, ?ksa sicer »gredo iz mode«, toda med mladimi so še vedno priljubljeno prometno sredstvo. Ampak, mladi fantje in dekleta, pri vožnji je treba biti pazljiv. Upoštevati je treba prometne predpise! <-Jg) - Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 71 Vf*aQovitelji: občinske konference SZDL in-pn'ce» KranJ. Radovljica, Škofja Loka * n-žič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni e«nik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar n a SILO S O C I Kranj, petek, 10. 9. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Mladi iz Celovca po Jugoslaviji Ljubljana — V ponedeljek, 6. septembra, so se z desetdnevne poti po Jugoslaviji v Ljubljano vrnili maturanti slovenske gimnazije iz Celovca. V hotelu Union so jih sprejeli predstavniki republiške konference ZSMS, pozdravil pa sekretar Zdenko Mali. Maturanti so na sprejemu obudili spomin na izredno prisrčen sprejem, ki so ga bili deležni po vsej Jugoslaviji, Zdenko Mali pa jim je spregovoril o prizadevali jih matičnega naroda, da bi bili koroški Slovenci deležni vseh pravic. Na desetdnevno potovanje po Jugoslaviji je odšlo šestintrideset maturantov slovenske gimnazije. Obiskali so Beograd, Skopje, Dubrovnik in Plitvice. Še posebno so bili presenečeni nad sprejemom v Makedoniji in pri albanski narodnostni skupnosti. Prijetnih vtisov so se dijaki slovenske gimnazije iz Celovca vrnili iz Ljubljane in drugih jugoslovanskih krajev na svoje domove. D. S. nfj^AJSTO SREČANJE MED TITOM IN CEAUSESCOM - S poseb- TW\^ 1 • 1 • brn£talom> ki J'e v sredo> 8- "eptembra, ob 11. uri dopoldne pristalo na gA ti T* 51 TI £1 K O ITI £11 HOlOVlPfl J^kem letališču, je prispel na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugo- * " *** **J V IV/O sla l^em letališču, je prispel na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugo Ronf° £enera'm' sekretar romunske komunistične partije in predsednik SR rornUnHf ^^°lae Ceausescu s spremstvom, v katerem so bili premier V{)i?n. vtode Manea Manescu, podpredsednik državnega sveta Štefan itistič' poa,Predsednik vlade Gheorge Oprea, sekretarja CK romunske komu-Qne ne Partije Štefan A ndrei in A urel Duma ter minister za zunanje zadeve prerij /jfacovescu. Visokega gosta je na brniškem letališču pozdravil *tavn*k*&?SF*?tf in Predsednik ZKJ Josip Broz-Tito z najvišjimi pred-SPRJ r$ '~ *n SIcer Vidoje Žarkovič, podpredsednik predsedstva {)bčin l kranjske občinske skupščine Tone Volčič ter sekretar komiteja in*ke konference ZK Kranj Henrik Peternelj. t)re^eC<,in"sf'h na letališču in kratkem pogovoru s predsednikom Titom se je Se ,Se('nik Ceausescu skupaj s spremstvom odpeljal na Bled. Popoldne pa so JUg()a.j "rdu pri Kranju začeli uradni politični razgovori med romunsko in in 'lt'v > bogata izbira otroške, ženske, moške konfekcije v veleblagovnici Globus KRANJ m blagovnici Kokra, Kranj Da bi pomagali krajem, ki jih je prizadel majski potres, so slovenski sindikati pozvali delovne ljudi, da prispevajo poleg rednih sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč še dodatni denar v višini enodnevnega zaslužka. V ta namen so v vseh občinah odprli zbirne račune, s katerih se sredstva stekajo na skupni zbirni račun pri republiškem odboru Rdečega križa Slovenije. Iz podatkov, ki jih imajo na republiškem odboru, se je do konca avgusta natekla komaj polovica planirane vsote. Tudi gorenjske občine se niso najbolje odrezale. V Kranju so za Posočje prispevali že nekaj več kot 67 odstotkov planirane vsote, in sicer 3,132.755 dinarjev. V Tržiču so za Posočje zbrali 511.860 dinarjev, kar je 61,28 odstotka enodnevnega zaslužka vseh zaposlenih. Veliko slabše pa je v drugih občinah. Na Jesenicah so za Posočje zbrali 14,47 odstotka Vrednosti enodnevnega zaslužka ali 338.529 dinarjev. V radovljiški občini se je pozivu za pomoč odzvalo 12,.r)l odstotka delavcev, ki so prispevali 211.465 dinarjev in v škofjeloški občini 15,02 odstotka, ki so za Posočje prispevali 296.031 dinarjev. Vse slovenske občine oziroma delovni ljudje iz vse Slovenije so do sedaj prispevali za porušeno tolmin- sko, novogoriško in idrijsko občino 55,069.000 dinarjev, kar je 50,24 odstotka planirane vsote. Svoje obveznosti pa so že presegli delavci tolminske občine, in sicer za 8 odstotkov, delavci občine Ljubljana — Bežigrad so dali 4 odstotke več kot so planirali in v občini Grosuplje odstotek več kot znaša enodnevni zaslužek vseh zaposlenih. Vsega denarja pa se je do sedaj na žiro računu republiškega odbora Rdečega križa zbralo 64,072.000 dinarjev. Poleg sredstev, ki se zbirajo iz enodnevnega zaslužka, so krajevne skupnosti prispevale nekaj več kot 6,345.000 dinarjev, organizacije RK Slovenije in iz Jugoslavije pa 2,658.000 dinarjev. Od tega denarja so nakazali v Novo Gorico za popravilo hiš 47,791.000 dinarjev, v občino Tolmin 5,400.000 dinarjev in v Idrijo 1,066.815 dinarjev. Skoraj 10 milijonov dinarjev pa je šlo za poravnavo raznih računov v zvezi z ugotavljanjem škode in drugimi deli takoj po potresu in jih je Rdeči križ Slovenije plačal po sklepu republiškega operativnega štaba za odpravljanje posledic potresa v Posočju. Tako je bil žiro račun pri Rdečem križu v začetku septembra prazen. L. Bogataj ClIfDIfCI Radovljica v svojih prodajalnah ':J;-:Xv:::::-:& ženske, moške otroške ikotažne de/ke Iz zibelke naše elektronike je zrasel nesluten gigant Delovne organizacije Osnovne organizacije sindikata Prihodnji petek, 17. septembra 1976, bo GLASU priložena posebna priloga, posvečena 40-letnici stavke tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije. V njej bodo na 16 straneh objavljeni pogovori s stavkujočimi, reportaže o podjetjih, ki so sodelovala v stavki, in strnjen zgodovinski opis dogodkov. Priporočamo, da bi to prilogo dobil v roke vsak delavec. Priloga stane 2 din, če bi pa vzeli kompleten GLAS (32 strani) pa 4 din. Naročila sprejemamo na naslov ČP GLAS Kranj, Moše Pijadeja 1 do torka, 14. septembra 1976. Ctf IX. MEDNARODNI SEJEM OPREME V KRANJU OD 12. DO 19. 10. 1976 r Nov metalurški gigant Pred nekaj dnevi so slovesno položili temeljni kamen za nov rudarsko-metalurški kombinat FENI v Kavadarcih v Makedoniji. Ko bo sredi leta 1979 začel poskusno obratovati, bo letno proizvajal 1,4 milijona ton niklja in 600.000 ton koncentratov železa. Naložba /><> veljala 1S7 milijonov dinarjev in so zanjo najeli ca več A<>/ tri četrtine vrednosti tujih krcJitcv. Nafta po isti ceni? Cene nafte in naftnih derivatov se letos skoraj zanesljivo ne bodi) povečale. To je moč sklepati iz osnutka novega zakona o proračunu federacije za letos. Federacija se bo tako zavestno odrekla približno 800 milijonov dinarjev. Podražitev bi namreč zelo prizadela jugoslovansko gospodarstvo in bi slabo vplivala na stabilizacijo. Dvojezični knjižnice V Pomurju imajo dvojezične knjižnice že tridesetletno tradicijo. Se posebno pa se je število knjig v madžarskem /ezikii povečalo po podpisu sporazuma leta 1970, ki ga je i '\'S podpisala z Madžarsko. Ta sporazum ureja zamenjavo knjig med republikama. Prav tako se je < tem času močno povečalo število naših knjig v slovenskih krajih na madžar-ski strani. Zdomci vpisujejo posojilo Okoli 700.000 Jugoslovanov, ki so začasno zaposleni v ZR Nemčiji, je v teh dneh začelo vpisovati posojilo za gradnjo avto ceste Beograd—Niš in uravnavo rečnega toka Moravč, Save in Donave. V več kot 250 združenjih in klubih naših delavcev so odprli vpisna mesta. Umirjene cene Cene na drobno so se p'o zadnjem poročilu zveznega zavoda za statistiko avgusta le za malenkost zvišale v primerjavi z julijem. Življenjski stroški pa so zaradi manjših izdatkov za prehrano večinoma nižji. Cene na drobno so se v primerjavi z julijem avgusta dvignile za 0,3 odstotka, cene prehrambenih artiklov pa so bile 0,6 odstotka nižje. Otvoritev zagrebškega velesejma Danes dopoldne bodo odprli zagrebški velesejem. Ob tej priložnosti bodo počastili tudi dva jubileja; minilo je namreč 65 let od prve sodobne sejemske prireditve in 20 let, odkar so se preselili na južno obalo Save. Sejem bo odprt do 19. septembra in poleg Jugo-slavije sodeluje na njem še 59 tujih dežel. Na 185.000 kvadratnih metrih razstavlja 1310 domačih OZ D, na 100.000 kvadratnih metrih pa svoje izdelke predstavlja 5000 tujih proizvajalcev. J ugoslo vanska umetnost v Atenah V muzeju sodobne umetnosti v Skopju so stekle priprave za izbor del 106 jugoslovanskih slikarjev, kiparjev in grafikov ter keramikov, ki bodo vključena v veliko reprezentativno razstavo decembra letos v Atenah. Skopski muzej bo to razstavo pripravil na podlagi sporazuma o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Grčijo. Sodelovanje v kulturi se namreč že nekaj časa izredno dobro razvija. Mao Tse Tung umrl PEKING — Iz glavnega kitajskega mesta Pekinga so včeraj sporočili, da je umrl predsednik Ljudske republike Kitajske in predsednik kitajske Komunistične partije Mao Tse Tung. Veliki voditelj kitajskega revolucionarnega komunističnega gibanja, ena osrednjih osebnosti mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja in veliki državnik, ki je postal simbol sodobne Kitajske, se je rodil 26. decembra leta 1893. Njegovo življenje je bilo prežeto z revolucionarnim snovanjem in borbo za svobodno in neodvisno Kitajsko. Mao je stopil na to pot že leta 1920. Boril se je proti Japoncem in drugim zavojevalcem njegove domovine, sodeloval v uporu kmetov in leta 1928 skupaj s Ču Dejem, ki je tudi že umrl, ustanavljal partizanske delavske odrede in enote Rdeče armade. Vodil je zmagoviti pohod in septembra leta 1949 vkorakal v Peking, kjer je kmalu zatem razglasil svobodno Ljudsko republiko Kitajsko. Postal je njen predsednik in voditelj njene partije. Kitajska se je odela v črno. Za velikima voditeljema stomili-jonskega naroda Ču En Lajem in Ču Dejem je odšel tudi veliki Mao Tse Tung... - jk Kranj Na 112. redni seji se je v torek, 7. septembra, dopoldne sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine in uvodoma razpravljal o ustanovitvi komunalne interesne skupnosti in predlogu družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma. Na dnevnem redu je bilo še poročilo o gospodarjenju v občini s posebnim poudarkom na izvoz, zaposlenost, količinsko proizvodnjo in produktivnost. Izvršni svet je ocenil še izvajanje resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije, obravnaval analizo izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini in problematiki kadrovske službe, nadalje delovne teze za dogovor o splošni porabi v občinah v prihodnjem letu in predloge nekaterih odlokov. Tako je med drugim razpravljal tudi o osnutku odloka o obratovalnem času organizacij združenega dela v občini, ki opravljajo prodajo blaga na drobno ter o predlogu za soglasje k samoupravnemu sporazumu. A. 2. Radovljica V ponedeljek, 6. septembra, opoldne je bila v Radovljici redna 60. seja izvršnega sveta občinske skupščine. Tokrat je bilo na dnevnem redu kar 22 točk. Najprej so člani izvršnega sveta obravnavali poročilo o gibanju gospodarstva v občini od januarja do konca junija, nato pa razpravljali o nekaterih premoženjsko pravnih zadevah ter zazidalnih oziroma urbanističnih načrtih (dopolnitev urbanističnega načrta Radovljica — Lesce — Begunje in zazidalnega načrta pod Volčjim hribom v Radovljici, dopolnitev zazidalnega načrta Dobe III na Bledu). Od ostalih točk dnevnega reda omenimo še informacijo o pripravah za gradnjo nove lekarne v Radovljici in informacijo o sestankih s samostojnimi obrtniki. A. 2. Škof/a Loka Včeraj je bila v Skofji Loki razširjena seja predsedstva krajevne konference SZDL Skofja Loka. Udeleženci sestanka so na njej najprej pregledali sklepe zadnjega skupnega zasedanja ter spregovorili o tem, kako se ti sklepi v praksi tudi uresničujejo, ocenili so potek vpisovanja javnega posojila za ceste v škofjeloški krajevni skupnosti, imenovali novega člana v gradbeni odbor za gradnjo objektov, ki bodo zgrajeni z denarjem letos na referendumu izglaso-vanega samoprispevka, podali so politično oceno o pripravah in izidu referenduma za samoprispevek ter pregledali in podali oceno o delu v družbenopolitičnih organizacijah kraja in društvih. V ponedeljek, 13. decembra, ob 16.30 bo v prostorih tovarne »Ratitovec« v Železnikih seja občinskega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije /.a področje škofjeloške občine. Sklicuje jo odbor tekstilcev in usnjarjev pri škofjeloškem občinskem sindikalnem svetu. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red; udeležba na proslavi 40-letnice stavke tekstilcev in gradbincev, ki bo v soboto, 18. septembra, v Kranju, poročilo o pripravi in izvedbi javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu, ustanovitev kluba samoupravijavcev, udeležba v dvomesečni sindikalni šoli, ki jo bo republiški svet zveze sindikatov pripravil v Dolenjskih Toplicah, pod točko »razno« pa se bodo člani odbora pogovorili o obdaritvi otrok ob novem letu, torej o obiskih Dedka mraza, o proslavljanju in obdaritvi žena ob dnevu žena, 8. marcu, prihodnje leto, o vpisu prispevkov za potresno področje v Posočju, rezultatih vpisa posojila /.a ceste ter pripravah za nakup rentgenskega aparata /a »godnje odkrivanje raka na dojkah. -jg Tržič V torek, 14. septembra, se bo sešel na 33. redno zasedanje komite občinske, konference ZKS Tržič. Člani komiteja bodo ocenjevali uresničevanje sklepov 31. in .'{2. seje komiteja in razpravljali o poročilu in oceni idejnopolitičnega usposabljanja članstva občinske organizacije ZK Tržič v izobraževalni sezoni 1975/1976. Razen tega predlaga sekretar komiteja Janez Piškur v razpravo tudi predlog idejnopolitičnega usposabljanja komunistov v izobraževalni sezoni 1976/1977 in priprave na razpis referenduma v tržiški občini. Sekretar je na sejo povabil tudi sekretarja in člane medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, sekretarja aktiva komunistov- neposrednih proizvajalcev in predsednika komisije za idejna vprašanja in usposabljanje članov ZK. V sredo, 15. septembra, bo v Tržiču volilna in programska konferenca občinske organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije. Mladi bodo na konferenci razpravljali o uspešnosti mladinske organizacije v letošnjih osmih mesecih, volili novo vodstvo občinske organizacije ZSMS in sprejeli programsko usmeritev organizacije do leta 1978. - jk Gost iz LR Mongolije na Bledu j Radovljica — Od 27 do 30. avgusta je bil na povabilo CK ZKJ na oddihu na Bledu sekretar CK in član politbiroja Mongolske ljudkse revolucionarne partije Demčigiii Molo-mažanc. Med bivanjem se je srečal tudi s sekretarjem komiteja občinske konference ZK Radovljica Jože-tom Bohinjcem, ki ga je seznanil z gospodarskim in družbenim razvojem radovljiške občine in z dejavnostjo organizacij ZK v delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih v občini. Poleg turističnih zanimivosti si je ogledal tudi računalniški center in obiskal tovarno Al mira. Se posebej se je zanimal za pletenine in druge izdelke. Ker je LR Mongolija eden največjih proizvajalcev naravne volne, je obljubil, da se bo zavzel za navezavo tesnih poslovnih stikov mongolskih gospodarstvenikov s tovarno, katere proizvode bi v Mongolijo zelo radi uvažali. Se poseben in globok vtis pa je na visokega gosta napravil ogled muzeja talcev v Behunjah. Presunjen nad zločini nacistov in junaškim odporom našega ljudstva v NOV je izrazil občudovanje in priznanje vsem našim narodom ter pohvalil skrb za čuvanje izročil naše revolucije. Dan jugoslovanske vojne mornarice Med čuvarji našega Jadrana Bilo je temačno deževno jutro pred nedavnim, ko smo se slovenski novinarji, predstavniki slovenske »sedme sile«, ustavili v enem od pO" membnih vojaških pristanišč na našem modrem Jadranu. Toda slabo vreme nas sploh ni nič motilo. Kajti bili smo deležni toplega sprejema mornarjev, čuvarjev našega Jadrana. »To kar vidite tu, te raketne in torpedne čolne, podmornice . • t0. je le del oborožitve naše jugoslovanske vojne mornarice,« so nam dejal' vojaški starešine. »Sicer pa so naše enote s plovili in orožjem razmeščene od najsevernejših do najjužnejših meja na Jadranu.« Starešinski kader v jugoslovansko vojno mornarico prihaja iz m°r" nariškega šolskega centra v Splitu. Tu so mornariška tehniška srednja vojaška Šola, mornariška vojaška akademija in poveljniško štabna akademija. Tu se usposabljajo odlično izšolani kadri za našo mornarico, z* »pilotiranje« in delo na podmornicah, na raketah in torpednih čolnih* na rušilcih, na ladjah . .. Gojenci mornariškega šolskega centra v Splitu imajo zares odlične možnosti za študij. V moderno opremljenih poslopjih so najmoderneje opremljeni kabineti: od kabineta za navigacijo do kabinetov in laboratorijev za hidroakustiko, kemijsko tehnologijo, električne stroje, elektriko in elektroniko, avtomatiko, do »protiminskega«, »artilerijskega«-»torpednega« in »raketnega« kabineta, kabineta z inštrumenti za odkrivanje globin, odkrivanje min, odkrivanje podmornic, tu je »planetarij« — in še bi lahko našteval. Poleg tega pa imajo mladi fantje čudovito urejene prostore za bivanje, imajo neverjetno lepo urejene spal' niče, učilnice, imajo neverjetno lepo urejeno okolico v neposredni bližini mornariškega centra. Skratka: sami pravijo, da jim ničesar ne manjka, da so svoj poklic pravilno izbrali. Pa poglejmo, če ni tako! e Borut Znidaršič je iz Kranja. Lani se je vpisal v prvi letnik sre»nj tehnične mornarske šole. »2e v 6. razredu osnovne šole me je mama n. koliko spomnila na možnost vpisa na to šolo. Toda silila me ni n ^ Kar sam sem se odločil za moj bodoči poklic. Veselili so me čolni, ve lile so me ladje, veselilo me je morje ... In zdaj že vidim, da sem odločil popolnoma prav. Tudi začetne težave sem pri priči premag . Jezik, oh, tu sploh nisem imel problemov. Moja mama je namreč "a matinka. Za učenje imamo zares dovolj časa. Učenje pa je tudi na^ prva naloga. Tudi za udejstvovanje v različnih sekcijah je veliko m nosti. Vključil sem se med radioamaterje, s športom pa se ne ukvarj užar" intenzivno. Za treninge so izredno dobre možnosti, toda meni je $Pot0 zgolj za rekreacijo. V prostem času predvsem berem knjige. Imaw bogato založeno knjižnico, knjižnico, kjer je tudi veliko strokovn knJig-« .. ^a- Borut priznava, da so med najzahtevnejšimi predmeti na šoli m . tematika, fizika in kemija. Toda s pridnostjo je mogoče premagati ty. zagonetne matematične formule in »pasti« s področja fizike in kemu »Za praznike in počitnice odhajam domov.« pravi Borut, »v mjsl. pa ne zahajam ravno pogosto, saj pravzaprav tam tudi ni kaj P(Kt\7i Veste, ampak potovanje domov tudi kar precej stane. Sicer pa v so stanujem s svojim sorojakom, Kranjčanom, tu je sošolec iz Sk<> J Loke, skratka, kar precej Slovencev nas je in dolgčas zares ni!« »Ljubezen do morja, prav zares čisto nič drugega, me je Pritegnu. v Split« pa pravi Aleksander Štular iz Zgornjih Bitenj pri Kranj Aleksander je zdaj že v drugem letniku mornariške akademije. »Vojaško gimnazijo sem končal v Beogradu,« pripoveduje. ** moji odločitvi za življenjski poklic starši nikakor niso nasprotova Celo veseli so bili, da sem se tako odločil. Kaj pogrešam tu? Prav/apra. ničesar! Morda si včasih zaželim le kak pogled na prečudovite gor^ v, ske hribe in gore. Sicer pa sem se na način življenja v mornarišK centru privadil izredno hitro. Tudi prehod s srednje šole na akademJ. ni bil pretežak. Kajpada pa so zdaj pri nas najzahtevnejši pre^m matematika, fizika in navigacija. Moram pa tudi pripomniti, da sem .pomorski' smeri, kajti na .tehnični' so predmeti nekoliko drugačni« Tudi v različnih sekcijah se udejstvuje Aleksander. Predvsem V mu je pri srcu šport. r »V akademiji se ukvarjam z atletiko in nogometom«, pravi. »'V-j sem vse izpite doslej opravljal v predpisanem roku, so mi na akaoVn celo omogočili, da igram nogomet v enem od splitskih nogometnih k bovo- ... . L ka^ Sicer pa pridnim študentom, bodočim mornarjem, ostane precej prostega časa. Kajti kdor v predpisanem roku opravi vse i^P1 ima možnost izhoda v mesto po učnih urah prav vsak dan. Prav nič mi ni žal, da sem se odločil za vojaški poklic,« za*'rL z Aleksander. Se vedno vzdržujem stike s prijatelji, pogostokrat pa njimi tudi srečam. Kajti na Gorenjsko, tu sem v mojem letniku e Gorenjec, še vedno rad zahajam.« ^ »Na vsaki ladji je Jugoslavija v malem,« je dejal na enenf1injK sprejemov na rušilcu Split zbranim slovenskim novinarjem nače < splitskega mornariškega šolskega centra viceadmiral Milan Vra ^ »Doslej je bilo sicer pri nas resda nekoliko manj .Janezov', toda sta ^ se v zadnjem času izboljšuje. In kot kaže bo na podmornicah, ra. ft)v! in torpednih čolnih ... v prihodnje tudi vse več naših mladih fantu J.Govekar Že skoraj tradicija je, da vsak mesec malo pokram-Ijam z vami, ko vam med drugim povem tudi kako in kaj napredujemo z naročniki pri tem našem Glasu. Zadnjikrat, bilo je v avgustu, sem vam obljubil za september položnice. Veste, pol leta je Že krepko za nami in skrajni čas je za take obiske naših požrtvovalnih pi-smonoš. Sprejmite jih z odprto denarnico in ne ravnajte tako, kot smo bili priča pred dnevi, da je neki Kranjčan odpovedal Glas 1. septembra in s tem zavrnil plačilo naročnine za drugo polletje, čeprav je časopis prejemal kar dva meseca zastonj, saj ga ni odpovedal 1. julija, kot bi za poštenega državljana veljalo. Za nas, ki nekaj nase damo, je tako ali podobno dejanje kaj malo častno. Sn-ro da takih primerov ni veliko in ste nam bralcev zvestih, ne eno, temveč deset, dvajset, pa iu^\ (v let. In zaradi te naše dolgoletne medsebojne zvestobe dobrem in slabem) se tudi mi stalno trudimo in vam s šamo napraviti časopis prijeten in domač. 0U$ta Veseli nas, da se je število novih naročnikov aU*}:e V spet nekoliko zvišalo. Čeprav smo Gorenjci po sV-g 20' bistvu preveč previdni in nezaupljivi, nam je svoj 3 upanje vendarle naklonilo novih 14 Kranjčan Gorjani, 2 Bohinjca, 3 Ljubljančani, 4 Jeseničani, ^ klanca, 3 Ločani, 3 Tržičani in še, skupaj kar oo-tako naprej! uivdmk Igor Slavec Petek, 10. septembra 1976 Šolski center Radovljica, Gorenjska cesta 13 razpisuje vpis odraslih v L razrede naslednjih šol: 1. Gostinsko šolo na Bledu — za poklica kuhar in natakar 2. Poklicno kovinarsko šolo Radovljica za poklice — strojni mehanik — ključavničar — strugar — orodjar — rezkalec 3. Šolo za kovinarske delavce za poklic: — izdelovalec vijakov Kogoji za vpis so: a) pod tč. 1. in 2. — končanih 8 razredov osnovne šole; pod tč. 3. — končanih najmanj 6 razredov osnovne šole; b) starost najmanj 18 let; c) zaposlitev na ustreznem delovnem mestu. Vpisovanje bo do 25.9. 1976 za poklica kuhar in natakar na Gostinski šoli Bled, Prešernova 32, za ostale poklice pa na Poklicni kovinarski šoli Radovljica, Gorenjska cesta 13. Pouk zgodovine naj bo privlačnejši Kranj — Pretekli teden je bil v gorenjski metropoli jugoslovanski simpozij o pouku zgodovine NOB in ljudske revolucije v osnovnih in srednjih šolah. Udeležilo se ga je več kot 400 predavateljev zgodovine iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Simpozij je z uvodnim referatom Vsi referati in pogovori na odprl predsednik sveta za ohranja- simpoziju, pravzaprav ves sim- Jelovica, lesna industrija Škof j a Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta V TOZD MONTAŽNI OBJEKTI vodje montaže Pogoji: gradbeni ali lesni tehnik oz. gradbeni ali lesni delovodja in 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih V TOZD STAVBNO POHIŠTVO vodje vzdrževalnega servisa Preddvor Pogoji: strojni tehnik ali delovodja kovinske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih . mestih več delavcev in delavk za obrat Gorenja vas Pogoji: priučen delavec V SDS SKUPNIH SLUŽB luknjačice v oddelku EOP Pogoji: dokončana osnovna šola, delno znanje stojepisja in 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih 2a vsa navedena delovna mesta je pogoj za zaposlitev poskusno delo. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev na naslov Jelovica, lesna industrija Škofja k-*"1 ~ za kadrovsko socialni oddelek, v 15 dneh od dneva objave. Dodatne informacije o naravi dela in osebnem dohodku dobijo kandidati v kadrovsko socialnem oddelku delovne organizacije. nje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri republiški konferenci SZDL Albert Jakopič-Kajtimir. Potem je bilo v dveh dneh in pol prebranih še dvajset referatov. Od slovenskih znanstvenikov zgodovine so na simpoziju sodelovali trije; dr. Metod Miku/, je govoril o razvoju NOB in ljudske revolucije v Sloveniji, polkovnik Franjo Kranjc o izkušnjah partizanskega vojskovanja v NOB in naši revoluciji ter splošnem ljudskem odporu danes, Tomaž VVeber pa o pomenu lokalne zgodovine NOB za napredek pouka zgodovine zadnjih štiridesetih let. Poleg tega so lahko učitelji zgodovine slišali še veliko zanimivega in novega o metodah pouka zgodovine, virih, ki naj se jih poslužujejo, problemih interpretacije, vprašanjih, ki nastajajo pri sestavljanju učnega programa zgodovine in uporabi slikovnega gradiva. Udeleženci simpozija so si ogledali tudi Cerkno in bolnico Franjo, Begunje, Žirovnico, Skofjo Loko in Dražgoše. Najbolj so se zanimali za dokumente, zbrane v begunjskem muzeju. Novo vodstvo tržiške mladinske organizacije Tržič — Na sredini konferenci ZSMS Tržič se bodo odločali tudi o novem oziroma spremenjenem vodstvu občinske konference ZSMS. Kadrovski predlog je pripravila komisija za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja pri predsedstvu konference in ga dala v razpravo predsedstvu in vsem osnovnim in drugim mladinskim organizacijam. Komisija predlaga za predsednika tržiške mladinske organizacije Ludvika Perka iz Peka, dosedanjega predsednika ZSMS. Za podpredsednika je predlagan Vinko Golmajer iz Podljubelja, za sekretarja pa Milan Krsnik, zaposlen kot novinar na tržiškem radiu. Razen njih bo v predsedstvu še 14 mladincev in mladink, delegatov posameznih osnovnih organizacij in področij dela mladinske organizacije. -jk Prisrčno snidenje prešernovcev L, °klJuka - V soboto, 4. septem- Je bilo J^rčno J°na »lavne VII. slovenske narodno- na Goreljku na Pokljuki snidenje borcev 2. bata- pSvobodilne udarne brigade »France .'"»teren«, junaških mož in fantov, s° v septembrskih dneh pred triin-iih etimi leti »^vojevali eno najtežoj;. Partizanskih bitk na slovenskih h> ki so s silovitim jurišem štrli ^,°čan odpor bele garde pri nas. doiTat' mtk* na Turjaku, je bil 'Končno zlomljen odpor domačega paznika. v rfck štirideset borcev se je zbralo P (J!,|St'*("u >>()n tabornem ognju« na v()k.ljuki. prišli so z vseh koncev Slo-jJn,Jfc. Prišli so Gorenjci, največ jih J. "»<>, Štajerci, Dolenjci, Primor- 1 • Prišli so, da bi še enkrat po več n°l treh desetletjih obudili spomin a\;e?'ke. dni v zadnji vojni vihri. , Vs* zbrane je v gostišču »Ob ta* 0rnem ognju« pozdravil nekdanji politični komisar 2. bataljona Prešernove brigade, bataljona, ki je bil ustanovljen pri Marinkovcu v Davči iz kranjskega in poljanskega odreda sredi poletja leta 194.1, Franc Jer-nejc-Milče. Takrat se je namreč v hribih nad Selško dolino formirala slavna VII. SNOUB »France Prešeren«. Zbrani borci so v svoji sredini še posebno toplo pozdravili »svojega« nekdanjega političnega komisarja Franca Jernejca-Milčeta, le-ta je dal pobudo za srečanje, prvega komandanta bataljona Ivana Javor j a -1 gorja, pogumno partizanko Francko Drolc-Son jo ter predsednika radovljiške občinske skupščine inž. Poldeta Pernuša. »Nismo se poznali takrat,« je dejal Franc Jerneje-Milče, »toda vera drug v drugega je naraščala iz dneva v dan. Postali smo, tako so pravili naši komandanti, najboljši bataljon v IX. korpusu. Albin Drolc-Krtina. . 4. septembra, so se zbrali na Pokljuki preživeli borci. 2. bataljona fljpOfn yen#ke narodnoosvobodilne udarne brigade »France Prešeren« Ob ^Sgi,6? u na Goreljku so se poklonili tudi spominu svojih padlih satova '■?/(•/•,.' )"r'C('i' 3. bataljona le slavne partizanske enote, ki /c skoraj v celoti uvel v pokljuških gozdovih. prekaljen in izkušen ter neustrašen borec, pa je bil, treba je reči, ,duša' naše partizanske enote.« Boni 2. bataljona, prešernovci. se po vojni še nikdar niso srečali v tako velikem številu. Zato je bilo sobotno snidenje še posebno prisrčno. »Stodevetinštirideset nas je bilo prve dni v naši enoti,« se spominja Franc Jernejc-Milče. »Nato pa se je število borcev .spreminjalo' iz dneva v dan. Nekateri tovariši so izgubili življenje v naših težkih spopadih s sovražnikom, v naš bataljon pa so se vključevali novi in novi borci. Najtežjo borbo je naš bataljon bil na Turjaku. Toda, treba je reči, naša bitka za Turjak je bila .humana'. Prešernovci takrat nismo poznali maščevalnosti. Moja iskrena želja je, da se letos naš celotni bataljon zbere na Krtinovem grobu in na veličastni proslavi, ki bo 19. septembra letos na Turjaku. Takrat bodo imele svoj praznik tri notranjske krajevne skupnosti, odkrita pa bo tudi spominska plošča padlim borcem našega bataljona, borcem, ki so izgubili življenje pri zavzemanju turjaškega gradu — .utrjenega' domobranskega gnezda." »Prav je, da se slavne tradicije ohranjajo,« pa je na svečanosti (I, jal predsednik radovljiške občinske skupščine in/. Polde Perimš. »Prav pa bi bilo tudi, da bi se takih in podobnih srečanj udeleževali tudi mladi.« Nato so se borci-veterani, borci 2. bataljona Prešernove brigade, oh spomeniku in grobišču padlih borcev 3. bataljona na Pokljuki poklonili spominu svojih padlih sotovarišev. mož in fantov, devet insedeindeset jih je bilo, devet insedeindeset mladih borcev, ki so izgubili življenje, i/ krvaveli v Lovčevem hotelu To so prešel 'novci položili tudi vence. Kram -Jerneje Milče pa je spregOVO nI Vsem svojim sotovaiišem o te/ki borbi n.i (i orel ik n pozij, je bil posvečen vprašanju, kako napraviti pouk zgodovine privlačnejši, bolj zanimiv in tudi vsebinsko bogatejši. Predvsem ne bi zgodovinske ure smele biti le strogo predavanje o dogodkih iz preteklosti, zlasti pa ne, kadar gre za NOB. Za mlajše obdobje zgodovine je na voljo dovolj virov, ki lahko napravijo pouk privlačnejši. Predavatelji naj bi segali po slikovnem gradivu, literarnih delih, ki opisujejo znamenite dogodke iz naše revolucije in NOB in naj bi si po možnosti kraje dogodkov tudi ogledali. Izredno pomembna pa je lokalna zgodovina. Podajanje te zgodovine je zlasti pomembno za osnovne šole, saj šolar s spoznavanji iz domačega kraja, o ljudeh, ki jih pozna ali so znani v njegovem okolju, z zanimanjem prehaja tudi na splošno zgodovino. L. B. Glas — 3. stran Zadovoljni z dosedanjim potekom razprave Kranj — Koordinacijski odbor za spremljanje in uresničevanje ustave pri OK ZKS je v ponedeljek, ti. septembra, obravnaval uspeh javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v kranjski občini. Iz poročila je bilo ugotovljeno, da je bila sama razprava po OZD dokaj dobro organizirana, razgibana in kot taka zadovoljiva in uspešna. Manj pohvale pa velja nasloviti na organizacijo razprav ter na obisk sestankov v KS. Koordinacijski odbor v Kranju je za »poročevalce« angažiral in ustrezno pripravil kar 6f)0 družbenopolitičnih delavcev, zato s te strani ni bilo nobenih težav poslati razlagalca zakona v katerokoli OZD ali KS ali vas, težave 80 bile le v tistih OZD in KS, v katerih organizacijsko družbenopolitično delo ni bilo na zadovoljivi ravnu Koordinacijski odbor se je strinjal, da bo razlaganje zakona še kako pomembno družbenopolitično delo vseh aktivistov tudi po sprejetju zakona, ko bo treba s pravim izobraževanjem in ponovnim seznanjanjem delavcev z vsebino zakona vztrajno nadaljevati, sicer bi vsa akcija ne rodila tistih trajnih sadov, ki jih najavlja in zahteva naša nova ustava. I. S. Brigadirski večer na Jesenicah Občinska konferenca ZSMS Jesenice pripravlja v petek, 10. septembra, ob 17. uri brigadirski večer v kampu Tineta Sranea na Plavžu. Udeležili se ga bodo vsi jeseniški brigadirji, ki so letos sodelovali na zveznih in republiških mladinskih delovnih akcijah, poleg tega pa tudi brigadir ji-veterani,' predstavniki OK ZSMS in drugih družbenopolitičnih organizacij, mladi iz delovnih kolektivov, dijaki, študenti in drugi. Na brigadirskem večeru bo najprej spregovorila predsednica OK ZSMS Angelca Murko-Pleš, brigadirji bodo zatem predstavili letošnje akcije, katerih so se udeležili, sledilo pa bo srečanje vseh udeležencev ob tabornem ognju. J. R. V nedeljo proslava v Strahinju Pripravljajo jo v spomin na borbo II. bataljona Kokrškega odreda, ki je bila 14. in 15. septembra v V din borštu Naklo — Sredi septembra leta 1942 je bila v Udin borštu ena naj- hujših borb gorenjskih partizanov z Nemci. 04 borcev in bork II. bataljona Kokrškega odreda je pod vod stvoni komandirja Janeza Perka krenilo izpod Storžiča na prehranjevalno akcijo v Smukov mlin pri Krizah. Partizani so se vračali proti Storžiču, vendar jih je v Udin borštu zalotil dan. Da ne bi bilo vsem na O težki borbi 3. bataljona je zbra mm spregovoril nekdanji politični komisar 2. bataljona Vil. SNOUB »France Prešeren« Frani' Jerneje M ilče. V spomin na slavno bitko 3. bata ljona Prešernove brigade bo 11. in 12. decembra letos na Pokljuki, na kraju, kjer se je odvijala velika borba, veliko tekmovanje smučarjev tekačev in letalcev /. zmaji pod naslovom »Po poteh bataljona«: Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel komandant ljubljanskega ar-madnega področja geneialpolkovnik Franc Tav'ai - Rok. Po končani svečanosti so se preživeli boni J bataljona Prešernove brigade /.brali v gostišču »Ob tabor-nem ognju« V prijetnem gostišču pri Frani u Jernejeu Mil če t u so še v [.»/.no popoldne obujali spomine na nekdanje težke dni v zadnji vojni vihri. Dogovorili pa so se tudi, da se bodo prav vsi udeležili velike pro »Jave iki l*i 11 i.ik 11 Hesedilu m -~liki I Covekal očeh, so se odločili v zavetju gozda počakati, zvečer pa spotoma še napasti žandar meri jsko postajo v Dupljah. Borci so razen patrulj legli k počitku, vendar ne za dolgo. Patrulje so naletele na nemški obroč 0000 vojakov 18. nemškega policijskega lovskega polka, ki je stiskal Udin boršt po zaslugi domačina-i/.dajalca. Dva dni, 14. in 15. septembra, je Udin boršt ječal pod streli in grmenjem granat in bomb. Vrste borcev, za katere je bil preboj tudi pod okriljem noči nemogoč, so se redčile. Drug za drugim so padali mrtvi ali ranjeni, nekateri pa so si sami vzeli življenje. Od 04 bork in borcev so se rešili le trije! Borba v Udin borštu je brez dvoma eden največjih in najbolj krvavih spopadov gorenjskih partizanov 2 Nemci. V spomin na herojsko borbo peščice partizanov s premočnim nemškim strojem organizirajo vsako leto v Strahinju proslavo. Letošnja bo v nedeljo, 12. septembra, ob 14. uri pri spomeniku v Strahinju. Govornik bo Ivan Jan-Srečko, kulturni program pa pripravljajo kranjski pihalni orkester, pevci iz Naklega, učenci osnovne šole Simona Jenka iz Kranja, ki imajo patronat nad spomenikom, učenci nakelske osnovne šole in člani Kulturnoumetniškega društva Naklo. Proslava v Strahinju bo združena tudi s svečano prisego mladink in mladincev, pripadnikov partizanske teritorialne1 enote., -jk Sindikati ocenjujejo javne razprave Radovljica — Večina občinskih odborov sindikata delavcev raznih dejavnosti v radovljiški občini je že ocenila potek javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu in sprejela tudi delovne programe odborov za jesensko obdobje. Odbor sindikata delavcev obrti je ugotovil, da javne razprave še niso imeli v Kovinski delavnici Bled, v Kredi Radovna in v Tapetništvu ter Komunalnem podjetju Radovljica. Odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja pa je ugotovil, da to nalogo še niso opravili v osnovni šoli Lesce in IBM centru v Radovljici. Razprave bodo morali organizirati tudi še v hotelu Svoboda na Bledu, v Domu PTT na Bledu, v Mladinskem domu in v hotelu Kompas v Bohi uju. 4. stran — Glas Petek, 10. septembra 1976 30 let Iskre Elektromehanike Kranj Tako je v uvodni besedi v letnem poročilu za leto 1975 zapisal generalni direktor Združenega podjetja Iskra Jože Hujs. Kronistovo pero, ki bi sledilo in beležilo vse podrobnosti Iskre, pionirja nase elektronike, pa bi porabilo toliko črnila, da bi bilo komaj kos slediti razvoju. Iz zibelke Iskre v Kranju se je do današnje velike Iskre razcvetel v tridesetih letih nesluten gigant. Uradno je bila Iskra Kranj ustanovljena marca 1946. Okrog 850 delavcev se je takrat lotilo razvoja Iskre in obnove domovine. Danes velika Iskra v 65 temeljnih organizacijah združenega dela po Sloveniji združuje 30.000 delavcev. V tridesetih letih torej že na tem področju primerjave razvoja ogromen skok. In prav danes (10. septembra) bodo na slavnostnem zasedanju delavskega sveta Iskre Elektromehanike Kranj proslavili ta jubilej. V začetke proizvodnje kranjske Iskre sodijo električni števec, stenska ura, kinoprojektor in drugi proizvodi, ki pomenijo začetek proizvodnje s področja finomehanike, elektrotehnike, elektronike in avtomatike. Z leti se je potem proizvodnja spreminjala. Uveljavila se je proizvodnja števcev in merilnih aparatov. Zaslovela je izdelava avtomatskih telefonskih naprav, telefonov in vse pogostejši so bili izdelki s področja usmerniških naprav, izdelki avtoelektrike, nato električna ročna orodja, ojačevalne naprave in izdelki za stikalno tehniko. Iz leta v leto je bil razvoj tako skokovit, da so se v Iskri, ki ni edino industrijsko podjetje v kranjski občini, morali odločiti o pomembnem vprašanju. Ali ostati perspektivno gledano sorazmerno majhen z razdrobljenimi proizvodnimi programi ali pa se specializirati. Čeprav so bila takrat mnenja o tem deljena, že danes čas potrjuje pravilnost takratne odločitve. Iskra v Kranju, da se je lahko razvijala še hitreje in se specializirala, je del svojega proizvodnega programa odstopila drugam. Tako je zgradila tovarno avtoelek-tričnih izdelkov v Novi Gorici, tovarno usmerniških naprav v Novem mestu, tovarno merilnih instrumentov v O točah in tovarno polprevodnikov v Trbovljah. Potem pa je nastopil čas povezovanja in razširjanja v matični kranjski občini ter na Gorenjskem. K Iskri se je že takrat pripojilo šest podjetij slovenske elektroindustrije. V takšnem, neslutenem, skokovitem razvoju, ki je iz leta v leto presenečal vse strokovnjake s področja načrtovanja in celo največje optimiste, se je začelo leto 1971. Kolektiv je v tedanjih prostorih postal utesnjen. Zdaj je bilo treba spet misliti na lastni razvoj v matični občini. V Savski loki so najprej zgradili šestetažno zgradbo in hkrati še obrat telefonije na Blejski Dobravi v jeseniški občini. Dve leti za tem pa je napočil trenutek; ki je Iskri še bolj na široko odprl vrata v svet. Na Laborah je 1. avgusta 1973 stekla proizvodnja v novi tovarni. S to tovarno je Iskra dobila še uradno legitimacijo in sprejem v vrsto proizvajalcev najsodobnejše telekomunikacijske Iz zibelke naše elektronike »Nade združenje se naglo približuje pomembnemu jubileju — tridesetletnici svojega obstoja; v letu 1975 pa je minilo 25 let od uvedbe samoupravljanja. Oba mejnika nas navajata k razmišljanju o prehojeni poti in oceni rezultatov. Začeli smo kot majhen kolektiv z 650 delavci, kot eden izmed prvencev jugoslovanske elektroindustrije, rojeni iz nuje po obnovi in industrializaciji v vojni razdejane domovine. V tridesetih letih smo iz anonimnosti zrasli v moderno industrijsko asociacijo, ki bo prav ob jubileju zaokrožila število svojih sodelavcev na 30.000. Naši dinamični rasti, ki je letno izkazovala 20- do 25-odstotno stopnjo povečanja proizvodnje, sta nedvomno botrovala socialno revolucionarni zanos in samoupravna socialistična demokracija. Hkrati smo znali ostati odprti navzven, se učiti in vključevati v mednarodno delitev dela. Zato smo tudi v letu 1975, ki je globoko pretresalo vse svetovno gospodarstvo, uspešno prestali preskušnjo. Kljub težavam smo uspeli zadržati visoko stopnjo rasti proizvodnje in izvoza. Še več, prav. v tem letu smo dosegli pomembne uspehe v uvajanju novih tehnologij kot so proizvodnja procesnih računalnikov, mikroprocesorjev, hibridnega debeloplastnega vezja in drugo. Tako pozitivni rezultati v sicer kritičnem letu opravičujejo naša optimistična načrtovanja ...« opreme v svetu. Stopničko k velikemu tovrstnemu svetovnemu vrhu pa so dodali še lani, ko so Iskrini strokovnjaki v sodelovanju s fakulteto za elektroniko, z ljubljansko Univerzo in z Inštitutom Jožef Štefan razvili proizvodnjo računalnikov, ki jih ugrajujejo v elektronske telefonske centrale Metaconta 10 C. Sporedno s proizvodnjo se je v Iskri razvijala tudi samoupravna organiziranost. Pred dvema letoma je bilo v Iskri — Industriji za telekomunikacije, elektroniko in elek-tromehaniko ali skrajšano Iskra Elektromehanika Kranj še osem temeljnih organizacij združenega dela. Potem pa so se v Združenem podjetju odločili za tako imenovano oranžno organizacijo. Iskra Elektromehanika Kranj je danes ena od šestih industrij oziroma delovnih organizacij v okviru Združenega podjetja Iskra. Z 10 tisoč zaposlenimi v desetih tovarnah oziroma 19 temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb je največja v družini velike Iskre. V kranjski občini ima Iskra 10 temeljnih organizacij združenega dela in skupne službe, v katerih je zaposlenih okrog 6500 delavcev. Na Gorenjskem pa ima še naslednje temeljne organizacije združenega dela: Tovarna instrumentov v O točah s prek 500 zaposlenimi, Tovarna mehanizmov v Lipnici z 280 zaposlenimi in obrat telefonskih enot na Blejski Dobravi s prek 400 zaposlenimi. V teh treh temeljnih organizacijah je tako zaposlenih okrog IKK) delavcev. V ljubljanskih občinah pa ima kranjska Iskra še šest temeljnih organizacij združenega dela s skupaj okrog 2400 zaposlenimi. V svoji notranji proizvodni organizaciji pa ima Iskra tri različne proizvodne dejavnosti. To so Telekomunikacije, Merilno regulacijska in stikalna tehnika in Električno ročno orodje. Ob visokem jubileju, ki ga Iskra Elektromehanika Kranj slavi prav danes, smo se pogovarjali z nekaterimi vodilnimi predstavniki in jubilanti. POMLADITI SEDANJE PROGRAME Glavni direktor Iskre — Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehani-ko Kranj Aleksander Mihev: »Dobršen del osnovnih značilnosti nekdanje in današnje Iskre Elektromehanike Kranj ste že povedali. Več in bolj podrobno o treh različnih proizvodnih dejavnostih oziroma osnovnih programskih grupacijah pa bodo povedali še drugi. Zato naj za začetek in za primerjavo povem, da smo lani proizvedli za prek 2 milijardi dinarjev in od tega izvozili za skoraj 26 milijonov dolarjev izdelkov. 80 odstotkov celotnega izvoza je šlo na konvertibilno področje. Letos načrtujemo, da bo znašala vrednost proizvodnje 2,75 milijarde dinarjev in da bomo izvozili za nekaj več kot 33 milijonov dolarjev. Prav slednji podatek potrjuje, da smo se tudi v Iskri skušali v največji meri vključiti v stabilizacijska prizadevanja. Letošnji izvoz bo namreč kar za 50 odstotkov večji od lanskega in kot kažejo letošnji polletni podatki ta načrt dobro, izpolnjujemo. Seveda pa tako kot nikjer tudi pri nas ne gre brez težav. Največji problem je pomanjkanje obratnih sredstev, kar je posledica nagle rasti. In tudi akumulacija ni tako visoka, da bi bili sami vsemu kos. Vendar vidimo tudi na tem področju še precejšnje . notranje rezerve v boljšem načrtovanju. Za kranjsko Iskro, iz katere so nastale in se vanjo vključevale še druge delovne organizacije v Sloveniji, je bila že nekdaj značilna industrijska tradicija z delovnimi navadami. Oboje smo prenašali na nove delovne organizacije. Naj spomnim samo na čas, da je imela Iskra že na samem začetku pomembno vlogo v razvoju jugoslovanskega gospodarstva. Vrsto let smo bili edini tovrstni proizvajalec v Jugoslaviji. Še danes pa smo edini proizvajalec števcev, glavni proizvajalec električnega ročnega orodja, na področju telefonije pa pokrivamo okrog polovico vseh potreb. Kot ste že ugotovili, je v zadnjem obdobju prišlo do reorganizacije. Le-to je že po sami logiki narekoval razvoj, hkrati pa tudi nova ustanova in novi zakon o združenem delu. Prav ta hip smo na zares najboljši poti, da skoraj uresničimo načelo oziroma željo vseh nas, da notranjo organizacijo Iskre uredimo v smislu poštenih dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela. Sporedno s tem pa je povezano tudi stališče, da se bo delavec v pravem pomenu besede počutil kot svobodni oblikovalec podjetja.« »Kaj pa drugi, proizvodni načrti?« »Sprejeli smo osnove srednjeročnega razvoja in si začrtali osnovne cilje. Ugotavljamo, da je dobršen del sedanjega programa postal nekako zastarel in da ga moramo pomladiti. Na mnoga področja naših proizvodnih programov prodira elektronika. Na primer tudi v števec. Prav ta tehnični proces inovacij že prinaša in bo prinesel še večje spremembe. Ugotavljamo, da v prihodnje ne bomo potrebovali več veliko nekvalificiranih delavcev in da bomo prenekatere morali prekvalificirati. Realno gledano lahko nastopijo čez čas celo trenutki, ko bomo imeli težave, da bomo vse zaposlili. Gre namreč za to, da bo pomlajena proizvodnja postajala vse bolj delovno intenzivna. Seveda pa bodo tu še vedno proizvodni programi kot so na primer elektromehanske naprave, kjer se ne bomo mogli izogniti tako imenovani delovni ekstenzivnosti. Prav tako sem prepričan, da bo tudi finomehanika v prihodnje še vedno zanimiva, le da bo akumu-lativnost večja kot je danes. Sicer pa na kratko povedano, naša prihodnja obveza je, da ljudem zagotovimo socialno varnost. Omenjene tri proizvodne dejavnosti naj bi se razvijale takole. V telekomunikacijski smeri bomo priča razvoju modernega elektronskega sistema (centrale in laserska tehnika). Precejšen poudarek bo dan mikroelektroniki in s tem v zvezi elektronskim računskim strojem. Vendar se bomo omejili na tako imenovane male računalnike in terminale. Na področju merilno regulacijske in stikalne tehnike je prav tako predvidena modernizacija. Gradili pa bomo tudi sisteme in na trg prišli z izdelki z višjo stopnjo obdelave. V proizvodnji električnega ročnega orodja pa nameravamo še nadalje kompletirati program in povečati količino izdelkov. Vsekakor pa bo rast tega proizvodnega področja bolj zmerna kot je bila doslej. Nazadnje naj še dodam, da smo v srednjeročnem programu dali poseben poudarek izvozu. Tako naj bi na primer izvoz naraščal enkrat hitreje kot celotna proizvodnja. In kot sem še omenil, v prihodnjein obdobju moramo popraviti kvalifikacijsko strukturo, število zaposlenih pa naj bi se na leto povečevalo po stopnji 1,5 odstotka.« NAJPOPOLNEJŠI PROIZVAJALEC TELEKOMUNIKACIJSKIH IZDELKOV Pomočnik glavnega direk* torja Alfonz Medved takole Vtx' poveduje o proizvodni dejavnosti Telekomunikacije: »Po letu 1975 je vsa telekomunikacijska dejavnost v Iskri združena v Elektromehaniki Kranj »n poteka v osmih tovarnah oziroma delovnih organizacijah. Dopolnjujeta ju prodaja in projektiva, ki sta za vso dejavnost združeni v komercialnem področju v Ljubljani. Pr°' izvodni program naše dejavnost« znaša za letos 1,5 milijarde dinarjev, izvozili pa naj bi za 18 milij0* nov dolarjev. Zanimiv je tudi podatek, da je v tej dejavnosti 500v zaposlenih. Po vrstah in kakovosti je Ifb** danes najpopolnejši proizvajal telekomunikacijskih proizvodov v Jugoslaviji in pokriva okrog 50 odstotkov domačih potreb. Med naj' bolj znanimi proizvodi so javne »n zasebne telefonske centrale, telefonski aparati, naprave za PreJ\ govora in podatkov na večje daljave itd. Vsako leto smo povečevali izvoz za 30 odstotkov. V z*?' njem času pa se je le-ta sprernenn-tako da izvažamo že zahtevnej-^ izdelke. Tesno sodelujemo tudi » tujimi firmami; tako z nakup0^ kakor tudi s prodajo licenc |n znanja. Uspelo nam je prodat) 1" cenco za telefonske centrale v Turčijo, za telefonske prenosne sisteme v Španijo, za telegrafske Pr£ nosne sisteme na Irsko, dogovarja^ mo pa se za prodajo licence z^ proizvodnjo telefonskih vložkov Romunijo in za nekatere dru£e V Savski loki v Kranju je pred tridesetimi leti stekla zibelka današnji veliki Iskri proizvode v več drŽav Južne Ame rike. . ^ Iskra s proizvodnjo elektrons central in drugimi modernimi p1 izvodi sledi potrebam in razV<^U£a-domačem trgu in v svetu. "n je zrasel nesluten gigant Iskrina Tovarna telekomunikacij na Laboruh: Z njo (najmodernejšo doma in med najmodernejšimi v svetu) je Iskra dobila še uradno legitimacijo za članstvo v svetovnem krogu največjih in najkvalitetnejših kujemo, da bo elektronika z raču-nalniki postopoma izrinila klasične releje in koordinatne stikalnike J2 naših telefonskih central in drUgih proizvodov. Računalniki, ki ^aj krmilijo le večje telefonske 8lsteme, bodo postopoma prevzeli to vlogo tudi v manjših telefonskih centralah in čez čas tudi v telefonskih napravah, ki jih uporabljajo Posamezni naročniki. Osvajanje teh proizvodov bo imelo za posledico zmanjševanje zaposlenih v neposredni proizvodnji, povečalo pa Se bo število zaposlenih v razvoju, Projektivi in drugih spremljajočih dejavnostih. Skratka, povečanega Števila zaposlenih v naših dejavnostih ne pričakujemo, pač pa bistveno povečanje strokovnega kadra z visoko in višjo izobrazbo elektro in drugih tehničnih poklicev. Na telekomunikacije v Iskri pa bodo v prihodnje vplivala tudi nova dognanja in iznajdbe (kot so sateliti, optična vlakna, laserji, novejši polvodniški elementi in podobno), s katerimi se, ali se bo tskra tudi ukvarjala, da bo sledila razvoju tudi v bodoče.« IZVAŽAJO NA ZAHTEVNA TRŽIŠČA 0 Merilno regulacijski in stikalni tehniki smo se pogovarjali s pomočnikom glavnega Rektorja Ludvikom Kuharjem: j f^dern temeljnih organizacij v r} Elektromehaniki Kranj se- 8taylja proizvodnjo merilno regu-jTc,Jske in stikalne tehnike. 3600 VoJ?Vcev Do letos ustvarilo proiz-,?dnjo v vrednosti 884 milijonov rfa.rjev, izvozili pa bomo za 12,8 MJOna dolarjev. r»ašieC* najznačilnejše proizvode k 86 proizvodne dejavnosti vseka-r sodijo elektromehanski števci ej ^erjenje električne energije, PrjL^enti, avtoelektrični merilni lab °r' meruna oprema za servise, Hw^atorrJe in šole, specialna kont m regulacijska oprema za Štev v Proizvodnih procesih, Hj ni časovni in krmilni meha-r^^ merilna in kontrolna opreta 2a potrebe umerjevalnih cen-klon' • pro8ram kontaktorjev, od-PoH -v m specialnih stikal ter s rati °^Ja °Ptike avdiovizuelni apa-Opt'.°Ptično-finomehanični izdelki, Uji ,!"e leče in objektivi ter steklo-WhNa§ki izdelki. tak Program je zelo zanimiv za domače kot za i n i«- ir/išrV romehanski in elektronski in- Lani in letos na primer kljub recesiji nismo imeli nobenih posebnih težav s prodajo naših izdelkov. Pri tem pa velja poudariti, da dobršen del izvozimo na tehnično zahtevna in razvita tržišča, kjer se srečujemo z znanimi sv*,ovnimi proizvajalci. Poleg tega se v zadnjem času ne pojavljamo zgolj kot ponudniki gotovih izdelkov, ampak tudi kot proizvajalci licenc. Tako smo pred nedavnim prodali licenci za proizvodnjo števcev za merjenje električne energije v Tunizijo in Turčijo, pravkar pa potekajo dogovori s partnerji v Španiji in Venezueli. Razen tega imamo zelo razvite mednarodne kooperacije s tujimi partnerji. V prihodnje načrtujemo, da se bo vrednost proizvodnje do 1980. leta podvojila. Pri tem pa v programu upoštevamo tudi prodor elektronike v povezavi s precizno mehaniko. Ena od značilnosti sedanje proizvodnje je bila usmeritev v veliko serijsko proizvodnjo. Zdaj pa že ugotavljamo pogoje za nadaljnjo stopnjo, za tako imenovano inženiring dejavnost v obliki sistemskih rešitev merjenja in upravljanja.« CILJ: NAREDITI DOVOLJ ZA DOMAČE POTREBE Osnovne značilnosti proizvodne dejavnosti Električno ročno orodje pa je razložil pomočnik glavnega direktorja Anton Poštuvan: »Začetki naše dejavnosti segajo v leto 1947, ko smo začeli v Iskri s proizvodnjo prvega vrtalnega stroja. Proizvodnja pa se je začela razvijati po letu 1958, ko smo začeli sodelovati s švicarsko firmo Perles. Osem let po vzpostavitvi teh stikov smo s Perlesom že delili proizvodno razvojni program, in ko je 1972. leta ta švicarska firma zašla v finančne težave, jo je prevzela Iskra. Danes imamo enako proizvodnjo in skupno nastopamo na trgu. V naši dejavnosti v Kranju je danes 450 zaposlenih, v Perlesu v Švici pa okrog 200. Od celotne proizvodnje odpade okrog 60 odstotkov na Kranj, ostalih 40 pa na Perles. Od tega Kranj izvaža okrog 40 odstotkov proizvodnje, Perles pa SO. Vrednost našega izvoza bo letos znašala okrog 3,7 milijona dolarjev, Perles pa bo prodal za 28 milijonov frankov. Naš cilj je bil vedno narediti dovolj električnega ročnega orodja za domače potrebe. Vendar smo ob tem iskali tudi zunanja tržišča. Tako srno v Južni Ameriki v Ekvadorju ustanovili nov obrat Iskra-emmec. Proizvodnja v tem obratu se je začela letos januarja in bodo v njem že prvo leto sestavili 9(KK) vrtalnih strojev. Vrednost proizvodnje tega obrata bo na andskem trgu letos znašala okrog 8000 dolarjev. Poleg omenjenih obratov pa sodelujemo tudi s holandsko firmo SKIL, v programu pa imamo tudi prodajo licence v Romunijo. V prihodnje bo proizvodnja električnega ročnega orodja v skladu s potrebami na domačem trgu in skupaj s Perlesom ter v sodelovanju s Skilom precej narasla; vendar ne toliko programsko kot količinsko. Predvideno je, da bomo z domačo proizvodnjo zalagali tudi Perles. Za to pa bomo morali proizvodnjo posodobiti (tehnološko izpopolniti strojni park) in delno dopolniti še s tako imenovanim lesnim programom. Načrtujemo, da bo v naši dejavnosti v Kranju 1980. leta okrog 500 zaposlenih. Močno pa se bo v prihodnjih letih razvil Emmec v Ekvadorju.« ZADOVOLJNI JUBILANTI Niso ravno redki v Iskri Elektromehaniki Kranj, ki danes tako kot celoten kolektiv slavijo tudi svojo 30-letnico dela v Iskri. Vseh nismo mogli obiskati, predstaviti in poprašati, kaj oni menijo o razvoju Iskre od zibelke do danes. Po-kramljali smo le s tremi. mu Slovenije imamo določeno prioriteto. To pa pomeni, da bomo še naprej morali slediti razvoju; in upam da z drugačno podporo oziroma boljšim širšim razumevanjem za uresničevanje te vloge. Še to bi morda dodal: Res je, da smo naredili ogromen razvojni korak. Toda ne smemo biti zaverovani sami vase in pozabljati, da so se tudi drugi močno razvili. To nam mora biti vodilo tudi za naprej. Ne vem sicer, zakaj me sprašujete, kaj delam v prostem času. Vendar vam povem, da vsak dan tudi fizično delam. Pa včasih grem ribe lovit. Sicer pa je bilo vedno moje osnovno pravilo, da mora človek delati do konca. Če enkrat nehaš delati, potem je vsega konec. Zato tudi raje ne razmišljam o upokojitvi.« Alojz Grčar, direktor plan-sko-proizvodnega področja: »Če pomislim, kako skokovit je bil Iskrin razvoj v teh tridesetih letih, kako se na trenutke sami nismo mogli načuditi doseženim rezultatom, kako smo včasih previdno načrtovali proizvodnjo za tekoče leto in potem ob koncu leta kljub precejšnjemu povečanju ugotovili še preseg, potem kljub temu, da sem že od 10. januarja 1946 v Iskri, nimam prav nobenih skrbi za naprej. Seveda so bili tudi trenutki, ko ni šlo vse tako kot smo želeli. V takšnih trenutkih sem vedno pomislil na pravilo, da je noč najbolj črna takrat, ko se začne dan. Bili so časi, ko je vse ležalo na hrbtih kranjske tovarne. Bili so časi, ko smo dražje izvažali kot prodajali doma. Ko so se začele gospodarske težave v svetu, je tudi nam padel ostanek dohodka. Te težave tudi danes občutimo v proizvodnji in načrtovanju. Toda v srednjeročnem razvojnem progra- valo; tudi naš finančni sektor se je razvijal. Da sem bila kos delu, sem se morala izobraževati. Nikdar pa nisem pomislila, da bi Iskro zapustila. Delo, ki ga opravljani, je bilo zame vedno zelo zanimivo. Zanimivo je na primer tudi, kako smo včasih hodili na delo. Prav do besedno hodili smo prva leta iz Škofje Loke peš v Kranj in nazaj. Potem smo se vozili /. vlakom in menda pred 20 leti je začel voziti avtobus. Zares veliko se je spremenilo od takrat. Danes na primer že sin dela v Iskri. Veliko problemov so rešili ta čas. Med številnimi, ki nas še čakajo, pa bi omenila našo restavracijo v Savski loki. Ko nas je bilo 1200, je bila dovolj velika. Danes, ko nas je toliko, pa je premajhna.« Iva Vidic, vodja knjigodstva proizvodnje: »Tako mož kot jaz sva v Iskri že 32 let. Že od vsega začetka delam v stroškovnem knjigovodstvu in spremljam uspehe Iskre po finančni plati. V teh tridesetih letih lahko rečem, da smo imeli ,suha' in .debela' leta. Včasih smo imeli kinoprojektorje, danes imamo Me-taconto. Vse v tovarni je napredo- r Proslavi ob jubileju Ob 30-letnici Iskre Elektromehanike je bilo ta teden v Kranju in v drugih tovarnah na Gorenjskem več prireditev. Med drugimi je bil včeraj, 9. septembra, opoldne v Tovarni merilnih instrumentov v O točah slavnostni zbor delavcev ob 30-letnici Iskre in 15-letnici tovarne v Otočah. Na zborovanju sta med drugim govorila predsednik radovljiške občinske skupščine Leopold Pernuš in glavni direktor Iskre Elektromehanike Kranj Aleksander Mihev. Podelili so tudi značke jubilantom, nato pa je sledil kulturni program. Pred slavnostnim zborovanjem pa so ob 11. uri v tovarni odprli likovno razstavo. Osrednja proslava ob 30-letnici Iskre Elektromehanike Kranj pa bo danes (10. septembra) ob 16. uri, ko bo v dvorani Tovarne telekomunikacij na Lahora h slavnostna seja delavskega sveta. Tudi na današnji svečanosti bodo podelili značke jubilantom. Kristina Bukovnik, delavka v kontroli števcev: »Že pred uradno ustanovitvijo Iskre sem delala v tej tovarni, tako da imam danes 33 let službe. Zdaj že 25 let delam v kontroli, v kontroli števca pa deset let. Kako je bilo, ko sem začela? Spominjam se, .da je bilo moje prvo delo na stružnici. Potem pa, oh, tako hitro je minilo teh trideset let. Včasih na primer nismo imeli pravih meril in opreme, danes imamo vse. Včasih smo se skoraj vsi poznali med sabo, danes to ni več mogoče. Danes večkrat slišim med mladimi mnenje, da je prav da človek do upokojitve zamenja vsaj trikrat službo; včasih nismo bili takega mnenja. Jaz v vseh triintridesetih letih nisem nikdar pomislila na to. Katerega dogodka se spominjam? Kot predsednica tovarniške mladine sem bila 1947. leta na obisku pri predsedniku Titu na Brdu pri Kranju«. Končajmo ta jubilejni zapis ob 30-letnici z mislijo v naslovu. Iz zibelke naše elektronske industrije v Savski loki v Kranju je zrasel nesluten gigant, ki se je bogato ra. cvetel doma v kranjski občini in p^ vsej širni Sloveniji. Njegov sok je vlival moč obnavljanju porušene domovine, bil šola socialističnemu samoupravljanju, tehnološkemu razvoju, znanstvenim dosežkom in hkrati seznanil svet s 30.000-član- i skim kolektivom Iskre danes. I Luda v Selški dolini — Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so v torek, 7. septembra, končali z deli na cestnem odseku Praprotno — Luša v Selški dolini. Asfaltno prevleko so položili na več kot tri kilometre dolgem cestnem odseku, »prometno žilo* pa so tudi nekoliko razširili. Pri odcepu od glavne ceste, ki pelje proti Železnikom, je zdaj le-ta široka pet metrov, nato pa se »asfaltni trak« nekoliko zoži. »Nove« ceste bodo prav gotovo najbolj veseli domačini, pa tudi smučarji, ki bodo v prihodnjih zimskih in tudi letnih sezonah obiskovali Stari vrh. Precej denarja za asfalt so prispevali prebivalci s tega področja, prebivalci Lenarta in Luše ter okoliških zaselkov, nekaj sredstev pa je prispevala tudi široka družbena skupnost. Največja želja obiskovalcev zimsko športnega središča Stari vrh pa je, da bi bila cesta že v najkrajšem času asfaltirana vsaj do starovrške žičnice. Delavci kranjskega Cestnega podjetja pa v teh dneh polagajo asfalt tudi na cesti z bukovškega polja proti Seuljam v Selški dolini, (jg) — Foto: F. Perdan Veliko novosti in izboljšav Kranj — Leto novatorstva, ki se je podaljšalo v leto 1976, je tudi v kranjski Iskri prineslo precej novosti in izboljšav. V prvi polovici letošnjega leta je bilo prijavljenih ;12 predlogov za izboljšanje proizvodnje, od tega 4 izum'. Skupaj bodo prinesli Iskri 1,201.000 dinarjev prihranka. Izumitelji in racionaliza-torji pa so dobili za svoje predloge 100.000 din nagrad. Največ predlogov je bilo iz ATC na Laborah. Da bi iznajditeljska dejavnost v Iskri — Elektromehanika Kranj še bolj zaživela, bi morali samoupravni organi dokončno potrditi novi samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti, ker je sedanji sporazum, ki ureja ta vprašanja, že zastarel -lb Tudi sindikat zdravstvenih delavcev Radovljica — V radovljiški občini je šest osnovnih organizacij sindikata zdravstvene dejavnosti, ki pa še niso združene v občinski odbor. Na nedavnem sestanku predsednikov ter organizacij so sklenili, da bodo ustanovili občinski odbor sindikata tudi za zdravstvene delavce. iz glasi7 delovnih organizacij GLASNIK glasilo delovne organizacije Gorenjska predilnica AKTIVNA BORCKVSKA ORGANIZACIJA ŠKOFJA LOKA - V Gorenjski predilnici v Škofij Loki že vsa leta obstaja tudi osnovna organizacija zveze združenj borcev. Njen predsednik je Mirko Kovač. Pred dnevi so se borci iz te znane škofjeloški* delovne organizacije zbrali na svoji redni letni konferenci. Poleg mnogih gostov sta konferenci prisostvovala tudi predsednik občinskega odbora ZZB NOV Škofja Loka Mirko Tolar ter pisatelj Ivan Jan. Predsednik osnovne organizacije Mirko Kovač je najprej spregovoril o delu organizacije v preteklem letu, le-to je bilo izredno uspešno, nato pa so člani osnovne organizacije ZSMS v Gorenjski predilnici prisotnim borcem razdelili spominska darila - knjigo pisatelja Ivana Jana »Drazgoska bitka«. PRAZNOVANJ K DNKVA KOLKKTIVA ŠKOFJA LOKA - V soboto, II. septembra, bodo v Gorenjski predilnici slovesno proslavili »dan kolektiva«. Svečanost šibo začela ob 16. uri v dvorani kina »Sora«. Na zboru kolektiva bodo prisotni najprej spregovorili o novi samoupravni organiziranosti delovne organizacije, nato pa bodo predstavniki Gorenjske predilnice izročili priznanja in darila tistim delavcem, ki so v podjetju zaposleni že po 15 ali 25 let. Po svečanosti se bodo »predilci« napotili na vrt škofjeloškega gradu, kjer bo sledil zabavni del prireditve. IZLET UPOKOJENCEV ŠKOFJA LOKA - Člani delovnega kolektiva (iorenjske predilnice iz Škofje Loka so sklenili tudi letos povabiti svoje upokojence na že tradicionalen izlet. Upokojenci, 232 jih je, se bodo zbrali v petek, 10. septembra, ob 7. uri na parkirnem prostoru pred tovarno, nato pa jih bodo avtobusi odpeljali proti avstrijski Koroški. Ogledali si bodo več krajev na oni strani meje, kosilo pa bodo imeli v Pliberku. Istočasno pa bodo predstavniki delovnega kolektiva upokojencem izročili tudi povabila za sobotni »dan kolektiva«. liuhcihiju huiihiknili i;.(lcll(ct'-Humj PO PROGRAMU V sesti in sedmi .številki glasila delovne skupnosti Industrije bombažnih izdelkov IBI Kranj je objavljeno tudi poročilo o doseženi proizvodnji od januarja do junija letos. Iz poročila je razvidno, da je bil program izvoza za prvih sest mesecev letos uresničen v kvadratnih metrih s 109,8 odstotka, v dolarjih pa s 10« odstotki. Od celotnega izvoza so za 50,21 . odstotka izvozili v socialistične države, 17,19 odstotka v neuvrščene države in .12,60 odstotka blaga v ostale. Močno se je povečal izvoz v socialistične države. V primerjavi z izvozom pa domači trg letos ne kaže bistveno večje porabe, zato si v podjetju prizadevajo, da bi uresničili letošnji izvozni program. Še posebno skrb bodo posvetili izvozu blaga v neuvrščene in zahodne države. ŽELEZOR SLABI PROIZVODNI RKZULTATI JESENICE — Čeprav so v jeseniški Železarni po nepopolnih podatkih avgusta zaostali za operativnim mesečnim programom za okoli 5 odstotkov in so opremo približali 30.000 tonam, je to slab rezultat. Ob tem je tudi nekaj objektivnih vzrokov, saj je SM peč v martinarni v okvari, prav tako pa tudi veliki pogonski motor v valjarni žice. Proizvodni rezultati v avgustu v jeseniški Železarni nikakor niso zadovoljivi. ŽELEZAIMI ZA CESTE JESENICE — V jeseniški Železarni je doslej vpisalo posojilo za ceste skupaj 5377 delavcev, kar v primerjavi s staležem pomeni 86 odstotkov zaposlenih. Skupni vpisani /nesek znaša 8,968.200 dinarjev ali 66 odstotkov moralno prevzete obveznosti. Določili naloge v srednjeročnem planu Kranj — Na tretji konferenci so komunisti Planike razpravljali o konkretnih akcijah za realizacijo srednjeročnega plana. Osnove plana za leta 1970-1980, ki jih je že sprejel delavski svet Kombinata Planika, zahtevajo od delavcev, da vsako leto vlagajo znatna sredstva v nove naložbe. Le tako bodo lahko sledili hitremu napredku tehnologije in ostali konkurenčni na trgu tako po kvaliteti kot ceni. Komunisti Planike so zato sklenili, da bodo v prihodnje opremljali tovarne z najmodernejšimi stroji in povečevali produktivnost. Prav produktivnost je tista notranja rezerva, na katero kanijo v največji meri nasloniti razvoj. Število zaposlenih naj bi se v prihodnjih letih le neznatno povečalo. i Zaposliti nameravajo predvsem nove strokovnjake, ki bodo lahko uspešno vodili delo na novih strojih in vnašali v proizvodnjo dosežke nove tehnologije. Važno za razvoj kombinata je tudi to, da se bodo enakomerno razvijale vse temeljne organizacije združenega dela in da ne bodo na račun ene zavirali raz- voja drugih. Komunisti so na konferenci sprejeli sklep, ki ga bodo posredovali samoupravnim organom v potrditev. S sklepom nalagajo vsem temeljnim organizacijam, da sproti izpolnjujejo vse zahteve srednjeročnega plana in začno uresničevati naslednjo stopnjo šele, ko je prejšnja resnično izvedena. Na ta način bodo dosegli sprotno izpolnjevanje plana in tudi stalno bodo lahko pregledovali, kaj so že naredili. Iz dohodka, ustvarjenega v določenem planskem obdobju, bodo zbirali sredstva za nove naložbe. Vsako odstopanje od planirane proizvodnje pa bo tudi podaljševalo rok realizacije sprejetega investicijskega plana. Da bi delavci Planike uspeli zagotoviti sredstva za zastavljeni plan in ob tem tudi to, da se bodo osebni dohodki gibali v skladu z večanjem produktivnosti in rastjo življenjskih stroškov, bodo morali pošteno zgrabiti za delo. Poleg vestnega dela bodo pazili, da bo njihova obutev modna in tako dobro sprejeta na trgu. Zmanjšati pa bodo morali izostanke z dela, ki so se v zadnjih letih močno povečali. J, Kristan Voda mora s polj in travnikov Osuševanja, ki jih na 510 hektarjih na področju proti Goricam in Beli načrtujeta Gorenjska kmetijska zadruga in kmetijskozemljiška skupnost kranjske občine, bodo nadomestila rodovitne kmetijske površine, zgubljene zaradi urbanizacije — Zaradi pomanjkanja denarja za ureditev osnovne odvodne mreže bodo dela potekala počasneje Kranj — Kmetijstvo je v kranjski občini zaradi urbanizacije zgubilo precej hektarjev rodovitne zemlje, ki jih lahko nadomesti le načrtno osuševanje sedaj še zamočvirjenih površin in usposobitev za intenzivno proizovdnjo. Večina le-teh v skupni izmeri 510 hektarjev leži v dveh krakih. Prvi poteka od Mlake dalje mimo Tenetiš, Let en c in naprej proti Trsteniku in Goricam, drugi krak pa je obrnjen proti Srakovljam, Tatincu in Beli. To so večinoma manj rodovitni travniki, sposobni dati le po eno košnjo. Izjema so površine, ki so jih kmetje sami osušili. Omenjeni zamočvirjeni kompleksi bi bili z osušit vi jo izredno primerni za preusmerjeno in tržno kmetijsko proizvodnjo. S sodobno agrotehniko bi dajali dobre travne donose, lahko pa bi na njih uredili tudi njive, zasejane s koruzo. Osuševanjem pa bo morala slediti tudi zložba (komasacija zemljišč) po lastništvu, kar je pogoj za intenzivno tržno proizvodnjo. Zložb bi morala biti deležna tudi zemljišča, ki jih lastniki ne bi bili voljni več obdelovati, Leta Izkazalo oddati v zakup. Omeniti velja, da vlada za osuševanje na tem področju precejšen interes. Predeli, kjer so zamočvirjena zemljišča, so med najbolj »kmetijskimi« v kranjski oblini Leta 1962 so bili že izdelani osuše-" valni načrti za področje proti Goricam, vendar so njihovo uresničitev preprečila zmanjšana vlaganja v kmetijstvo. Gorenjska kmetijska zadruga in krnetijskozemljiška skupnost kranjske občine želita zamujeno nadomestiti. Melioracija oziroma osuševanja bi bila sorazmerno hitro uresničljiva. 10 odstotkov bi morala prispevati investitorja, .10 odstotkov znaša dotacija republiške zveze vodnih skupnosti (bivši vodni sklad), 45 odstotkov potrebnih sredstev je skrb banke, ki nudi za te namene 15-letno posojilo s triodstotnimi obrestmi, pod enakimi pogoji pa nudi posojilo za preostalih 15 odstotkov kmetijska razvojna skupnost. Posojila bi skupno vračali krnetijskozemljiška skupnost in prizadeti kmetovalci. Anuitete ne bi bile velike. Ovira pa je ureditev osnovne odvodne mreže oziroma regulacija potokov. Naloga je zaupana območni vodni skupnosti, vendar le-ta za zdaj toliko denarja nima. Osušen hektar zemlje namreč terja od tri do su.. . ": ...... - (Mih dinarjev. Zato se utegnejo nai . .mvu,iU osuševalna dela /avle* i '.ljub in:enzivnemu iskanju drugih oblik pomoči. J. Košnjek Tekstilna industrija Tekstilindus Kranj razglaša prosti delovni mesti pod naslednjimi pogoji: 1. pravni referent — visoka izobrazba pravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju pravnih zadev in urejanja samoupravnih odnosov; — moralno-politične lastnosti, ki ustrezajo temu delovnemu mestu. 2. prodajalka v informativno prodajnem centru — uspešno dokončana poklicna šola za prodajalce tekstilne stroke in najmanj 1 leto delovnih izkušenj s področja prodaje; Kandidati naj oddajo pismene priglasitve v kadrovski sektor do 20. 9. 1976. Veletrgovina Živila Kranj, n. sol, o. objavlja naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas: 1. internega kontrolorja (ponovna objava) 2. saldakontista 3. poslovodjo prodajalne v Žireh Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: višja ekonomska ali komercialna šola, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih — poskusno delo 90 dni pod 2.: srednja šolska izobrazba (ekonomski ali finančni tehnik). 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 60 dni pod 3.: KV trgovski poslovodja, 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 60 dni Za opravljanje dela na delovnem mestu pod zaporedno številko 1 je zaželeno, da ima kandidat svoje prevozno sredstvo. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6. Pičel delež družbene obrti V tržiški občini lahko največ prispeva k pospe' sevanju družbene obrti uresničevanje dogouorf o pospeševanju malega gospodarstva, karno? družbena obrt brez dvoma sodi Tržič — Družbena obrt ima pomembno vlogo pri , pospeševanju družbenega gospodarskega razvoja in odstranjevanju neskladnosti v sestavi gospodarstva. V tržiški občini oziroma njenem gospodarstvu je družbena obrt precej pičlo zastopana. Kolikor pa jo je, se pa trudi prilagajati potrebam gospo-darsva in prebivalstva, prožno gospodariti s sorazmerno majhnimi sredstvi in po lastnih močeh tudi vlagati. V Tržiču prištevajo k družbeni obrti Obrtno podjetje, Oblačila-Novost, pekarno, mesarijo in Tiko. K tej dejavnosti sodi tudi nekdanje Kleparstvo, ki pa je zadnja leta del Splošnega gradbenega podjetja Tržič. Snovalci srednjeročnega razvojnega programa t rži sitega gospodarstva so imeli na voljo le srednjeročni usmeritvi Obrtnega podjetja in podjetja Oblačila-Novost. Drugih programov niso predložili, kar je deloma opravičljivo. Pekarna in mesarija sta delovni enoti Žita oziroma Ljubljanskih mlekarn in sta zajeti v programu matičnih organizacij združenega dela oziroma temeljnih organizacij, Tiko prištevajo h kovinski industriji, Kleparstvo pa je del Splošnega gradbenega podjetja in je obravnavano pri gradbeništvu. Oblačila-Novost in Obrtno podjetje načrtujeta, da bosta v moderni- zacijo osnovnih sredstev v^'Jj 2 milij. 686.000 dinarjev. Dobrih * odstotkov potrebnega denarja bo^ zagotovili organizraciji združen ep dela, ostalo pa bo posojilo '^JV Predvidena vlaganja v obrtna stva pa znašajo po predračun . 3,245.000 dinarjev. Precejšnja je tjfj predračunska vrednost v-aganJ d družbeni standard zaposlenih. M investicijami v osnovna sre dst obeh organizacij združenega "e kaže omeniti urejevanje fasa(.' nakup šivalnih strojev, urejevanj mizarske in pleskarske delavnU^ poslovnih prostorov itd. Kot že re ■ no imata delovna kolektiva ve pet odstotkov. g. V prihodnje se bo morala d/ -bena (mrt še bolj prilagajati P trebam gospodarstva, k njene'1, uveljavljanju pa lahko veliko P^ speva uresničevanje družbenega govora o pospeševanju malega g podarstva, v katerem ima druzn obrt pomembno mesto. Velikega P, mena bo tudi spodbudnejša kredi .h politika in povezovanje tovrst organizacij združenega dela. . h J. Košnje* Lokalne mladinske delovne akcij* na Jesenicah Prostovoljno mladinsko delo je zadnja leta v jeseniški občini doživelo velik razmah. Posebno v letošnjem letu, ko praznujemo 30-letnico mladinskih delovnih akcij, so pri občinski konferenci ZSMS Jesenice pripravili zelo obširen program lokalnih akcij. Spomladi so mladinci že uspešno izvedli akcijo »100 ton odpadnega železa«, sedaj pa je v teku najobsežnejša jeseniška lokalna akcija v zadnjih letih — čiščenje energetskega cevovoda v Železarni. Avgusta je bila akcija zaradi dopustov prekinjena, nadaljevala pa se bo septembra in oktobra. Pri OK ZSMS so se zavzeli, da se v Prl*,0, nje te akcije lotijo bolj odgov^-h kajti obisk na akciji v prvih -0-ni bil zadovoljiv. Poleg omenjen ^ kalne akcije v letošnjem -et. 0h-črtujejo še eno, in sicer čiščenj v hodne poti ob visokotlačnem vo Javorniškem Kovtu. r. Je- Del sredstev, ki jih bodo m180 Jeseničani tako zaslužili, bodo n j nili kritju stroškov jeseniških j> .j, na letošnjih mladinskih ae.^e^ akcijah, za" adaptacijo taborni^) doma v Planini pod Golico, vep}os0t-sredstev pa bodo namenili za r ^ je, ki ga je razdejal potres. ^ klini, žice in izkušeni vodniki so ženskam pomagali, da jih zahrbtne 8neg odete skale niso mogle zaustaviti. Ženske in sneg . £e kdaj, potem se je prav letos £°h?d stotih žensk na Triglav, že uJajsti po vrsti, ki ga organizira ^redniŠtvo časopisa ITD, sprevrgel v Pjavcati mali zimski planinski po-Snežni metež in veter s ttrostjo čez 70 kilometrov na uro J? udeleženkam močno otežila p>°tni vzpon do izhodiščnega poloti* za zadnji juriš proti vrhu, do •anike. Nedeljsko jutro pa kljub rePeČemu soncu in nepozabnim j*j2gledom tudi ni prineslo olajšanja. ,/eter debela bleščeča odeja je arnreč pokrivala pobočja očaka in ganjala strah v kosti prišlekom, j.? 15 najpogumnejših in najvzdrž- Jlvejših varovank so zbrali okrog sebe vodniki, jih razporedili v naveze po dva, tri in štiri ter v spremstvu peščice novinarjev in fotoreporter-jev krenilo v naporen marš skozi zamete. In Triglav je moral priznati poraz: v poldrugi uri so bile ženske pri Aljaževem stolpu, okovanem v bel oklep. Sledil je obvezni »krst« novink, da bi nato druščina pohitela nazaj v dolino, polna nepozabnih vtisov s »kape« Jugoslavije. Kolegicam, ki so iz doline vse nesrečne opazovale dogajanja v strminah, pa so fantje obljubili, da bodo prihodnje leto spet lahko poskusile srečo — brez žrebanja. Morda jim bo trdo-glavi velikan takrat bolj naklonjen, (-ig) — Foto: Egon Kaše Uspela prireditev na Krvavcu k ^ei>klje - V nedeljo zvečer so se dif e tretJe tradicionalne prire- *ve ob turistično planšarskem dne-U Js8 Krvavcu, ki jih je nadvse Pesno pripravilo Turistično dru-Stvž° Cerklje ke»f V .Solx)to popoldne se je začelo pr°JJ*nJe za jarca ter streljanje na lta mikajočega se fazana. Že je *J«tti ^a zaracn izredno slabega Pred-na v soboto v nedeljo ne bo vrhuuenin tekmovanJ» kaJti na cetuY rvavca Je zapadlo tudi nekaj ll*Hetrov snega. Toda vreme se Predavanje o Medicini v ^k°*3a Loka - Drevi ob 19.30 bo Škp av° poslikanega pohištva na Prav Jskem. ki Je bila v Sivčevi hiši 8e2o 8redi glavne poletne turistične c«v 5* f* Je ogledalo 1600 obiskoval-' ^°leg okrog 950 domačih obi- skovalcev in gostov iz drugih republik si je to razstavo ogledalo tudi prek 600 turistov iz 13 držav. Najštevilnejši so bili Nizozemci, gostje iz ZR Nemčije, Italije, Finske, Velike Britanije, Avstrije, Belgije in Francije. Zabeležili pa so tudi obiskovalce iz Švice, Nemške demokratične republike, Češkoslovaške, Madžarske in Saudove Arabije. Razstavo poslikanega pohištva, ki je zbudila toliko zanimanja, je uredila kustosinja Gorenjskega muzeja Kranj Anka Novak. JR Usklajenost trenutka V svetu večjih hitrosti so razdalje časovno krajše, življenjski prostor človeštva pa se vse bolj omejuje na gosta mestna naselja. Da bi se človek v današnjem vrvežu znašel in uspešno ravnal, mora znati usklaja-ti hitrost gibanja, pa naj bo v vlogi pešca, usmerjevalca strojev ali upravljavca številnih vozil. V vseh primerih usmerjanja hitrosti delujejo možgani. Njihova sposobnost je v tem, da na temelju preteklih izkušenj v miselni aktivnosti predvidevajo bodoča dejanja. Možgani delujejo po dobljenih informacijah, na temelju zaznav, predstav in občutkov. Vid je osrednje in najpomembnejše čutilo, ki daje možganom najpopolnejšo podobo gibalnega prostora. Gibalna usklajenost se zasnuje ob pogledu v globino in širino, pa seveda ob ne preveč ozkem gledanju naprej. Vid je ob sodelovanju ostalih čutil in ob pomoči primerne zbranosti naš naj z ves tej -ši zaveznik in pomočnik. Uveljavlja se pri hoji, delu, v športu in tedaj, kadar sedimo za volanom, ko opazujoč prometne znake, razmere na cesti in v njeni bližini usmerjamo hitrost vozila. Dobro je poznati gibalni prostor in o njem imeti kar najbolj nazorne predstave. V neznanem mestu se bo tujec težje orientiral in se ne bo tako uspešno znašel kakor domačini. Zato že pri nas raje manj izurjeni vozniki in oni, ki bi radi prihranili nekaj živcev, puščajo vozila kar v predmestju. Pri gibanju v prostoru je treba upoštevati neizpodbitno dejstvo, da dve telesi ne moreta biti hkrati na istem mestu. Če pa skušata biti, so posledice znane. Čim večja je gibalna hitrost teles, tem hujše so. Kadar se pri startu na žogo zaletita nogometaša ali kadar se preriva množica, je manj težkih nezgod. Bolj resne so posledice čelnega ali verižnega trčenja motornih vozil. Vsakdo bi se moral gibati dovolj usklajeno pri delu, pa kot pešec, še bolj pa bi moral točno usklajati hitrost vozila, da ne bi oviral ali celo izzival ostalih so-voznikov in pešcev. Danes stranske ceste niso več sprehajališča, kdaj pa kdaj postanejo, seveda kar ne bi smelo biti, dirkalne steze za mlade mopediste. Gorenjska magistrala ni več primerna za voznike romantike, ki bi uživali vozeč skozi lepo pokrajino in pri tem pozabljali, da ovirajo promet. Ko nekateri vozijo zdaj hitreje, pa spet počasneje, se poigravajo z živci tistih voznikov, ki jim slede. Usklajenost gibalnega trenutka je v izostrenem občutku za prostor, v izoblikovanem občutku za hitrost gibanja v prometnem ali uličnem vrvežu in v splošni človeški varnostni omiki. Cesta in pločnik ne bi smela biti prepogosto prizorišče nezgod. Koliko je sreče na cestah in preho dih za pešce? Za las je od petal, za las se je izognil karambolu. Usklajeno gibanje bi morali uriti že v šoli. Učence bi morali navajati na predvidevanje okoliščin, jim izoblikovati pravilno odziv nost, odzivnost v pravem času in jih navajati na splošno časovno in prostorsko usklajeno gibanje. Jože Ažman VSAK DPTFIC ■ mmm 1 mmm m NA 4 STRANEH ■ ^1 m m ■ ^mW ■ ■ m* mm m mmmm m kino Priprave na kravji bal Bohinj — Turistični in gostinski delavci v Bohinju se še posebno skrbno pripravljajo na letošnjo osrednjo in tradicionalno prireditev v Bohinju kravji bal. Tako kot doslej bo tudi letos prireditev v Ukancu. V soboto, 18. septembra, bo planšarsko srečanje, v nedeljo, 19. septembra, pa se bodo s planin vrnili planšarji in majeriee z živino. Kranj CENTER 10. septembra amer. barv. akcij. S.O.S. IZ BOKINGA 747 ob 16., \H. in 20. uri 11. septembra amer. barv. akcij. S.O.S. IZ BOKINGA 747 ob 16., 18. in 20. uri, premiera Uner. barv. akcij. DON .JK MRTEV ob 22. uri 12. septembra amer. barv. risani SRKCNI LUKEC ob 10. uri, amer. barv. akcij. S.O.S. IZ BOKINGA 747 ob 15., 17. in 19. uri. premiera amer. barv. pust. KALIFORNIJSKI 1'OKKR ob 21. uri 1.1. septembra amer. barv. akcij. DON -JK MRTEV ob I«., IN. in 20. uri 14. septembra amer. barv. akcij DON J K MRTEV ob 1«., 18. in 20. uri 16. septembra ob 20.15 SVEČANA OTVORITEV 6. MEDNARODNEGA FESTIVALA ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV: KALI JE VENDARLE ZAHTEVALA (SFRJ), LEPA SAVOJA (Francija), KIKLADI (Grčija), 13 SEKUND (Francija), OLIMPIJSKI ZMAGOVALEC (CSSR), NIC NI NEMOGOČE (Kanada), KRALJ MED IGRAMI (Indija) 17. septembra amer. barv. pust. KALIFORNIJSKI POKER ob 16 in 18. uri, ob 20. uri Mednarodni festival Športnih in turističnih filmov: KAJAK (SFRJ), IKARUS (ZRN), MATI GANGES (Indija), GIBANJE (Kanada), TEMPO (Avstralija), GOJZKRJI (Madžarska) Kranj STORŽlC It-, septembra amer. barv. CS krim. GETA-WAY ob 1«., IS. in 20. uri 11. septembra franc. barv. komed. DVORNK SPLETKE ob Ki. in 20. uri, amer. komed. CHARLIE - GASILEC ob IS. uri 12. septembra amer. komed. CHARLIE — GASILEC ob 14. uri, japon. barv. fant. GODZI-LA PROTI MEGALONU oh 1« in 18 uri, premiera češke barv. komed. MOJ BRAT IMA SIJAJNEGA BRATA ob 20. uri 13. septembra ceska barv. komed. MOJ BRAT IMA SIJAJNEGA BRATA ob I«., 18 in 20. uri 14. septembra angl. barv. grozlj. ZADNJI DRAKULA ob 16., 18. in 20. uri 18. septembra franc. barv. komed. DVORNK SPLETKE ob 16., 18. in 20. uri 17. septembra premiera amer. barv. drame LJUBIMCI GOSPE FANNY ob 16., 18. in 20. uri Tržič 10. septembra amer. barv. akcij. DON JK MRTEV ob 18. in 20. uri 11. septembra amer. barv. krim. KITAJSKA Četrt ob i7.;toin 19.45 12. septembra amer. barv. pust. STEZA SLONOV ob 15. in 19. uri, amer. barv. akcij. DON JK MRTEV ob 17. ura I. 1. septembra amer. barv. krim. KITAJSKA Četrt ob 17.45 14. septembra amer. barv. pust. STEZA SLONOV ob 18. in 20. uri 1«. septembra angl. barv. grozlj. ZADNJI DRAKULA ob 18. in 20. uri 17. septembra amer. barv. vestem MOZ, IMENOVAN GENNON ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 10. septembra amer. barv. krim. PIRATI V METROJU ob 18. in 20. uri (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) II. september ital. barv. NOČNI PORTIR ob 18. in 20. uri (mladini do 15 let ni dovoljen) 12. septembra ital. barv. NOČNI PORTIR ob 17. in 19. uri (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) 13. septembra franc. barv. komed. DVORNE SPLETKE ob 18. in 20. uri 14. septembra amer. barv. vestem MOZ, IMENOVAN GENNON ob 18. in 20. uri 16. septembra amer. barv. vestem MOZ, IMENOVAN GENNON ob 18. in 20. uri 17. septembra amer. barv. pust. STEZA SLONOV ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 10. septembra angl. barv. krim. ZLOČIN V ORIENT EXPRESSU ob 17.10 in 20. uri 11. septembra amer. barv. vestem VOJNA SREČA ob 18. in 20. uri 12. septembra amer. barv. vestem VOJNA SREČA ob 18. in 20. uri 14. septembra amer. barv. drama KAMPER JOHN ob 20. uri 15. septembra amer. barv. drama KAMPER JOHN ob 18. in 20. uri 16. septembra angl. barv. komed. ZAKAJ LE2IS - RECI KAJ ob 20. uri Železniki OBZORJE 10. septembra amer. barv. vestem VOJNA SREČA ob 20. uri 11. septembra amer. barv. aktij. SPOPAD V JETNLŠNICI ob 20. uri 12 septembra angl. barv. krim. ZLOČIN V ORIENT EXPRESSU ob 17. in 20. uri 15. septembra amer. barv. krim. PIRATI V METROJU ob 20. uri Jesenice RADIO 10. septembra angl. barv. CS grozlj. VAMPIRJEVE LJUBIMKE ob 17. in 19. uri 11. septembra ital.-špan.-Iranc. vestem VAL-DEZOVI KONJI ob 17. in 19. uri 12. septembra ital.-Span.-franc. barv. vestern VALDEZOVl KONJI ob 17. in 19. uri 13. septembra amer. barv. drama ČLOVEK IN MAČEK oh 17. in 19. uri 14. septembra an.er. barv. drama ČLOVEK IN MAČEK ob 17an 19. uri 15. septembra amer. barv. grozlj. GROF YORGA - VAMPIR ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 10. septembra amer. barv. pust. LETNI MORILEC ob 18. in 20. uri 11. septembra amer. barv. drama ČLOVEK IN MAČEK ob 18. in 20. uri 12. septembra amer. barv. drama ČLOVEK IN MAČEK ob 18. in 20. uri 13. septembra ital.-.špan.-franc. barv. vestem VALDEZOVl KONJI ob 18. in 20. uri 14. septembra ital.-Span.-franc. barv. veste n VALDEZOVl KONJI ob 18. in 20. uri 16. septembra angl. barv. grozlj. KRI IZ SARKOFAGA ob 18. in 20. uri Dovje-Mojatrana 11. septembra franc.-ital. barv. krim ROP NA AŽURNI OBALI ob 19.10 12. septembra amer. barv. krim. SER'F IZ DRZAVKTKNNKSSKK ob 19.10 Kranjska gora 11. septembra amer. barv. krim. ŠKRIF IZ drŽave tennessee ob 20. uri 12. septembra angl. barv CS grozlj VAMPIRJEVE LJUBIM K K ob 20. uri 15. septembra amer. barv. drama CLOVKK IN MAČEK ob 20. uri Radovljica 10. septembra franc.-ital. barv. AMAZONKK ob 20. uri 11. septembra ital. barv. IZZIV BELK ŠAPE ob 18. uri, amer. barv. ZALJUBLJENI BOLNIČAR ob 20. uri 12. septembra ital. barv. IZZIV BELK SAPK ob 10. uri, amer. barv. ZALJUBLJENI BOLNIČAR ob 18. uri, angl barv. JAZ PETEK ob 20, uri 13. septembra franc.-ital. barv. AMAZONKK ob 20. uri 14. septembra angl. barv. JAZ PETEK ob 2H. uri 15 septembra angl. barv. NOČNI PKKMIKI ob 20. uri Ki. septembra franc.-ital. barv. AMAZONKK ob 20. uri Bled 10. septembra amer. barv ZALJUBLJKNI BOLNIČAR ob 20. uri 11. septembra angl. barv. SREČANJE NA OCEANU ob 18. uri, franc. barv AMAZONKK ob 20. uri 12. septembra ital. barv. TA PREKLETI OBRAČUN ob 16. uri, (ran. barv. AMAZONKE ob 18. in 20. uri 13. septembra amer. barv. ZALJUBLJENI BOLNIČAR ob20. uri 14. septembra angl, barv NOČNI PRKMIKI ob 20. uri 15. septembra angl. barv. JAZ PETEK <>b 20 uri 16. septembra ital. barv. PUSClCK STRUPENEGA PAJKA ob 20. uri Mi smo pa Tržičani ... Zadnjič sem vam obljubil, da povem, kako je Tržičan kupoval železniško vozovnico na ljubljanskem kolodvoru. Takrat je namreč do našega mesta še vozila železna cesta. Deset let je že minilo od tedaj, ko smo jo ukinili, in bi lahko v njen spomin organizirali lepo proslavico, saj je danes po njej marsikomu žal. Sicer pa pustimo to! Pojdimo raje s Tržičanom na kolodvor. — Dober dan. Eno karto prosim ... — Kam, ga vpraša blagajničar-ka. — Eno karto prosim! — Kam pa pravzaprav greste? — Bi, prosim, lahko dobil eno karto. .. — Seveda jo boste dobili. Samo povejte, kam potujete. — Sem reku, da hočem eno karto! — Kako naj vam dam karto, če ne vem, kam se boste peljali, dopoveduje blagajničarka na ljubljanski železniški postaji. — Ja, karto prosim .. . — Ce ne poveste, kam potujete, vam karte ne dam! — Eno karto hočem, razumete, karto. Se ne da Tržičan! — Do kam pa, če smem vprašati, tovariš, govori blagajničarka mirno. — Malora, krucifiks na mol, tristo zelenih mravljincev in pet kosmatih medvedov, hudirjev babji vrag, karto hočem, pa nič drugega! — Aha, sedaj sem vas pa spoznala, se oddahne blagajničarka. Do Tržiča greste, ali ne ... Besedni zaklad imamo res bogat. Če boste kdaj naleteli nanj, bodite prepričani, da imate opravka s Tržičanom. Takšni smo, pa brez zamere. Zamrzovalne grinje prijateljice gospodinjstva ftth marta odgovarja Jesenska enolončnica Potrebujemo: pol kg zelja, pol kg korenja, pol kg krompirja, pol kg zelene, žlico masti, 1 čebulo, sol, poper, pol litra juhe iz koncentrata, konzervo mesnega zajtrka, 2 žlici olja, zelen peteršilj. Zelje očistimo in narežemo na rezance, prav tako zrežemo korenje, zeleno in krompir. Na masti prepražimo čebulo in zdevamo v posobo plasti zelenjave vsako posebej: vsako plast solimo in popramo. Prelijemo z vrelo juho in počasi kuhamo 1 uro. Ko se jed kuha že pol ure, dodamo na vrh še krompir. Preden je enolončnica kuhana, pripravimo mesni zajtrk, tako da vsebino konzerve narežemo, opečemo meso na olju ter primešamo zelenjavi. Jed še potresemo z zelenim peteršiljem. 4 Otroci in umivanje Pravijo, da se nekako pri osmih letih otroku zagabi voda, namreč tista, ki teče iz vodovodne pipe v imivalnik ali kopalno kad. Starši >trpk v tej starosti že vedo. Odpor raja nekako do desetega leta, pri trdovratnih primerih še nekaj dlje: 5e je umazanost v čislih tja do pubertete, potem staršem ne preostane drugega kot da čakajo, da njihov otrok doživi prvo zaljubljeno.' Ta menda čudežno ozdravi uma/.ana ušesa, črne nohte, krtačka za / -be pa je obrabljena v rekordnem čašu. No, ker pa bi radi starši jmtv čiste otroke že nekoliko poprej, morda nasvet ali dva. Otrokom se upira, če ga podimo v Kopalnico in ga še zraven obkladamo z izrazi kot »umazan pujs, pacek, nemarnež« itd. Će otrok ne mara mrzle vode, za katero smo sicer prepričani, da tel« utrjuje, mu pač dovolimo, da uporablja vodo zaželene temperature. Ne vztrajajmo, da je otrok temeljito umit, pač pa se začasno zadovoljimo z »delno« čistočo. _Ne kontrolirajmo postopka umivanja, otrok je lahko v kopalnici sam in na ljubo umivanju zamižimo na eno oko ob poplavi v kopalnici. Pri pospravljanju kopalnice pa naj otrok sodeluje. Jutranje umivanje je v tej dobi resnično mačje, zato pa naj zvečer otroka čaka topla kopel. Pomagajmo mu umazanijo oluščiti z dodatki kot so peneča kopel. Skoraj vsak otrok se želi pri kopanju igrati, zato mu bivanje v kopalni kadi »olajšaj-mo« s kako zaželeno igračo. Ne pri-ganjajmo otroka naj pohiti. Sam naj se obriše, čeprav le na pol. Skratka, navajajmo ga na samostojnost pri umivanju. Stisnjeno limono nikoli ne za-vržemo preden je ne uporabimo za nego rok: imenitno se da z limoninim sokom očistiti trdovratno umazanijo za nohti, kislina načenja tudi grde rumene nikotinske madeže na koži, roke pa so po uporabi limone svetlejše in mehkejše. Kam z marmelado? Potem ko smo marmelado natočili v kozarce in jih zaprli, jih shranimo v suh, hladen in zračen prostor. Hladilnik nikakor ni primeren kraj za kozarce z marmelado, saj je zrak v njem prevlažen. Kozarce z marmelado nekaj časa, teden ali dva, pustimo pri miru, da se vsebina dodobra strdi. Če nikjer v stanovanju ni suhega prostora primernega za shranjevanje kozracev, si pomagamo takole: še vročo marmelado v kozarcu na debelo (3 do 4 milimetre) posujemo s sladkorjem v prahu in nato običajno zapremo. Plast sladkorja na marmeladi bo preprečila nastanek plesni, ki se rada pojavi ob neprimernem shranjevanju, posebno ob vlagi. Pred uporabo sladkor odstranimo. strukturi nohta v brazdah podolgem ali počez. Kožice nikoli ne strižemo, ker sicer še hitreje raste, razen tega pa se koren nohta zelo rad vname, zato nikar ne šarimo s škarjami preveč okoli nohta. Ko nohte popilimo in kremo obrišemo, morebitne ostanke umazanije izpod nohtov odstranimo s krtačko za roke. Potem pustimo, da se nohti povsem posušijo in šele nato nanje nanesemo lak. Če ne S Nasveti — Kis, ki ostane, ko pojemo vložene kisle kumarice, ne zavržemo. Uporabimo ga za pripravo krompirjeve solate, ki bo tako okusnejša in še posebno pikantna. — Kvašeno testo se rado prijema rok. Če pa si roke namažemo z oljem, borno testo zlahka inesili z rokami. — Kuretina bo posebno mehka in bela, če bomo meso pred pečenjem natrli z limoninim sokom. Tak postopek velja tudi za druge vrste perutnine. — Temne madeže na usnjenih torbah in potovalkah ali kovčkih odstranimo s terpen-tinom. — Kadar sekljamo lešnike, bodo manj bežali z deske in izpod noža, če desko poprej posujemo s sladkorjem. — Kvas pomešan z mlačnim mlekom in ščepcem sladkorja se bo hitreje napel kot sicer. — Obledele barve preproge osvežimo tako, da temeljito Očiščeno preprogo zdrgnemo z mešanico dveh litrov vode in ene žlice ter-pentina. Nohte na rokah ne strižemo s škarjami, pač pa jih vedno pilimo s pilico za nohte. Posebno dolgi nohti niso nikoli praktični: dolžina naj sega le malo čez rob prsta in naj bo lepe ovalne oblike. Ob straneh ne krajšamo preveč nohta, sicer bo manj odporen in se bo rad zlomil. Preden se lotimo urejanja nohtov, jih 15 minut namakamo v mlačni vodi, najbolje kar med kopeljo. Kožica okoli nohta se na ta način dobro zmehča. Nato jo na debelo natremo s kremo in se lotimo potiskanja kožice nazaj z manikir-nim priborom ali leseno paličico. Pri tem ne smemo biti pregrobi, saj bi se vsaka poškodba kasneje pokazala v lakiramo, roke namažemo s kremo za roke ali kako drugo mastno kremo. Nohte na nogah tudi ne smemo zanemarjati. Noge okopljemo v vodi z dodatkom morske ali kamene soli, da se odebeljena koža na peti in prstih zmehča, nato jo odrgnemo s kamnom plovcem ali posebno strga-čo. Nohte na nogah pa strižemo s škarjami in posebnimi kleščicami, nato pa jih popilimo, da morebitni ostri robovi ne bi trgali nogavic. Namažemo jih s kremo in na enak način odstranimo kožico kot pri nohtih na rokah. Nohte lahko tudi lakiramo. Nazadnje vsemu stopalu privoščimo še kremo ali vezelin. Justina iz Kranja — Takšne težave kot jih imam jaz -namreč z oblačenjem - ima še marsikatera. Zelo rada bi namreč včasih oblekla dolge hlače, pa ne vem, če jih lahko. Sem srednjih let, nekoliko bolj okrogla in ne preveč velika. Kakšne hlače bi mi pristajale? Marta - Mislim, da tudi močnejše ženske ne bi smele biti prikrajšane za ta kos garderobe. Hlače za Vas naj ne bi bile preozke, ker bi preveč pO; udarjale obline, pač pa naj bodo dovolj udobne. Zraven oblecite dolgo jopico, tunik0 ali jakno, ki naj lepo pokrije boke. Jopica naj ne bo pre* ozka. Pozdravljeni, mladi dopisniki in bralci Šola, učenje, vaša stran v našem glasilu — vse to kaže, da je počitnic konec in da sc bo naše delo nadaljevalo. Lanski konec šolskega leta je prišel tako nenadoma, da se še posloviti nismo utegnili, in tudi pravilnih rešitev na literarno uganko nismo izžrebali. Toda dolžni ne bomo ostali. Glasila se : Srečko Kosovel, Balada. Nagrado bo dobila Anica Jerala iz 6. razreda osnovne šole Franceta Prešerna v Naklem. Poslali ji bomo knjigo SLOVENCI NA KOKOŠKKM, darilo Občinskega sindikalnega sveta K ranj. Letošnje poletje nam je nagajalo vreme in smo zato marsikateri dan preživeli drugače kot orno to hoteli. Zatekali smo se v domove in pogosteje segali po knjigah, ki so nam bile uteha v deževnih poletnih dneh. Marsikaj novega smo izvedeli, med lepimi dnevi pa zato z veliko več željami iskali novih dogodivščin. Želimo, da bi nam o vsem pisali in tako svojim sotovarišem pričarali lepe in žalostne dogodke iz teh''"'' Uredništvo Zgodnja mladost Spomin mi ne sega prav do zgodnje mladosti, vendar pa so se mi nekatere norčije vpletle v spomin, mnogo njih pa je že zbledelo. Kot vsaki majhni deklici je bila tudi meni zelo všeč laž. Vsako stvar sem preobrnila na laž, pri kateri pa so me večkrat ujeli. Jeziček mi je kar naprej migal, laž pa mi je ušla iz ust, da se še sama nisem zavedala, kdaj in kako. Vseeno mi je bilo, s kom sem se pogovarjala, laž mi je že iz navade postala prijateljica. Tako je bilo tudi tistega večera. Sama sem bila doma. Seveda, preden sta mama in sestra odšli, sem se razjokala, da sem dobila vsaj bonbone, če že čokolade ne. Lenarila sem in zraven potočila kakšno solzico. Na omari sem zagledala stekleno posodo s pokrovom. Ne spominjam se, kaj je bilo v njej, vendar, zelo ine je mikala. Malo premajhna sem bila, da bi jo dosegla, čeravno sem si pristavila stol. Samo nekaj centimetrov je manjkalo! Obula sem čevlje, da sem bila višja in z velikim naporom dosegla posodo. Posodo imam, zdaj pa samo še ena ovira. Kako priti z mize? Skočiti nisem upala, še najbližji stol je bil predaleč. Spomin na NOB Prav tako kot v drugih vaseh, se tudi na Visokem spominjamo NOB. Na Visokem je bil ob strugi reke Kokre septembra 1. 1941 sestanek, ki je mnogo pomenil aktivistom na področju Šenčurja. Bil je v Zorma-novem mlinu, Čigar lastnik je bil Valentin Kokalj. Vodil ga je prvoborec Kokalj sam. Sestanka se je udeležilo mnogo aktivistov, pa tudi aktivistk ni manjkalo. Zelo poznana je bila Valentinova ali po domače Zorma-novega Tineta nečakinja Ančka Kokalj. Ančka je bila zelo mlada, saj je imela komaj 15 let, a se je že zelo hrabro borila. Zaradi vse večjega terorja sta Ančka in Tine odšla v partizane. Ančka ni preživela. Ubili so jo v Udinem borštu pri Strahinju. Mnogi ljudje pravijo, da so jo Nemci kot hrabro borko dajali za zgled svojim vojakom. Na sestanku je bil tudi Valentinov mlinar Janez, ki pa so ga tudi pogrešili. Od tedanjih članov sestanka je nekaj gotovo še živih. V spomin vsem mrtvim in živim je na mlinu plošča, katere napis se glasi: 1941 septembra je bil v tej hiši ustanovni sestanek OF za področje Šenčurja. Vodil ga je prvoborec Valentin Kokalj po pobudi KP Tako kot Ančka pa tudi Valentin ni umrl naravne smrti. Med neko borbo so ga Nemci ujeli in ga odpeljali v najbolj zloglasno taborišče. Dolgo 80 ga mučili. Ni zdržal. Umrl je v Dachauu. Mnogi ljudje se ga še spominjajo. Njihov spomin ne bo ugasnil in aktivisti bodo v mislih mnogih ljudi večno živeli. Slavka VVeisseisen, 7. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur V glavo mi je šinila izvrstna misel. Previdno in čisto počasi sem se spuščala po nogi mize. Nenadoma je treščilo. Miza se je prevrnila. Zamižala sem in okrog mene se je vse zavrtelo. Sem še cela? Da, mislim, da še. Kako sem mogla ostati živa? Od strahu sem spreminjala barvo kot kameleon. Soseda je priskočila na pomoč pri pobiranju mize. Lepo sem se ji zahvalila in odšla je. Kako srečna sem bila, da sem v miru lahko pospravila vsaj črepinje, kajti posoda se je razbila. Vsako črepinjo sem posebej nosila ven. Važno vlogo pa je igral pokrov posode! Nobene sledi ni bilo več, ko sta se sestra in mama vrnili. Čez dva dni pa je sestra prva (na mojo veliko nesrečo) opazila, da manjka posoda. Z mamo sta jo nekaj časa iskali. In kaj sta našli! Košček črepinje. Tudi sama sem razmišljala, kje je posoda, od kod črepinja? Moj obrazek je ostal (kot ponavadi) nedolžen, zato je mama osumila sestro. Iz-mazala se je! Sedaj sem na vrsti jaz! »Vanda, si ti razbila?« me ostro vpraša mama. »Ne, jaz že ne! Milena je,« zajec-ljam. Mami se je že gotovo posvetilo, kdo je, vendar sem vztrajala: »Nisem razbila, pa pika!« Potem pa je tiho, presunljivo vprašala: »Kam pa je padel pokrov?« Moja vest pa je odgovorila, ne da bi jaz vedela: »Tja pod stol je padel!« In res je bil tam. Čudila sem se, AfčClVeCl kakšen mojster je mati, da vse zve, in kako to, da sem pozabila pospraviti pokrov. '-:- ^ Razmišljanje v krošnji zeleni Tudi letos je stara hruška na našem dvorišču ozelenela. V njeno zeleno krošnjo pa zlezem takrat, kadar moram spraviti v red svoje neugnane misli. Srce mi zadnje čase precej čudno potrkava, zakaj zavedel sem se, da se brezskrbni počitniški dnevi počasi, vendar za nas, bodoče osmošolce, še vedno prehitro iztekajo. Z letošnjim šolskim letom se namreč začenja tisti del življenja, v katerem bomo morali mi osmo-šblci že začeti oblikovati svoje osebnosti, krepiti svoj duh in sploh dokazati, da smo sposobni sami sebi izbirati življenjske cilje.' S temi motivi bomo torej začeli novo šolsko leto s polno mero delovnega žara in ljubezni do učenja. Skozi zeleno krošnjo pa so se še naprej prebadali meči svetlobe, ptice so žvižgale in ščebetale, po svojih poteh so brenčale žuželke. Vse, kar je lahko poskakovalo, letalo, plazilo, je bilo polno življenjske radosti, katere smisel sem spoznal tudi sam, zato bo moj sleherni šolski dan napolnjen z veseljem in dobro voljo. Zoran Jelovčan, 8. r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas in čebela Sestro sem potem vprašala, kje je mama izvedela, da sem kriva. Sestra se mi je samo smejala. Šele zvečer, ko sem vse temeljito premislila, se mi je posvetilo. Sklenila sem, da ne bom več lagala, kajti vse pride na dan. Tega sklepa se nisem povsem držala, vendar pod maminim nadzorstvom se je laž vse manj pojavljala in sedaj že skoro izginila. Vanda Jaušovec, H. b r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje Medo kosmatinček pod drevo je sedel, da bi hruške vse pojedel. Pa prišla čebelica, tenkokrila tetica, prosila ga za hrušk ico. Medved in čebela sedaj oba pod hruško sta sedela. Toda joj, prejoj, prišel lovec je in odstrelil z vrha hruško, tako dobil je medved buško. Slavka VVeisseisen, 6. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Včasih me ne razumejo k" Vesela pridem iz šole in pojem, mi stara mama pravi: »Sedajle lepo pomij in pospravi posodo, P tem pa še dnevno pospravi.« & »Ja, mama, ampak danes se & ram učiti za kontrolno, ki jo P1 mo jutri,« sem dejala. * ^ Mama hi rekla ničesar, temveč ^ je brez besede lotila dela, jaz pa 86^ odšla v dnevno sobo in začela P^ navijati kemijske formule, čez kaj časa že utrdim svoje znan]enes stopim v kuhinjo. »Mama, aA 0\ imam pa šahovski krožek, ob P petih bom šla!« rečem. ^a »Ne, nikamor ne greš!« je ma trdosrčna. »Zakaj pa ne?« jezno vprašam- ^ »Saj si rekla, da se moraš učiti kontrolno, kar uči se,« mi odvrne. ^ »Oh, mama, danes je prvič Šan° ski in ne bi rada zamudila!« zflčn moledovati. Toda ona se ne da pregovor . »Danes ostaneš doma in daj mir!« :a, Sedaj se začne tista stara Pr ki pride že čisto na konec: * ^ mama, tako lepo te prosim, sam0 nes. Obljubim, da bom jutri vse V spravila.« . Mama pa, kakor da me ne »j Bila sem preponosna, da bi še moledovala, čeprav sem vedela« ie je včasih že rodilo sadove ta^\\o moledovanje, seveda, če je vztrajno. ,Q jn Jezno se zaprem v dnevno so ^ na ves glas navijam gramofon. ^y hočem ujeziti mamo. Toda ona'n^ mesto da bi se prišla kregat mano, gre na vrt po drugih °" vilih. ... d* »Pa nič. Ampak nikar ne mi911^ te še kdaj pogledam,« govorim s pri sebi. x flO' Ko mi zvečer reče lahko noc,^v čem odgovoriti. A ko sva v sob1, jj meni bije dobro in slabo: naj ej opravičim, ali pa naj bom še na^ga tako neprijazna. Končno zr dobro in tiho spregovorim: pa oprosti, saj ne bom več taka':er)0 lahko noč,« ji še rečem. P°ml JaIti0 sem zaspala, ona pa se mi 3e s nasmehnila, saj je vedela, da take muhe hitro minejo. Jana Bertoncelj, 7. c r. osn. Prešernove brigade, Železni*1 šole Rešitev nagradne križanke z dne 3. septembra: 1. Kapital, 8. malica, 14. okarina; 15. atentat, 17. dan, 18. Pitagora, 20. CE, 21. Ante, 23. mit, 24. MO, 25. Ohm, 26. Tolminec, 29. sklep, 31. maksi, 32. in 34. vino, 35. Skit, 37 TC, 38. tarok, 40. Tomos, 42 aerostat, 45. aba, 46. TK, 48. tok, 49. Anam, 51. VA, 52. Partenon, 55. OLL, 56 Alžirka, 58. Aljaska, 60. tartan, 61. Timotej. Izžrebani reševalci: prejeli smo 98 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Boštjan Trilar, 64000 Kranj, C. 1. maja 61; 2. nagrado (40 din) Matjaž Čelik, 64.000 Kranj, Mlakarjeva 22; 3. nagrado (30-din) Dragica Zaplotnik, 64204 Golnik, Lete-nice 6. Nagrade bomo poslali po pošti. , Rešitve pošljite do torka. 14.septembra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din udar 4. P2-f4 7. sra-K5 <■«•-« . d7 9> SK5 * »'4 Sdtt x e4 lt. (Bronstein - Keres, »Murnu 1971). !• ?-f4 Lb4 x c3 *• *2 X c3 SfB x e4 «• Lc4 x O + Ke8 x H . "dl-dS-t- Kf7 — e8 a ?d5 * e4 Sb8 - c6 [4 x e5 I)d8-e7 *>Rl-f3 d7-d6 12 a«1 "K5 »e'-e« u- SR x e5 h7-h6? jlM#1 U' Ti ■ h ■A 1 1^1 ' 1 m ' H □ ■ ■j u šH Iz dalnje in bližnje preteklosti NAKLEGA IN NJEGOVIH VASI odoravno: 1. oljnata, vnetljiva tekočina naravnega izvora, ki se uporablja '&sti za pridobivanje tekočih goriv, 6. platnice, navadno v obliki upognjenega Kartona, za shranjevanje listov, spisov, načrtov, 10. dušljiv, strupen plin, ^tneno-zelene barve, znak Cl, 14. večja glasbena stvaritev, tudi operna hiša, v geometriji tangenta v neskončnem, premica, ki se stalno približuje kri-u'ji, a je nikoli ne doseže, 17. velika, strnjena količina kake snovi ali kakih tvari, množica, 18. poslopje, 19. žival, ki rije pod zemljo, 20. Anica Černe, t- osvežilna pijača iz zmletih zrn, dobljenih iz semen kavovca, 23. Noetova arka, 25. pijača starih Slovanov, 26. padavina v obliki vodnih kapelj, 28. Jlan°st, 30. indonezijski otok med Malajo in Borneom, 32. rusko industrijsko vie?to severovzhodno od Moskve, 35. lopa za seno, 36. železniški voz, del akovne kompozicije, 38. ragljač, ropotec, 40. s kobaltovim oksidom modro q arvano kalijevo steklo, 42. nikalni prislov, nak, 43. ime filmske igralke j ardner, 46. Tine Orel, 47. tečaj, dnevna cena valut, smer gibanja, zlasti ladje, ,.lala, 49. ime makedonske pevke Spirove, 51. gora v Švici, 52. ime proslav-Jene ruske plesne umetnice Pavlove, 54. ostanek, 56. v elektrotehniki posred-j '58. hidrocentrala na srednjem toku Neretve, akumulacijsko jezero sega t» Konjica, 60. zemljišče, področje, 61. muslimanski bog, 62. Ober, 63. senčna, ^verna stran, osojina. Na cj.rvPlcno: 1. pripadnik potujočega pastirskega ljudstva, 2. gospodarsko sre-isče Apaškega polja, ravnine med Muro in severnimi obronki Slovenskih jf ric> 3. orientalskospokrivalo, največkrat rdeče barve, s čopom, 4: ozek konec aKa> 5. Anton Aškerc, 6. pri bikoborbah prvi bikoborec, ki zada biku smrtni nek, 7. starožidovski kralj, 8. planinska reka v Črni gori, sotočnica Tare, petero tvorita Drino, 9. dišeč, sivkast izloček kitov glavačev, surovina za r 'ume, 10. avtomobilska oznaka za Kutino, 11. preprosto orožje, v geometriji I Aro8a> 12. pri mletju odločene luščine, zunanje plasti žitnih zrn, 13. turška i(j lca» Pripravljena iz riževe moke, sladkorja in dišečega olja, rahat-lokum, r ; .rePublika v Južni Aziji med Afganistanom in Indijo, 18. ime švedskega ziskovalca Azije Hedina, 22. pustolovščina, 24. prostor, površina, 27. ime v°!sa' mentorja in mecena slovenskih literatov v razsvetljenstvu, 29. reka AnRliji, ki teče skozi Stratford, rojstni kraj Shakespeara, 31. domača oblika nskega imena Ana, 33. zver iz družine psov, 34. izdelovalec opank, 36. upor, ; ' 37. eksplozivna zmes amonijevega nitrata, trinitrotoluena in alumini-Žop6^3 Pranu' okrasen je, 41. Borišče, cirkuško prizorišče, 44. udarec na v letu, preden pade na tla, iz angleškega volley, 45. glavno mesto Grčije, • stek reke, spojitev, zlitje, 50. bog vojne pri starih Grkih, 53. grobo domače i-lentalsko sukno, 55. kravica, 57. ljudsko ime za Hercegovca, 59. Lojze nerzog, 60. japonska votla mera (18,039 1). ŠAHOVSKI KROŽEK Občutljivo polje d8 Vend 0r'tV€'ne možnosti so neizmerne, in krut ar se netočno igranje v otvoritvi r„l ° Maščuje. Dokler crni kralj ni roki-Pojjj t*v njegovi blizini zelo občutljivi dve r»i0n' 'n aK- Oglejmo si Aljehinovo de-"^racijo v iKri z. Evensonom. ^'Jehin - Kvenson (Kijev 1918) un«J8ka ip-a 2 slre4 e7-e5 »bi _t>3 8t0iUn.aJ8ka igra je bila čislana v prejšnjem »jih vendar jo srečamo tudi na današ-je " tumirjih. Namen poteze 2. Sbl-c3 q7 p*"ePrečiti na 3. f2 - f4 nasprotr ^••..Sg8-nj ■ l.n -c4 I.f« - fo4 Smei °°eta 3. .. . Sb8-e6 e5* e4 5. Sgl-f3 Se5-d6 6. Lc4-d5 h7^«'4 7. Stt-g5 Sc-6-b4 8. L45-M • 10. Sc3 x e4 izbrali smo za vas Pozicija po 13. ... h7 — g«? Pravilno je bilo 13. ...0-0. Očitno se črni ni zavedal nevarnosti, ki mu preti. 14. I)e4 x c6 + !! Z žrtvijo dame je beli razkril svoji trdnjavi polje (1K; Sc5 drži polje 17 in Lg5 polje e7. Crni je resigniral, kajti tudi po 14. . . . Lc8 — d7 15. Deti x b7 mu drugega ne preostane. dr. S Mavdck od vsepovsod Videlo se bo Nizozemska kraljica Julijana sodi med najbolj bogate ljudi na svetu. O tem časopisje veliko piše. Zlasti pa se je razpisalo v zadnjem času, ko je slišati, da je njen mož Bernhard vmešan v afero s preprodajo ameriških letal, pri čemer naj bi šlo za velike denarce. Ker je Bernhard tudi glavni inšpektor nizozemske vojske, je zadeva še toliko °o(/ neprijetna. Nizozemci pa si zaradi tega ne belijo glave. Videlo se °o jeseni, pravijo, ko bodo Američani posredovali nekatere podrobnosti o aferi. Ni komisije ni v^eto dni že čaka učenec z Dunaja, da bi opravil izpit za kolarja. Težava 8olQ em> da kandidat ne bi poznal svoje obrti. Izpita ne more opravljati, ker ^o/ft„nf ntore sestaviti komisije. Po predpisih bi v njej morala biti vsaj dva urs*a mojstra. f Sakih dvajset minut en kit Poznavalci lova na kite trdijo, da ribiči oziroma lovci na kite uJamejo po enega teh velikih sesalcev vsakih dvajset minut. Zato (il>ozarjajo javnost, da je zadnji čas. da hi te velike »mrske živali Zo-ščitiii. Sicer se lahko zgodi, da kmalu ne bo ver kaj /oviti. Kar v osmih barvah — karmin, dve sivi, dve oranžni, zelena, tirkizna in oli vna — se dobi tole dekorativno blago za zavese, ki nam bo s svojim posebnim vzorcem v stanovanje pričaral vrt... V TEKSTILINDUSOVI prodajalni v hotelu CREINA se dobi. Širina 124 cm, 100 % bombaž — vprašajte za artikel YOKK. Cena: 46,11 din za meter in se torbice iz kitajske slame. V Murkinem ELGU v Lescah se dobe. Cena: 43,35 din Indijsko platno v surovi barvi je zelo priljubljeno blago za bluze. Na Kokrinem oddelku metrskega blaga v GLOBUSU ga imajo, pa tudi mešanico bombaža in sintetike v |f#ijet-nem karu. Cena: 45,30 in 46 din za meter (14. zapis) Tako pravijo: od tu naprej — od Podbrezij, Tabora in Ljubnega — prične veljati »visoka Gorenjska«. Bistra, nadarjena in — košata. Tako možata, da si kmečki možakarji niti nočejo privezati modrega, »cajga-stega« predpasnika. »Firtah«, pravijo, pristoja le Poljancem — kot imenujejo ostale Gorenjce, vzhodno od Tržiške Bistrice, Udin boršta in Jelovice. Pravim možakarjem »firtah« ni v čislih. Možatim »visokim« Gorenjcem kot so bili Prešeren, Mencinger, Finžgar, Jalen in drugi. POD BREZJEM Najbrž bo res tako: vas je dobila tako svoje ime, ker leži nekoliko pod Brezjami, torej Podbrezje. Nemško ime za vas je bilo Birkendorf. V starih zapiskih preberemo tudi ime Podfrosiach in Podbresie. Okrog leta 1750 so vas imenovali s spačenko Piirkendorff, naslonjeno seve na Birkendorf. Brez tu ni, vsaj dosti ne. Saj tudi svet ni pravšen za to drevje. Kaže pa vse na to, da je vas res dobila svoje ime le zaradi svoje lege pod Brezjami — Podbrezje. Prijatelju Francetu K oz jeku, Špančevemu iz Besnice (ki je tudi eden od najstarejših dopisnikov Glasa) ni všeč, ker tolikokrat začenjam zgodovino nekega kraja s pripovedjo . o njihovi stari cerkvi ali d graščini, ki je tod gospodovala. To je res! Vendar sem v stiski, ker le o cerkvah in o gradovih je nekaj zgodovinskih pričevanj. O lesenih tlačanskih bajtah ni več sledu ... Ogenj in leta sta vse leseno uničila; zidane cerkve in kamniti gradovi pa so kljubovali zobu časa. Seveda bi rad pisal o nekdanjih slovenskih gradiščih, o okrasju v slovenskih grobovih, o obrednih žrtvenikih v tihih gajih pa še o marsičem. Toda ti viri so tako skopi, sledovi so se že zdavnaj izgubili, pisati pa naši dedje takrat niso znali. Bolj so znali sukati meč, obračati ralo in zganjati črede drobnic. Pa še to me moti: kaj če so stvari, ki bi jih utegnili pripisati našim prednikom — bolj keltskega izvora, sled narodov, ki so živeli v naših krajih še pred prihodom Slovencev? Leti so miroljubne staroselce asimilirali, raje kot da bi jih pobili. Saj so bili Kelti mojstri mnogih obrti. Le koliko jih živi v našem slovenskem občestvu, ki so keltske krvi (modro-oki temnolasci, vselej bolj svetlo-polti)? Gomile, grobno okrasje, sledovi utrdb (največ okrog Stične na Dolenjskem) pa še nekatera ledinska, gorska in' vodna imena — to pa je tudi v glavnem vse, kar so nam zapustili staroselci (Drava, Krka, Karavanke, Metnaj, Martuljek, Mangart ipd.). In tako mi res ne preostane drugega, kot da spet začnem s krajevno zgodovino — z leti zidave cerkve. Le o tej so se listine, ki omenjajo tudi kraj, ohranile. Kaj je bilo prej — kdo ve? Tole so pa moftki čevlji model MITO, ki so ga pri PEKU izdelali za to jesen. V bordo, črni in rjavi barvi se dobe v vseh PEKOVIH prodajalnah. Podplat je usnjen, zgoraj pa sevro. Cena: 469 din SANTIAGO DE COMPOSTELA Tako pravijo Španci sv. Jakobu — Santiago. V Podbrezjah imajo za farnega patrona sv. Jakoba Starejšega, enega od Kristusovih apostolov. Pa nam že zazveni Prešernov verz: Mars'k'teri romar gre v Rim, v Kompostelje ... Nekoč — še v pesnikovem času — so pobožni naši rojaki radi poromali tudi kam dlje, ne samo na Jošta, Brezje, Velesovo — šli so tudi na Trsat, v Marijino Celje, na Višarje in celo v Rim! Pa še do španskega Santiaga v Kompostelji! Sonet, ki prične »Mars'k'teri romar...«, je Prešeren posvetil (z akrostihom) Matevžu Langusu, slikarju Julije Primčeve. Prav v dneh portretiranja ... Cerkveni zgodovinar Josip Lavti-žar, kranjskogorski rojak, je o pod-breškem patronu takole pisal: Apostol (sv. Jakob Starejši) je prehodil veliko sveta in prišel celo v Španijo. Ob bregu reke Ebro, kjer stoji sedaj mesto Zaragoza, je dobil navdih — tako govori legenda — za vpeljavo božje poti »Naši ljubi gospe«. — Sv. Jakob je bil brat Janeza Krstnika in torej v sorodu s Kristom, ker je bila njegova mati Salo-me Marijina teta. Sv. Jakob je umrl mučeniške smrti okrog 1. 44. Njegovi zemski ostanki počivajo na Španskem, v mestu Santiago de Compo-stela. — Sv. Jakoba upodablja cerkveno slikarstvo kot romarja s popotno palico v roki. VELIK KRAJ Podbrezje so včasih bile še obsežnejše kot danes, saj so poleg sedanjih okoliških zaselkov imele v svojem okrilju še Ljubno, Zaloše, Otoče in Dobro polje. — V govorici lahko rečemo v Podbrezjah ali pa v Podbrezju, prebivalci pa so Podbrežani (torej ne kaki Pod-brezjani!). — Sedaj sodijo k osrednji vasi še zaselki Britof, Dolenja vas, Pod-tabor, Srednja vas in Pod klancem. Po številu prebivalcev so Podbrezje takoj za Nakloni, saj stalno živi v vasi čez 600 ljudi. Nova hitra cesta se je Podbrezju umaknila v velikem loku, prejšnja pa še vodi čez klance in ovinke k Savi. Staro cesto še vzdržujejo, saj mora prenašati ves lokalni promet; tudi avtobusni. V preteklosti so bile Podbrezje znane kot sedež Pavlinove vinske veletrgovine in že kar razvijajoče se letovišče. Tu je preživljala — in slikala — poletja najslavnejša slovenska slikarka Ivana Kobilčeva, pod-maršal Tomše pl. Savskidol si je tu postavil vilo, sloviti sadjar (in poznejši ameriški misijonar) je imel v Podbrezjah veliko drevesnico. Vsekakor najljubši nam Podbre-žan pa je bil zaslužni pedagog, pisatelj, pesnik in glasbenik Andrej Praprotnik. O njem bo še stekla beseda. Tudi ime pisateljice Mirni Ma-lenškove je tesno povezano s Pod-brezjami. Č.Z. Spominski relief Andreja Praprotnika, vzidan v dvorani Kulturnega doma v Podbrezjah. Umetne ledvice Več se o uporabi umetnih ledvic sliši šele v zadnjih letih. Vendar aparatura ni nova. Princip njenega delovanja je že leta 19,'IH zasnoval nizozemski zdravnik dr. Kolff. Isabela Peron v hišnem zaporu Isabela Peron, ki je bila do marca letos predsednica Argentine, potem pa so jo vrgli zaradi velikih denarnih mahinacij, živi v vili, tisoč kilometrov od glavnega mesta. V vili ima vse udobje, ki ga potrebuje, in najbrž ne misli na beg. Straži /o namreč več kot 600 vojakov. Washington bo general Predstavniški dom ZDA je že glasoval za napredovanje Georga Washingtona. prvega predsednika ZDA. v generala. 176 let po njegovi smrti. Odločitev predstavniškega doma mora potrditi še senat. RADIO 5.00 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.45 17.05 17.45 18.05 19.40 19.50 20.00 21.00 21.30 23.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina poje Kdaj kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Veseli domači napevi Priporočajo vam S pesmijo in plesom po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Zabaval vas bo ansambel SilvaStingla Poletni divertimento Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom , Lahko noč, otroci Sobotna glasbena panorama Za prijetno razvedrilo Oddaja za nase izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Glasbena skrinja Koncert po polnoči Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Popevke brez besed 14.00 Odrasli tak«, kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 NaS podlistek - J. Barkovič: Jabolko 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Svetin mi 17.50 S pevko NadoZgur 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije: Večer v čitalnici 19.30 Večerna promenada s Friedrichom Guldo 20.35 Dvignjena zavesa 20.55 lz oper in glasl>enih dram 22.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 12 NEDELJA 5.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — TELEVIZIJA 11 15.25 Nogomet Zagreb : Olimpija — prenos (Zg) 18.10 Obzornik 18.25 Polcilinder in dolgi nos — madžarski serijski film, B 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Dan — zabavno glasbena oddaja, B 20.35 Moda za vas, B 21.00 Hobson v Škripcih — angleški film 22.30 TV dnevnik 22.45 625 23.25 Nogomet Hajduk i Dinamo — reportaža TV Zagreb Oddajniki II. T V mreže 18.30 T V novice 18.45 7 dni 19.05 Zvezdne steze — serijski film 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer s pevci narodne glasne 21.(K) 24 ur 21.25 Dokumentarna oddaja 21.55 Glasbena oddaja TV Zagreb — I. program 15.25 Nogomet Zagreb : Olimpija 17.20 Kremenčkoyi 17.45 TV dnevnik 18.03 T V koledar 18.15 Začetek šolskega leta 19.30 TV dnevnik 20.00 Sandokan 8 - celovečerni film 22.05 TV dnevnik 23.25 Nogomet Hajduk: Dinamo — reportaža 8.40 9.05 9.55 10.05 11.20 13.20 13.45 14.05 16.00 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 F. Puntar: Dvojčka Skladbe za mladino Še pomnite, tovariši Vojaki, dober dan Koncert iz naših krajev Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru Terrv S nvder Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — J. Dickson Carr: Hudobni gostje Glasbene razglednice Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program J RT - Zagreb Literarni nokturno — L. Cohen- Pesmi V lučeh semarofjev Drugi program 8.0.1 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.18 Iz musicalov 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Izbrali smo za vas 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom: Prof. dr. Janez Batis oletni koncert domačih in tujih izvajalcev 22.00 Jules Massenet: Manon, odlomki 23.00 Za nas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Pet minut za novo pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Revija velikih orkestrov 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori: ženski pevski zbor z Jesenic 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo NEDELJA 8.40 Poročila 8.45 Za nedeljsko dobro jutro: Delavski pevski zbor iz Finske 9.10 625 9.50 G. de Maupassant: Lepi striček — nadaljevanka, B 10.45 Otroška matineja: Catch Kandv, B; Beli delfin, B 11.30 Kmetijska oddaja(Sa) 12.30 Poročila 15.30 Pisani svet, B 16.05 Igre brez meja, B 17.30 Okrogli svet 17.45 Moda za vas, B 17.55 Poročila 18.00 Tom Sawyer - ameriški film, B 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 S. Karanović: Na vrat na nos — nadaljevanje in konec 21.(K) Skrivnosti Jadrana: Aldenham, B 21.35 TV dnevnik 21.50 Športni pregled (Zg) 22.25 Nogomet Vojvodina : Grvena zvezda — reportaža (Bg) Oddajniki II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Suzana in Jeremv — celovečerni film 21.30 Dva Ronnieja - zabavna oddaja 22.10 24 ur TV Zagreb - I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 15.45 16.45 17.00 18.00 18.25 19.40 19.50 20.00 20.30 22.20 23.05 23. i r> Vrtiljak Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana Studio ob 17.00 Iz ustvarjanja skladateljev-partizanov Zvočni signali Minute z ansamblom Veseli planšarji Lahko noč, otroci Če bi globus zaigral Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih študijev Literarni nokt urno — K. Špurova: Zelo nemira Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križem kraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Borci pripovedujejo 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi 19.45 Za ljubitelje stare glasbe 20.35 Znanost in družba 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih: Med mojstri naše violinske literature 22.30 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 14 4.30 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.45 17.35 18.05 18.25 19.30 20.00 21.(K) 21.30 21.50 22.25 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo: Narodni heroj Franc Rozman-Stane Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem Promerradni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Iz dela Glasbene mladine Slovenije Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Spomini in pisma — j. Horvat: Nad brezni oceanov Kritična točka TV dnevnik David Copperfield TV dnevnik Pot v prihodnost Mladinska oddaja TV dnevnik Športni pregled N ogomet Vojvodina: CZ 13 8.10 9.00 14.10 17.15 17.30 17.55 18.10 PONEDELJEK 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 20.40 21.15 21.45 22.00 TV v šoli: Pravljica, Električna napetost, Jesen (Zg) TV v šoli: Srbohrvaščina, Zemljepis (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) B.Cosič: Nori besednjak — oddaja TV Beograd, B Žuželke — serijski film, B Obzornik Vprašanje delovne morale — oddaja iz cikla Psihologija dela Odločamo M ladi za mlade (Zg) Risanka, B TV dnevnik D. Berner: Kje biti perilo — drama, B Kubanski nacionalni balet - P. I. Čajkovski: Labodje jezero Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma: H op Jan TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Gozdne dogodivščine 18.00 T V vrtec 18.15 Branje 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 17.00 18.00 19.40 19.50 20.00 20.3(1 21.42 22 20 23.05 23.15 Studio ob 17.00 Koncert po željah poslušalcev Minute z ansamblom SilvaStingla Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — I. Tavčar- II. T rek man: Grajski pisar Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe Literarni nokturno — M Valek: Pesmi Popevke se vrstijo Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli J RT 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo 14.33 Z vami in za vas !6.()0 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Disco podnevi 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.20 Recital sopranistke MarieChiara 20.00 Skrjabinove klavirske skladbe 20.35 Sodobni literarni portret: Lojze Krakar 20.55 Dunajski slavnostni tedni 1976 22.20 Tri fantazije 23.30 Orkestrske miniature 23.55 Iz slovenske poezije 15 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori Zapojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Slovenske pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Glasbeni intermezzo Loto vrtiljak Sprehodi instrumentov Studio ob 17.00 Iz repertoarja zborov jugoslovanskih radijskih postaj 20.30 Plačilo za strah - feljton 21.00 Tedenski pregled 21.20 Premija - celovečerni film 22.50 Kronika Bitefa T V Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Predstava Bitefa 21.10 Karavana 21.55 Dokumentarni film 22.10 TV dnevnik — NIKAR SE NE PREMIKAJTE. SICER NE BOM NIKOLI DOKONČAL SLIKE! _I_I_ 8.00 10.05 11.10 14.00 16.05 17.15 17.35 18.00 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 20.55 22.30 TV v šoli: Življenje prvih lovcev, Jugoslavija, Skladnost, Nemščina, TV vrtec. Celica (Zg) TV v šoli: Glasbeni pouk, Prirodoslovje (Bg) T V v Soli (Sa) TV v šoli -ponovitev (Zg) TV v Soli -ponovitev (Sa) Zapojte z nami: Mozart, Havdn Catch Kanriv — serijski film, B Obzornik Ne prezrite: Likovna kolonija mladih Vuzenica 76 Narodna glasba (Bg) Risanka TV dnevnik Diagonale H. Fallada: Kmetje. bombe in oblast, B TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirji fotografije 18.15 Poškodbe in nesreče otrok 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Ančak: Moja antologija poljske drame 20.55 24 ur 21.10 Melodije o Donavi 21.35 Obzorje TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II.TVmreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Veliki raziskovalci — serijski film 21.55 TV dnevnik 22.15 Lectovosrce— balet 8.10 TV v Soli: Sodobno naselje, Kaj je film (Zg) 9.00 TV v Soli: Predšolska vzgoja, 18.25 Poje Bopranistka Vanda Gerlovič 19.40 M inute /. ansamblom Jožeta Kampiča 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno - I.Sekulič: Norveški vtisi 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Narodni heroj Franc Rozman-Stane 14.25 Z vami in za vas 16.40 Pop integral 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Svetovna reportaža 17.50 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij Tretj 19.05 20.00 20.35 20.50 22.10 23.15 23.55 16 4.30 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 15.45 17.00 18.00 19.40 program Med orkestralnimi portreti Iz komorne glasbe Marijana Lipovška Vidiki sodobne umetnosti Danilo Švara: Veronika Deseniška, odlomki Razgledi po sodobni glasbi Haendel in Mozart na violino Iz slovenske poezije ČETRTEK Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo Predstavljamo vam slovenske male vokalne ansamble Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Mehurčki Glasbeni intermezzo Vrtiljak Naš gost Studio ob 17.00 Popoldanski simfonični koncert Minute z ansamblom Jožeta Privška Izobraževalni film(Bg) 14.10 TV v Soli - ponovitev (Zg) 16.40 Beli delfin - serijski film, B 16.55 Kievv: nogomet Dinamo (Kijev) : Partizan — prenos (IV-Lj), v odmoru Obzornik 18.45 Prirodoslovni muzej v Berlinu, B 19.15 Risanka, B 19.30 T V dnevnik 20.00 Mednarodni festival športnih in turističnih filmov — prenos iz Kranja 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.55 TV dnevnik 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21 00 Literarni večer: Večer s slovenskim pisateljem Miškom Kranjcem 21.40 Lepe melodije 22.20 Slovenska instrumentalna glasba 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23.30 Naš nocojšnji gost: Kida Viler Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 S pevci jazza 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Vprašanja telesne kulture 19.10 Večerni concertino 20.00 Zborovska tradicija predklasičnih dob 20.35 Mednarodna radijska univerza 20.45 Ohridsko poletje 1975 21.55 Nicold Paganini: v Adagio iz Koncertnega terceta za violo, kitaro in violončelo 22.00 Velike partiture 22.55 V spomin na sonce in jug 23.55 Iz slovenske poezije 17 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Sončnica na rami 9.30 Slovenska umetna pesem 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 PoTalijinih poteh 12.10 Revijski orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 S pihalnimi godbami 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbena pravljica 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Oddajniki II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Piknik — celovečerni film 21.30 24 ur ■ 21.35 Skrivnosti morja 22.25 Kronika Bitefa TV Zagreb - I. program 16.25 Daljnogled 16.55 Kievv: nogomet Dinamo: Partizan 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Na vrat na nos - nadaljevanka 20.50 Romantična in klasična umetnost 21.45 Liki revolucije 22.15 TV dnevnik 22.35 Globus - dok. oddaja 15.30 15.35 15.45 16.45 17.00 18.00 19.40 19.50 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z ansamblom Bojana Adamiča Studio ob 17.00 Glasba Slavka Osterca Minute z ansamblom Toneta Kmetca Lahko noč, otroci Top pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Melodije na našem valu Koncert po polnoči Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 14.00 Zvoki dežel ob Mediteranu Radijska šola za nižjo stopnjo: Sončnica na rami Z vami in za vas Pet minut humorja Vodomet melodij S popevkami po Jugoslaviji Odmevi z gora Prijetni zvoki Stereo jazz Zabavni zvoki za vse 14.25 16.00 16.05 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 Tretji program 19.05 Od premiere do premiere — I.Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski (SLG Celje) 19.53 Glasba Bachovih sinov 20.35 Iz jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 19 din, cvetača 16,50 din, korenček 7,60 din, česen 21,60 din, čebula 7 din, pesa 6 din, kumare 5,10 din, paradižnik 9 din, paprika 7 din, slive 10,80 din, jabolka 9,53 din, hruške 12 din, grozdje 10,80 do 15,30 din, limone 16 din, ajdova moka 18,56 din, koruzna moka 5,27 do 5,77 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 61,70 do 63,28 din, smetana 27,85 din 1, skuta 17,30 din, sladko zelje 3,60 do 4,20 din, kislo zelje 7,30 din, jajčka 1,76 do 1,87 din, krompir 4,80 din KRANJ Solata 18 do 20 din, Spinača 20 din, cvetača 18 din, korenček 12 din, česen 32 din, čebula 12 din, fižol 14 do 16 din, pesa 10 din, kumare 6 do 8 din, paradižnik 8 do 10 din, paprika 7 do 10 din, slive 14 din, jabolka 6 do 12 din, hruške 10 din, grozdje 12 do 14 din, breskve 14 din, lubenice 4 do 5 din, med 50 din, žganje 55 din, limone 20,70 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 6 din, kaša 15 din, surovo maslo 52 din, smetana 24 din, skuta 16 din, sladko zelje 6 do 8 din, kislo zelje 12 din. orehi 140 din, jajčka 1,80 do 2 din, krompir 5 do 6 din TRŽIČ Solata 15 din, cvetača 16 din, korenček 10 din, česen 20 do 25 din, čebula 10 din, fižol 16 do 18 din, pesa 10 din, kumare 6 do 8 din; paradižnik 6 do 8 din, paprika 10 din, slive 10 do 12 din, jabolka 8 do 12 din, hruške 10 do 12 din, grozdje 12 din, lubenice 5 din, limone 20 din, ajdova moka 25 din, koruzna moka 12 din, kaša 20 din I, surovo maslo 64 din, smetana 6 din mer., sladko zelje 5 din, jajčka 2 din, krompir 6 din POROČILI SO SE V KRANJU Oblak Igor in Sajovic Bernarda, Fila Martin in Fabjančič Ana, Vuksanović Božidar in Gaš-peršič Ljudmila, Ropret Viktor in Roblek Kri-, stina UMRLI SO V KRANJU Rozman Ivanka, roj. 1944, Ordinski Milan, roj. 1909, Bavdaš Ignac, roj. 1911, Štern Angela, roj. 1912, Malovrh Valentin, roj. 1915 16 ČETRTEK ta teden na T V Sobota Zabavno glasbena oddaja z naslovom DAN je prva od štirih tovrstnih oddaj na različne teme. Vse so sestavljene iz posameznih skečev, pesmi in plesov, ki jih pove-, zuje skupna zgodba. Prva oddaja govori o dnevu povprečnega državljana, ki stanuje v stolpnici, kjer ni prave intimnosti, hodi v službo, kjer mu je delo za plačo odveč, saj je navajen, da med delovnim časom postori vse privatne opravke. Ima težave z denarjem in hčerko. Skeči so nekakšni odlomki iz tega vsakdana, ki jih povezuje ista oseba in logično zaporedje dogajanja. Zvečer ob 21. uri bo na sporedu angleški film HOBSON V ŠKRIPCIH. Režiser je David Lean, ki zaseda v angleški kinematografiji že od vsega začetka svoje ustvarjalnosti najvidnejše mesto. Spomnimo se njegovih filmov Veliko pričakovanje, Oliver Tvvist, Ključ, Most na reki Kvvai, Lavvrence Arabski, Rvanova hči in drugih. H obson v škripcih je v okviru njegove ustvarjalnosti »skromno delo«, ampak ne po končnem rezultatu, temveč bolj po skromnih sredstvih in tematiki, ki jo predstavlja. Hobson je namreč čevljar, ki kljub bolezni rad pogleda v kozarček. Če ne bi bilo izrednega Charlesa Laughtona, ki igra glavno vlogo, hi bil to film. ki ne bi zbujal pozornosti. Ponedeljek Na vsak način si oglejte avstrijsko barvno dramo KJE BITI PERILO avtorja Diet era Bernerja. ki obravnava droben, a značilen izsek iz jugoslovanskega »gastarbajterstva« v sosednji deželi. Mlada Jugoslovan-ka Gordana rodi otroka brez zdravnikove pomoči in brez navzočnosti babice. Ker je na Dunaju navada, da prejme vsaka mati ža svojega novorojenčka paket s perilom, ga hoče dobiti tudi Gordana. Ker pa nima potrebnih dokumentov, naleti na kup problemov; pokažejo se vse razsežnosti in labirinti avstrijske birokracije, ki so v tem primeru še posebej globoki, saj gre za problem »ženske z Balkana«. Petek Spet prihaja na naše ekrane poljska barvna nadaljevanka. Njen naslov je preprost: S.O.S. Reporter, ki pripravlja posebne oddaje S.O.S. na poljskem radiu, začne sam raziskovati skrivnostni samomor mlade prodajalke Eve Schmidt. Kmalu odkrije, da je zadeva v tesni povezavi z izginotjem njegove hčerke Elizabet h. Pri raziskavi mu pomaga njegova sodelavka in prijateljica. Tudi policija se loti primera in odkrije tolpo, ki se ukvarja s pornografskimi izdelki in jih izvaža. 8.00 TV v šoli: Evropa, Ero z onega sveta, Prebivalci Jugoslavije (Zg) 9.00 TV v Soli: Francoščina, Kemija (Bg) 15.25 Budimpešta: atletski četveroboj — prenos (IV-Lj) 17.20 Mihaela — risanka, B 17.30 Trappolo H H 33 - 5. del 18.05 Obzornik 18£5 Izumirajoči svet — C dok. serija, B 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.00 Najvažnejši dan življenja, B 20.55 Kam in kako na oddih 21.05 Četrtkovi razgledi: Življenje se vrača, B 21.35 Iz koncertnih dvoran - V. Ukmar: Integrali 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže 15.25 Budimpešta: atletski četveroboj — prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.00 24 ur 21.20 Namibija -dok. film 22.00 Poezija TV Zagreb — I. program 14.00 TV v Soli 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Na črko, na črko 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 V srediSču 20.55 Celovečerni film 22.40 TV dnevnik 8.10 TV v Soli: Člani skupnosti. Od cveta do sadeža, Obramba in zaščita, Ruščina, TV vrtec T V dnevnik 10 (Zg) 10.00 TV v Soli: Angleščina, Zgodovina (Bg) 14.10 TV v Soli - ponovitev (Zg) 16.00 TV v Soli - ponovitev (Bg) 17.10 Križem kražem 17.20 Pisani svet 17.55 Obzornik 18.10 Ročk koncert: M o« the Hople in Jesse Collin Young, B 18.45 Temeljna organizacija združenega dela 19.15 Risanka, B 19.30 T V dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar „ 20.05 Kako pa kaj oče*, «* 20.30 Slikarske tehnike: Tempera in akvarel, B 21.05 S.O.S. - poljska nadaljevanka, B 21.55 TV dnevnik Oddajniki II. TV mre*« 17.00 Vaterpolo Mladost Industrogradnja j Partizan - prenos 18.00 Test 18.15 Aktualna oddaja 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Prijateljsko prepričevanje 21.00 24 ur 21.15 Zvok in gibanje 21.50 Kronika Bitefa TV Zagreb - I. prog***01 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica 18.15 Aktualna oddaja 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregleo 19.30 TV dnevnik 20.00 Poševna vro)e^ - zabavno glasb*3" oddaj* tt.ldfiul1 21.05 Ryan - senjsKi" 22.10 TV dnevnik 22.30 Dokumentarna oddaja modna hiša organizacija poslovnega združenja * blagovnimi hišami Ljubljana, Maribor, Osijek in Smederevo je za jesensko-zimsko sezono pripravila pester asortiment ženske, moške in otroške konfekcije, bogato izbiro pletenin, aktualnega metrskega blaga in dekorativnega blaga, galanterije in modnih dodatkov. Izbirali boste lahko med ekstravagantnim! in umirjenimi modnimi modeli, primernimi za vse starosti in postave. Za visoko kvaliteto materialov in modnih krojev so poskrbele naše renomirane proizvajalke oblačilnih strok, ki so članice OPZ Modne hiše. Modna hiša vas pričakuje. NOVO V KRANJU NOVO V KRANJU od 7. septembra 1976 dalje v Delikatesi Živila v Prešernovi ulici IZDELKI IZ KONJSKEGA MESA — hrenovke — posebna salama — klobase — suhe klobase in drugo Priporočamo se za nakup Veletrgovina ŽIVILA KranJ Prodajalna Delikatesa S*poti po Finski ATKNKIJM je umetnostna galerija, sicer ne sodi med najbogatejše evropske muzeje, ;i hrani kar lepo zbirko od prvih renesančnih italijanskih mojstrov, preko španskih in nemških slikarjev in tn je tudi Čudoviti Henibiandtov Beroči menili, do francoskih impresionistov (Cezanne, 'Gauguin, Van Gogh). Velik o prostorov je namenjenih domačim ustvarjalcem novejšega časa. predvsem njihovim kovinskim skulpl uram. Kaj še nudijo Helsinki'.' Prostrane parke, igrišča vseh vrst. bogato založene veleblagovnice, prijetne bistioje \ slogu samopostrežni*, povsod |e zaledna čistoča. Ljudje se oblačijo enostavno in športno, kol povsod p<> svetu danes vlada jeans. dekleta uporabljalo le malo make upa. KARELIJA Prav kmalu, ko zapustiš Helsinki in se usmeriš proti severovzhodu, postaja pokrajina vse bolj samotna, težka, nevesela. Kaj je pravzaprav »finska jezerska plošča«? Voda in gozdovi, več vode kot gozdov. Na razgledni točki Koli, v srcu Karelije, v vzhodni Finski, te zares objame tesnoba; kamor nese pogled, vidiš le svinčeno gladino kdo-ve katerih jezer, ki se zlivajo drugo v drugo, vmes so otoki in otočki vsi porasli s smrekami in brezami, vse-je samotno, prazno, a mogočno, grozeče in nezavzetno. Pa vendar pravijo, da so Karelije i živahni ljudje, s smislom za humor in bolj gostobesedni kot pravi Finci. Videli smo dve mali, prijazni mesti Kuopio in Joensuu. Vse je v razvoju, gospodarskem in kulturnem, urbanistične rešitve so brezhibne, veliko pozornosti velja šolskim centrom. V Kuopiu so nam pokazali izjemno bogat muzej ortodoksne cerkve, ki si ga je v juniju t. I. ogledal VValter Schell, predsednik Zvezne republike Nemčije in smo še mi prebirali zanj pripravljeno razlago. V muzeju so enkratne dragocenosti iz. ruskih pravoslavnih samostanov na Lado-škem jezeru, katere so prinesli na Finsko pobegli menihi. Naj omenim, da smo bili prva slovenska skupina v Karel ij i in da so bili gostitelji do nas še posebno pozorni. LAPONSKA Vozimo se proti severu, dežela je vse manj naseljena, prometa je maloj postaja hladneje, toda pokrajina žari v soncu, ki te dni sploh ne bo zašlo, Laponska se razprostira za polarnim krogom čez 4 dežele: Norveško, Švedsko, Finsko in SZ. Prve tri imajo med seboj odprte meje in Laponci se gibljejo nemoteno. Še vedno so nomadi, približno 2(K).(KM) jih je in prav toliko njihovih jelenov. Poleti so daleč na severu, pa smo jih vseeno videli v trgovskem mestecu Kuusa-nui; postavni so v pisanih oblačilih, temne polti, poševnih oči. Laponci se počasi prilagajajo civilizaciji, čeprav jim finska družba nudi ugodne pogoje za stalno naselitev in delo. Njihovo glavno mesto Kovali iem i je novo, moderno, zgrajeno po zadnji vojni, tu je tudi zadnje Aaltovo delo (Alvar Aalto je umrl maja 197<>, star 78 let) — Kulturni center, orjaška moderna zgradba z imenitnimi prostori za razstave, stalne zbirke, knjižnico, diskoteko, vse to je vsakomur dostopno, brez vstopnine in človek bi si samo želel v takem okolju študirati. Sicer pa pomislimo, da si Finci morajo ustvariti prijetne notranjščine, ker jih zimski meseci zagrnejo v temo, zlovešči kaamos, ko v decembru in januarju vlada popolna tema. Pozneje se začne bogata smučarska sezona, športnih centrov je veliko in vsi so zgledno urejeni, to so udobni hoteli z osvetljenimi smučarskimi tereni, prostori za vsestransko rekreacijo, bazeni, savne itd. Laponska je očarljiva dežela, mehko valovita, posebno milino dajejo brezovi gozdovi, vmes pa še polno malih jezerc. Zanimiv je pokrajinski muzej; to je pravzaprav velika domačija s številnimi lesenimi lopami, kjer so zbrani najrazličnejši predmeti za dom in delo. V kuhinji lahko poku-site pristni laponski kruh, črn, tanek, kiselkastega okusa. V hotelu so nam ponudili meso severnega jelena, odlično pripravljena jed te nadvse koristne in simpatične živali. Živo jelenjo družinico smo / lahko videli blizu Kovaniemija v ograjenem prostoru, prav na polarnem krogu. NAZAJ NA JUG Kna noč, ki ni prava noč, vožnje v udobnih spalnikih prestavi popotnika v nasprotni konec- dežele., na jug, v Tampere, drugo veliko finsko mesto. Leži med dvema velikima jezeroma, a v širši okolici mesta jih je še več kot 180. Tampere je mest«), ki srečno združuje industrijski razvoj, porast šolstva, ogromna bolnišnica je dokaz so- Z razgledne točke Koli v vzhodni Finski se odpira pogled na verigo gričev sredi lepe in divje finske pokrajine. Spomenik skladatelja sJeanu Sibeliusu v Helsinkih. cialnega skrbstva, tu je cela vrsta kulturnih ustanov, centrov za šport in zabavo, pa še imaš občutek, da si v letovišču in veseliš se na vožnjo po jezerih, ki jo poetično imenujejo »srebrna pesniška pot«. V Tamperu smo občudovali letno gledališče, kjer se vrti avditorij, medtem ko so prizorišča v povsem naravnem okolju. Narava je nasploh za finskega človeka sveta, varuje jo in časti, vsako drevo v mestu ali na osamljenem otočku je dragoceno, vsaka skala je lahko okras pri hiši, pri spomeniku v parku ali kjerkoli. In zdaj — »srebrna pesniška pot« je vožnja z. idilično ladjico po jugozahodnih finskih jezerih, velikih in malih, mimo gozdov, otočkov, iz katerih kukajo prav preproste poletne hiške, mimo manjših naselij in letovišč, pa tudi skozi prekop, »mini Panama«, ki veže dve jezeri z. višinsko razliko 4,f> m. Romani ično in poučno. Hameenlinna. Letoviško mesto blizu narodnega parka Aulanko in rojstno mesto -leana Sibeliusa. Najpomembnejša v mestu je seveda skladateljeva rojstna hiša, preprosta lesena stavba, danes muzej z nadvse slovesnim vzdušjem. Po komaj štirih prostorih, v katerih je živela družina očeta zdravnika, šeširi danes tista mogočna sinova glasba, ki si jo obiskovale« zaželi. V Hameenlinni smo videli Se odlično umetniško galerijo finskih slikarjev, v gosteh pa je bila prav tedaj zbirka (Jovevib grafik. Samo še kratka vožnja z vlakom in krožno potovanje je bilo sklenjeno. Helsinki so se nam zdeli čisto domači, zadnje ure in zadnje marke smo porabili za obvezni shopping, nekateri pa smo mimogrede odkrili še kakšno majčkeno lepoto in zanimivost, pa tudi ponovni skok v Taivallahti je zamikal marsikoga. Ker je avion odletel pozno ponoči, smo si privoščili še skok na otok Suonienlinna, odlično ohranjena trdnjava pred Helsinki, ki je zdaj deloma muzej, deloma pa gostišče s pomenljivim imenom VValhalla — kraljestvo nordijskih bogov. No, »bogovi« so bili žejni, glasba dinamična in tako smo zadnji hip zares tekli na ladjico, od pristanišča do letališča smo kar poleteli s taksiji — srečni, notranje bogati in majčkeno nestrpni pred vrnitvijo v drago domovino. Aleksandra Vremšak DO 15. 9. 1976 J^^>J VELEBLAGOVNICI Ni nama -^^^ Škofja Loka 30—50% ZNIŽANJE PRODAJNIH CEN Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Alpina tovarna obutve Žiri objavlja prosta delovna mesta 1. referenta za ekonomsko propagando 2. korespondenta 3. knjigovodje oddelka kandidati za objavljena prosta delovna mesta morajo izpolnje-v*ti naslednje pogoje: P°d I.; srednja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izku-Sen j; p°d 2.: srednja izobrazba administrativne ali ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj; ^d 3.: srednja izobrazba finančne ali ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj, ali nižja izobrazba s 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. pismene prijave pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: sipina tovarna obutve Žiri, kadrovska služba, 64226 Žiri. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J E T JE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Likovna in foto razstava v Iskri Kranj, 6. septembra — Danes je v Iskrini tovarni na Laborah Lojze Možina odprl razstavo likovnih umetnikov-delavcev Iskre in razstavo fotografij o delaveih in o razvoju te pomembne kranjske tovarne, ki prav letos praznuje 30-letnico svojega obstoja. Ob prisotnosti številnih gostov, med katerimi je bil tudi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj Drago Stefe, je kratek kulturni spored izvedel Is-krin moški pevski zbor in recitatorka Ančka Konjarjeva. I. S. — Foto: B. Malovrh 7 Pomembna pridobitev na kranjski gimnaziji Na kranjski gimnaziji so v ponedeljek s skromno slovesnostjo izročili namenu dve učilnici, ki so ju uredili v kletnih prostorih. Pridobitev res ni velika, je pa toliko bolj pomembna, ker sta ti dve učilnici prvi novi prostori, ki so jih v zadnjih desetih letih zgradili za potrebe štiriletnih srednjih šol na Gorenjskem. Kot je povedal ravnatelj prof. Valentin Pivk so se za preureditev kletnih prostorov v učilnice odločili zaradi izredno velikega navala kandidatov za prvi letnik gimnazije. Z obnovo omenjenih prostorov so lahko vpisali dva oddelka več. Denar je prispeval odbor za izgradnjo osnovnih šol v Kranju in sicer 2f)0.()(X) din. Iz združenih sredstev amortizacije pa so najeli 208.000 dinarjev brezobrestnega kredita. Poleg učilnic so uredili tudi kabinet, sanitarije in garderobe. Dela so izvajali delavci Splošnega gradbenega podjetja iz Tržiča. Vendar so z dvema novima učilnicama le začasno rešili problem pro- vasa pisma V vasi Podbrezje imamo tuđi nogometni klub. Nič nimam proti nogometu, čeprav mi ta športna panoga ni najbolj pri srcu. Pa tudi nasploh nisem proti nobeni športni dejavnosti. Nogometni klub ima zdaj igrišče blizu potoka Bistrica. Vodstvo nogometašev pa se je odločilo, da bi igrišče preselili na zares lep travnik sredi vasi. Proti takšni odločitvi pa je skoraj cela vas, saj se vsem zdi škoda, da bi ga uničili. Uničen pa ne bi bil le travnik, marveč tudi dobršen del okolice, saj bi bil potreben tudi parkirni prostor. Skratka, škoda bi bila velika. Da ta travnik ni primeren za igrišče, menim tudi zato, ker je na obeh straneh cesta, po kateri vsak dan hodimo pešci in vozijo avtomobili... Razen tega prebivalci v okolici ob tekmovanjih ne bi imeli več miru. Najbrž kričanje igralcev in gledalcev nikomur preveč ne ugaja. V Podbrezjah je dovolj nerodovitnega sveta, kjer bi lahko uredili športno igrišče; ne pa ravno sredi vasi. . . Mar ni škoda uničiti rodovitne zemlje . . . Upam, da pristojni in odgovorni tega ne bodo dovolili. . . Kot rečeno, je nerodovitnega prostora dovolj in dobrim športnikom ne bi smela biti nobena pot preda leč. Ljubitelji nogometa pa bi se zato najbrž prav tako podali do igrišča. Glede parkirnega prosto-ra naj povem še to, da je na primer že zdaj, kadar je v prosvetnem domu kakšna prireditev, vse polno avtomobilov, tako da še lastniki ne morejo do s luni h hiš ... ' S. P.. Podbrezje p. Duplje štora na kranjski gimnaziji. Zato ponovno postaja aktualen načrt dozidave zahodnega trakta gimnazijskega poslopja. Načrt je bil narejen že pred nekaj leti, vendar novih prostorov na gimnaziji niso začeli graditi, ker je prav takrat nastal tudi načrt za gradnjo novega in sodobnega centra srednjih šol na Zlatem polju. Ker pa vse kaže, da centra še ne bodo začeli tako kmalu graditi, vpis na srednje šole pa je vedno večji, bi dograditev zahodnega trakta gimnazijskega poslopja pomenila najcenejšo rešitev. V njem bi bilo 6 do 8 učilnic, kabineti, večnamenski prostor, prostori za strokovne službe, kuhinja in drugi prostori. Z dograditvijo tega trakta bi lahko gimnazijsko poslopje služilo tudi za osnovo centra usmerjenega izobraževanja. L. B. Partizanski marš planincev PTT Štirinajst planinskih društev PTT podjetij Jugoslavije (od tega tri v Sloveniji: Ljubljana, Celje in Maribor) vsako leto organizira tradicionalni zbor in partizanski marš. Letošnji tradicionalni 24. odbor je bil v začetku julija na Pokljuki, partizanski marš pa od 2. do 4. septembra po Karavankah. Marša, ki se je začel na grobišču talcev v Begunjah, se je letos udeležilo 63 članov iz 11 planinskih društev PTT; razen iz Maribora, Niša in Titograda. Na zSčetku marša v Begunjah je bila manjša svečanost, kjer sta o razvoju partizanstva na Gorenjskem in o organizaciji tradicionalnih maršev planinskih društev PTT Jugoslavije govorila narodni heroj Anton Dežman-Tonček in predsednik PD PTT Ljubljana. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacij Radovljice in Begunj, šolarji, predstavniki Združenja PTT Slovenije in Podjetja za PTT promet Kranj. Po odhodu iz Begunj je 53 udeležencev obiskalo Drago, Begunjščieo, Zelenico, Vrtačo, Stol, Valvasorjev dom, Dom na Pristavi in Planino pod Golico. Sklepna slovesnost pa je bila 4. septembra v Poštarski koči na Vršiču. Med potjo so udeleženci pri 12 spominskih obeležjih položili vence. Z Vršiča pa so poslali tudi protestno pismo zaradi dogodkov v Avstriji. Čeprav 53 planincem iz PTT v Jugoslaviji vreme ni bilo ravno naklonjeno, je po mnenju vseh letošnji 24. partizanski marš lepo uspel. Za primer omenimo, da so prvi dan imeli lepo sončno vreme, drugi dan pa dež in na vrhu Stola sneg. Podobno pa je bilo tudi na Vršiču, kjer je bilo v zametih tudi po pol metra snega. Pri Valvasorju je udeležence pohoda pozdravil tudi Franc Konobelj-Slovenko, od Valvasorja naprej pa jih spremljal Franc Pesjak, nekdanji komandir relejnih postaj na Gorenjskem. A. Z. Razstavi s koncertom V Kranju bodo drevi ob 18. uri v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo akvarelov Franja Smoleta iz Ljubljane. Pol ure kasneje pa bodo v galeriji Mestne hiše odprli razstavo del akademskega slikarja Janeza Ravnika z Bleda. Ob 19. uri bo v Renesančni dvorani koncert članov ljubljanske opere. Pesmi in operne arije bosta pela: Nada Sevšek, sopran in Marcel Ostaševski, bariton. Na klavirju jih bo spremljala pianistka Zdenka Lukec. P. L. Naročam poltednik Glas Priimek in ime Naslov MLADINSKI SERVIS KRANJ p. o. Stritarjeva ulica 5 telefon 26-397 Organizira v lastni avto šoli tečaj za voznike motornih vozil kategorije B. Prijave sprejemamo vsak dan od 13. do 14. ure. APZ »Tone Tomšič« na Laborah Kranj — Ob 30. obletnici ustanovitve tovarne Iskra v Kranju je bilo v tem tednu organiziranih več kulturnih prireditev za delavce Iskre in občane Kranja. Tako je bil v torek, 7. septembra, ob 19.30 koncert akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« iz Ljubljane z obširnim in kvalitetnim programom slovenskih umetnih, partizanskih in narodnih pesmi ter pesmi jugoslovanskih narodov. Pevci so pod vodstvom dirigenta Jožeta Fursta na mah osvojili prisotne ljubitelje zborovskega petja, dolgotrajnega aplavza sta pa bila deležna tudi violinist Vo-lodia Balžalorski in njegov spremljevalec na klavirju Žare Prinčič, ki sta celoten koncert s svojim mladostnim izvajanjem sklad za violino vsekakor popestrila in obogatila. Temu zapisu na rob pa moramo žal povedati, da niti Iskra niti kulturni Kranj nista premogla toliko poslušalcev, da bi napolnili dvorano tovarne Telekomunikacije na Laborah. Na tem koncertu APZ »Toneta Tomšiča«, ki danes morda predstavlja sam vrh slovenskega zborovskega petja, žal nismo opazili vodilnih delavcev podjetja. Se skromna pripomba organizatorjem: ali ne bi bilo primerneje organizirati podobne koncerte in predstave v mestu (kino Center, velika dvorana občinske skupščine), da bi lahko (brez izgovorov) na prireditev prišli tudi taki, ki nimajo avta! I. S. Letos spet likovni krožki Kranj — Center za estetsko vzgojo tudi letos nadaljuje s tradicijo likovnih krožkov za predšolske otroke in šolarje. Začeli se bodo 15. septembra in jih bo vodil priljubljeni likovni pedagog Štefan Simonič -P išta. Krožki bodo trajali vse šolsko leto. Otroci bodo delali po skupinah, in sicer bodo razdeljeni po starosti in večji tudi po sposobnostih in interesih. Da jih bodo lahko obiskovali tudi šolarji, ki imajo dvoizmenski pouk, bodo krožki dopoldne in popoldne. Praviloma bo vsak otrok obiskal krožek dvakrat tedensko, če pa ima veselje, pa lahko tudi večkrat. Namen krožka ni samo razvijanje likovnih sposobnosti otrok. Se bolj pomembna je estetska vzgoja, saj otrok pridobiva znanje o barvah, materialih, kombinacijah, nauči se razlikovati lepe stvari od kiča in podobno. V krožke starši lahko vpišejo otroke od 5. leta starosti naprej. Vpisujejo jih pri Centru za estetsko vzgojo, ki ima prostore v Delavskem domu vsak dan od 8. do 12. ure do 15. septembra. Starši lahko svoje želje sporočijo tudi po telefonu številka 21-135. Krožki so brezplačni, starši prispevajo le nekaj za barve in druge materiale, ki jih otroci potrebujejo pri delu. Vendar ta prispevek ne bo večji od 200 dinarjev za vse leto. L. B. Izpolnite s tiskanimi črkami in nalepite na hrbtno stran dopisnice. Seveda pa ne pozabite napisati na 1. stran tudi našega naslova: ČP Glas, Ulica Moše Pijadeja 1,64000 Kranj Naš časopis Glas lahko naročite po pošti na naslov ČP GLAS 64000 Kranj, Moša Pijadeja 1, po tel. na št. 21-190 pa tudi pri Turističnem društvu v Škofji Loki in v prodajalni Tobak v Cerkljah ter pri vašem pismonoši. Enoletna naročnina za Jugoslavijo 140 dinarjev, za inozemstvo pa 212 dinarjev. V inozemstvo pošiljamo časopis po želji tudi z letalsko pošto. Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor — sekcija Kranj obvešča, da vpisuje slušatelje ob delu na Visoki ekonomsko komercialni šoli Maribor za šolsko leto 1976/77. Za vpis na I. stopnjo je potrebna popolna srednja šola. Dokument' potrebni za vpis so: diploma oz. zaključno spričevalo, izpisek iz matične knjige, potrdilo delodajalca o zaposlitvi in kratek življenjepis. Vpišete se lahko vsak dan od 10.— 16. ure v pisarni Sekcije VEK$ v Kranju, Prešernova 11/I. Stroški vpisa za I. letnik so 1320 din. Kandidate za II. stopnjo Visoke ekonomsko komercialne šole Maribor obveščamo, da se lahko vpisujejo na sekciji v Kranju s tem, da bodo predavanja poslušali v Ljubljani. V primeru, da pa je v Kranju vpisan0 zahtevano število, bo VEKŠ Maribor organiziral predavanja za I1' stopnjo v Kranju in to že ob semestru v tem šolskem letu. Stroški vpisa so 2120 din. Potrebni dokumenti za vpis so isti kot pri vpisu na I. stopnjo, samo ^ predložite diplomo 1. stopnje katere od višjih šol. Vpis bo v Kranju, in sicer: v ponedeljek, 20. septembra, od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure; v torek, 21. septembra, od 8. do 12. ure. Vpis bo v prostorih Sekcije v Kranju, Prešernova 11/1. Vse ostale informacije dobite prav tam, kakor tudi ves vpisni material' Odbor sekcije VEKŠ Kranj GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZE »Sloga« Kranj p.sub.o. Med sodelavce sprejmemo: 1. VODJO PRODAJALNE KMETIJSKIH STROJEV IN REZERVNIH DELOV za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. BLAGAJNIKA - EVIDENTIČARJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom 3. PRODAJALCA-PRODAJALKO ZA SKLADIŠČE GASILSKA UL. 5 za določen čas s 3-urno zaposlitvijo dnevno 4. SKLADIŠČNIKA ZA MAVČIČE 0 za nedoločen čas s 3-urno zaposlitvijo dne^ 5. MLEČNEGA KONTROLORJA ZA OKOLI& PREDOSLJE-VISOKO za nedoločen čas s 3-urno zaposlitvijo Pod točko 1. mora imeti najmanj srednjo šolo. Prednost imajo ka didati s kmetijsko ali strojno-kmetijsko srednjo šolo. Pod točko 2. je zaželeno delno znanje strojepisja Pod točko 3., 4. in 5. primerno za kmečke fante ali upokojene ljudi- Razpis velja do 20. 9. 1976 Prijave s kratkim življenjepisom pošljite na Gorenjsko kmeM sko zadrugo TZE »Sloga« Kranj, Gasilska ul. 6 (Stražišče) j Zaželeno je, da nas osebno obiščete med 6.30 in 8. uro zjutr«' (UD Engineering Kranj, p. o. Kranj Maistrov trg 11 razpisuje prosto vodilno delovno mesto vodje gospodarsko računskega sektorja Pogoji: 1. visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 2. 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na vodilnih delo mestih, 3. družbenopolitična aktivnost, moralna neoporečnost in organiza ske sposobnosti. Poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju faZ^ sanih pogojev pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi razP|9a0jg. naslov Engineering Kranj, Maistrov trg 11, z oznako: za ra«P Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva cesta 75 p. o. prodaja na javni licitaciji naslednji osnovna sredstva: traktor pasquali z raznimi priključki izklicna cena 15.000 din. fiksir ni stroj typ FT 216 vreten izklicna cena 4.000 din. obloge za trgalni stoj izklicna cena 800 din. 32 elektromotorjev moči 0,85 KW do 1,7 KW izklicna cena 100 din za KW. 6 steklenih omaric (dve hitrosti) izklicna cena 200 din za 1 omarico 48 stikalnih omaric ic izklicna cena 50 din za 1 omarico 2 hladilnika izklicna cena 50 din za 1 hladilnik Licitacija bo v četrtek, 16*9.1976, ob 10. uri v Gorenjski Prt niči Škofja Loka, Kidričeva c. 75. mali oglasi • mali oglasi Vodam Jaradi selitve prodam VTTRINO SAGICA, sedežno GARNITURO, ifcLEVlZOR Gorenje 920. Ogled ^dan. Praše 30, Kranj 5630 8tprodam PRAŠIČKE, 6 tednov Brezje 43, Tržič 5631 Prodam TELETA, večjo količino £N0JA, PEČ na olje. Čirče 31, ^gnj 5633 : .Vodani KRAVO, visoko brejo, po ?."■>• Bukovščica 7, Selca nad Škof-J0^oko 5678 Prodam TELICO simentalko, sta-l. 13 mesecev. Jeraša Marija, Jaz- me 4, Poljane nad Škofjo Loko 5679 podani visoko brejo TELICO si-A,eiUalko. Žagar Franc, Papirnica 4, K£fja Loka 5680 MVrodam TELEVIZOR PANORA-4QA črno-beli. Kranj, Cesta talcev yelefon 21-384 5681 tP ugodni ceni prodam 4 in 6 KW gjtooakumulacijski PEČI še zapapri in že rabljeno kuppersbusch o C- Kočar Milan, Ješetova 11, °l[ažišče pri Kranju 5683 t, ,rodam dobro domače ŽGANJE. tl^2, Šenčur 5684 Vodarn SPALNICO (dve trodelni ^1), ŠTEDILNIK na trdo gori- 5685 j/ale, Tomšičeva 9, Kranj Siw;em prodam dobro ohranjen vet, 9ILNIK na trda «oriva Pohle n- Kranj, Zevnikova 8, Orehek KMETOVALCI: Po ugodnih cenah vam nudimo koruzo, pšenico, krmila za krave in kokoši £ŽK KRANJ JOZD KOMERCIALNI SERVIS SKLADIŠČE KOOPERACIJE ^esta JLA 2 (Pri Kernu) tel. 21-652 i ifedam zložljivo CAMP PRIKO- d'h° BRAKO. Ogled od 16. ure »Je. Sorlijeva 39/24, Kranj 5687 bo *°dam mlado brejo KRAVO, ki Sen* en teden telila- Vo8lie 65> pCur 5688 CPi2S*m Prvovrstno STREŠNO ^MENTNO FOLC OPEKO - za »ka u informacije Žvokelj, Begunj- a H Kranj, tel. 24-117 5689 ^E^°oarn termoakumulacijsko Kr,*\r ,KW ir> trajno žarečo PEC. ^°pS'Voklo99 5690 Hi,il°,?am KOBILO, staro 12 let. 7Ve9> Kranj 5691 » vezano BALKONSKO vrati 240 x 180 cm, OKNO lOoV?0"1, dv?Je balkonskih VRAT st0Ve f ~ zidarska mera, tri hra-per«K oteU«. mizo — novo, kiip-PHlktS(;h PEc- malo rabljeno in Prinra xUCek za prikolico za filk-a a Trati 2*>, Lesce 5692 ko s, A »imentalca, TELICO frizij-Cfi jjara Po 6 mesecev, tri PRAŠI-Sftg 0' *°9 kg in suhe smrekove DE-nik'i o ,in 50 mm, prodam. Trste-PpV Volnik 5693 M , rab|iena, zasteklena OK-' Nasl0v v oglasnem oddelku pr , 5694 laci l}?am 5 KW AEG termoakumu-K0J ,°, pEČ, POROČNO OBLE-WH«°!j?0' žt- 42 "i KAVČ. Okor-p^Kokrica,Kranj 5695 trainda.m električni ŠTEDILNIK, t)IlNikaree° PEC: EM0 5' STK" ^izo na trda goriva, pomivalno S pe? na trda goriva PLAMEN vrata St,eno R01'KTO za balkonska Fran/ L?e v dobrem stanju. Rakovec Prod ranj'Pot na Joftta 44 r,fiJwi ^^Č Ap0 termoakumulacijsko bi, ;*KW, eno zimo v upora- kW» oC na 0LJE EM0 5- B()har Uen i lnik 67'tel- 50"150 5697 \ Ra ko -nw Pr°dam leto in pol stare-I n^ljuV?; Ggled je možen vsak dan. p »n Milan. Brezje 55 5698 »aam ELEKTROMOTOR. 710 P&».ČP, Glas, Kranj, Ulica Mose Usk $a l' Stavek: GP Gorenjski Uua ,rani. "»k: Združeno podjetje tftrje Pravica, Ljubljanu, Kopi-Upr-Va 2. — Naslov uredništva in l. ■?, ,ist«: Kranj, Mose Pijadeja njiT". T«ko*i raćun pri SDK v Kra-Vilka 51500-601-12594 - Te-u«-ed tli g,avni urednik, odgovorni *tvon>, in "Pravd 23-341, urednici««•*835, novinarji 21-860, malo-23-34n' in naroeniftki oddelek polu* N»ročnina: letna 140 din, 2 din • 70 din» ccna za 1 stcvilko 8a d r,w- - Oproščeno prometne-qavka po pristojnem mnenju 421-1/72. obratov, 4 KW. Šušteršič Viktor, Zg. Bitnje 214 5699 Prodam OLJNO PEČ (nemško) in TELEVIZOR. Pečnik Miro, Pšev-ska 1 b, Stražišče, Kranj 5700 Ugodno prodam PEČ kiippers--buseh, KAVČ, ročno delo z omarico. OKNO komplet 80 X 120. Naslov v oglasnem oddelku. 5701 Prodam lahek GUMI VOZ in železna GARAŽNA VRATA - nova. Potoče 6, Preddvor 5702 Ugodno prodam komplet DNEVNO SOBO. Ogled od 15. do 16. ure. Valjavčeva 10, stanovanje 17, Kranj 5703 Ugodno prodam avtomatski PLE-TILNI STROJ REGINA. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Vzgojni zavod Matevža Langusa, Kamna gorica 5704 KAD za namakanje sadja, prodam. Jelar, Zadraga 5 5705 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK TRIBUNA. Informacije na tel. št. 22-680 5706 Prodani KROMPIR igor, drobni in semenski. Strahinj 7, Naklo 5707 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Strahinj 69, Naklo 5708 Ugodno prodani termoakumulacijsko PEČ, 3 KW. Šoren Drago, Cankarjeva 15, Tržič. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. 5709 Ugodno prodam OLJNI PEČI ALFA POTEZ, EMO 8, električni BOJLER, 80-litrski in HLADILNIK, 120-litrski. Skulj, Rodine 38, Žirovnica. 5710 ŠTEDILNIK na trdo gorivo, 7()x 50, tri plošče, pečica in DIMNE CEVI za 300 din, prodani. Pri Kovaču, Zabreznica 46, Žirovnica 5711 Prodani KRAVO, ŠTEDILNIK z bojlerjem za vzidavo, OKNA razne velikosti. Zalog 1, Golnik 5712 Prodam ELEKTROMOTOR 5,5 KM in PLETILNI STROJ REGINA, nerabljen. Ogled v popoldanskem času. Vlado Eržen, Kropa 6 5713 Prodam dve KRAVI križanki po izbiri, ki bosta v tem mesecu obe telili. Nomenj 42, Bohinj 5714 OTROŠKO POSTELJICO prodam. Cuderman, Kranj, Jezerska 95 5715 Prodam dobro ohranjen GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Malovrh, Galetova 15, Kokrica, Kranj 5716 Prodam sveže SLIVE. Bašelj 33 5717 Prodam TELEVIZOR, RR NIŠ, črno-beli, rabljen. Stražiška 45, Kranj 5718 Prodam SPALNICO, dobro ohranjeno, in nerjaveča VRATCA 35 X 40 cm, PRALNI STROJ Gorenje. Šenčur, Sveteljeva 21 5719 Prodam GUMI VOZ, 16-colski, primeren za traktorsko prikolico in rabljeno KOSILNICO BCS. Goljar Franc, Gunclje 30, Šentvid, Ljubljana 5720 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Koroška 16, III. nadstropje, Kranj 5721 Prodani DESKE za 'fabjon. Dor-farje 31, Zabnica 5722 Prodani 2 PRAŠIČA, težka po 115 kg. Srednja vas 21, Šenčur pn Kraniu Prodam termoakumulacijsko PEČ. Rant Janez, Strahinj 45, Naklo 5760 Prodam 2500 kosov kvalitetne cementne STREŠNE OPEKE FOLC. Dobračeva 74, Žiri 5761 Prodani dobro ohranjeno vodno ČRPALKO. Bodovlje 8, Škofja Loka 5762 Prodam OBJEKTIVA pentacon 2,8/29 in flektogon 2,8/35 mm ter tristopenjski avtomatski elektronski F LES braun, 38 VC. Jože Pintar, Praprotim 13, Selca nad Škofjo Loko 5763 Prodam SPALNICO in karambo-lirano ZASTAVO 750. Ana Jenko, Gorenja vas 23 (Reteče), Škofja Loka 5764 Prodam dve PEČI na žaganje. Gorenja vas 48, pri Retečah, Škofja Loka 5765 Prodam KRAVO, dobro mleka-rico, po tretjem teletu. Šmid, Zgornja Luša 10. Selca nad Škofjo Loko Prodam nekaj TRAMOV za ostrešje. Cegnar Avgust. Kidričeva 20, Škofja Loka 5767 Globok OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, prodam. Prelogar, Grehe 28, Škofja Loka ",768 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Stanonik Jože, Vinca rje 26, Škofja Loka 5769 Prodam KRAVO po teletu. Zasip 54, Bled 5770 Prodam belo POROČNO OBLEKO - avstrijsko (40). Naslov v oglasnem oddelku. 5771 Prodani KRAVO, 6 mesecev brejo, z mlekom. Lesce, Alpska 92 5773 Prodam ročno STISKALNICO (Knakar) z dvema hodoma. Jože Urh. Breg ob Savi 77, pri cerkvi 5774 Prodam nove PRAGE, dno za AMI 8 in OLJNO PEČ. Triglavska 36, Radovljica 5775 Prodam vezano OKNO GLIN NAZARJE 200 X 170 z roleto'in hrastove PLOHE. Tenetiše 23, Golnik Prodam dva PRAŠIČA po 70 kg težka. Sp. Brnik 60, Cerklje 5777 Prodam KRAVO, ki bo čez tri tedne telila. Zna voziti. Šenturska gora 19, Cerklje 5778 Prodam osem mesecev brejo KRAVO frizijko. Ogled v nedeljo. Luže 16, Šenčur 5779 Prodam dve KRAVI po izbiri. Čeme Anton, Blejska Dobrava 72, Jesenice 5780 Prodam dvovrstni IZRUVAČ krompirja na kardan. Čebašek Janez, Voklo 31 5781 Ugodno prodam KNJIŽNO OMARO in KAVČ. Oblak, Gradnikova 3, K ran j, telefon 23-106 5782 Prodam samsko SPALNICO. Hafner, C. 1. avgusta 9, Kranj 5783 Ugodno prodam trajno žareči kuhinjski ŠTEDILNIK GORENJE. Žnidar Boris, Pipanova 43, Šenčur Prodam televizijski OJAČEVALEC in OLJNI GORILNIK za kamin. Marin Jože, Golnik 57 5785 Prodam KRAVO po teletu. Hlebce 25, Lesce 5786 vozila Prodam avto LADO, letnik 1972. Mlaka 49, Kranj 5725 VW 1600 L, letnik 1969, prodam za 42.000 din. Žagar, C. talcev 21, Kranj, telefon 22-842 5726 Prodam avtodele za MINI MORIŠ 1000, leva vrata, pokrov motorja in pokrov prtljažnika. Muren Andrej, Preska 21, Tržič 5727 Prodam SIMCO 1000 GLS z novim motorjem, letnik 1967. Telefon 064-60-081 5728 Prodam FIAT 1100, letnik 1961, po delih ali komplet. Osterman Jože, Luže 2, Šenčur 5729 Ugodno prodam karambolirano ŠKODO, letnik 1974 110 L. Tupaliče 61, Preddvor 5730 Prodani ZASTAVO 750, letnik 1970. Zrim Marija, Reševa 12, Kranj, telefon 25-677 5731 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Strahinj 73 5732 Prodam BMW 1600. Partizanska 27, Kranj 5733 Prodam FORD ANGLIJO, dobro ohranjeno, registrirano do 1977. leta ali zamenjam za večjega. Cena po dogovoru. Kastrat, Savska Loka 9, Kranj 5734 Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1973. Udir Mirko, Kidričeva 29, Kranj, telefon 23-914, od 17. do 19. ure 5735 Prodam MOPED TOMOS 15 SL, letnik 1975. Fajfar, Ljubno 8, Podnart 5736 Prodam osebni avto AUDI 75 L, prenovljen. Voklo 88 5737 R 8 ugodno prodam, letnik 1966. Fišer, Zale 2, Radovljica 5738 Ugodno je naprodaj avto AMI 6, letnik 1968 ali zamenjani za ZASTAVO 750. Poizve se v Pristavi št. 18, pri Tržiču. Ogled vsak dan. 5739 T 15 SL na 5 prestav, rumen, registriran do junija 1977, prodam. C. na Jezerca 8, Radovljica 5740 Kupim ZASTAVO 750, letnik 1971-72. Telefon 25-248 Prodam TAUNUS 15 M po delih. Praprotnik Maks, Loka 8, Tržič Ugodno prodam PRINZ 1200C, letnik 1970. Burnik, Suhadole 41, Komenda 5787 Prodam FORD CAPRI, letnik 1970, lahko za ček ali zamenjam za manjši avto. Zapoge 11, Vodice 5788 Ugodno prodam FIAT 850, letnik 1969. Pavlic Peter, Nasovče, Komenda 5789 Prodani ZASTAVO 750, letnik 1969, registriran celo leto. Krničar Darko, Gradnikova 107, Radovljica Prodam ZASTAVO 750, prevoženih 69.000 km. Sp. Besnica 17 5791 Prodam FIAT 750, letnik 1962. Zminec 60, Škofja Loka 5792 Za 6000 din prodam KATRCO L 4. Golnik 16 5793 Prodam FORD 17 M, letnik 1966, potreben popravila. Grad 15, Cerklje Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1971, po zelo ugodni ceni. Klanec 45, Komenda 5795 Kupim avto ZASTAVO 750, leto izdelave 1971 in naprej. Suha 23, Kranj 5796 TOMOS AVTOMATI C 3, mah) rabljen, ugodno prodani. Smolej Tomaž, Koroška Bela, Koroška 12, Jesenice 5797 Prodam FIAT 124, tudi na kredit. Strahinj 38, Naklo 5798 Ugodno prodam FORD TAUNUS 15 M. Ogled vsak dan od 17. ure dalje. Pot ilegalcev 10, Koroška Bela (nad Žvabom) 5654 Prodam ZASTAVO 1500; letnik 1972. 84.000 km. Repolusk. telefon 25-205 Kranj, od 18. do 20. ure 572.! Prodam ZASTAVO 750 DE LUXe, U-tMik 1975. Vlado ErJen, K ropa 6 5724 kupim Kupim dve KRAVI po teletu ali do 4 mesece breje, do 500 kg težke. Vidic, Preddvor 32 5742 Kupim 1 kub m suhih HRASTO- VIH DESK 3 cm. Rozman, Rakovnik 6, Medvode 5743 Kupim 300 kosov cementne STREŠNE OPEKE, garažna vrata in okno, približne velikosti 120 X HM), vse lahko rabljeno. Zg. Bitnje 105 Žabnica 5744 Kupim mlajši TV SPREJEMNIK. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na naslov: Meglic Vinko, Zg. Otok 5, Radovljica 5745 Kupim suhe bukove BUTARE. Gostilna PEČNIK, Skaručna 5799 stanovanja Novoporočenca iščeta enosobno STANOVANJE ali SOBO v bližini Škofje Loke do Kranja. Plačata do 1000 din. Ponudbe pod »Redna plačnika« 5740 Mirno dekle — Slovenka, išče večjo prazno SOBO ali dva manjša prostora v Kranju ali okolici. Kličite v dopoldanskem času na tel. 21-962. Naslov v oglasnem oddelku 5747 Opremljeno SOBO oddam materi z otrokom. Ponudbe pod »Ugodno« 5748 Študent išče SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Pošten« 5749 Neopremljeno STANOVANJE iščeta zakonca v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Nujno« 5750 'Tri ženske sprejmem na STANOVANJE — brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku. 5800 Dva fanta iščeta SOBO od Škofje Loke do Železnikov. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Dobra plačnika« 5801 Tričlanska družina išče manjše STANOVANJE. - Možnost predplačila. Gole, Staneta Žagarja 61, Kranj 5802 SKUPINA MODRINA OBVEŠČA. V nedeljo, 12. 9., se začne MLADINSKI PLES na KOKRICI. Ples bo vsako nedeljo ob 17. uri. Vabijo organizatorji ter SKUPINA MODRINA. 5754 obvestila KRANJČANI! EKSPRES specializirana čistilnica za preproge in tapisome. Kličite po telefonu in obišče m vas doma. Čistim tudi družbenim ustanovam. Bucalo Džu-ro, telefon 26-912 5344 TRIMER GLAVNIK za striženje vas preseneča z zanimivo serijo značk. Profesionalni model in značka stane 40 din — skupaj s poštnino plačate ob prevzemu. Interesenti za 'TRIMER — strugalnik na britvice za čiščenje oken naj pošljejo svoj-naslov. 'TRIMER Zagreb, p.p. 692 AVTOTAXIPKKVOZ1 s citroen D-super Cene: dnevni kilometer 3 din nočni kilometer 4,5 din tel. 21-106 Kranj Se priporočam I). Pogačnik posesti V Kranju ali bližnji okolici kupim enostanovanjsko HIŠO, lahko starejšo. Ponudbe pod »Kranj ali okolica« 5803 Dvo- ali trosobno STANOVANJE kupim v Kranju ali v smeri proti Gorenjski. Ponudbe pod »Prosvetna delavca« 5804 ZAZIDLJIVO PARCELO ali starejšo HIŠO v Kranju ali okolici kupim. Telefon 064-25-378 5751 Kupim starejšo ali nedograjeno HIŠO, lahko tudi STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 5752 Po ugodni ceni prodam STANOVANJSKO HIŠO s 400 kv. m vrta (zazidljiva parcela) v Seničnem pri Tržiču, Informacije Dubravčič, Bistrica 157, Tržič 5753 zaposlitve Nujno potrebujem osebo, ki bi pazila otroka, 15 mesecev starega, v času od 6. do 15.30, razen sobote in nedelje. Telefon 064-60-212 5805 Zaposlim KV NATAKARICO s prakso ali začetnico. Interesen tke naj se javijo na naslov ali tel. 50-009. Plača 3000 din, samsko stanovanje zagotovljeno, ostalo po dogovoru. Gostilna LOVEC, Gorice pri Golniku 5504 GALVANIZERJA, poštenega, zanesljivega in popolnoma samostojnega v vseh galvanizacijskib operacijah iščem za družabnika. Ponudbe pod »September« 5672 AMZS TB Kranj razglaša dve prosti delovni mesti AVTOMEHA-NIKOV. Pismene ponudbe poslati na Tehnična Baza Kranj, Koroška 53 5753 EKSPRES STROJNO pridem na dom čistit vse vrste talnih OBLOG (itison, tapisom, preproge). Pišite: Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj, ali telefonirajte v popoldanskem času na Sen jak, tel. 22-059 575*5 Popravljam TRAKTORJE in KMETIJSKE STROJE. Grem tudi na dom. Pečnik, Pševska 1 b, Stražišče, K ranj 5756 Šivani OTROŠKA in DAMSKA OBLAČILA, moške hlače ter ostale drobne izdelke. Naslov v oglasnem oddelku 5757 ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV KRANJ OBJAVLJA VPIS V VEČERNO ŠOLO ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE POKLICNIH ŠOFERJEV. POGOJ ZA VPIS JE: ZDRAVSTVENA SPOSOBNOST, NAJMANJ 6 RAZREDOV OSNOVNE ŠOLE, VOZNIŠKO DOVOLJENJE »B« KATEGORIJE IN VPLAČILO ŠOLNINE. INFORMACIJE IN VPIS DO 20. SEPTEMBRA PRI MRAVLJE V. KRANJ, STANETA ROZMANA 5. TELEFON 23-623. 5758 izgubljeno Izgubil sem OSEBNO IZKAZNICO. Najditelja naprošam, naj jo odda naslovniku Peter Globočnik, Pšata 9, Cerklje 5809 loterija C C 'i ■5 i. -t i 4, — "S ji ■O 5; s S js I -o u c * s zad bite ». 0 z o » rs prireditve MA SKARUČNA prireja v nedeljo, 12. 9. 1976, ob 18. uri OTVORITVENI PLES. Vsako nedeljo vas bo zabaval VIA TURISTI. 5806 HOTEL TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA prireja vsako soboto PLES ob 20. uri, Igra VIA TURISTI! 5807 OO ZSMS BEGUNJE prireja PLES vsako soboto in nedeljo. V sobotah igra ansambel NAUT1LUS, ob nedeljah pa ansambel TABOR. Sobota od 20. do 24. ure, nedelja od 20. do 24. ure '5808 MU 77MHII iHiHTU •Ml 170' (CffiMD HiH KM i 7! M iS 1 I »52641 SS4H4I l(»:(7il H\> 5722 »>22:i2 muti BH242 24212 04NH2 .11742 42922 4HH592 2:i 851!»I :i mm W07i>:t U5H4H.I 584 m t ■_'■") I 1107'» 145085 lilf»SS."i 27(i os: |0 OOO 10.000 lo (»on 100 .100 soo 5.IRNI 5.000 II) (HM) 150.000 20 .10 1,(11) 20 500 lil Ml HOO '1.000 ■10 50 1,0 ")00 liOO SI MI in mm Projektivno podjetje Kranj objavlje prosto delovno mesto tajnice direktorja Pogoji: upravno administrativna šola Praksa zaželena - lahko tudi pripravnik Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. . __, Pismene ponudbe pošljite na: Projektivno podjetje Kranj Cesta JLA 6/1. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete Marije Snedec se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za pomoč v težkih dneh. Hvala dr. Zgajnarju, gospodu župniku, kolektivu Gorenjska oblačila,dbbremu sosedu za poslovilne besede in vsem, ki so nam darovali cvetje in izrazili sožalje. Žalujoči: hči Anica z družino, brata Peter in Andrej. Zg. Bela, Sr. Bela, Struževo, 6. septembra 1976 Prometni režim v Ljubljani (3) ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dobre žene, mamice, hčerke, sestre Ivanke Rozman se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje in za izrečena sožalja. Posebna zahvala sodelavcem tovarne Iskra, Save za cvetje in denarno pomoč. Hvala duhovščini za pogrebni obred. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki so jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Drago, hčerkica Sabinca, sinček Vilko, mama z možem, sestra Milena z možem in ostalo sorodstvo Šenčur, 9. septembra 1976 Kaj so dobili pešci /. novim prometnim režimom? Po novem je okoli 25 ulic zaprtih za ves promet. Tam lahko vozijo le vozila z domicilno nalepko: dobijo jo stanovalci, ki lahko z vozilom pripeljejo ali odpeljejo od hiše, nikakor pa tam ne smejo parkirati. Nov prometni režim je omogočil boljši promet tudi za kolesarje. Ti lahko praktično vozijo povsod razen na mestih in delih ulic, kjer je to z znakom prepovedano. Zraven vozišča so urejene kolesarske steze, z novim režimom pa so steze za kolesarje označili še na 18 ulicah. Vse organizacije združenega dela morajo zato določiti mesto v bližini svojih poslovnih prostorov za brezplačno parkiranje koles. Parkiranje motornih vozil pa je urejeno tako, da se lahko parkira le tam, kjer je to dovoljeno s prometnim znakom. Promet v mestu je dokaj preusmerjen. Označeno je veliko število enosmernih cest. na katerih so nameščene parkirne ure: 20 minut parkiranja velja 1 din, ura parkiranja torej .] din. Parkiranje se plača vsak delovni dan od 6. do 20. ure. Seveda so še posebej parkirni prostori, na katerih je parkiranje časovno omejeno in brezplačno. To so modre cone, zaznamovane na cesti z modro polno črto. Na takih parkiriščih mora imeti vozilo parkirno uro, ki je nameščena na vetrobranskem steklu. Na uri mora biti v času parkiranja viden čas prihoda in odhoda s parkirišča. Na takih parkiriščih se voznik lahko zadrži največ 2 uri, in to vsak delovni dan od 6. do 18. ure. V ostalem času je parkiranje neomejeno. Vse napačno parkirane avtomobile po nalogu miličnika odpelje na določeno mesto službeno vozilo — znano kot »pajek«. Pri prevzemu vozila mora voznik plačati stroške odstranjevanja vozila v višini 500 din in čaka ga še kazen za prometni prekršek — nepravilno parkirano vozilo. Če pa voznik sam odpelje napačno parkiran avto ali po intervenciji miličnika, torej že v času, ko je miličnik poklical »pajka«, pa mora voznik plačati stroške prihoda »pajka«, in sicer najmanj 50 odstotkov določene kazni. -VEK- ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljube mame, sestre in tete Pavle Karun se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in zasuli njen grob s cvetjem. Posebej se zahvaljujem sostanovalcem iz bloka, Službi družbenega knjigovodstva Kranj, Krajevni skupnosti in organizaciji ZB Vodovodni stolp ter njenim sodelavkam iz Tekstilindusa Kranj. Lepo se zahvaljujem gospodu župniku za lep poslovilni govor in opravljeni obred ter pevskemu zboru društva upokojencev Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Jožica, sestre Marija, Valentina, Ančka in brat Tone z družinami ter ostalo sorodstvo. Kranj, 8. septembra 1976 ELAN tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem objavlja naslednja prosta delovna mesta V TOZD ŠPORTNI REKVIZITI: 1. rezkalca 2. vodovodnega instalaterja 3. kleparja 4. 3 ključavničarjev 5. 2 transportnih delavcev Pogoji: pod tč. 1M 2., 3., 4.: zaključena ustrezna poklicna šola in 3 mesece delovnih izkušenj; pod tč. 5.: končana osemletka in starost nad 18 let. V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB: 1. poklicnega gasilca Pogoj: zaključena šola za poklicne gasilce in 3 mesece delovnih izkušenj. Na vseh delovnih mestih je poskusna doba 2 meseca. Pismene prijave naj kandidati pošljejo na kadrovsko službo ELAN tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem, kjer lahko dobijo tudi vse informacije. Objava velja do zasedbe delovnih mest. nesreče Zapeljal s ceste V nedeljo, 5. septembra, ob 19.15 se je na regionalni cesti Bistrica--Posavec pri Podbrezjah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Petko Ostojid (roj. 1935) iz Kranja je vozil proti Podbrezjam. Okoli 100 metrov pred Podbrezjami je zapeljal v desno s ceste, nato za-vozil v levo in po 22 metrih drsenja trčil v breg ob cesti. Sopotnik Tone Kepic je bil v nesreči huje ranjen-voznik in pa sopotnica Helena Begu š pa lažje. Škode na avtomobilih je za 10.000 din. Povzročil nesrečo V torek, 7. septembra, ob 19.40 se je na magistralni cesti v Bistrici prl" petila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Krašovec (roj. 1931) iz Podbrezij je vozil od Naklega proti Podtaboru. V ovinku je začel prehitevati neki osebni avto; mobil, vtem pa je iz nasprotne smer1 pripeljal v osebnem avtomobilu Nikola Prokop (roj. 1929) iz Ljubljane-Voznik Prokop je, da bi prepreci1 čelno trčenje, naglo zavil v desno na odstavni pas, pri tem pa ga je zaneslo in je trčil v začetek drsne ograje; Voznik Krašovec je odpeljal naprej in so ga kasneje našli. V nesreči so bili lažje ranjeni voznik Prokop >n trije sopotniki v njegovem avtomobilu. Škode na vozilu je za 10.00" dinarjev. Smrt v gozdu V torek, 7. septembra, se je n* območju Dajnerske Jelovice pri Pjjj diranju dreves smrtno ponesreči Milan Djordjević (roj. 1927) iz Lepe^ niče, ki je delal kot sezonski delale pri GG Zali log. Pokojni je skupaj z Borom J°VI čem podiral bukev na strmem breg" Jović je drevo z motorno žago Pra vilno zarezal in žagal, Djordjević P je v primernem trenutku zabil k''nfl Drevo bi moralo pasti s krošnJ navzdol po bregu, vendar pa je deD! med padanjem spodneslo, tako da J krošnja drevesa omahnila navzj>° in udarila Djordjeviča, ki je pravil11 stal zadaj za drevesom. Poškodbe s., bile tako hude, da je Djordjevl umrl. Pogorel pastirski stan V ponedeljek, 6. septembra, je n* Velem polju zgorel pastirski s^ last Janeza Langusa iz PodjeU"' V stanu so v noči na 6. septemD* prenočevali štirje planinci iz Noveg mesta. Pred odhodom niso poVse pogasili ognja na ognjišču, tako d je plamen zajel leseno zgradbo. Sk de je za 50.000 din. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil dragi oče, ded, praded in st ric Avgust Smole puškar — borec za severno mejo Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 10. septembra, ob 16. uri na^kranjskem pokopališču. Žalujoči: sin z družino in ostalo sorodstvo. Kranj, Podijubelj — Avstrija, Ljubljana, Maribor, 8. septembra 1976 Cestno podjetje v Kranju razpisuje za šolsko leto 1976/7^ štipendije za naslednje šole 1. pravna fakulteta — ena štipendija 2. gradbena tehnična šola — nizke gradnje — dve štipendiji 3. ekonomska srednja šola — ena štipendija Kandidati, ki želijo pridobiti kadrovsko štipendijo, naj pošljej0 pismene prošnje na obrazcu 1,65 z vsemi potrdili, ki so zahtevani z obrazcem, in potrdilo šole v kadrovsko službo podjetja- Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave. ZAHVALA Na poti v svoj rojstni kraj je nenadoma omahnila v naročje smrti, v komaj 26. letu življenja, naša dobra in ljubljena žena, mamica in sestra Vida Novak roj i. Št er Ob tem težkem trenutku se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami, ji darovali cvetje in jo v tolikem številu pospremili na njen; zadnji poti v prerani grob. Predvsem se zahvaljujemo sosedom za pomoč, posebno Ukovim. Najlepša zahvala kolektivu tov. Planike, posebej njenim sodelavkam iz šivalnice ter mojim sodelavcem iz tov. Save za darovane vence in zbrano pomoč. Hvala članom KIJI) Mavčiče za izrečena sožalja in venec. Iskrena zahvala sosedom ter prijateljicam in prijateljem iz rodnih Cerkelj za sočustvovanje in spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi g. /upniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste nam ob tem težkem trenutku stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala. Žalujoči: mož Dane s sinčkom Tomažkom. brat Danilo in ostalo sorodstvo. Jama. ( erklje, 9. septembra 1976 Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.?' Svet samoupravne delovne skupnosti skupni*1 služb objavlja prosti delovni mesti: 1. pravnika 2. strojnega knjigovodje (za določen čas — nadomeščanje odsotne delavke na porodniškem dopustu) Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod 1.: diplomirani pravnik ali pravnik, s 3-oziroma 5-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, samostojnos » odgovornost in smisel za vodenje pravnih sporov ter zastopanje podjetja pred sodiščem; . • pod 2.: administrator ali strojepiska z 1- oziroma 2-letnimi delovnim izkušnjami na enakem ali podobnem delu, smisel za konti'lU' irano hitrost strojnega knjiženja. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranj CestaJLA2,v 10 dneh od objave. J r~--, Smučanje v »novi obleki« LJUBLJANA - »Komaj nekaj ve* kot devet mesecev je minilo od zadnje skupščine smučarske zveze Slovenije in ponovno moramo kritično pregledati - nafte delo,« je dejal predsednik SZ Slovenije Janez Kocjančič na plenarnem zasedanju delegatov smučarskih klubov Slovenije. Pretekla smučarska sezona v naši smučariji v vseh treh disciplinah ni bila namreč najbolj rožnata. Vse prevelika je razlika pred ostalimi smučarji na svetu. Lahko smo zadovoljni « Križajem, Strelom, Tometovo in Urhovo v alpskih disciplinah, Norčičem pri skokih ter Je-lencem, Cvajnarjem ter Djuričičem v tekih. Zato bo treba v prihodnje pogledati resnici v oči in začeti i delom, da bomo te razlike zmanjševali. Da bo to res, seje pokazalo že na torkovi skupščini delegatov v Ljubljani. Delegati so sprejeli vse predloge, zataknilo se je le pri novih tekmovalnih sistemih, ki pa jih bodo vse tri komisije še enkrat prerešetale in uskladile. Da pa se slovenskim smučarjem obetajo boljši časi. so tu nova prizadevanja, ki naj bi se °dvijala v štirih smereh: - prizadevanje za množičnost pri osnovnih organizacijah in pri tem ne pozabiti na priliv sredstev za dejavnost; to naj bi uresničili z akcijo nova »članaka izkaznica«; - usklajevanje tekmovalnih programov nadih vrhunskih ftportnikov in izobraževanje le-teh — smučarska gimnazija v Skofji Loki; - odgovornost za kvalitetni jugoslovanski vrh v vseh treh disciplinah; - z vso resnostjo je treba poskrbeti za spremembe tekmovalnih sistemov. Na odprti sceni so dobili aplavz tudi pobudniki za ustanovitev nove smučarske gimnazi Je vškofji Loki, včerajšnji samoupravni sporazum o ugodnostih za vse smučarje, ki so ali pa »e bodo po novem vključevali v osnovne smučarske organizacije, pa je podpisal v Zireh v ^imenu vseh predsednik SZS Janez Kocjančič. D Humer Alpinistične novice SLABO VREME JO JE ZAGODLO V soboto in nedeljo je nenadna ohladitev P?vzročila sneženje v goskem svetu, ki je »o za ta £a8 preSenetljivo obilno. Vršič Cm> Kredarica 25 cm. To je alpinistom Preprečilo še zadnje velike načrte. Ostaja le "panje da bo lepo in toplo vreme v prihod ,Jln dneh stalilo novozapadli sneg in da se j d*' pred nastopom trajnejših ohladitev 1 snega opraviti še kak vzpon. **red poslabšanjem vremena je uspelo še ekaj ponovitev. V nedeljo 22. avgusta je "»veza Košnik-Steblaj preplezala Slovenko smer v Steni. Kozjek (AO Kranj) in cinkova (AS Šk. Loka) sta 29. avgusta preplezala Brojanov raz v Stenarju. Kozejk in j^ersnik (AS Gorje) pa sta dva dni za tem Ponovila še Hudičev stereb v Prisojniku ŽENSKE IN EXTREMIZEM Po drugi svetovni vojni so skoraj vse iqr, st?ne dobile tudi ženske ponovitve. »52 je Loulou Boulaz kot prva ženska preplezala NValkerjev steber v Grandes Joras-*e.8- Daisv Voog je 1964 preplezala S steno j^Rerja, Y vet te Vaucher pa 1965 S steno ?Jatterhorna. S Sonjo Livanos pa je tudi v olomitih nastopila ženska, ki je s svojim ozein preplezala nekaj najtežjih »ten. V vil (lvaJset'h let so imele že skoraj vse l>. H,ene v Alpah ženske ponovitve. • \v?rnr extremnega ženskega alpinizma vi Pau'a VViesinger. Deset let je potonja s Hansoin Stegerjem po Dolomitih in ^"hodnih Alpah. Vedno je plezala tudi kot "rva Y »avezi. V njenem času je bila šesto Vara".)0 sp080Dna P'ezati samo še Marv I'" danes je bila bolj uspešna samo še ' on one Badier. Ta sedaj preko trideset let i«ra profesorica i/. Pariza je pred nekaj leti 01 prva alipinistka ponovila Andrichovo nvit1- ^hilippovo zajedo v Civetti. Je ena (>dkih žensk, ki velikih tur ni plezala le kot voH* v navezi, ampak tudi kol duhovni srh*' ^ekaJ '»jenih vzponov: NValkerjev ther, V inat zer jeva v Marmolatta di occa, Centralni Frenejski steber in Mor.Vasuui,<'v Bteoer v Mt. Blant u, snu-n v "Rgarju, J gteno Aguille du Kou. Cassinov razvToreTrieste, (j ' ^^terostopnjašice pa so tudi v vzhodnih Ista% Vendar nam večina ni poznana ° veljj, tu(jj /a Angležinje, ki s svojimi nI d !,l<'/a)° »meri kot »Plulipp Flamm, >m 'J' to *0beSale na veliki zvon«. Tako PoPrii. Vt'''k!' odličnih alpinistk predvsem U«ka, Sovjetska /veza, Japonska. A. S trem tč I j Medobčinska košarkarska liga Gorenjske Sava : Kladivar 60:61 (31:32) V enakovredni igri so krajši konec potegnili domačini. Kladivar iz Zirov po tem kolu ostaja še edini konkurent za osvojitev najvišjega naslova s Plamenom i/. Krope. Gorenja vas : Plamen 54:69 (34:37) Plamen je že desetič zaporedoma osvojil točki v gorenjskem prvenstvu. Domačini so že takoj na začetku po vedli kar za Bedem točk, vendar te razlike do konca prvega polčasa nas o uspeli zadržati. V drugem polčasu pa se gostje iz Krope niso dali presenetiti in so na koncu gladko premagali domačina. Tržič : Krvavec 53:72 (24:36) Tudi tokrat Tržiču ni uspelo osvojiti prvih točk v prvenstvu. Tudi Krvavec, čeprav predzadnji na lestvici, je bil pretrd oreh za mlade košarkarje iz Tržiča. Šenčur : Kranj 75 45:44 (15:24) Nel.aj zaključnih napak košarkarjev Kranja 75 je odločilo, da so le-ti v Kranj odšli praznih rok. .Šenčur se je s to zmago uspel približati sredini lestvice 1. Plamen 10 10 t 730:507 20 2. Kladivar 10 8 2 804:640 16 S. Kranj 75 10 5 1 625:610 10 4. Sava 9 5 4 605:591 10 5. Gorenja vas 9 5 4 610:619 10 6. Šenčur 10 4 6 527:610 8 7. Krvavec 10 2 H 551:634 1 8. Tržič 10 0 10 458:734 0 J Zaprto igrišče na Golniku V prvem kolu medobčinske rokometne lige so luli doseženi pričakovani rezultati. Rokometaši Alplesa so brez težav odpravili ekipo Radovljice, Preddvorčani pa so premagali s 14 goli razlike rokornetaše Kranjske gore. V drugem kolu pa bosta najzanimivejši srečanji v soboto Jesenice : Preddvor in Križe : Duplje. Zaradi neredov na tekmi Storžič: Veterani so igrišče K K Storžiča zaprli za dve prvenstveni ali pokalni tekmi. Igralec Kibnikar pa je dobil prepoved igranja štiri pokalne ali prvenstvene tekme. Rukometaši Storžiča bodo tako igrali v nedeljo srečanje z ekipo 2abntce na igrišču v K rižah, Rezultati: Alples : Radovljica 31:19(16:9), Duplje Je senice 27:17 (13:10), Križe : Storžič 23:16 (9:5), Preddvor :-Kr. (lota 36:22 (21: U). Sava : Žah-nica 27:21 ( I3:9i J K. Krajevna skupnost Lesce prodaja po sklepu skupščine osnovna sredstva: - tovorni avto TAM 5,5 t, prekucnik, tip 110, leto izdelave 1974 - unimog MERCEDES-BENZ, tip 411.119, prekucnik - priključna nakladalna žlica za unimog HT 6 450 mm - klinasti snežni plug SCHMIDT - snežni plug enostranski SCHMIDT vse letnik izdelave 1974 , uPna ocenjena vrednost vseh zgoraj navedenih strojev je 620.000 inarjev. Ogled predmetov bo v petek, 17. septembra 1976, med 8. in v " Uro v družbenem centru Lesce, Alpska cesta Št. 58. Interesenti za D~^.na.Vedene stroje skupaj imajo prednost pri nakupu. Interesenti naj P si jejo svoje ponudbe do 22. septembra 1976. Odpiranje ponudb bo **« septembra 1976 ob 8. uri. OZD Jesenice transport — Jesenice razpisuje prosto delovno mesto avtomehanika i»^n?^at* m«rajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev spolnjevati še naslednje: ^ da ima poklicno šolo mehanične stroke, d« ima 2 leti prakse. j^Uave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite *.a naslov OZD Jesenice transport — Jesenice, Odbor za delovna *merja, Kidričeva 41/a. Za prijavo je do zasedbe delovnega mesta. Kamnik že tretjič zapored Kranj — Z letošnjo poletno sezono so zaključili tudi člansko prvenstvo v slovenski vaterpolski ligi. Za republiški naslov so se potegovale vaterpolske ekipe Radovljice, celjskega Neptuna, Renč, kranjskega Vodovodnega stolpa in Kamnika, zunaj konkurence pa sta v ligi nastopili tudi moštvi Kopra II ter Triglava II. Prvak je vrsta Kamnika. Njihovi igralci v vseh dvanajstih kolih v domačem in tujih bazenih niso poznali poraza in s prednostjo šestih točk tako letos že tretjič zapored osvojili najvišji slovenski vaterpolski naslov. Njihov trener Pmlveršček ima v ekipi mlade in dobre igralce, ki bodo z resnim odnosom do igre lahko še dolgo uspešno gospodarili v slovenskih bazenih. Drugi so kranjski vaterpolski veterani V * Z £ Qo zz 0 5 a. \ O _ M 2 r Dimenzije mm višina širina debelina miza 820 737 55 klop * 820 487 55 polica 820 487 55 klop prosta 820 487 55 dekorativni 820 387. 487.587 55 Navedene mere veljajo za elemente v zloženem stanju Miko garniture lahko kupite v naslednjih pošlo valnicah: LIP Bled na Rečici • LIP Bled na zagrebškem ve lesejmu • SLOVENIJALES — Kranj • GLOBUS — Kranj • MERCATOR - Vrhnika • NAPRE' DE'K — Domžale • ZARJA — Jesenice • LES NINA — Ljubljana • LESNINA — Maribor • LESNINA — Murska Sobota • METALKA — Ljubljana • SLOVENIJALES — Maribor MIKO SISTEM GARNITURE MONTIRAMO HITRO IN ENOSTAVNO a lip bled lesna industrija 64 260 bled ljubljanska c 32 telefon 064 77384 . trgovina 77944 telegram lip bled telex 34 525 yu hpex Dogovor o ustanovitvi INDOK centra Radovljica - Iniciativni odl>»r občinske konference SZDL za ustanovitev Indok centra v radovi!«*1 občini je ugotovil, da na gradiv (osnutek družbenega dogovora ustanovitvi centra, program, h na n<-* ni načrt »ter poslovnik), ki je bilo v razpravi do 25. avgusta, ni bilo P0' sebnih pripomb. Ugotovili so, da radi dopustov gradivo niso povso obdelali in obravnavali. Zato so sklenili, da bodo rok za razpravo podali" šali do .10. septembra. Do takrat naj bi podpisniki imenovali tudi svOj« člane v bodoči svet Indok centra-Kaže. da bo center začel z rednim delom v začetku prihodnjega l^ta' JR te dni po svetu MAKARIOSOVO ZMAGOSLAVJE Izid nedeljskih parlamentarnih volitev na Cipru je prinesel zmago demo* kratično razpoloženi večini ciprski«1 Grkov in politiki predsednika Makario-sa. Volitve so v skladu z ustavo iz let* 1960 odločile o tem, kdo bo zasedel 3» poslanskih sedežev, ki pripadajo skup" nosti ciprskih Grkov. Ostalih 15 P°" slanskih sedežev je ostalo praznih. Gre za sedeže predstavnikov ciprskih Tur* kov, ki so se iz parlamenta umaknili *e pred 12 leti in bojkotirajo njegovo delo-Po uradnih rezultatih ima v nove«* parlamentu, katerega mandat je pet let' demokratska fronta Spirosa Kiprianu-ja 21 poslancev, komunistična partij* Akel 9, socialistična stranka EDEK pa 4. POTRES V TURČIJI V ponedeljek je pokrajino Džiarbaki«* v Turčiji zajel srednje močan pot«*eS' Zemlja seje tresla tri sekunde. Porušil" se je več vasi in ranjenih je bilo " oseb. To pokrajino je zajel že lani njo-čan potres, ki je porušil mesto Lika. »fl' krat je življenje izgubilo 2300 ljudi. ENAKOPRAVEN ČLAN Palestinsko osvobodilno organizacij0 (PLO) so sprejeli za 21. polnopravne^« člana Arabske lige. To so sporočili * začetku tedna na seji političnega kom«' teja sveta Arabske lige, ki je bila J' Kairu. Pobudo za sprejem PLO v Arabsko ligo je dal Egipt. BITKA ZA HRANO Tudi CSSR je letos prizadela slaba «e' tina. O slabem pridelku pšenice in drU' gih žitaric, krompirja, sladkorne pe8ej sadja in zelenjave.je govoril pred nek»J dnevi predsednik CSSR Lubomir Štr°u" gal. Med drugim je dejal, da vseg* izgubljenega ne bo moč nadoknaditi * uvozom. Posebno resno je po njegovi«1 besedah v živinoreji, kjer bo moč"0 primanjkovalo krme, zato se bo proi*' vodnja mesa, zlasti govejega, moči"7 zmanjšala. Predsednik je pozval gosp/^ darstvenike k čimboljšemu gospodarjenju s hrano in kmetijskimi proizvodi Hj sploh k varčevanju s prehrambeni«11 artikli. Na jesen pa bodo morale kmetovalcem pomagati tudi šole, mladina 'n uslužbenci, ki ne delajo v redni Pr.olZ* vodnji. Dodal je, da bodo v bitki ** hrano morali sodelovati vsi, ker se )e ne da dobiti križem rok. SOVJETSKA ZVEZA ZAHTEVA VRNITEV V začetku tedna se je na japonsko Je* tališče H akodate spustilo sovjets* nadzvočno letalo MIG - 25. Pilot Viktor Ivanovič Belenko, prvi poročnik s° .j jetskega vojnega letalstva, je zapro« za politični azil v ZDA. Neposredno pristanku je izjavil, da je bil nJ.e^il namen predati letalo ZDA, vendar je o prisiljen zaradi pomanjkanja g°rlV pristati na Japonskem. Sovjetska zveza je najostreje za nt vala, da jim japonska vlada izroči p" ta in letalo. Zahtevala je tudi, da Japonska sprejme varnostne ukrepe ,n..°ntg mogoči vsak dostop do letala. To jim ' japonska vlada ugodila, ni Pa znano, kaj bo naredila s pilotom. . Vojaško letalo MIG - 25 je danes najhitrejše vojaško letalo na svetu. k 3,2-krat hitreje od zvoka in je opremljeno z najsodobnejšimi elektronskimi n pravami. Vojaški strokovnjaki sodU • da so v SZ to letalo uvedli v redne-vojaške enote šele lani. BELI VLADAVINI SE ČAS IZTEKA Temnica črnega kontinenta, taJ^ svobodna Afrika imenuje sistem heida v Južni Afriki, se trese v t*"11.,, Ijih. Samo v zadnjih dveh mesecih pol je v neredih, ki ne pojenjajo, izjP1 lo življenje približno 300 ljudi, ranjen' je bilo već kot 2000 oseb, pozaprli pa f. več kot 5000 črncev. Prvič v 160 1«*" nadvlade bele manjšine orožje ni«t* moči nad afriško večino. .et Podobno je tudi v Južni Rodeziji. W g boji trajajo že 45 mesecev. Vlada "e. manjšine pod vodstvom lana Smith* proglasila vojno stanje v državi-temu so jo prisilile najnovejše aylg osvobodilnega gibanja Zimbabve. v . bolj se širi upor tudi v Namibiji. t° J črnski državi, nad katero ima nadvla Južna Afrika. korziski separatisti uničil1 LETALO K Korziški separatisti so v Pone^fUe uničili letalo francoske letalske dr,u* Air France, ki je pristalo v g»avn rf8 mestu Korzike. Boeing 707, v katereij^ je sedem maskiranih oseb P°.8t8,_uo eksploziv, je bil na srečo prazen in ta incident ni terjal človeških .*r Oboroženi pripadniki organizacije. . se bori za odcepitev Korzike od Fran je, so se potem spopadli s policijo. POSLEDICE SUŠE Britansko združenje kmetovalcev ) sporočilo, da bo zaradi letošnje s ^ dohodek od kmetijstva manjši za oK ^ 400 milijonov funtov. Zaradi suše no ^ okrog 2 milijona ton manj Pfen.'^ ju ječmena, 2,250.000 ton paradižnika 2,1 milijona ton manj sladkorne P