Koliko davkov bodemo drngo leto plačevali? Toliko, da se že samim ustavakom, liberalcem, strabu ia groze lasi ježijo. Fiaaačai aiiaister ia finančiii odbor sta državBeaiu zboru predložila proračua za 1. 1876. Dohodki so aastavl^eai na 372,702.342 fl., stroški pa 403,022.574 fl., med temi tadi 129.000 fl. za se bolj ostro eksekutivao iztirjevaaje davkov. Ali. kljubu temu bo vendar poaiaajkalo više 31—100 aiilijoaov fl. Vsled tega aavdaja buda obupaost aaše liberalce, videvae, kam so v 15 letih s svojim aemsko-ustavaškim ceatializaiom spravili sebe in Avstrijo. Večjih dač aalagati se bojijo, novih dolgov delati si ae upajo, stroškov zaižati pa jih je aram ia deloaia jih tudi zaižati ae morejo, ker ao jih saaii lehkomišljeao ia brezmerao povzvišali. Razun tega pa so pntiskali brez vsega usuiiljeaja federalistični ia katoliški poslaaci kakor: Heriuaa Olz, Zalliager, žl. Pfltigel, kaez Czartonsky, dr. Pražak, dr. Duaajevski, Cieaciala, Naamovič ia dr. Easi. Dokazali so aepobitao, da so vse aezgode ediao krivi: liberalai, neniški, ustavaaki ceutralisti. Smešao je brati, kako so se zvijali ia botli zagovarjati, pa bilo je zastoaj! Strabovit udaiec jib je zadel! Čutijo resaico britkib besedi: ndaj račua, kajti za naprej ae bodea mogel več gospodariti". Sramotni koaec sedaaje liberalae-astavaške dobe se očitao bliža. Izmed 12 liberalaih govoraikov je edini Scbarfschmied skušal miaistre braaiti. Vsi drugi so več ali maaj ostre pušice aietali aa aje. Se celo dr. Vošajak, ki je pied par leti v ustavaški tabor zaael, ga je zapastil ia morebiti v aajboljšem govoru, kojega je kedaj iaiel, pobijal centralizem in ustavaško gospodarstvo. Poprejšai aajhujši ustavaki aa primer: Giskra, Herbst itd. so klaverai — molčali. Kakor posebič Braadstetterja, tako aplob trese ia 8tiskuje gospodarstveai polom vso jegovo straako. Slabo državno gospodarstro aemakih liberalcev podira tadi jibovo, za Avstrijo ia posebao za uas Slavjaae, nenrilo ia aesiečao politiko. Toda aagledimo si deaes kaj so liberalci svojiai miai8trcm očitali in kake pomočke (?) aasvetovali ? Najbolj ostro sta ministre prijela ustavoverca žl. Pleaer ia pa Skeae. Prvi je fiaaučaemu miaistru očital, da ai vedel ali ai hotel resnice povedati ia da se je pri račuau za 16 milijoaov vrezal ia da tedaj ae bode zmanjkalo 25 ali 31 milijoaov, ampak gotovo više 60 milijoaov, t. j. še enkrat toliko, kakor laai. Treba bode ali novih dačali novega dolgaza8O milijonov. Državai dolg pa zaaša letos že 2674,695.800 fl., ki požre na leto 112 milijoBov obresti, to je: 22 milijonov več, kakor zaaaa ves gruatai davek, ali to je: liberalci so od leta 1868. sem aapravili 115,757.826 milijoBov novega dolga. Leta 1877. bo deaaraa stiska še vecja. Poslaaec ia tudi astavak Skeae je tožil: aa leto bodemo imeli za 100 niilijonov več stroška, kakor leta 1870, za 75 milijoaov več, kakor leta 1871, za 39 milijonov več, kakor letos. To so strahovite številke, ki se ae bodo kmalu zaižale. Kaj je temu krivo? Nekateri pravijo, da aaše vojaštvo. To ni res; kajti mi potrošimo za vojbo veliko meaje, kakor eoaedaa Rusija, Nemčija, Laška in Fraacoska. Za aolske zadeve bo stroški od leta 1870 posko6ili za 11 milijoaov. Veadar aajveč požre aaša zamotaBa uprava ali uradaištvo. Takaj tičijo milijoni, pravi Skeae, od 40 na 90 milijoaor so tu-kaj stroški poskočili. Ako se tretjiaa aradnikovzmaajša ali jim plača zaiža.jepok,rit 7ea delicit ali pomanjkljej. Tudi za železnice smo preveč deaarjev zapravili, ker jim plačujemo po 20—30 milijoBov podpore. Naposled je se rekel: jaz ae pozBam Bobeaih pomočkov. Eaako so tožili tudi diugi liberalci. Poslaaec Wedl je rekel ,,alle siad wir verkracht" vsi smo polomljeai, vse gie rakovo pot: obrtaija, kupčijstvo ia kmetijstvo. Dr. Vošajak je tožil o aeasmiljeaem tirjaaju davkov ia vlado grajal, dajeai pravdaiki in okrajni glavarji sloveaske liste ^samo voljao" zasegajo ali koafiscirajo. Naposled sta se še libsralni miaister Depretis ia liberalai poslaaec žl. Pleaer Ba sramoto parlameatarizmu očitao pulila in lasala. Prvi je osobao zgrabil drugega ia ta je miaistra, zaviail rekoč: jaz Vas osvedočajeai svojega popolaega zaaičevaaja. Med velikim hrapom, ki je takaj aastal, bil je zbor ia splošna razprava o proračaau skleajeaa. Prihodnjič spregovorimo o tem, kako so naši koaservativai poslaBci, posebao g. Hermaa, liberalao vlado in ustavaško-aem.ški ceatializem aapadali.