kolektiva je prejel 1 izvod rang liste in ocene delovnih mest po posameznih obratih in sektorjih. Prav tako je bila lista izobešena po posameznih ekonomskih enotah. Končni predlog rang list in ocene delovnih mest, je rezultat dela komisije za OD z dne 16. in 17. julija 1969, z ozirom na prejete pritožbe. Skupno je bilo prejetih 57 pritožb, od katerih je bilo pozitivno rešenih 16. Na DS so naslovile pritožbo glede ocenitve delovnih mest delavke iz adjustirne. Predhodno so že naredile Novo vratarnico in trgovino bomo povezali z energetskimi kanali pritožbo na Komisijo za OD, ki pa jo je rešila negativno. Tovariš ing. Jože Klešnik je obrazložil navzočim, da je bil predlog šefa komercialnega sektorja, da se delo v skladišču gotovega blaga drugače organizira. V prejšnjem pravilniku je bilo samo eno delovno mesto in sicer »delavec v skladišču gotovega blaga«. V sedanjem pravilniku pa je novost v tem, da sta uvedeni še dve novi delovni mesti »prevzem blaga iz adjustirne« in »priprava blaga za odpremo«. Obe novi delovni mesti sta ovrednoteni z 330 točkami, tj. 30 točk več kot adju-stiranje in se delavke v adjustirni verjetno boje, da bi bile vse delavke v skladišču gotovega blaga ocenjene s številom točk na teh delovnih mestih. Vendar je DS potrdil stališča SK OD, ki precizirajo razporeditve delavcev na delovna mesta in osebne ocenitve. Pismeni odgovor bo dal delavkam v adjustirni šef organizacijsko splošnega sektorja. Tovariš Edi Rojc pripominja, da je delovno mesto »kovač« prenizko IV. redna seja Delavskega sveta ocenjeno in da bi morali upoštevati, da je delavec, ki dela na tem delovnem mestu, dolgoletni član našega kolektiva in zelo marljiv delavec. Prav tako tov. Rojc ni bil zadovoljen z razmerjem med najnižjimi in najvišjimi OD. Odgovoril mu je tov. Ukmar, da smo se za tako razmerje odločili iz določenih vzrokov. Kot je vsem znano, smo že imeli težave s kadri in to prav iz razloga, ker strokovna delovna mesta niso bila primemo stimulirana. Na drugi strani pa so bila pri analitični oceni delovnih, mest višje stimulirana nižja delovna mesta kot pa strokovna. Tovariš Viki Pogačar je posredoval DS mnenje delavcev oddelka za vzdrževanje in sicer, da so nekatera delovna mesta v tem oddelku prenizko ocenjena. Direktor podjetja mu je odgovoril, da je bil dan razpis za mojstre v tkalnici, toda nihče iz oddelka za vzdrževanje se na razpis ni javil, čeprav je bil namen razpisa, da bi zaposlili na teh delovnih mestih ljudi iz vzdrževanja. Slišati je bilo celo izjave, da se boje dela na delovnem mestu »mojster v tkalnici«. Po tej diskusiji so člani DS sprejeli Pravilnik o delitvi OD, z veljavnostjo 1. september 1969. V nadaljevanju objavljamo važnejše skleipe, katere je sprejel DS na svoji IV. redni seji dne 25. julija letos. Tovarišici Ivanki Smrdelj plača podjetje 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču, koristila pa bo svoj redni letni dopust. Da se našim šoferjem za njihov praznik izplača nagrada v višini 1 dnevnice na osebo. Tovarišu Pučko Jožetu, zaposlenem na delovnem mestu »metalizi-ranje in flockanje tkanin« in tkalki Ani Šarc se odobri 30 odnosno 21 dni izrednega neplačanega dopusta. Potrdi se pogodba o prevzemu osnovnih sredstev in drobnega inventarja od INVESTE, podjetja za ekonomske usluge, Ljubljana, Ciril-Metodov trg 1, za poslovno enoto Modna hiša Osijek, v vrednosti 331 098,70 din. Potrdi se sklep, da se sredstva dajo kot posojilo Poslovnemu združenju proizvajalcev tekstila in konfekcije Modna hiša Ljubljana pod pogoji, ki so navedeni v pogodbi. Kolektivni dopust - čas remonta Tovariš Kašnih daje navodila za na daljnje delo Težko je bilo narediti posnetek pri peščenem filtru V mehanični delavnici izdelujejo nove strojne dele in hite z delom, kajti v ponedeljek 4. avgusta zjutraj je moralo biti vse nared. Tudi v elektrodelavnicah ni nič drugače, eni pregledujejo in popravljajo električne instalacije, drugi pa čistijo elektromotorje, katerih pri nas ni ravno malo. V kotlarni čistijo strojno opremo, zamenjujejo stare parovodne vode in remontirajo odstranjevalec pepela. V škrobilnici so očistili sušilne komore in zamenjali, kar je bilo starega, z novim. V kleti barvarne pa so čistili fil-trirne naprave za trdo vodo, prostore, v sami barvami pa so prebelili in prepleskali stroje. Tudi v predilnici so remontirali stroje in zamenjali izrabljene dele z novimi. Vsako leto v zadnjem tednu julija ali začetku avgusta imamo pri nas že kar po tradiciji takoimenovani »kolektivni dopust«. Veliko je takih, ki ta teden preživijo ob morju, rekah ali v planinah, dosti pa jih ostane doma in opravijo delo, katerega odlagajo vse leto. Prav v teh vročih dneh razen obratov ki delajo, kot so tkalnica s pripravljalnico, je v ostalih oddelkih živo. Obratni ključavničarji, električarji, mizarji, zidarji, vsi so zaposleni čez glavo. Stroje, katere je med obratovanjem težko zaustaviti vsled manjših popravil in pregledov, so v času kolektivnega dopusta (kar imenujemo v obratu za vzdrževanje »remont«) glavna skrb, da se strojni deli razstavijo, po potrebi zamenjajo, popravijo, očistijo in prepleskajo. Obratna električarja zatopljena v delo Kolektivni dopust Zidarji in dvoriščni delavci pa so izkopali jaške od predilnice do nove vratarnice in do prostorov tehnične službe, v katere bodo položeni električni telefonski in parni vodi. Tako delo, kot se je opravljalo v teh vročih dneh, je odgovorno, saj od kvalitete vloženega dela zavisi sposobnost obratovanja. Vendar pa vse to delo ne bi moglo biti kvalitetno, če se ne bi odvijalo po že naprej določenem programu dela. Pri vsem tem velikem delu sodeluje nabavni oddelek, skladišče pomožnega materiala, orodjarna, delavnice, profesionalni kader, pa vse do čistilk. Četrtega avgusta, ko se bodo sodelavci vrnili s kolektivnega dopusta, bodo zopet zaropotali stroji. Spočiti, polni elana bodo proizvajalci stregli strojem skozi leto. Vendar s. tem remont ni končan, popisali bomo, kaj se je vse popravilo, koliko je bilo porabljenega materiala in vnesli ostale podatke v kartone, s katerih je razvidno, kaj in kolikokrat se pokvari. Skušali bomo take okvare odstraniti, da bo delo potekalo nemoteno. Proizvodnja in kvaliteta V JUNIJU Vsi proizvodni obrati so v mesecu juniju obratovali normalno, z ozirom na razpoložljive kapacitete. Oskrba s surovinami in pomožnim izdelavnim materialom je bila v glavnem zadovoljiva. Primanjkovalo je le Nm 34/1, katera se uporablja za Nm 34/6 za izdelovanje jadrovine. Vsled pomanjkanja Nm 34/1 je imela tkalnica precej zastojev. Vzrok pomanjkanja te preje je bil v tem, ker predilnica Tržič zaradi napake v proizvodnji ni bila v stanju izdelati odgovarjajočo številko preje in smo zaradi tega zavračali dobavljene količine preje. Zaradi pomanjkanja te preje je imela delen izpad v proizvodnji tudi sukančarna. Oplemenitil-nica, tiskarna in konfekcija so obratovali brez bistvenih zastojev. Izpolnitev mesečnih planov in primerjava z junijem 1968 po posameznih obratih je naslednja: Predilnica: predenje Plan junij 1969 •/. 111,6 Index junij 1968 •/. 116,5 sukanje 92,5 87,9 Tkalnica 000 votkov 87,3 81,4 Oplemenit.: tm 104,1 94,3 Tiskarna: tm — 138,2 bm — 65,1 Konfekcija PLC 75,6 105,7 Tkalnica je obratovala že zmanjšanimi kapacitetami zaradi demon taže mehaničnih statev v spodnji tkalnici. Montaža novih avtomatskih statev bo izvršena v teku meseca julija. Tako bo tkalnica pričela obratovati s predvideno polno kapaciteto šele v mesecu avgustu. Tudi v nabavnem oddelku so imeli v času remonta obilo dela Janez, le dobro očisti škrobilni stroj Kvaliteta izdelanih surovin in adjustiranih tkanin je bila nekoliko boljša kakor v mesecu maju, vendar pa z doseženo kvaliteto ne moremo biti zadovoljni. Dosežena kvaliteta je naslednja: Surove tkanine: I. vrsta: II. vrsta: III. vrsta: makulatura: Adjustirane I. vrsta: II. vrsta: III. vrsta: makulatura: 87,45 °/o 7,40 ”/o 3,33 %> 1,82 °/o tkanine: 87,64 «/o 7.29 o/o 3.30 »/o 1,77 °/o Kvaliteta surovih tkanin je bila v vseh grupah izdelkov boljša kakor v mesecu maju, razen v čistih bombažnih tkaninah. V tej grupi je padla I. vrsta od 84,61 %> na 79,39 °/o, kar je najslabše od vseh vrst tkanin, katere izdelujemo. Krivda padcu kvalitete v tej grupi ni v kvaliteti materiala, ampak v slabi pripravi (osnove, predvsem pa votka) in slabem delu v tkalnici. Slabe menjave in nepravilno delovanje notranjih in zunanjih Škarij. Nujno je, da se pripravi materiala za to grupo tkanin in sami izdelavi posveti več pozornosti, da se odstranijo subjektivne napake in s tem izboljša kvaliteto izdelkov v tej grupi. Staro zamenjujemo z novim Sindikati ne morejo podpirati idej o razširjanju privatne zdravniške prakse Delovne organizacije, člani sindikata, občinski sindikalni sveti, organizacije strokovnih sindikatov in tudi zdravstveni delavci zahtevajo, da se slovenski sindikati opredelijo proti nekaterim zahtevam in predlogom za razširitev privatne zdravniške prakse in proti najnovejšim idejam, naj bi se v okviru zdravstvene službe kot redna oblika zdravstvene pomoči in zdravstvenih storitev odprle ambulante za samoplačnike. Sindikati so bili v svojem dosedanjem prizadevanju za napredek zdrastvene službe in za njeno sodobnejšo organizacijo ter zlasti za učinkovitejše zdravstveno varstvo delovnih ljudi zelo odločni v svojih stališčih in prav tako v svojih ukrepih. Napredek v zdravstvenem varstvu slovenskega prebivalstva je najtesneje povezan z napredkom in sodobnejšo organizacijo zdravstvene službe kot družbene dejavnosti. Sindikati so se pri tem zavzemali in se bodo tudi v bodoče dosledno usmerjali v svojih zahtevah za tako zdravstveno varstvo, ki naj bi bilo zagotovljeno in enako dostopno vsem zavarovancem ne glede na njihov socialni položaj in gmotne razmere. Varstvo zdravja in delovnih sposobnosti prebivalstva ni mogoče in se ne sme povezovati v odvisnost od možnosti posameznika in o dostopnosti zdravstvene službe. Politiko zdravstvenega varstva delovnih ljudi moramo razvijati in jo lahko razvijamo le v okviru zdravstvenega zavarovanja kot solidarne oblike zagotavljanja enakih možnosti vsem občanom za uporabo zdravstvenih storitev. To pa bo mogoče le ob sistematičnem razvijanju take zdravstvene službe, ki bo dostopna vsem — od svojih osnovnih oblik do najvišjih specializiranih zavodov. Sindikati tudi ne morejo dati podpore idejam, ki bi lahko pomenile zapi-rarije možnosti, da vsak občan lahko uporabi in zahteva pomoč najbolj priznanih in uglednih zdravstvenih strokovnjakov. Ne samo s stališča naših družbenih odnosov, ki zlasti na področju zdravstvenega varstva zahtevajo odpravljanje socialnih neenakosti, mar- Stikalni instrumenti pri domači H. C. so med remontom počivali več tudi s stališča sodobne medicinske znanosti in vseh dognanj o organizaciji zdravstvene službe, je nujno treba razvoj naše zdravstvene službe usmerjati v njeno nujno funkcionalno povezanost in sodelovanje. Nikakor pa je ne bi smeli razbijati z raznimi oblikami, ki delujejo proti njeni integraciji. Sindikati odločno nasprotujemo vsaki obliki legaliziranja prakse, ki bi dejansko pomenila privatno prakso ob izkoriščanju družbenih sredstev, ki so vložena v zdravstveno mrežo in njene kadre, pa naj bi taka praksa služila posameznim zdravstvenim delavcem ali pa samo določenim kategorijam državljanov. O teh vprašanjih so slovenski sindikati že zavzeli svoja stališča tako ob uveljavljanju nove zakonodaje o organizaciji zdravstvene službe kot tudi ob razpravah o bodočem razvoju zdravstvenega zavarovanja. Jeseni, ko se bodo nadaljevale razprave o ureditvi zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in o položaju ter perspektivi zdravstvene službe pri nas, bodo republiški sindikalni forumi ponovno obravnavali omenjene zahteve sindikalnih in drugih organizacij. Pri vseh odgovornih činite-ljih se bodo odločno zavzeli proti vsaki zamisli, ki bi pomenila družbenopolitično, socialno in etično nesprejemljive oblike uveljavljanja zdravstvenega varstva. Prodaja V MESECU JUNIJU Plan prodaje tudi v mesecu juniju letos ni bil polno dosežen, ampak le 78 “/o. S tem rezultatom ne moremo biti zadovoljni, četudi je bila prodaja za 17,2 o/0 višja kot v istem mesecu lanskega leta. Ob pregledu izvršenih dobav lahko ugotovimo, da je trgovska mreža v celoti slabša kot prejšnja leta, kar ima na naš prodajni plan velik vpliv. Nasprotno pa ugotavljamo, da je bila pojačana prodaja artiklov za opremo hotelskih in gostinskih objektov. Doba združevanja trgovskih podjetij, ki je za njih pozitivna, se za proizvajalce kot smo mi negativno odraža. Pri združitvah se namreč zaloge dveh ali treh podjetij ob koncentraciji teh zmanjšujejo in je vsled tega odvzem od proizvajalcev manjši. Ta proces se ne bi smel negativno odražati v maloprodajni mreži, če bi konzumen ti imeli Več finančnih sredstev. Makulaturnega blaga je bilo v mesecu juniju 16 135 tm, kar je vsekakor zelo velika količina. Varstvo pri delu v prvem polletju 19C9 V obdobju prvih šestih mesecev letos smo imeli v podjetju 27 nezgod pri delu, kar je za 3 več kot lani v tem času. Od skupnega števila jih je bilo 8 na poti na delo ali z dela. Vse nezgode so imele za posledico 594 dni bolniškega staleža. (V celem lanskem letu samo 639 dni staleža). Porast je občuten, vzrok pa je v tem, da je bilo od skupaj 27 nezgod — 8 nesreč na poti v službo ali iz službe, ki so imele za posledico kar 311 dni bolniškega staleža. To pomeni, da je v povprečju vsaka nesreča na poti zahtevala več kot mesec dni zdravljenja. Od vseh nezgod je bilo 7 težjih (zlom, opekline, poškodbe oči, pretres možganov, ipd.), ostale pa so bile lažje. Poškodovanci so bili iz naslednjih obratov: tkalnica 13 poškodovanih, oplemenitilnica 5 poškodovanih, vzdrževalni obrati 5 poškodovanih, konfekcija 2 poškodovana, menza 2 poškodovana. Ce nadalje analiziramo, na katerih delih telesa so poškodbe nastale, dobimo sledeči pregled: na rokah 11 poškodb, na nogah 9 poškodb, na obrazu 2 poškodbi, na hrbtenici 2 poškodbi, trebuh 2 poškodbi, oko 1 poškodba. Vidimo torej, da je tako kot že leta nazaj največ poškodb na rokah (predvsem na prstih) nekaj manj pa na nogah. Pri pregledu nezgod po mesecih je opaziti, da jih je bilo največ v začetku leta, predvsem zaradi slabih poti, medtem ko v juniju ni bilo nobene. Vzroki so najbrž v tem, da je v tem času veliko ljudi na do-ppstu, da je doma dosti dela, pred- vsem na polju (zato ljudje nočejo v bolniški stalež) in da je v juniju spodnja tkalnica zelo malo obratovala. Zaradi navedenih podatkov in številk moramo upoštevati nekaj misli in navodil za varno delo v bodoče. — Na delovnih mestih in pri delih, kjer je uporaba osebnih zaščitnih sredstev določena in predpisana je dosledno uporabljati vse vrste teh sredstev (usnjene in gumijaste rokavice, vse vrste očal, ščitnike za obraz, predpasnike, škornje, ušesno vato, ipd.). — Na poti v službo in iz službe je treba upoštevati cestno prometne predpise. Prometna sredstva, zlasti kolesa pa vzdrževati v stanju, kakor to zahtevajo predpisi (luč spredaj, odbojno steklo zadaj, dobre zavore, ipd.). — Obvezno je potrebno javiti vsako okvaro ali pomanjkljivost na stroju ali napravi, ki bi bila lahko vzrok za nezgodo, svojemu nadrejenemu. — Vsako nezgodo je treba prijaviti v 24 urah od nastanka — varnostnemu delavcu. Pri prijavi je potrebno navesti priče, ki so nezgodo videle. — Vsako manjšo poškodbo (urez, praska, udarnina, ipd.) pa je treba prijaviti mojstru, da jo vpiše v knjigo nezgod. Varnostni delavec: Brane Zupan Pogled v adjustirno med kolektivnim dopustom Spremembe in dopolnitve statuta glede na določbe zakona o narodni obrambi Dne 19. februarja letos je izšel v Uradnem listu SFRJ Zakon o narodni obrambi, ki je pričel veljati osmi dan po objavi. Omenjeni zakon izhaja iz načela, da nima nihče pravice priznati ali podpisati kapitulacije oboroženih sil, da nima nihče pravice sprejeti ali priznati okupacije dežele ali njenega dela in skladno s tem uzakonja koncept vsesplošnega ljudskega odpora. Sedaj so vsi občani, delovne in druge organizacije aktivni organizatorji in izvrševalci nalog na področju narodne obrambe. Pri tem je omenjeni zakon določil, da temeljijo narodno obrambne priprave delovnih in drugih organizacij na načrtih in odločitvah pristojnih organov družbeno političnih skupnosti ter na lastnih načrtih in odločitvah. Vprašanje, ki si ga moramo ob tem zastaviti, je, kakšne naloge in obveznosti so z uve- ljavitvijo tega zakona nastopile za delovne organizacije na področju narodne obrambe. V zezi s pripravami na področju narodne obrambe sestavljajo delovne organizacije po 61. čl. omenjenega zakona svoje načrte za obrambo in sicer: 1. načrte za organizacijo dela, proizvodnje in storitev (vojni načrt) in s tem v zvezi zagotavljajo proizvodnjo, tehnično dokumentacijo, potrebna delovna sredstva in predmete dela ter strokovno usposabljajo svoje kadre za delo v vojni; 2. načrte za obrambo in zaščito svojih ljudi in sredstev (razvojni načrt) in s tem v zvezi ustanavljajo, opremljajo in poučujejo svoje enote teritorialne obrambe in civilne zaščite, zagotavljajo potrebna sredstva in opravljajo druge ukrepe za zaščito in reševanje pred vojnimi akcijami. Delovne organizacije morajo svoje načrte za obrambo prilagoditi občinskemu načrtu za obrambo. Skladno s tema načrtoma, ki jih morajo delovne organizacije sprejeti, nastopa zanje vrsta obveznosti: 1. ustanoviti morajo svoje enote civilne zaščite, in če je tako določeno v načrtu občine oz. širše družben o-politične skupnosti, tudi svoje enote teritorialne obrambe, poskrbeti morajo za njihovo opremo in pouk; 2. dolžne so seznaniti pristojne organe družbeno-političnih skupnosti s svojimi razvojnimi načrti in programi, ki imajo pomen za obrambo dežele in se tudi ravnati po njihovih zahtevah, glede zadovoljitve potreb narodne obrambe. — Pri tem je treba opozoriti na določbo, da so družbeno-politične skupnosti dolžne zagotoviti delovnim organizacijam sredstva, potrebna za izvrševanje Spremembe in dopolnitve statuta njihovih odločitev, kadar so z njimi delovnim organizacijam naložene obveznosti in naloge, ki presegajo meje njihovih lastnih priprav. Lastne priprave delovnih organizacij so priprave, ki so obsežene v njihovem razvojnem in vojnem načrtu in so v sorazmerju z njihovimi zmogljivostmi ter s proizvajalnimi, tehničnimi in drugimi možnostmi; 3. delovne organizacije skladno z omenjenim obsegom lastnih priprav ustanovijo tudi službe teritorialne obrambe, (alarmno službo); 4. Delovne organizacije so dolžne iz svojih sredstev preskrbeti za za-klonitev ljudi in materialnih dobrin v obstoječih objektih ter v ta namen zgraditi rovna in druga ustrezna zaklonišča, in prilagoditi primerne kletne prostore ter druge gradbene in naravne objekte. Pri tem morajo zaklonišča ustrezati določenim tehničnim normativom in biti redno vzdrževana v brezhibnem stanju; za mirovne potrebe jih je dovoljeno uporabljati tako, da so ob nevarnosti pravočasno nared za svoj namen; 5. Delovne organizacije poskrbijo za zatemnitev svojih objektov oz. stavb, ki jih uporabljajo; 6. Delovne organizacije maskirajo objekte, ki jim pripadajo. — Pri tem je treba opozoriti na to, da Občinska skupščina predpiše po zaslišanju pristojnih vojaških organov ukrepe in postopek maskiranja in določa objekte na območju občine, ki morajo biti maskirani; 7. Delovne organizacije zagotavljajo sredstva za radiacijsko, kemično in biološko zaščito in izvajajo ukrepe za kolektivno zaščito in reševanje svojih ljudi in premoženja. S tem smo navedli samo nekaj poglavitnih obveznosti, ki jih nalaga zakon o narodni obrambi delovnim organizacijam. Pri tem je treba po- sebej opozoriti na določbo 168. čl. tega zakona, ki določa, kaj morajo delovne organizacije finansirati v okviru svojih nalog na področju narodne obrambe. Na kratko lahko rečemo, da morajo po teh določbah finansirati vse, kar sodi v obseg njihovih lastnih priprav. Med posebnimi obveznostmi, ki jih zakon še nalaga delovnim organizacijam, naj omenimo določbo iz 1. odst. 65. čl., po kateri so delovne organizacije dolžne na zahtevo pristojnega organa izdelovati predvsem predmete oz. opravljati storitve, ki imajo poseben pomen za narodno obrambo in obveznosti, ki jih nalaga zakon delovnim organizacijam v svojem poglavju o ukrepih za varnost in zavarovanje tajnosti narodne obrambe. Delovne organizacije morajo v svojem splošnem aktu predpisati katere vrste za narodno obrambo pomembnih podatkov iz njihovega delovnega področja se štejejo za tajnost ter določiti ukrepe in postopek za njihovo zavarovanje. S tem smo se neposredno dotaknili tiste obveznosti, ki je po omenjenem zakonu za delovne organizacije trenutno najaktualnejša. Ta obveznost je vsebovana v določbi 60. čl. tega zakona. Po tej določbi morajo delovne organizacije v svojem statutu določiti delovno področje in odgovornost svojih organov v zvezi s pripravami na obrambo in za primer vojne, v statutu ali drugem splošnem aktu v skladu s statutom pa posebne dolžnosti in odgovornosti članov delovne skupnosti v zvezi s pripravami za obrambo in za primer vojne. V 180. čl. pa zakon določa, da morajo delovne organizacije v šestih mesecih od dneva njegove uveljavitve (tj. do 27. avgusta t. 1.) sprejeti akte iz omenjenega 60. čl. V tretjem odstavku istega člena pa zakon do- loča, da opravlja zadeve, ki so po njem v delovnem področju delovne organizacije, direktor, dokler delovna organizacija v statutu ali drugem splošnem aktu ne določi, katere med njimi bo opravljal kakšen drug njen organ. S tem v zvezi je moral delavski svet na svoji IV. redni seji dne 25. 7. 1969 sprejeti ustrezne spremembe in dopolnitve statuta, glede na omenjene določbe iz 60. čl. zakona o narodni obrambi. Te spremembe in dopolnitve statuta zadevajo načelne določbe iz uvodnega dela statuta, določbe pri pravicah in dolžnostih delavcev kot tudi pri medsebojnih delovnih odnosih (določbe, kdaj mora delavec delati dalj kot polni delovni čas), dalje določbe o pristojnosti organov upravljanja in sicer zbora delovnih ljudi in delavskega sveta, hkrati se pa s temi spremembami in dopolnitvami ustanavlja poseben organ za zadeve narodne obrambe, tj. štab za narodno obrambo. Če na kratko povzamemo vsebino teh sprememb in dopolnitev velja omeniti, da določajo pri pravicah in dolžnostih delavcev, da ima vsak član delovne skupnosti pravico in dolžnost sodelovati v civilni zaščiti in teritorialni obrambi, kot tudi, da se v primeru napada organizirano upre agresorju, dalje da določajo še dolžnost delavca, da dela dalj kot polni delovni čas tudi ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni za izvršitev nalog iz vojnega načrta delovne organizacije. Zbor delovnih ljudi in delavski svet obravnavata temeljna vprašanja organizacije in izvedbe priprav za narodno obrambo. Delavski svet poleg tega še sprejema razvojni načrt podjetja (tj. načrt za obrambo in zaščito ljudi in sredstev v podjetju) dalje sprejema program financiranja zadev narodne obrambe in odloča o združevanju sredstev za izvršitev nalog, ki so skupnega pomena (zlasti v okviru občine), ustanovi štab za narodno obrambo, imenuje in razrešuje njegove člane in upravitelja vojnega načrta, ustanavlja enote teritorialne obrambe, če je to določeno v načrtu občine, kot tudi enote civilne zaščite, skrbi za njihovo opremljanje, oborožitev in strokovni pouk in imenuje in razrešuje poveljnike teh enot ter zagotavlja izvedbo tehničnih in strokovnih opravil na področju narodne obrambe. V okviru teh pristojnosti delavskega sveta hočemo posebej poudariti ustanovitev novega organa — štaba za narodno obrambo. Ta organ bi se podrobno ukvarjal z vsemi zadevami narodne obrambe, potreben pa je še zlasti zato, da se zagotovi tajnost določenih podatkov in priprav podjetja na področju narodne obrambe, zlasti tajnost tako imenovanega vojnega načrta, tj. načrta za organizacijo dela, proizvodnje in storitev v vojni. Tajnost vojnega načrta je še posebej varovana s postavitvijo upravitelja vojnega načrta, tj. posebne zaupne osebe, ki bo hranila ta načrt hkrati z vso zaupno dokumentacijo, štaba za narodno obram- Vesna sušilnica z notranje strani med čiščenjem n n d A Ob letošnjem občinskem prazniku 27. juliju je bilo moč dobiti statistične podatke o gospodarskem in družbenem i gibanju v občini. Najzanimivejše podatke objavljamo v Konoplanu: Stanje zemljišč v občini Domžale v letu 1969 v ha ZŠ^P- Kategorije Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor Vsa površina 23 991 2061 19 452 1. Njive in vrtovi 5 882 1319 4 563 2. Sadovnjaki 435 — 435 3. Travniki 4 051 382 3 669 4. Pašniki 1 369 116 1 253 5. Trstičja in močvirja . . . 16 4 12 6. Gozdna zemljišča .... 9 422 159 9 263 7. Nerodovitna zemlja . . . 338 81 257 8. Javna zemljišča 2 478 1. Obdelovalna površina . . 10 368 1701 8 667 2. Kmetijska površina . . . 11 753 1821 9 932 Prebivalstvo po krajevnih skupnostih — stanje 31. III. 1969 Vsi Ženske Moški Gospo- Naseljene prebivalci dinjstva hiše Skupaj 30 733 16 107 14 626 8696 5517 1. Blagovica 616 327 289 146 127 2. Češnjice 113 58 55 32 27 3. Domžale 6 680 3 510 3 170 2131 1045 4. Dragomelj 495 260 235 139 101 5. Homec 849 429 420 262 187 6. Ihan 1 404 765 639 369 252 7. Jarše 1 401 744 657 429 237 8. Krašnja 630 337 293 157 127 9. Krtina 594 297 297 144 120 10. Lukovica 867 432 435 219 167 11. Mengeš 5 118 2 739 2 379 1417 898 12. Moravče 2 297 1 188 1 109 565 444 13. Peče 457 240 217 111 99 14. Preserje 880 491 389 289 136 15. Prevoje 758 391 367 219 143 16. Radomlje 1 070 546 524 297 172 17. Rafolče 317 162 155 70 61 18. Rova 332 165 167 85 64 19. Trojane 538 274 264 153 107 20. Velika vas 356 180 176 79 73 21. Vir 4 088 2139 1 949 1166 742 22. Vrhpolje 626 319 310 156 135 23. Zlato polje 247 117 130 61 53 Povprečno število zaposlenih po panogah' Spremembe in dopolnitve statuta bo. Glede pristojnosti štaba za narodno obrambo velja omeniti, da štab za narodno obrambo skrbi predvsem za hitro in učinkovito izvajanje obrambnih priprav v podjetju in ima pri tem sledeče glavne pristojnosti: 1. sprejema vojni načrt podjetja in predlaga delavskemu svetu razvojni načrt podjetja ter skrbi, da sta oba načrta v skladu z ustreznimi načrti družbeno-politične skupnosti (zlasti občine); 2. vodi in usklajuje konkretne obrambne priprave organizacij združenega dela (doslej tako imenovanih ekonomskih enot), enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite ter programira in organizira ustrezen strokovni pouk; 3. vsklajuje z občinskimi organi za narodno obrambo in organi za narodno obrambo drugih delovnih organizacij na območju občine organizacijska vprašanja, ki so skupnega pomena za narodno obrambo; 4. skrbi za izvedbo ukrepov pripravljenosti v primeru neposredne vojne nevarnosti in za izvedbo posebnih ukrepov v vojni; 5. razporeja delavce v enote teritorialne obrambe in enote civilne zaščite, obveznike delovnih obveznosti pa na konkretna delovna mesta; 6. organizira seznanjanje delavcev s konkretnimi dolžnostmi v primeru vojne; 7. predlaga delavskemu svetu in drugim organom upravljanja ustrezne ukrepe za razvoj in izboljšanje obrambnih priprav; 8. odgovarja za pravilno izbiro oseb za zaupna dela na obrambnih pripravah. Omenimo naj še to, da je direktor praviloma vodja štaba za narodno obrambo in da je upravitelj vojnega načrta obvezno član štaba za narodno obrambo. S tem smo nakazali bistveno problematiko, ki je nastala z uveljavitvijo zakona o narodni obrambi, hkrati pa tudi dovolj izčrpno razložili tiste spremembe in dopolnitve statuta, ki jih je sprejel DS v zvezi z omenjenima členoma 60 in 180 tega zakona. Posebej moramo še opozoriti na to, da se obravnavane spremembe in dopolnitve statuta nanašajo na področje, na katerega se razteza pravni učinek ustavnega amandmaja XV. in da jih je torej mogoče glede na določbe 4. čl. zakona o prenehanju veljavnosti določb zveznih zakonov sprejeti po poenostavljenem postopku, tj. s sklepom DS, da torej zanje ni treba izvesti celotnega postopka, po katerem se sicer sprejemajo spremembe in dopolnitve statuta oz. splošnih aktov podjetja. Na omenjeni seji se je DS odločil za ta poenostavljeni postopek in tako hkrati tudi ustanovil štab za narodno obrambo in imenoval vanj ustrezne ljudi. In go Paš 1965 1966 Skupaj 8475 8058 Gospodarstvo 7774 7386 Industrija 6191 5864 Kmetijstvo 564 500 Gozdarstvo 53 49 Promet 58 54 Trgovina 318 Gostinstvo 362 82 Obrt 377 362 Stanovanj, komunal, dej. 169 157 Negospodarstvo 701 672 Socialno-kulturna dejavnost 65 72 Šolstvo 316 310 Zdravstvo 98 98 Družbene in državne službe 222 192 Indeks 1967 10C0 1966 1967 1968 1968 1965 1966 1967 1965 8088 8142 95 100,4 100,7 96 7418 7436 95 100,4 100,2 96 5948 5892 95 101 99 95 443 520 89 87 117 92 51 46 92 104 90 87 74 73 93 137 99 126 320 377 101 118 123 78 67 110 95 86 363 324 96 100 89 86 141 137 93 90 97 81 670 706 96 100 105 101 76 115 111 106 151 177 319 309 98 103 97 98 100 109 100 102 109 111 175 173 86 91 99 87 1 Po podatkih personalne službe, brez gradbeništva. Število motornih vozil1 — stanje 31. XII. 1967 1968 Indeks 1968 1967 Skupaj . . 3914 4588 117 Mopedi . . 1513 2043 135 Motorna kolesa . . 351 322 92 Osebni avtomobili . . 1792 1931 108 Avtobusi . . 2 2 100 Tovorni avtomobili . . 133 162 122 Specialna vozila . . 11 11 100 Traktorji . . 48 52 108 Prikolice 1 Po podatkih republiškega sekretariata . . 64 za notranje zadeve. 65 102 Mizarjem je poznana maloserijska izdelava 'Zanimivosti Sovjetske napovedi Minister za civilno letalstvo SZ Evgenij Logi nov je izjavil, da bo Aeroflat leta 1970 lahko prepeljal 80 milijonov, 1975. leta 120 milijonov in leta 1980 že 200 milijonov potnikov. V petih do sedmih letih bodo na vseh glavnih progah letela letala z 250 sedeži. Lani je Aeroflot prepeljal več kot 54 milijonov potnikov in s tem znatno presegel planirano število. Na vseh letalskih prograh v ZDA so lani prepeljali 48 milijonov potnikov. Prihodnje leto Asuanski jez Asuanska električna centrala, ki je največji objekt za proizvodnjo električne energije na afriški celini, bo začela obratovati s polno zmogljivostjo leta 1970. Prvi generatorji medtem že delujejo. Končna zmogljivost elektrarne po dograditvi bo 2 100 000 kilovatov, letna proizvodnja pa 10 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je 2-krat več, kot znaša letna proizvodnja vseh ostalih egiptovskih elektrarn. Pozor — utripajoča modra luč! Že po prastari tradiciji so angleški prometni policisti neoboroženi in torej nezaščiteni. Povrh nosijo črne uniforme, v katerih so zlasti v deževnih nočeh na cestah izpostavljeni mnogim nevarnostim. Zato so jim sedaj oskrbeli nove čelade — na vrhu čelade pa je vgrajena modra utripajoča luč na baterijo. Čelada je zaradi tega sicer težja za 170 gramov — policaj pod njo pa je le precej bolj na varnem. Javno mnenje, ki že itak visoko ceni prijazne »bobbyje«, je novost sprejelo z odobravanjem. Obvestila IZ KADROVSKE SLUŽBE Vstopi : 1. Marjan Vrhovnik, tekst, tehnik, vstopil 1. 7. 1969, 2. dipl. ing. Janez Pezdir, tekstilni inženir, vstopil 16. 7. 1969, 3. dipl. ing. Milan Hočevar, strojni inženir, vstopil 1. 8. 1969. Izstopi : 1. Franc Ručigaj, električar, izstopil 28. 6. 1969, 2. Kristina Svetlin, tkalka, izstopila 19. 7. 1969, 3. Anton Stupar, del. v predilnici, izstopil 22. 7. 1969, 4. Valentin Mlakar, barvar, invalidsko upokojen dne 31. 7. 1969. Tine struži nov strojni del h o h t* : 1. Ana Kranjc, del. v oplemen., poročena Vodnik, 2. Katja Kolar, tekst, tehnik, poročena T a b e r n i k , 3. Karolina Čuš, tkalka, poročena B o 1 h a r. Zahvali Sodelavkam in sodelavcem se najlepše zahvaljujem za podarjeno cvetje pokojni Mariji Kvas. Hčerka Vera Kovačič Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, za poklonjeno cvetje in izraze sožalja. Franc Rebernik t IV. seja DS Kolektivni dopust — čas remonta Proizvodnja in kvaliteta v juniju Prodaja v mesecu juniju Sindikati ne morejo podpirati idej o razširjanju privatne zdravniške prakse Varstvo pri delu v prvem polletju 1969 Spremembe in dopolnitve statuta glede na določbe zakona o narodni obrambi Občina Domžale v številkah Obvestila iz kadrovske službe in zahvali Zanimivosti Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Jošo Gagel. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani