L
rokodelnih
narodskih
v r
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe
Odgovorni vrednik Hi*. Jane z Bleiw ein.
Tečaj
V sredo 29. véliciga serpana favgusta) 1849.
List
Sk usnje
da. od sená ali otáve, se bodo kmali
?
zastran tečnosti sirove in suhe turšične slame v pričali, namrec: dve kravi dobivate
-m	m	i	▼ f v	• v	11	#
iz tega sami pre
več
v • V
primeri z ovseno in grasicno slamo, s senam in
repo
molznih kravah
De bi «e nataujko zvedilo kolikšin je pridelk t
V • v
ne
si čni klaji, je bila přetečeno léto ena njiva od 842
štirjaških sežnjev za tó odločena.
Pred setvijo je bila cela njiva srednje pognojena
lam
za
klajo sploh proti ovseni ali g
9
m ena
polovica, to
je 4SI □ seznjev, je bila 19. dan
maliga serpana z ovsam in gi obsejana.
V •
?
druga pa s turšico
f
Oves in grašica sta se po navadi, to je po sir o
kim se jala ; tur
V *
pa podolgam
v
tah in
sicer takó, de je bila versta od verste le en čevelj narazen, in v verstah je prišlo žerno od žerna po 3 do 4
P
saksebi. Po tem pa, ko je turšica en čevelj vi
soka odrasla, se je okopala.
. kimovca, tedej čez 7 tednov, je bila po enih krajih že 5 do 6 čevljev visoka, torej se je ta dan že za srovo klajo žeti pričela.
18. kim
je bila polo
turšice požeta, tehtala
je sirova 5258 funtov, susila se je pa na rantah. Cez 4 tedne je bila popolnama suha, skup zložena in pod streho
s pra vij
ter je 1262 funtov
ala. Iz tega se vidi
de da 100 funtov sirove tursiene slame (koruznice) 24 funtov suhe.
Druga polovica, ki ni bila 18. dan kimovca požeta se je pa vsaki dan do 6. kozoperska kosila, in je tudi
sirova 5296 funt. in pol vagala. Torej je bilo obojne
sirove klaje skupej 10554 funtov, suhe pa bi bilo 2533
funtov, če bi bili vso posušili.
En oral bi dal po tém takim takó obdelane in z enacim sémenam obsejane njive 382,91 funtov sirove 91,90 funtov
>
pa suhe turšične klaje.
Oves in grašiča sta prav spešno rasla in okoli srede kimovca , ko sta rasti pojenjala , sta se kositi in sušiti jela. Suhe klaje sta dala 800 funtov. Iz tega se vidi, de
časa dan za
dan sirove turšične piče, ktera se je vsaki dan natanjko
zvagala, in tudi nju mléko změřilo.
Pred skušnjo s turšič-no slamo , se jima je pokladala pa le trava, zelnato in pesno perje i. t. d. in sicer toliko, kolikor ste pojesti
zamogle. In pri turšični piči se je od obéh o vsaki molži
• V •
po 11 bokalov mléka namolzlo.
Potem dobivate 28 dní zaporedama le sirove turšične
slame, ktere ste v tém casu 5296 in pol funtov pojed-le, in takó pride vsaki dan 94 in pol funtov na eno.
Po tem se jima je 22 dní zaporedama suhe tur-slame pokladalo, od ktere je je vsaka na dan 26,86 funtov pojedla.
v o v
sicne
In akoravno je bil cas dobre molze takrat ze pre ste vender le dajale pri sirovi klaji še zmirej o
tekel
vsaki molži po 11 bokalov mléka.
5
Potem pa
ko ste suhe turšične slame dobivale
y
y
ste perve dni tudi po 11 bokalov mléka dajale, kmalo potém pa po menj in sicer zadnje 3 dni le po 9 ali še cio po 8 bokalov in 3 maslice mléka.
Iz tega
se vidi, de je 26,86 funt. suhe turšične
funt. sirove dajo
?
94,5
pice enako 94,5 funt. sirove (po 24 od 100) 22,68 funtov suhe.
Kér je tedej 26,86 funt. suhe turšične slame ravno toliko izdalo, kakor 94,5 funtov sirove, se iz tega vidi, de se je vsuši 18,4 funt. od 100, to je skorej 5ti dél.
Precej po suhi turšični klaji dobivate kravi pa tudi suhe ovsene in grasicne Blame celili 18 dni, vsaka je požrč na dan
17,68 funt.
Tukej se pa mora opomniti
9
de je kravi sperviga niste radi jedle, dokler ju ni k temu glad primoral, ako je bila ravno lepa in v pra-
vim času pokošena in posušena. Sladka tursicna klaja
ju je kočiji vi storila.
Pri ti klaji ste imele perve dní po 8 bok. mléka o vsaki molži, potem po 8 in pol bok., poslednje 4 dni pa le po 7 bok. in pol.
(Konec sledí.)
turšične setve bolj
přijeli
ljana bilo.
?
* Jurée raziuffu srojimu stricu
cesarski patent od 4. susca zastran desetine y
tlake in druzih dávšin.
Deseto pismo.
Ljubi stric!
16* 17. in 18. paragraf našiga patenta se takó
in živino s srovo klajo kermijo. Kaj druziga bi med sabo vežejo, de je nar bolje, jih skupej in ob enim če bi mislil kdo imenovano klajo suho porabiti, razložiti. Vse, kar ti trije paragrafi ukažejo, bomo Jahko
. 9.
je bil pridelk tursice v primeri ovsa in grasice na ena-ki njivi kakor 3 do 1, to se pravi: turšice se je 3krat več přidělalo, kakor ovsa in grašice.
Tega veliciga razločka obojne klaje in koristi mende naši kmetovavci še ne poznajo, sicer bi se gotovo tudi
krepko, kakor
V • V
ovsene in grasicne po
?
posebno pa ondi, kjer je hlevna rej a vpe
zakaj v mokri jeseni se ne da turšična slama, posebno zastopili, če to v spomin vzamemo , kar rajtinga
«	.	- ^	_ _ _ _ -	. - ^	-	^ %/	_	-	____V	M *	' m	-m v *
pa soknate stébla, takó lahko posušiti, kakor ovsena in
v • v
grasicna
De bodo
pa naši
— „wvw	kmetovavci zvedili, kakšno ceno
ima turšična slama, naj se sirova ali suha živini pokla-
kaže, ktero sim Vam v šestim pismu razlozil. Po tisti rajtingi znese desetina za en oral (joli) 1 gold. 20 Vm kraje. Cberíte še enkrat 9. v š es ti m pismu).
j krajc. (berite še enkrat 9. §.
Kakor 16. paragraf ces. patenta pové, ni grajšina
152
ali kaka
tine
druga
desetínska -osposka nikdar cele dese
potegovala,
v,4. Perzađevajmo si, vsaki po svojim stanu,
ampak od desetine je mógla nekaj pošteno ino práv po keršansko živeti, kakor so
davkov
ođrajtovati, in
pobiranje desetine ji je tudi
več
nekdaj dobriga
ali manj stroškov prizadjalo. Po tem takim ni mogla rajšina nikdar misliti, de ji gori zrajtani znesik od 1 gol- pomagali ino sosedam dobro storili. Tako
o*
dinarjain
so Vi 0
krajc.
eniga
orala čisto k dobrimu po nekterih
nasi prejniki, stari Slovenci ziveli. Slovenci so bili od
v s m i 1 e n i g a serca ; radi so potrebnim
tudi zdaj
V
se
drugi za
dru giga
tako skerbijo
or
pride. Ce postavimo, de vsi ti strcški (unkoštin pej tretji del gôri prerajtaniga dohodka znesó
y
de
y
sku-tedej
med njimi nobeniga ubošea ni. Nobeden ne pogorí,
Slovenci so bili od nekdaj
de bi mu vsi ne
pomogli.
se mora 26 7/io krajc. od 1
gold.
in 20
i
10
krajc. prec pridni delavci, ki so polje marlivo obdelovali ino
vzeti cis ti ga
in potem takim ostane
grajsmi
le 534
10
krajc.
živino
dohodka. Grajšina ali desetínska gosposka sme Rajši so sami krivico terpeli.
lepo redili ; krivico komu storiti jih je bilo strah.
de
Pokažimo tudi mi
?
tedej po ti rajtingi le 534/10krajc. odškodovanja terjati, smo poštenih očetov pošteni sini, de naši nemški
in ne krajcarja več — in de
še
ta tarifa kmetu pretežko sosedi lažejo, ki nas Slovence dolžijo, de smo zaviti.
ne stane, vzame eno polovico te šume dezela na- Slovenci so od nekdaj radi B ogu služ ili, ino so bili dokine tu tedej pride le druga polovica, namreč bri kristjani ; —tudi mi ne pozabimo svojga Boga, in tudi krajc. plaćati. Po tem se odškodvanska tarifa ka- on nas ne bo zapustil. „Vsi jeziki naj spoznajo,
y
se
267
10
kor pri desetini takó tudi pri druzih davšinah ravna, de je Gospod Jezus Kristus v veličastvi
B o s: a
o
za ktere se ima odškodovanje plaćati; samó pri pre- O četa. Fil. 2 pisni h štibrah, kakor smo v 9. pismu povedali
y
11
y
je
ta
nebes kiga;
. Tako bomo mi dobri otroci Oče bratje ino sestre Jezusa Kristusa
y
druga in za podložniga se boljši postava.
tempel sv. Duha, ki bo pri nas vsakim prebival
ino
• HI	J'	M PV MUIJDft ^U^lUVW»	^ V 111 ji U A O f •	UIIU ^ I\ 1 UV pi I 11 U □ T C7 14. XV1 ili JJ 1	V U1 * 1UI/
Kaj ne, stric! de je vse to pràv pravično preraj- nam svoje nebeške dari delil. To je vsakimu rodu nar
tano ? Grajšini se ne da vsa šuma
čis t iga
, ampak le toliko, kar dohodka ostane, in od tega pride kmetu le po-
lovica odrajtati; tedej
nêse
• v •
kmet le eno tretjino
y
drugo tretjino grajsina, tretjo pa dežela. Ce pa dežela premoženja za odškodovanje nima. ga ji posodi deržava (cesar) ; in po tem se imate dežela in deržava med sabo poravnati, kakor veste in morete.
Ta tarifa, po kteri gre odškodovanje na 3 tret-jine (3 driteice) , pa ne veljá aa take grunte, ktere ima kdo po emfitevtiških pogodbah ali kontraktih v posesti, zakaj pravíce in dolžnosti, ki se na kak po-
sebni kontrakt ali na kaksno posebno pogodbo vežejo se ne dajo razvezati po splošnih postavah.
y
Kako se ima pri téh ravnati
y
od
tega
govori 19.
paragraf, in od
Z Bogam !
tega
se bova
drugo
pot pomenila.
Vaš zvest Jurče.
veći hvala ino cast.
Sklepanje.
Ljubi Slovenci, bratje ino sestre moje! dve reči med nami moje serce nar več žalostite. Perva žalost
moja je
y
de nas neki Nemci, naši sosedi dostikrat
zanicujejo. Oh zaderžimo se takó, de bomo vse časti ino hvale vredni pred Bogam ino pred ljudmi ; tako bomo goreče oglje na glavo svojih nasprotnikov nakladali, in ne bojo imeli kaj zoper nas slabiga govo-
riti
naši
sovražniki.
Druga žalost, ktera moje
serce boli, je slaba navada Slovencov, de se svojiga rodu ino jezika s rámuj ej o, ino že marnvati po slovenje nočejo, ako jih v
maternim jeziku ogovoi
0 karte tega! Ljubit
d
?
p os tuj t
e svoj
oj jezik. Za čast svojiga jezika
vsak pošten mož bolj skerbi, kakor pošten ženin za cast
ino poštenje svoje neveste
Pred Bogam ni
b
j
/
olznost svoj jezik spostovati
(Pridiga v Možburzi na Koroškim binkostni pondeljk 1838 od sedanjiga mil. kneza in škofa Lavantinskiga g. g. Slo mše ka.)
3
N
(Konec.")
ujte ptuji h jezik
y
ino se
nemškiga le skerbno učite
y
lep
v •
bo vam , ki znate j
k
d
y
kakor Nemcam, ki znajo le
m o eniga
Lohkej bote si vi ino

otroci po svetu poma
y
ako
Tako bote
slovenje ino nemško zastopite in govorite vi dobrimu zvestimu hlapcu podobni, ki je od talenta prejel, ino je z njima dva druga pridóbil. Za to sra
Boga d
je Gospod pohvalil in čres veliko postavil
Alj kedar se vi
mšk

učite, alj svoje otroka
učite, nikar, de bi kadaj svoje poštenje ino dob
t
pravili. Veliko jih je, ki se hudob

nar p r ej nau c
g e r d o marnvati
J
namrec po
mško kleti, ino pa
Od
k
take besed
b
en
krat na
db
d

ločka med Nemcam ali Slovencam; vse za
ljubo ima ? ki njemu
to služij
Kakor se je
sv. Duh v podobah velikoterih jezikov prikazal, ravno
tako naj v vsih jezikih se
Bo®-
»
hvali ino časti
y
v lep
log
y
topnosti ino kers. Ijubezni. Ino kakor je
Bog k e v
sv. Duh vse narode ino jezike v svojo sveto cer-poklical, ravno tak bo tudi enkrat vse svoje
zveste služabnike v svojim učenim kralestvu združil
vsih ne mor jagnet
Tamkaj bom
y
kak
d
ino jezik
pred tro nam božj novo pesem peli:

ino jagnet
y
h
d
y
k
jezik
J
r. J a n € ki jih
î m s t £
H v a 1 (
s koz
govori, iz
b
tet
y
ino pred
v •
nas
ino 1u d s t
J
m u B
kri
i z
p er kupil
raz. 7—9. Oh, de bi tudi nas Slovencov
S kr i v.
kor nas je na žemli med vsimi
y
ka
našimi
sosedi nar ve
c i bilo
te vil o, tudi nar več tam per Očetu nebeškimu
Amen
Slomšek
Drugi slovenji stariši na gornim Koroškim daj
svoje otroke
Nemsko med lut
ne porajtaj
y
de otroci, mladi fantje ino dekleta per takih le prepo-gosto pravo vero zgubijo, ino zapravijo dobro vest Veliko mladenčov se na Nemškim navadi slabo živeti
y
stén
M tise in hisno orodje starih
Slovanov.
Hiše starih Slovanov so bile sostavljene iz štirih , ki so bile ali leséne, ali spletene ali pa zidane.
* Apna
predobro piti ino jesti; veliko jih svojo nedolžnost zgubí. Luknje so zamašili z m aha m , ometali z blatam. Oh to je slaba šola, v kateri se za nemški jezik ne- niso poznali, dolžnost, poštenost
ino večkrat cio pr
7)
Kaj pom aj bi
lo vek
y
J ves
kerš. vera da. et per dobi,
vse
ve k
ljub
gelske jezik
govoril,
k
P
m
i n
°J
d
z gub
Pokrivali so hiše s slamo, bičevjem in steljo, ka kor revni še dan današnji.
Prostor med streho in štirimi sténami hiše so ime
Stropa ni bilo. Mi imenujemo zdaj izbi
Skerbite pošteni Slovenci
novali „izba."
oj im
tr ok am za
, k o besedo ; alj skerbite jim tudi za poštene ljudi
pošteno kerš. hišo, v katiro jih daste.
?
niza
ečidel prostor med stropam in streh
v •
y
streho
ali stanico pod
Novejši slovenski pisavci pa imenujejo po izgledu
Husov in Polj
bo vsako sobo ali s t a n i c o (cimeri
153
Zraven izbe je stala ě um na ta, to je hramba za
Ljublj
v
prošnjo od 6. t. m. milostivo uslišati bla
potrebne reci.
Ob sténi
okrog in
lava * \ rekli.
govolili. Ce bi je pa ne uslišali, bi tudi naše serca v okrog je bila klop, ki so ji tem hudo ranili; upamo pa, de Vam, dragi Ljubljančani
te pravične prošnje odbili ne bodo; kér mi Slovenci
Njih miz a je bila stol, okoli kteriga
so na tléh sedeli. Toraj pravijo Hrovatje mizi se stol. vender vzrokov zadosti imamo, od pravičniga Cesarja vse
najde
Kér se beseda ?,p e c"
v vsih slovanskih jezikih dobro pricakovati
9
se vidi, de so stari Siovani že tudi peči imeli, spoznati in poterditi
Dimniki pa jim
niso bili znani. ##
to pa mora tudi včs pravični svet Danes Ptujčanji svitliga Cesarja
rojstni dan prav slovesno obhajamo. — Pri nas je huda
Iz hiše viditi, so prebili skozi sténo nekoliko okrog

huda susa. Ce nam Bog v kratkim
dobriga dežja ne da
>
lih lukinj, toliko, de se je mogla glava skozi pomoliti, bo s poletnino slabo stalo. Repe bi brez tega ne imeli.
Ozimina ni na veliko krajih tudi toliko pridelka přinesla, kakor smo bili mislili. Grozdje nam tudi pomalim z goric odhaja. Kolera se v nekterih krajih Drave prikazuje ; pa umerlo še jih v ti bolezni, hvala Bogu!
Tako luknjo za oko, ali zavoljo podobe ocesa so ime novali okno. — Se dan današnji vidiš na kmetih okna de se komaj glava skozi nje pomoli. Tode to ni zdravo hiša je tamna in nezračna, toraj nezdrava.
Ležali so stari Slo vani na tléh na slami ali ste
9
vender ni veliko
1
lji. To spricuje beseda postelja. Desiravno so nase postelje drugačne, je staro imé vender ostalo.
(Vedež).
Haj Vodnih od nas Slovencov
in slovenskiga jezika na dalje piše.
(Dalje.)
Pred poldrugo sto létmi	je bil en mašnik v
Teržiču na Gorenskim, kateri je po glagolitsko mašo bral.
ij Gla^Jp I
Sedaj ga noben Slovenec popolnim na tanjko ne za
go lit ski jezik je nekidanji čisti slovenski je
zik.
stopi; vunder
lahko zastopiti navadili, ako bi se duhovno opravilo
je tak, de bi se ga v kratkim vsi Slovenci
po
njemu i mélo.
Kdo in kdaj je glagolitske čerke znajdel, se na-tanjko ne vé. Modri možjé so te misli, de per eni glihi
pred trinajst sto létmi so bile
znane, to je,
okoli pétiga
stolétja po Kristusovim rojstvu ; zakaj čez sto lét po tim so se Hravatje zavezali, de nečejo zoper kristjane vojske
peljati
i
in so Rimskimu Papežů z lastno roko pisano
obljubo v roke podali.
Okoli devetiga stolétja keršanskiga števila so mi
sionarji Slovence k véri
preobraćali, so pisanje
in bra
nje bolj vterdili, in slovenski jezik perpraven delali za duhovske bukve.
Ob tim časi je bilo prestavljeno sveto pismo v slovenji jezik, kakor ga še sedaj imamo v Ljubljani v sko-fijskim bukvišu, natisnjeniga na Moškovitarskim v mestu
Oštrog v leti 1581 s cirilskimi čerkami.
Zlasti si je perzadel véro in jezik pogmérati en
mašnik Konstantin, kteriga so kristjani Čiřil imenovali. Od tega Ci rila so ćirilske čerke, katere
grekiski
so po celi Moškovii (Rusovskim) še današnji dan v navadi.
pomagavci so přestavili mašne in
Ciril
in drugi
druge duhovne bukve v slovenski jezik ; čerke so naredili grekiškim podobne. S takimi bukvami je šel na uni kraj Donave; tam je bil za škofa postavljen v Moravii, in ćirilske čerke so se vterdile takó , de jih skorej vsi Slovenci dan današnji imajo, kateri so grekiške vére, to je, starovérci. Dalmatini, Hravatje in Boznjaki jih poznajo, in zraven glagolitskih hranijo, karkoli jih je starovércov.
(Dalje sledi.)

Iz Sta jar shiga
♦
V
Mi Stajarski Slovenci tudi serčno želimo, in bi se močno veselili, če bi svitli Cesar vsikdar dobro slovečih
/
d slovenshih napisov na pismih
V
Ce hoćemo Slovenci zares Slovenci biti
tudi v pismih med sabo si
?
moramo
rabiti. Takó se
bomo materniga jezika navadili, de nam bo v vsim gladko tekel.
V ta namén pa moram nekaj opomniti.
Slovenski daj
ali tretji sklon (dritte En
dung)
nekoliko
tudi lepo ne podá. Ko bi bilo, postavim, napisano
pri imenih napise na pismih ptujcam in včasih
cio Slovencam nerazumevne napravi, in se
v
se

Spostovanimu BI
Smet
?
kmet
i
bi ptujic
to viditi vprasal : kdo se Smetu pise ? Dalej bi tudi vsak Slovenec ne bil v stanu vediti : ali se ta kmet
Smet. V nemškim, v francozkim in
piše Š m
ali
laskim je ta reč
laglej ,
kér se dajavni sklon le po
predstavljenim clenu poznamo va, postavim v nemškim De m. v francozkim
ali a in ravno tako v laškim A ali d spredej stoji, sicer pa kerstno imé in perimek nespremenjena ostaneta. V latinskim je navada samo kerstno imé na koncu pregibati. De bi slovenski napisi
ptujih deželah
umevniši
bili
9
mi,slil, pa samo ker st recimo postavim :
venšino
99
na imena Blažu Sme
si bo nekteri morebiti v njih sklanjajmo
9
m
9
9
pa to je zoper slo-kér vselej v pogovoru in pisanji sicer iména
in perimke sklanjamo. Kdo dr
6
bo morebiti rekel
pišimo postavim, Blažu S
9
pa
tu, M a j
ju, Pucelj
nu
9
Kali st
u ali K a I i s t
u
To bi bila pa
reč
9
Go gal
u, R
u.

ki sicer ni v navadi, in ktere bi bilo
9
neznano viditi, kakor bi v latinskim stalo C
ni
Fab
9
o ali v nemškim de m H
svetujem, če drugi to poterdite
err-n. Jez mislim in de bi iména pri napi-sih v imenovavnim sklonu stavili, postavim: S poštovani Blaž Sme, kmet. Tu bi se spredaj podrazumele
besede. „Naj prej me to pismo", ce bi se te besede že pisale ali ne; saj se tudi v nemškim podrazume 5,ab
zugeben, ali gehôrt dem." Besede nemškim enaciga poména se podrazumejo v francozkim , v laškim in la-
tinskim.
9
Per vradnih pismih se zgor postavi imé
vrad
ništva, ktero je pismo pisalo ; tu naj bi se v slovenskim vselej predstavila besedica oške soseske.
Od".
Postavim: Od Men
(Naj p rej me)
Mnogospos tovana Kamniska mestna srenja.
ali
Mnogospoštovana mestna srenja
v
Kamniku.
Kar tiče iména krajev, mest in vaši, so bolj znane kot iména oséb ; kamur je torej pismo namenjeno,
*«
.	^^ is -	, m	_	"v
Serb pravi »lava«, Polje »lava«, Rus »lavka«, Ceh »lavice.«
\ Bohinji na Krajnskim pravijo »leva« zidanimu zapećku
zraven peci, kjer luč (treske) hranijo. (Glej Linharta to bi se moglo, kakor je sicer navada, v kazaven II. zvez. str. 801.)
Vred. Vedeža. de še zdej vsaka hiša nima dimnika, in de so tedej v tem naši Slovenci še zmirej po stari ajdovski šegi!
Zali Bog !
sklon staviti. Nektere teh imén so Nemci od Slovencov
elo v kazavnim sklonu sprejeli, postavim vSelcah
se
9
***) Vodnik je to pisal v létu 1798.
Vred. Novic.
Vredništvo.
v Cerkljah. Nemce so v
, .	v .
ti reci
mali
>
tudi Fr
ko po bili na Slovenskim gospodarji
posne
154
To je moj svet, ako pa vam večimu delu Sloven
cov ni všeč, naj pa pri starim ostane.
vir
'I*
Poženćan.
JSako madžarsko brati?
Kér zdaj toliko madžarskih (magyarskih) imén po casopisih beremo, bo morebiti komú vstreženo, ako razložimo, kakó so take iména izgovarjati. Izgovarjaj tedaj :
á dolgo dolgo, kakor, postavim, . . aa
r
0 55 ;?	55	55	» • 00
f .f	" ^ j	a	» ~	\
u „ „	... UU
é zlo po našim......... é
o zlo zategnjeno kakor na priliko nemški óh
u » y>	v) ?? r> v> ^^
ó krátko, kakor nemški......ó
I«	f9
11 . 55	55	55 ......u
* kakor naš.........c
cz
CS r
ts i » ».........C
V
8	55	...........S
8Z	V)	55.........8
Z	5?	55.........Z
V
ZS	55	55 .........Z
55	??
ny	v55	55 .........Dj V
Nar težji je glas gy izgovoriti, ne vém , ce bo moč dopovedati, ali ne. Bom poskusil: „Vpri jezik s koncam v spodnje zobé, po tem pritisni pološíco ali ravnino jezika na nebó in zgornje zobé, in skušaj glas
takó voljno izgovoriti, de se od d nič ne sliši ; ali pa glas gj takó, de se bližej konca jezika z jezikam nébesa zadéneš, kakor pri izrekovanji našiga g. Ako ti to po sreči iziđe , si magyarski gy izrékel." V po-
skušnjo : Vagyok sim, Magyar Oger (Madžar), gyer-7nek otrok, gyogyitni zdraviti. Nekoliko terši kot gy z ravno tistim orodjem se izrékva ty, postavim: tyuk
puta, kótyavetye vnajemstvo. — Gy, ny9 ly, ty so le po en zlog, ne po dva ? postavim : nagy velik (ne nagi ampak le en zlog.)
Magyari imajo veliko slovenskih besedi, postavim: bab bob, — barazda brazda,— gerlitze gerlica, — galamb golob (columba), — gerézd grozd, — gereblye grablje, — gereben grebén, — szereda sréda, — tsotërtok četertik, — péntek pétik i. t. d.
Poleg tega, de so magyarske besede pa zlo óko-kaste, gerčaste , ali drugači prešérne, je pa tudi resnica, de ima ta jezik marsiktere prednosti, kterih bi se noben omikan jezik ne sramoval. Pa je že dosti tiga : Ezekbe nem avatom tóbb magamat (se ne mešam več v to). Ištennek ajánlom az úrat (Bog vas obvari.) Toliko madžarsko znati, je že dosti za Slovenca. j.
ohvala in priporoéenje
umetniga podobarja, malarja in zlatarja v
Poljaiiah na Gorenskim.
v	V
Ze veckrat so nam „Novice"
5?
kakiga umetniga
rokodelca pohvalile in povédale, kar je on dobriga, lepiga in koristniga v občinski prid napravil. Ravno zató sim si tudi jez namenil danes tudi
nasiga domaciga umet
nika zastran njegovih izdelkov priporočiti, ki so goto , akoravno iz rok samouka pridejo , hvale in pripo
vo
rocenja vredni, in ki zasluzijo razglašeni biti.
Naš umetnik
Poljanah nad
barstvam
klice Štefan Subie, posestnik v Loko, kteri se že več lét s podo
5
malarijo in zlatarijo pečá. Izdelal je že mar
Pri odpravilstvu N
jiffa
k
se je že veckrat ta napaka tret
v napisih ocitno pokazala
Tudi
mislih bi bil pervi sklon nar priprav
• v •
P
naših
Vredníštv
sikteri oltar s podobami vred, priznico i. t. d. v zado-voljnost farmanov; tode venec vsih njegovih izdelkov je pa velki oltar, ki ga je v domaći farni cerkvi ravno pred štirnajstimi dnevi takó lično dokončal, de se more
reči
, de d e 1 o moj stra
hvali", kteriga v resnici smo
brov rirnskiga reda ,
vsi prav veseli, in po pravici zamoremo reci, de se po deželi malo takó krasno okinčanih in lično izdelanih oltarjev narajma ; visok je še čez devet sežnjev in po primeri tudi širok. Zgornji dél oltarja podpěra šest ste-
med kterimi štiri krasne podobe stojé. Posebno pa vé on marmoru tako barvo in podobo dati, de zamore vsaki misliti, de je ponatorn. On pa ne izdeluje samo novih oltarjev, prižnic i. t. d., ampak tudi poškodvane popravlja, premala in prezlatí. Kdor se resnice tega še bolj prepričati želi, naj pride v Poljane novi oltar gledat, bo vidil, de nismo mojstra delà prehvalili.
Tudi cena njegovih izdelkov ni prehuda, in njesrovo
Zató ga
in vsim tistim, ki njegovih izdelkov potrebujejo
zaderžanje je prijazno in vse hvale vredno. pa tudi vsim duhovnim gospodam, cerkvenim starašinam
5 pripo-
ročim, in sim jim porok, de bodo gotovo tudi sami mojo hvalo poterdili.
V Poljanah 17. dan veliciga serpana 1S49.
N.D,
Napored novih tepopisnih bukev
v i	•	a -m » «	y • i i • i	•	i
Nas lepopisatelj in učitelj lepop
v c. k. nor
malni soli v Terstu J
L
je na svojim polj
sad iskreniga truda in umljivosti sozoril, ki bo vsakimu voditelju dětinstva močno dopadel; posebno kér to delice
v čednim slovenskim jeziku zdobljeno se tudi Nen prekosi, ino nam novo dozdaj neznano pot k lepop
od pre
pokaze. J
L
je namrec v svoji dol
golétni skušnji zapazil, de za lepop
ce hoćemo
5
de bi ga otroci iz šole v
v •
ljenje seboj vzeli
?
je
nar perva pogodba ta: de se otrošk
k a km al
d
tk
k
lo p
iz uri, m narpoprej per
vadi v urnimu teku, in lahki gibljivosti cerkne podobe narejati, ter leté tako si persvojiti, de se jih znebiti in pokvariti tako lahko več ne more
5
Celi izdelik bo kej dve poli obsegel od načinstva
v lepopisu in od zaderžanja
telja pri poduku, in tri
deset izglednih listov ali primerov. Letih nekteri vizajo
roke k naglopisu : drugi ali čerknih podob , ktere
učitelj pa
pi
V • •
urjenju in vajenju ijo k pervajenju slovk
on pràv razumljivo in zapopadljivo iz temeljnih perviških čert izobraževati in zlagati uči. V ta namen služi dični
list
5
na kterim se
gledno pokaze
?
kako se vse cerke
iz svojih pervinskih čert od stopcje do stopnje po malim
razvijejo in izobražij
Perdj
je tudi
okinčanih podobah
potem
ki pis v svojih prostih in
i z lepimi in do-
go t i sk
padljivimi kinči, in posebnimi
številnicami ; zadnjič pa še
b s ki, to je Kiri 1
po Vuku Stef. Ka rad
v • V
Ta slednji priložik bo, mislim , pričijoče delo posebno
priporočil
Zakaj
5
kdo ne želi, de bi v kratkim
k
izobražen Sloven oba glavitna pisa
svojiga
reč sedanj
latin ski g
in K
jezika, nam-ravno tako
gladko in lično pisati znal, kakor beremo in pišemo
skorej vsi latinskiga in nemskis

Se
pogled bodo bukvice take, de bodo gotov
kimu všeč, okinčane ; krasni naslov se sviti v pomen-
in zvezane bodo lepo. Priložene
ljivih slovenskih farbah, in zvezane lične podobe kažejo v izgledu deržanj peresa per pisanji.
trupla
y
roke in
N
mesca
bo ino
a svitlobo pride ta knj kimovca tega léta
na stroške izdelav
iževni izdelik nar dalje in takó dober kup, kar
(Iz Slav. RodoJ.)

Ceravno imamo že .3 bukvice za poduk v lepopisji, imaj® napovedane gosp. Levcove take posebnosti, de si jih bo vsaki učenik z veseJjem omislil.	Vredništvo,
Resnična
155
Me s nicna sme&niea.
Une dni najme Ljubljanski rokodelc voznika in se pelje v Moravce. Med tem. ko je on svoje opravilo
0*A
drukat
sturiti v
zdeloval, si je voznik v kercmi prav verlo gerlo spiral. Rokodelc v kerčmo nazaj pridši praša voznika: si kaj
de jest fim fe podstopil moje pridi flovenskim jeziku, dokler dofehmal obeden nej tega sturil, de fi lih veliku lepshi flovenski jesik fo imeli,
Ko potem dosti
Q : „Inu
kakor je moj Vippausk od svojih slovenskih pridig govori, piše na dalj
pil ? Ne dosti
odgovori ta.
Takó dajte mu ga se en
de íi lih fposnam, de teshko je flovensk
polic, potlej greva domů. Ta zadnji polic je voznika takó zakril , de se mu je cesta od Moravě skozi in skozi
ali na zdol, po gladkim
Pla šni
■ ^hmpihm Vf^h
cilu nej mogozhe v taki vishi pifsat
pisat
y
mu
de bi vfmi sadosti
y
mogal sturiti, ali fledno deshelo fe sglihat, dokl
srladka in ravna zdela. V bres:
y
dn drugazhi, kakor ta di
cilu
ali cez
grabne ,
vedno je konj mogel dirjati.
rokodelc je v nevarnosti se zverniti ali z voza verzen biti, se z rokama za voz deržé mižal, de bi svoje ne-
tij, kateri blisi prebivaj eno befsedo srezhe , satorai obene befsede ne bom sa-
ali pozhafu srezhi, temuzh
snamval, ali fe ima hiti
varnosti ne vidil. Srecno pridsi na velko cesto, se voznik, brez de bi rokodelca prašal, pri pervi kercmi ustavi, in takó dolgo pije, de svojiga najemnika več ne pozná. Ko mu
fledni po navadi fvoje deshele bo gouuril, jest pak bom pifsal kakor fo flovenzi pifsali".
Kaj pravite draživci? Kakor tudi ta gospod piše
y
je le vender res, de
„ slovensko,
si
y
ta, navelieaje se pred domů"
A »
daljej postavati, rece : „napraví
de gréva
so ze
i n s
y
odgovori voznik :
n
ti nimaš nič ukazovali
z menoj, ko pride moj najemnik, bom ze napravil.
u
maj

Ko
ta pripravi k spoznanji, de je on najemnik
pred vec kot dve sto léti ravno v tem obziru zaumenam rabili, kakor mi; ni tedej novo - skovan;
beseda. Pojte tedaj s svojo neumnostjo r a kam žvižgat
U
y
se odrineta naprej , pa kmalo se oberne voznik nazaj in pravi najemniku: z voza se mi spravi potepuh, ce ne, te bom z bičem! Jez vozim mednarja iz Ljubljane, ne pa tebe. Najemnik vidi, de s pijancam ni nič opraviti
Jje hitro r éerne buhre z njim
p
IJsmiljen kmet je posodil ediniga konja vozniku
cez stermi Podcetertešk
hrib
y
se je ze ve
y
gré z voza in tava peš proti domů.
Drugi dan pride voznik k najemniku na dom
liko nesrec. se vec pa kletve zgodilo, skorej bi jo udel
y
y
y
lil
pravi
kadaj ste přišel domů? Na odgovor, de vceraj
y
reče : Lahko, kér ste se vozil, jez sim pa pes komaj
f
danes domů přisel. Zdaj mi dajte konja in voz nazaj Silno tepeni konj je namreč pijaniga voznika z voza stresel in Bog vé kam zbežal, do beliga dne spal, in zbujen péš domu klampal misleč,
ce recem, de vec, kakor hrib praha in peská ima. Nehvaležni voznik je uboziga konja takó neusmiljeno pretepaval in po glavi bil, de je srotle čisto zmešano in omoteno bilo. Častiti gosp. fajmošter iz P. iz svoje sobe
neusmiljenca viditi
posvarijo : „Nikarte ,
nikarte takó
pijanec je pa na mesti
kmet ima ediniga tega konja, ki ga je vam iz usmilj
tega ubijete
V
y
nima nobeniga vec.
a
de ga je najemnik z voza vergel.
O...
Mívala* hornu r hrala gré
nja posodil ; ce mu
Ali obdivjani konjederec, namesto opominovanje lep jeti, se pa začné na vès glas dreti, preklinjati, siviga starčka, gosp. fajmoštra s falotam in farjem zmerjati
spre
de bi se bil kmalo pekel odperl. Na kanceljnu čvekaj
y
y
Pred tremi tedni sim popotoval v prijetni drušini je gerdun vpil, tukaj pa jezik za zobmi dei —^-~-~	+ í—— bukve ne bojo sicer spokorile taciga divjaka
na visoko krajnsko gôro „Cerna perst" imenovano. Prišli smo poprej vBohinsko Bistrico. Ko se skozi vas peljemo, nas pozdravljajo in se nam priklanjajo
Cerne vunder
naj
bo družim v svarivni izgled
Jože Virk
majhni fantiči in deklice tako
priljudno, in nam
rt
dober
večer" tako prijazno vošijo, de začudenja poln vpra
Novičar iz Ijubljane
Přetečeni teden je bil za nas pràv žalostěn
ne
T V V V J	Imim; jji ijMfixi v » vuij V * vtv	v uviuiijw JJ Vili r j/l M	j. i vi/VVVlll lt/UVll J V Ml JL /jU 11UD jj 1 H V /i U1U P11 «, JLi Ks—
sam našiga tovaršaJam., ki nas je iz Bledá v Bistrico mila smèrt nam je na en dan f24. t. m.l dva prava
kaj de to poméni ?
peljal,
odgovori Brenceta, ki otroke
5?
Vidijo
rr
y ts>
• v
ospod dohtar
mi
domorodca vzéla
y
namrec
gosp
Urbana Jer ina in
to pride vse od tukajsnjiga kaplana gosp. pa gosp. Antona Mazgona. Gosp. Urban Jerin
y
taciga
lepi
rrn »rt
obnašanja vadi. rojen Ljubljančen , infulirani stolni tehant, c. k. učenik
Gosp. kaplan imajo posebno veselje z mladostjo
y
in jo
bogoslovja
y
kurátor krajnskiga muzeuma i. t. d. je umerl
vadijo ne le lepiga zaderzanja, temuc tudi sadjoreje v 65. létu svoje starosti na persni vodenici po dolgi
i. t. d." Drugo jutro nas spremi tukajšnji velki župan, bolezni,
gosp. Mencinger iz gole pnjaznosti na Cerno Perst
y
in mi gori in doli grede pripoveduje toliko lepih djanj gosp. Brenceta do šolske mladosti, de so mi od veselja zolsé v oči stopile. Kjer se taki možjé , kakor so
fajmošter K o v a či č in za omiko otrok včs goreči
v
z
njim je zgubila krajnska dezela
móž !
gosp
eniga
nar u c en ej š ih in za blagor domovine nar bolj vnetih
Gosp. AntonMažgon pa, rojen naJeličnim Verhu v Idrijskim kantonu, c. k. kriminalni aktuar, pervi učenik pravdoslovja v slovenskim jeziku v Ljubljani i. t. d. je umerl še le 37 lét star na pljučnijetiki. Kdor
kaplan Br e nee, in pridni solmojšter za šolo trudijo , je rajneiga Maž g ona poznal in kdor je vidil tam se mora tudi lepi sad skerbniga poduka očitno po- neizrečeno pridno je zraven svojih službinih opravil de-kazati. In ta se nad priljudnim obnašanjem Bistriške lal v prestavljanji deržavljanskih postav v slovenski
mladosti tudi zares očitno razodeva. Težko kje na Krajn
jezik
y
kakó izverstno se je obnašal kot ucenik
y
kakó
skim so kmečki otroci tako priljudni (arti tukaj. Hvala pridnim učenikam in hvala
£
y
bogljivi mlado
kakor goreče je vseskozi skerbel za povzdigo in napredek
grobu rajn-
dolgo zatertiga
domačiga jezika, bo milo
na
řiti ! Hvala pa tudi županu Menoingerju, pridnimu ciga zdihnil in rekel: „Tukaj počiva moz, kakor bravcu naših časopisov, ki se nam je
mlad
ceravno je se
snih ima nasa domovina le malo. Njega zguba
v vsim takó previdniga možá skazal , de bi iz je velika rana slovenskim deželam!^
Pokop
serca vošili, de bi sedanji čas vsaka soseska imela obéh mož je bil, kakor se spodobi, z veliko častjo na
taciga župana
f
y
Slorensha đrobtinica•
P. Jane z kerstnik od s. Križa, kapucinarskiga piše v pervim delu svojih v Benetkah léta 1691
pravljen. — Kér ze od zalostnih novic pišemo, ne smemo zamolčati, de je pred ta teden tudi gospá baronovka
Z oj s ova, vlastnica
mnogih
fužin na Gorenskim

v
reda
natisnjenih pridig „Sacrum promptuarium" takóle za vvod: „Jest vejm de veliku njih fe bodo zhudili,
Ljubljani umerla. Kakošna velika dobrota so Z oj s ove fužine za Bohinsko stran, —in kakó miliga serca in kakó spoštovana je bila rajnka gospá, je sploh znano
y
ne
H. 35. listu 5ovic.
pričakovana smert gospé baronovke je tedej vse, ki so
jo poznali, z veliko žalostjo navdala. — 20. in 21. dan t. nu
156
je bila osnova za prihođnjo soseskino napravo najske novice oznanijo posamesne Ljubljanskima m est a pri velikim rnestnim odboru je bil 6. dan prevdarjena in sklenjena
pogodbe, po kterih
tega
mesca mir med našim Cesarjem in se govori zdej od Sardinskim kraljem za prihodnje čase sklenjen. V teh tega, de po ti osnovi Jud am ne sme pripušeno biti v pogodbah je tudi izgovorjeno, de ima Sardinski kralj
Nar
več
Ljubljani se vseliti ali kako lastnino si kupiti. Ta osnovy za prizadete vojskine stroške našimu cesarju 75 milijo
je šla na Dunaj v poterjenje.
Minister Bruk

ki je
nov frantov (en frank je po našim denarji 23 krajc.)
plaćati, in sicer
15
milijonov frankov v gotovim denarji
na Laškim mir sklenii s Sardinei* je prise! 25. dan tega
mesca v Ljubljano in se je drugi dan po železnici konec prihodnjigamesca kozoperska: po tem pa ko
nec
grudna 6 milijonov
in vsaki
na Dunaj podal. Njegova zena pa in družina, ki je tudi z njim vLjubljano prišla, bo tukaj ostala do 17. kimovca, 6 milijonov, takó de bo v desetih brištih celi
kér
kakor se za
gotovo pripoveduje
bojo tisti dan poplaćan
drugi mesec spet
■■■■■II dol g
z obresti ali čimži vred.
Za poroštvo go
Cesar z nekterimi svojimi ministri po zeleznici vLju- toviga plačila bo Sardinsko vladařstvo zastavilo dolžne bi ja no se pripeljali in takó vožnjo po železni cesti pisma, ki so na Sardinsko deželno premoženje
za
slovesno začeli. De bo takó imenitin dan z mnogimi	pisane. Osem dni po sklepu teh pogodb bo vsa naša
veselicami praznovan in de bo takrat Ljubljana komaj	armada zapustila Sardinsko deželo.
vse goste sprejela, ki bojo od blizo in od daljniga sku-	no tr an jih oprav
F« «	« A	f	TTX	TT 1	# V t	*	mm
gosp
Naš minister Dr. Bach je unidan po na-
PeJ
vréli
?
vsaki sam ve.
i*osp. Dr. Ulepic je za stopu svoje visoke službe na vse deželne poglavarje
višjiga prokuratorja v Celjovcu izvoljen.
pismo poslal, ki je vse hvale vredno.
Bog
daj
?
de bi
Noriéar iz mnogih krajev
se vsi ukazi, ki jih minister v tem pismu cesarskim uradnikam (Beamten) delí, tudi zvesto spolnovali,
de bi vsi uradniki svoj imenitni poklic, pa tudi svoje
Benetke so se na sv. Jerneja dan podále, dolžnosti natanjko spoznali, in de bi takó besede mini
in takó je tudi na Laškim konec vojske. Na Oger- strove povsod resnica postale! Nar
v «
vaznisi pogiavja
skim se scer terdnjavi Kom or n in Petr o va rad in še tega pisma so: de naj uradniki skerbé, de se postávám niste podvérgle in še veliko puntarskih trum se vlači po povsod čast in pokoršina skaže, — de uradniki pravi duh in
gerskim
in Erdeljskim
tode njih poglavitna moč je ne le mertve čerke postav sami dobro spoznajo
>
razkropljena, odkar se je nar imenitniši vojskovodja si prizadevajo, zaupanje ljudstva si pridobiti
___«	»	i	i	^ i	m	-m	A	-i • li	v • f	i	•	•	• -m

■ I de de naj
Górgey
s celo svojo armado podvergel, kar se je ob
z ljudstvam zive

popoldne 13. dan tega mesca pri Vil ago s i pred Ru- ljajo brez nepotrebnih pisaríj
de naj svoje opravila naglo oprav
de naj nikar ne misii
sovskim generalam Rudigerjem zgodilo. Dunajské novice
J°
?
pišejo, de si je
Górgey
prizadeval, se z južno oger- kruh z njim sluzijo
de cesarske službe so le zató, de si svoj vsakdanji
, — de naj poslušajo misli in vošíia
sko armado združiti; ker pa ste ga v tem naménu av- ljudstva, naj si bojo z besedo, ali po casopisih ali po
strijanska in rusovska armada prestrégle in ga v nar postavnih družbah na znanje dane, hujši stisko pripravile, de ni mogel ne naprej ne nazaj, svojih opravilih nikdar postavne poti ne zapustijo i. t. d.
V Rimu težko pričakujejo Papeža, ki je še zmirej
se je podvergel.
Górgeyeva armada je obstala iz
20,000 pešcov z 11 generali, 2000 konjkov in 130 to-	v Gaeti; trije kardinali, kteri zdej v Rimu oblast v
pov (kononov). Ko se je Górgey rusovskimu generalu po-	rokah imajo, se Rimcam sploh prehudo po starim ko
I I	V*	V	•	I V fl	V	1 v «1 9	1	• #1 •	«I	t	ě f	*	V	• t •	1	• V	^	n • •
dal.
so pešci puše in patrontaške prec položili, konjiki pitu ravnajo, zató niso z njimi clo nic zadovoljni.
so s kónj sedli in sablje na sedla obešli. Potem so Ravno pride gotova novíca, de se je terdnjava Kose vsi brez orožja v verste vstopili in so, spremljeni morn podvčrgla ; tudi od Petro varadina se to piše od treh regimentov lahkih rusovskih konjikov in 200 ko zakov, v Veliki Varadin peljani bili.
?
pa za gotovo se se
vunder ne vé.
Górgey je
prosil generala Riidigerja, de naj pri vikšimu zapo-vedniku rusovske armade, knezu Paskieviču
?
za-nj
milosti prosi; obljubil je tudi pripomoći, de se bo vsa Ogerska armada podala. Kakor blisk je šla ta novíca od list do ust po deželi. Na več krajih so
Ogri
oro zje
proč pometali, in na cestah in po vaséh se najdejo mno-
orožja in velike zaloge za vojsko. Kje je Ko-
nismo nič gotoviga
goverstne
Pogovori r re fin is Ir a.
v
Gospođu Fr. Zidanu, bogoslovcu v Gorici, damo z lepo hvalo na znanje, de smo njegovo nabero za slov. besedivnik přejeli. Ravno takó tudi gosp. Drju. Subie u v Celji. Pesmico od »zap uš eniga dekl et a« gosp. N—. smo přejeli; práv z veseljem vidimo, de se duh slovenski povsod lepó oživ-
lja>
pa nam ne boste za zlo vzeli, ce je ne natisnemo
i
kér
sut
se
še
nic prav ne ve;
tudi
še
Po
zvedili, kje de sta generala Bem in Dembinski. nobeni viži ne bo dolgo terpelo, de bo popolnama konec ogerske vojske.
sami véste, de ni vse tudi za natis, kar se med prijatli prijazno bere. Le naprej s poskušnjami! Enkrat bo že tudi kaj za natís
vgodniga. Gospodu K..
# «
iz
Gorice: Kar ste nam za po
tega
® v
skušnjo zastran répe poslali, prosimo bolj na tanjko po-
Presvitli cesar Franc Jozef SO te- pisati, kér se iz tega sostavka ne da vganiti, kako bi rep no mesca na vse svoje armade nas- séme v mlado répico vtaknjeno zamoglo repo odebeliti?
dej 23. dan
lednje pismo iz Sónbruna pisali: „Moje junaške armade
so si nepremenljive zasluge zaMojohišo in za domovino pridobile. Nevarnosti, s kterimi sta punt in izdajavstvo obstán ju cesarstva žugala, so premagane, in Vašim po-gumnim delam, vaši junaški izterpljivosti ima cesarstvo povernitev mirú in pokoja v domačíi, in pa vterjenje
proti vunanjim deželam zahvaliti. Sinovi vsih na-
moči
f JLJubijani | I JUrajnjt
%itni kup
(Srednja cena).
25. vćlic. serpana. |20. vél. serpana
gold
arold
rodov avstrijanskiga cesarstva so bratovsko zavezo
i
ki
jih
edini
i
vnovič
v verstah Moje slavne armade s svojo vterdili in v žlahni prizadetvi edin pred
kervjó
drugim pokazali visoko imenitnost, v kteri avstrijanska armada
v
ze
od starih časov slovi. Vojaki! Vaš Cesar se Vam zahvali v iménu domovine. Vi boste vedno ostali, kar ste bili: ponós in kinč Avstrije, nepremakljiva podpora cesarskiga trona in
do mači ga
reda.'4
Du
mernik Pšenice domaće
»	» banaške
» Turšice.......
y> Soršice.......
» Keži.........
» Jecmena......
» Prosa ........
» Ajde.........
» Ovsa.........

Natiskar in záložník Jozef Ulaznih v Ljubljani.