VESTNIK E § E Poštni urad 9020 Ceiovec = Ver)ag:po$!amt 9020 Klagenfurt E E izhaja v Celovcu E E Erscheinungsort Kiagenturt E E Posamezni izvod 3 šilinge E E mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov = E E E P. b. b. § tdttiimimttumimtiiutuittuiiuiutmttmttmttmmtttmtimtuip LETNiK XXXi. CELOVEC, PETEK, 31. DECEMBER 1976 Občni zbor Siovenske prosvetne zveze: ČAKA NAS ŠE TEŽKO DELO ki pa bo uspešno, če bomo siožni V dvorani „Auia siovenica", ki ji trenutno dajejo pečat siike siovenjgraškega umetnika prot. Karia Pečka, je v torek zvečer zasedat občni zbor naše osrednje prosvetne organizacije — Siovenske prosvetne zveze. Zbranim deiegatom (zastopana so biia skoraj vsa včianjena siovenska prosvetna društva) so se pridružiti še števiini gostje, med njimi predsednik Zveze kuiturno prosvetnih organizacij Siove- nije ivo Tavčar in reterent za stike z zamejstvom Martin Zakonjšek, višji viadni svetnih dr. Pavet Apovnik kot zastopnik koroške dežeine viade ter podpredsednik dr. Janko Zerzer za Krščansko kuiturno zvezo. Brzojavno pa sta žeieii občnemu zboru pioden potek ter SPZ uspešno nadaijnje deiovanje in medsebojno sodetovanje Siovenska prosvetna zveza v Trstu in Zveza kuiturno prosvetnih organizacij Kranj. Na začetku občnega zbora, ki ga je s pesmijo otvoril moški zbor SPD .Vinko Poljanec" iz Skocijana pod vodstvom Hanzija Kežarja, so navzoči počastili spomin v zadnjih letih umrlih prosvetnih delavcev. Pri tem je predsednik Hanzi Weiss posebej omenil neumornega prosvetaša Lovra Potočnika, starosto slovenskih učiteljev in kulturnih snovalcev Franca Aichholzer-ja ter nenadomestljivega vsestransko aktivnega narodno-potitičnega in kulturnega delavca podpredsednika Hermana Velika. Sicer pa je občni zbor pomenil obračun .za štiriletno delovno dobo in je vseskozi potekal v konstruktivnem delovnem vzdušju. Predsednik upravnega odbora Hanzi Weiss je v svojem, poročilu okvirno orisal delovanje SPZ v zadnjih letih in pri tem poudaril zlasti težišča tega dela, medtem ko je podrobno delovno poročilo podal tajnik Andrej Kokot (obširen pregled po- sameznih dejavnosti objavljamo na 3. strani — op. ured.). Obravnavana doba je bila v političnem življenju koroških Slovencev izredno razgibana, je naglasil predsednik Weiss. Po provokantni 50. obletnici plebiscita je segala vse od akcij za dvojezične napise in poskusa vsaj delne rešitve tega vprašanja, kar je imelo za posledico nacionalistično-fa-šistični pohod .Tafelsturma" ter atentate na partizanske spomenike, preko popolne preusmeritve uradne politike v manjšinskem vprašanju vključno sklepa treh strank o ugotavljanju manjšine pa do uspešnega bojkota preštevanja kot najhujšega napada na naše pravice. .Ob takih pogojih je razumijivo, da kuiturno deiovanje ni biio točeno od poiitičnega dogajanja; to pa je dokaz, da je naše kuiturno ustvarjanje živo, sodobno in aktuaino. Pri tem je predsednik Weiss posebej opozoril na čedalje uspešnejšo uvelja- Tudi v bodoče vso pomoč matičnega naroda V imenu Zveze kuiturno prosvetnih organizacij ter Kuiturne skupnosti SR Siovenije je predsednik ivo Tavčar čestita) Siovenski prosvetni zvezi in včianjenim društvom k doseženim uspehom. .Z vami vred se jih veseiimo, kajti z njimi opravičujete svoj obstoj in izražate voijo po nadaijnjem deiovanju," je poudari) ter zagotovit vsestransko pomoč matičnega naroda tudi v bodoče. .To pomoč vam nudimo, ker se zavedamo, da je razvoj stovenskega naroda odvisen od razvoja sieher nega njegovega deia in siehernega njegovega čiana. " Vodja biroja za koroške Siovence pri kuiturnem oddeiku urada dežeine viade dr. Pave) Apovnik je dejai, da žeii v tej funkciji imeti korektne odnose do vseh siovenskih kuiturnih organizacij, ustanov in društev ter jim pomagati z nasveti in informacijami. .Dejstvo, da status biroja za Siovence pri uradu koroške dežeine viade še vedno ni ure jen, najboi) občutimo na področju subvencij za kuiturno dejavnost," je nagiasii dr. Apovnik. .Sicer ne drži, da koroška dežeina viada ne daje nobenih subvencij za siovensko kuiturno dejavnost na Koroškem — to je treba reči negiede na to, kako bo taka ugotovitev interpretirana — toda strinjam se s tistimi, ki poudarjajo, da bi moraie biti subvencije znatno večje, izdatnejše. To pa je med drugim povezano tudi z ureditvijo statusa biroja za Siovence; ta ureditev pa je odvisna od uresničitve naših pravic, ki so zajamčene v 7. čienu avstrijske državne pogodbe." Zakijučii je z žeijo, da bi bii občni zbor SPZ trenutek razmišijanja o dosiej prehojeni poti per pobuda za iskanje novih, še neprehojenih poti ob nespremenjenem ciiju; da ohranimo naš jezik in našo kuituro kot dragocen kamen v mozaiku kuitur vseh narodov sveta. Priznanje in čestitke k opravijenemu deiu in doseženim uspehom je izrazi) tudi podpredsednik Krščanske kuiturne zveze dr. Janko Zerzer, ki je hkrati nagiasii žeijo, da bi biia v bodoče koordinacija med obema organizacijama še boijša in bi s tem medsebojno sodeiovanje še obogatiti. vifev in priljubljenost borbene pesmi, ki jo občinstvo navdušeno sprejema — ..ne samo, ker se zaveda ponosne dobe slovenskega naroda, temveč tudi zato, ker današnji čas zahteva od nas borbeno aktivnost proti mračnim silam v deželi". Ko je kratko nanizal najrazličnejše osrednje akcije SPZ od kulturnih sporedov na velikih narodno-političnih manifestacijah preko edinstvene uprizoritve .Miklove Zale" na zgodovinskih tleh v počastitev obletnice kmečkih puntov pa do uvajanja novih oblik prosvetnega dela, kar še posebej velja za .Oder 73" v Pliberku, za .Aulo slovenico" v Celovcu, za sodelovanje pri likovni in folklorni koloniji mladih in za uveljavljanje naših ustvarjalcev v skupnem slovenskem kulturnem prostoru, je Hanzi Weiss prešel k najbolj perečemu vprašanju naše narodne skupnosti — k šolskemu vprašanju. V tej zvezi je ugotovil, da v razmerah in pogojih, ki so bili ustvarjeni po ukinitvi dvojezičnega šolstva, kljub velikim naporom, ki jih vlagamo, ne moremo zabeležiti nobenega napredka. ..Tu je postavijen umeten zid med obema narodoma. Ne moremo akceptirati protizakonite ukinitve dvojezičnega šolstva, zato zahtevamo, da se uredi to vprašanje tako, da bo zagotovljen miren, demokratičen in enakopraven razvoj v dežeii." Pozval je politično vodstvo koroških Slovencev, da se pri bodočih pogajanjih z vlado zavzame za tako rešitev. Prav tako pa je opozoril na nerešena vprašanja predšolske vzgoje (že tam se začenja odtujevanje naše mladine!) ter na veliki pomen televizije, ki pa je kot najbolj razširjena oblika pasivnega konzumi-ranja kulture našemu človeku dostopna samo v tujem jeziku in ga torej odtujuje materinščini že v družinskem krogu. „Vse to so zahteve, ki jih ponavljam iz leta v leto," je ob koncu poudaril predsednik Weiss, .toda vedno znova smo priče taktiki zavlačevanja uresničitve naših upravičenih zahtev." Kot posebno značilen primer je navedel vprašanje Kulturnega doma v Celovcu, hkrati pa dejal, da tudi tisto, kar se morda le uredi, v veliki meri ne ustreza našim zahtevam in ne služi našim interesom, kakor to vidimo na primeru kulturnega oddelka pri deželni vladi. .Tako je razvoj v deželi, ko manjšinsko politiko usmerjajo nemškonacio-nalni krogi preko treh strank, privedel do tega, da se naš človek v čedalje večji meri zaveda podobnosti današnje situacije z razmerami v narodnoosvobodilni borbi, ko je šlo za obstoj. Iz tega sledi še večja aktivnost, še večja sloga ne samo na političnem marveč tudi na kulturnem področju, kjer je program in delo SPZ osnovano na načelih NOB in tako ustreza volji našega človeka." (DrJjfTM#. strvtm) ŠTEV. 53 (1794) Leto 1976 -pomemben mejnik v boju za naše narodne pravice A*rz pragw novega jeta je prav, Ja se ozremo nazaj na jeto 7976, kt se jzteka m o katerem jakkc rečemo, Ja je Mo za koroške šjovence eno jzmeJ najkojj razgjkamj) m korkemk po konca Jrage svetovne vojne; Mo je ^o/no Jejanj zn JogoJkov, tako poztttvntk kot taJ: negattvntk. škoraj točno prej emm /etom strt se na TrJa prt Tvranja sestaja jago-sjovrtns^t preJseJmk /ostp Z?roz Trto zn avstrrjsk: zveznt Mncjer Jr. 7?ra-no Hre;'sky, Ja se pogovorrtrt o oJnostk mej operna JržttvttnM. Vejjk Je/ razgovorov je M posvečen vprašanja šjovencev tn Hrvatov v rlvstrrjt tn tz trst najkojj oJgovormk jagosjovanskrk pojjttkov (Trto, HarJejj, Hratgjter, Takarrč ;'n Jragj) je M kanc/er Tšrerskp tn/ormzran o tozaJev-njj? stajrsčrk /agosjavrje. Pričakovat: je Mo, Ja M to srečanje pozrttvno vpjivajo taJ: na naJa/jnjt' razp/et JogoJkov okojj tzpo/njevanja seJmega čjena avstrijske Jrzavne pogoJM Vsekakor pa takrat se nikče ni siatii, Ja M prav jeto 7976 eno izmeJ tistik v zgoJovini Jrage repakiike, v katerem koJo pristojni araJni tn pojtttčnr Jejavniki najMjj oportanistično kiecniii prej zaktevami nemškik nacionaiistov. Ha Jragi strani pa so v jeta 7976 najMjj oJgovornt jagosjovanski Jržavniki povsem jasno tn neJvoamno zavzejt stajrsče gjeJe nerzpojnje-vanja tn enostranske revizije avstrijske Jrzavne pogoJke. PreJseJmk Trto je sprejej Jeiegacijo osreJnjik siovenskik organizacij ter oseMo v imena vsek jagosiovanskij? naroJov tn naroJnostt zagotovtj, Ja nas /agosiavija gjeJa kot saverenega nosiica našik prikorjenik pravic tn Ja ko pristaja je na takšno rešitev čjena 7, kakršno komo koroški šiovenci Josegii tn spre-jeii v pogajanjtk z avstrijsko vjajo. Prež Jvoma je kjj za nas v jeta 7976 osreJnjt tn najkojj ojjočtjen Jo-goJek aspešnr kojkot agotavjjanja manjšine Jne 74. novemkra. VenJar pa tega 74. novemkra 7976 ne smemo gieJati jočeno oJ Jragik JogoJ-kov. Za nas je M kojkot preštevanja jasen tn neprekjžcen že prej sprejetjem trek protimanjšinskik zakonov v avstrijskem parjamenta Jne 7. 7. 7976. šrcer pa je Zveza siovenskik organizacij na Horoškem napoveJaja agotavjjanja JosjeJen kojkot, propaJ in neaporaknost rezajtatov že v svoji' izjavi z Jne 77. 2. 7976. V /eta 7976 smo moraji koroški šiovenci preJvsem oJkijati napaJe na naše osnovne naroJne pravtee. Tj napaJj so Josegjt' višek s sprejetjem frc/j protimanjšinskik zakonov in z agotavjjanjem manjšine, pa taJi v zaostreni protimanjšinski gonji, ki je segaia vse tja Jo komknik atentatov. Pri okramki narojnik pravic in v pripravak za kojkot štetja je soJeiovaia ogromna večina našega ijaJstva. Ha vsek poJročjik smo v jeta 7976 zasta-viji nove pokaJe, razgikaji smo poježejje, izreJne razsežnosti je Josegio soiiJarnostno gikanje nemško govorečik Jemokratov — aspeii smo po-Jreti ziJ anonimnosti, ki so ga nekateri skašait postaviti okoir nas. HoorJinacija korke za naroJnostne pravice in akcijska enotnost ^sek koroškik 5/ovcncev je kija v jeta 7976 temeij našik aspekov, kkrati pa potrJijo, Ja smo se v pojni meri zaveJaii, preJ kako oJgovornimi in Joi-goročnimi oJiočitvami smo staji v tem jeta. Še ntkJar po Jragi svetovni vojni se clvstriji ni Mo treka toiikokrat zagovarjati in tako „iagati" preJ raznimi )orami ZJraženij) naroJov, kjer je kija oktožena žara Ji neJemo-kratične manjšinske poiitike in neizpojnjevanja meJnaroJnik pogoJkenik okveznosti. Peto 7976 pomeni taji avejjavitev skapnega nastopanja manjšin v zlv-striji. Prinesjo je močno poJporo meJnaroJnik manjšinskik in Jragik organizacij širom Tvrope. Horoški Šiovenci smo v tem jeta na trek mogočnik protestnik zkorik in na Jemonstraciji Jne 9. apriia pokazaji, Ja smo pripravijem in trjno ojjočeni koriti se za naše pravice skapaj z Jemo-kratičnimi siiami v Jržavi. Prav tako skapaj z Jemokrati večinskega na-roJa smo izraziii gjokoko ogorčenje in protestiraii proti kajskaškim prire-Jifvam nemškik nacionaiistov v Hotmari vasi, Št. Jakoka in Škocijana, kjer povsoJ so soJeiovaji taji viJni preJstavniki koroškik poiitičnik strank. j'o Jojgoietnem zavjačevanja s strani avstrijske viaJe je v tem jeta naj 200 koroškik šiovencev končno smejo sprejeti oJiikovanja, ki jik jim je za zasiagc v skapnem koja proti jašizma poJejij jagosiovanski preJseJ-nik Tito. „šjovenski vestnik" kot giasiio ZŠO je v tem jeta praznovaj svojo 30-jefnico. šjovenski jezik si je taJi v tem jeta poJ najkojj neagoJ-nimi pogoji atiraj pot v koroško javnost, in sicer preJvsem na okčinski ravni. MiaJa generacija je aktivno soJeiovaia pri vsek pomemknik oJio-čitvak in akcijak. V tem jeta pa smo kiji koroški šiovenci Jeiežni močne pojpore taJi s strani siovenske naroJne skapnosti v Haiiji ter rojakov v zlmeriki. Torka in vsestransko napreJovanje zatiranik naroJov v sveta je taJi v jeta 7976 potekajo z nezmanjšano nagiico. štari gospoJarskr in Jražkeni temciji se rašijo. HaroJi Zjrike, vizije in Tatinske Amerike veJno g jasneje zakfevajo samostojnost in pripravijajo izkoriščevaicem zasiaženi poraz. OZH postaja veJno koij instramenf, ki se okrača proti tistim, ki so jo astanoviii z namenom, Ja ki z njeno pomočjo kontroiiraii in okviaJo-vaii maie naroJe in Jržave. TaJi Jržava matičnega naroJa — /agosiavija — je zakeiežiia v tem jeta nekaj pomemknik aspekov. Honjerenca neavrščenik v Cd/omka, ker-iinska konjerenca komanističnik strank, ratifikacija osimskik sporazamov (Dalje na 2. strani) Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni 26. Slovenski ples ki bo v soboto 8. januarja 1977 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu. Tokrat bosta za ples igrala znana in priljubljena ^ Ansambel bratov Avsenik ^ Ansambel Stane Mancini s kombo kvartetom Vstopnice po 40 šil. v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni ..Naša knjiga" in v pisarni SPZ; po 50 šil. pri večerni blagajni. Slovenska prosvetna zveza Ob manjšinskem vprašanju se kaiijo site demokracije Kakor po eni strani vedno boij prodira spoznanje, da manjšinsko vprašanje ni izotiran probiem, marveč je sestavni dei splošnega boja za demokratizacijo družbe, tako po drugi strani čedaije boij postaja očitno, da se ob manjšinskem vprašanju kaiijo siie demokracije. Pra-viinost te ugotovitve nam znova potrjujejo razni dogodki iz zadnjega časa, ob katerih dovoij jasno vidimo, kako resnično in iskreno angažiranje v manjšinskem vprašanju iahko privede do nesogiasij in do sporov s tistimi, ki stremijo za tem, da bi si ohraniti svojo obiast; ceio do odkritega nasprotstva pa s tistimi, ki demokracijo spioh samo zlo-rabijajo za uveijavijanje svojih nedemokratičnih metod in citjev. Vzemimo samo primer tajnice drugim je nastopila tudi na de-koroške katoliške delavske mladine monstraciji dne 9. aprila 1976 v Ce-Edde Konrad: ker se je aktivno lovcu, kjer smo slovensko in nem-vključila v boj za pravice koroških ško govoreči Avstrijci protestirali Slovencev in je sodelovala v soli- proti ugotavljanju manjšine ter zah-darnostnem gibanju, je pri svojem tevali izpolnitev člena 7. škofijskem delodajalcu padla v Če Eddi Konrad sedaj odgovor-„nemilost" — pod pretvezo, da je ni ljudje pri škofijsfvu očitajo ne-bila neposlušna, ji je bila funkcija sposobnost in so ji s takšno „ute-enostavno odvzeta. O zadevi smo meljitvijo" tudi odpovedali službo, v našem listu že ponovno poročali, medtem ko iz internih poročil sledi, tokrat pa objavljamo izjavo, s ka- da ji v resnici očitajo predvsem to, tero je naša mladinska organiza- da se je preveč zavzemala za pra-cija Slovenska mladina izrazita so- vice koroških Slovencev in bila preudarnost z Eddo Konrad in preko več angažirana v Solidarnostnem nje s katoliško delavsko mladino, komiteju, potem je tak razvoj skraj- Takole je rečeno v izjavi: no nedemokratičen in škodljiv. Pri- )z radijskih in časopisnih poroči! zadevanja tistih ljudi, ki sedaj s so-in na podlagi osebnih kontaktov s ciatnimi pritiski skušajo onemogo-Katoliško delavsko mladino ter nje- čiti Eddo Konrad in preko nje pro-no tajnico Eddo Konrad smo po- ces demokratizacije znotraj cerkve-drobno obveščeni o dogodkih in nih krogov, znanim hujskačem, kot ozadjih odstavitve Edde Konrad, so Mucher in drugi, pa se ne upa-Kot prepričana katoličanka se je z jo stopiti na prste, so v nasprotju z vso vnemo in zelo požrtvovalno — akcijo „Skupna Koroška —Gemein-veliko dela je opravljala v svojem sames Karnten". prostem času — zavzemala za bolj- Dokler bodo odgovorni krogi v še odnose med obema narodoma škofijstvu izvajali nedemokratične na Koroškem, za izpolnitev 7. čle- sankcije proti lastnim članom, na-na avstrijske državne pogodbe in cionatistične hujskače Mucherjeve-proti ugotavljanju manjšine. Med ga kova pa pustili nekaznovane in Leto 1976 -pomemben mejnik v boju za naše narodne pravice (Nadaljevanje s 1. strani) pr;wcr — to so i?rez dvoma do- godki, pri ^ateri^ je Ma /Kgos/avija zelo tvorno nde/ežena. Na notranjepolitičnem področjn pa so sprejetje zagona o združenem de/n, najširša a^cijs^a solidarnost in pomoč žrtvam v Posočja ter strnjena jronta jngo-slovans^i/] narodov in narodnosti v podpori ^oroš^im Slovencem in gradiščanskim NrvdtoTM so k rez dvoma zgodovinski dogodki. Znotraj Avstrije je kila v leta 7976 domala celotna javnost seznanjena in konjrontirana z manjšinskim vprašanjem. Zaostritve okoli organizacije socialistični/? štadentov ali katoliške delavske mladine ter primeri ČVda A/nnncrja in dragik pa kažejo, da postaja manjšinsko vprašanje vsekolj sestavni dei spiošnega razvoja demokratizacije v dražki in državi. Po poloma preštevanja in ok dejstva, da ko vztrajanje na tristran-karskem sporazama konstraktivno reševanje manjšinskik vprašanj in s tem izpolnitev člena 7 samo otežkočaio, ne nazadnje pa tadi v iači ocene zadnjik razgovorov s kanclerjem Tčreiskpm vse kaže, da ko tadi v leta 7977 manjšinsko vprašanje siejkoprej merilo za demokratizacijo oz. nedemokratičnega vzdašja v /tvstr;/; in Še posekej na Koroškem. Kajti znano je — in koroški 5/ovenci smo to okčatiii na lastni koži —, da so v leta 7976 imele nemškonacionaine in nazadnjaške siie na Koroškem praktično proste roke za svoje delovanje ter so v veliki meri soodločale in sookiiko-vaie politično ozračje v deželi. Koroški 5/ovenci smo kili v tem leta izpostavljeni neprestanim in do skrajnosti nedemokratičnim napadom. Kijak tema iakko trdimo, da smo te napade s tem, da smo mokiiiziraii najširše ijadske množice, zelo aspeš-no odkijaii in pri tem zakeiežiii eno izmed največjik zmag po dragi svetovni vojni; preprečili smo aporaknost rezaitatov agotavljanja manjšine, potrdili osrednji organizaciji kot edini legitimni zastopnici koroškik .Slovencev ter pridokiii v avstrijski in širši evropski javnosti določeno zaledje. Pri tem je posekno razveseljivo in naravnost simkoiično, da smo te aspeke dosegli prav v leta, ko smo vsi Slovenci skapaj praznovali stoletnico Ivana Cankarja — velikega kaditeija slovenskega naroda. Če komo tadi v prikodnjem leta znali koditi po začrtani poti najširše akcijske enotnosti; poiskati še več zaledja med avstrijskimi demokrati in na ta način pospešiti splošno demokratizacijo v avstrijski dražki; se posvettti predvsem tistim področjem delovanja, ki so odločilna za naš nadaljnji okstoj in razvoj, kot so predvsem predšolska in šolska vzgoja mladine, gospodarsko aveijavijanje v prostora naše naselitve, prodiranje našega jezika v javnost kot enakopravnega aradnega jezika; razvijati take okiike korke, ki kodo zajele čim več našik ijadi na podeželja, ki kodo iakko dejavno sookiikovaii našo nadaljnjo narodno politiko; gojiti dokre in vsestranske stike z matičnim narodom — potem nas ko morala v pri-kodnje tadi avstrijska vlada, pa naj ko kakršne koli karve, prej ali slej priznati kot edinega saverenega nosilca našik pravic, ki so zajamčene in jasno zapisane v sedmem člena avstrijske državne pogodke in ki jik paralelno k tema garantirajo tadi mnoga določila dragik mednarodnik doka-mentov. kno pa nam mora kiti ok vsek tek /epik ciijik jasno; dosegli komo samo in edino to, za kar smo se pripravljeni koriti. V tem smisla krai-cem Slovenskega vestnika in vsem rojakom astvarjaino, zdravo in zadovoljno novo leto 7977/ dipt. ini. Fetihs Wieser tajnik ZSO dokler v škofijskih ustanovah ne bodo uvedli dosledne dvojezičnosti, tako dolgo bodo prizadevanja nSkupna Koroška — Gemeinsames Karnten" ostala pač le dokaz, da tudi vodilni možje v koroški Cerkvi niso pripravljeni resno se lotiti problema in prispevati k pomiritvi v deželi. Slovenska mladina podpira Eddo Konrad in ji zagotavlja vso solidarnost v zavesti, da je katoliška delavska mladina s svojim delovanjem več prispevala k pravični pomiritvi na podlagi doslednega izpolnjevanja člena 7 avstrijske državne pogodbe kot pa cela vrsta drugih katoliških organizacij. Pozivamo slovensko mladino na Koroškem in sploh koroške Slovence, da se pridružijo tej solidarnosti. Drug tak primer iz najnovejše dobe, o katerem smo v našem listu prav tako že poročali, sta graška profesorja Franz Gobhart in Ger-hard Beermann: ker sfa se akfivno vključila v Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev in v tem okviru pozvala tudi na bojkot preštevanja, sta bila prijavljena oblastem, ki so uvedle proti njima disciplinarski postopek. Pri tem je značilno, da je ovadba prišla iz krogov, v katerih so našli zatočišče številni ljudje z rjavo preteklostjo. Očitno s sorodno barvo obarvana pa je tudi najnovejša hujskaška gonja proti obema profesorjema, kajti letak (ki je bil širokogrudno razposlan na vsa gospodinjstva) je po črki in duhu naravnost klasičen primer nacionalističnega hujskanja, kot je bilo ,v modi" za časa nacizma. Sicer pa to niti ne začudi, saj si profesor Gobhart „nemi!ost" teh krogov ni nakopal le s svojim angažiranjem v manjšinskem vprašanju, marveč se je proti določeni „nacionalni časti" pregrešil že spomladi, ko se je aktivno vključi) v gibanje demokratičnih sil za preprečitev neonacističnih prireditev „Steirischer Fruhling" in „Deutsches Ku!turwerk". Tukaj pa se krog zaključuje in je ponovno potrjeno uvodoma navedeno spoznanje, da je manjšinsko vprašanje del splošnega boja za demokratizacijo. Zaskrbljujoče pri vsem tem je zlasti dejstvo, da tisti, ki so „na oblasti", vse preveč poslušajo in popuščajo nacionalističnim krogom ter se prej ali slej znajdejo z njimi v bolj ali manj očitnem zavezništvu proti demokratičnim silam in posameznikom, ki si iskreno prizadevajo za demokratizacijo; posebno doživljamo to tedaj, če se ta boj za demokratizacijo odvija na področju manjšin in njihovih pravic. Tako si družba, ki se sicer JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK T)TO: Pomemben je delež ki so ga v boju proti fašizmu prispevali Slovenci v Avstriji Z najrazličnejšimi prireditvam! in počastitvami so v Jugosla-viji obhajati Dan jugoslovanske tjudske armade. Ena izmed takih počastitev je bita tudi promocija predsednika repubtike in vrhovnega poveijnika oboroženih sit SFRJ maršata Josipa Broza Tita za prvega doktorja vojaških ved v Jugostaviji. S tem je bito izraženo priznanje Titu, ki je ustvarit jugosto-vansko osvoboditno in revolucionarno armado v izredno zapte-tenih razmerah druge svetovne vojne; da je vodit oboroženi boj in snovat izvirno strategijo in taktiko ter iskat najbotj smotrne rešitve za vse težave, ki so se pojavite v štirih tetih oboroženega boja; da je bit ustvarjatec, navdihovaiec in organizator vseh zmag na bojnem poiju — od prvih uporniških stretov teta 1941, prek preraščanja vstaje v sptošno ijudsko osvoboditno vojno, pa do zaktjučnih operacij za osvoboditev države teta 1945. Ob izročitvi dipiome doktorja vojaških ved je maršat Tito obširno spregovorit o narodnoosvoboditni borbi jugostovanskih narodov, pri tem pa je posebej poudarit tudi detež, ki smo ga v skupnem boju proti nacifašizmu prispevati koroški Stovenci. Povzetek njegovega govora objavtjamo na 7. strani današnje števiike. Važne ocf/očjfve v OZ7V Na letošnjem 31. zasedanju glavne skupščine OZN, ki se je pred nedavnim končalo z vrsto važnih skte-pov, so spet obravnavali najvažnejše probleme sodobnega človeštva ter v mnogih vprašanjih dosegli tudi sklepe, ki bodo brez dvoma odločilno vplivali na nadaljnji razvoj sveta. O tem govori že dejstvo, da je bil sprejet sklep, da se spomladi leta 1977 nadaljuje razprava o ekonomskih vprašanjih med razvitimi državami in državami v razvoju. Prav tako važna pa je tudi soglasna odločitev, da se skliče posebno zasedanje, ki ga bodo v celoti posvetili vprašanjem razoroževanja; ta sklep ocenjujejo sploh kot največji dosežek letošnjih razprav na sedežu Združenih narodov. Tozadevna pobuda, ki so jo dale neuvrščene države, je prišla namreč prav v času, ko so velesile v precepu, ali naj nadaljujejo dirko v oboroževanju ali pa omejijo proizvodnjo orožja. zelo rada ponaša s svojo demokratičnostjo (in bi z njo rada misijonarja še v drugih državah), pravzaprav sama izstavlja spričevalo o tem, kako demokratična je v resnici. Seveda pa to ne sme ovirati skupnega boja za demokracijo, marveč je treba še bolj strniti in povezati vse resnične demokrate — ne glede na politično opredelitev, narodno pripadnost ali versko prepričanje — v odločnem prizadevanju za vsestransko demokratizacijo v družbi in državi. V tem smislu nas tudi v novem letu čakajo velike naloge. Sploh so neuvrščene države tudi na letošnjem zasedanju OZN igrale izredno pomembno vlogo ter so prav iz njihovih vrst prišle najvažnejše pobude. V tem okviru je naletela na pozitiven odmev tudi pobuda Jugoslavije, ki se je zavzela za to, da bi morala OZN posvetiti večjo pozornost problematiki zaščite narodnostnih manjšin ter izdelati ustrezne dokumente, ki bi posamezne države obvezovali, da dosledno izpolnjujejo svoje tozadevne pogodbene obveznosti. Zato gotovo ni naključje, da je bil sprejet tudi sklep, da kandidirajo Jugoslavijo za predsednico prihodnjega 32. zasedanja glavne skupščine OZN, ki se bo začelo septembra 1977. Pri tem so poudarili, da bo ta zelo pomembna funkcija v delu svetovne organizacije pripadla državi „katere devajnost v OZN izredno cenijo". Kakor so v tej zvezi sporočili v Beogradu, bo Jugoslavija na podlagi tega sklepa kandidirala za predsednika 32. zasedanja glavne skupščine namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova. Svoječasno je bil Lazar Mojsov jugoslovanski veleposlanik na Dunaju, prav tako pa tudi stalni predstavnik SFRJ v OZN. Pred zaključkom letošnjega zasedanja je glavna skupščina OZN uredila tudi vprašanje glavnega tajnika svetovne organizacije, ker sedanjemu tajniku Kurtu Waldheimu 31. decembra poteče mandat. Najprej v varnostnem svetu in potem še v glavni skupščini je bil dr. Kurt Waldheim ponovno izvoljen za glavnega tajnika OZN, tako da bo za nadaljnjih pet let opravljal najvišjo in najodgovornejšo funkcijo v svetovni organizaciji. To vsekakor pomeni priznanje za njegovo dosedanjo dejavnost na tem visokem položaju. Beograd se pripravlja na „obračun" helsinških skiepov Dne 15. junija 1977 se bo v Beogradu začet sesta nek, ki bo posvečen problemom evropske varnosti in sodeiovanja, bo torej nekakšen ..obračun o dosedanjem tzpotnjevanju sktepov hetsinške konference. Sestanek bo potekat v dveh fazah ter bo z enomesečno prekinitvijo verjetno trajat vse do konca teta. Poleg analizi uspehov pri uresničevanju sklepov helsinških dokumentov bo sestanek namenjen tudi določanju novih oblik ter poti sodelovanja evropskih držav. V prvi fazi bodo sprejeli dogovor o dnevnem redu in načinu deta, potem pa se bo nadaljeval na ravni predstavnikov zunanjih ministrstev iz 35 držav, ki so bile udeležene na konferenci voditeljev držav ali vlad v Helsinkih. Jugoslavija se kot gostiteljica že posvetuje z državami, ki bodo sodelovale na beograjskem sestanku. Na podlagi tega sodelovanja naj bi dosegli kar najboljše pogoje za delo in dogovarjanje. Kakor predvidevajo, bodo na beograjskem zborovanju obravnavali predvsem tri skupine nalog: 1. Na podlagi sklepov helsinške konference omogočiti v Evropi še uspešnejšo politiko popuščanja na- petosti in stabilnosti, kar mora očitno imeti širši mednarodni obseg. 2. Oceniti rezultate izvajanja helsinškega zaključnega dokumenta na vseh področjih, pri čemer je treba upoštevati, da gre za dolgoročno nalogo. 3. Ob upoštevanju načel konsenza držav-udele-ženk je treba sprejeti sklep o prihodnjih oblikah kontinuitete evropskih dogovorov o varnosti in sodelovanju. Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je v zvezi s pripravami izrazil prepričanje, da bodo vsi udeleženci prispevali svoj delež k uresničitvi teh nalog in omogočili, da bo beograjski sestanek popolnoma uspešen. Ko bodo na beograjskem sestanku polagali obračun o dosedanjem izvajanju helsinških sklepov, bo brez dvoma govora tudi o manjšinski problematiki, saj helsinški zaključni dokument) tudi na tem področju vsebujejo posebna določila In s tem obveznosti za vse driave-udeleženke, med katerimi je bila tudi Avstrija. Bogata prosvetna dejavnost v og!eda!u detovnega poročita SPZ ..Lahko poudarimo, da je naše deio bito uspešno in da smo v tem obdobju brez dvoma napraviti napredek v našem kutturno-prosvet-nem prizadevanju. Seveda pa je treba tudi priznati, da vsega, kar smo žeieii, nismo dosegii in da nas še čakajo zahtevne naioge v boju za ohranitev siovenske kuiture in besede na Koroškem. " Tako je poudari! tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot, ko je na občnem zboru v obširnem poročiiu razgrni! obračun deta v minuti štiritetni de-tovni dobi naše osrednje kutturno-prosvetne organizacije. Pri tem je še opozorit, da je deto pri naših organizacijah še posebno težavno, saj se ne srečujemo te z običajnimi težavami, kot jih ima v današnji družbi steherna kutturna organizacija ati ustanova; Stovenci smo poteg tega soočeni še z močno protistovensko gonjo in je naše deto zato predvsem narodno obrambnega značaja, kot tako pa še botj težavno, zahtevno in odgovorno. Pozitivne iz j a ve res samo „taktična poteza"? Pred nekaj tedni smo na tem mestu poročati o najnovejšem stanju v vprašanju gradnje pretvornikov na Goiici in Peči, s katerimi bi biio tudi koroškim Siovencem zagotovijeno sprejemanje siovenske TV. Ma podiagi zadnjega sestanka predstavnikov avstrijskega ORF, tjubijan-ske RTV in itaiijanske RA) je biio namreč objavijeno, da je vprašanje pretvornikov v bistvu rešeno in da gre zdaj ie še za tormaino piat, kjer pa rešitve ne bo težko najti. Z veseijem smo zabeieiiti to vest in izraziti zadovoijstvo, da se je vprašanje po večietnem čakanju končno ie premakniio z mrtve točke. Toda hkrati smo tudi zapisati, da se nam nenadna pripravijenost na avstrijski strani zdi sumijiva, ker prihaja tik pred ugotavijanjem manjšine. Zai je biia naša skepsa povsem upravičena. Odgovor, ki ga je dobiio Društvo siovenskih pisateijev v Ljubijani na svojo tozadevno intervencijo z dne 17. 9. 1976 od ustavne siuibe pri uradu zveznega kancierja na Dunaju, namreč ni „tič ne miš", marveč je kiasičen primer avstrijskega sprenevedanja. V tem ..odgovoru", ki je datiran s 30. 11. 1976 in nosi števiiko OZ 680 00S/$-Vi/$/76, „po naročiiu zveznega kancierja' sporočajo, da bi prediagani kanati povzročiti motnje v Avstriji in zato avstrijska stran ni mogia privoiiti na uporabtjanje teh kanatov za pretvornika na Gotici in Peči. Pač pa je avstrijska stran izrazita pripravijenost, da ponovno prouči „ustrezno modificirane" predioge jugostovanske strani, kakršnih pa dostej pristojna avstrijska mesta še niso prejeta. Kdor ne pozna podrobnosti, bi gotovo nasede) takemu zavijanju dejstev. Toda avstrijski predstavniki, ki zdaj menda tako težko čakajo na nove jugostovanske predioge, so že na zadnjem sestanku skupaj z jugostovanskimi tn itaiijanskimi strokovnjaki ugotoviti, da je tehnično najbotj sprejemtjiv prvi predtog, ki ga je RTV Ljubtjana posredovata avstrijskim strokovnjakom že pred tremi teti! Zakaj sedanje sprenevedanje! Zakaj se sedaj detajo, kakor da bi biti krivi drugi, ko pa vendar Avstrija že teta zavtačuje in deta težave! Ati so občasne pozitivne izjave res samo ..taktična poteza" z namenom in citjem, da bi zavajati domačo in mednarodno javnost, tn kot kaj je potem treba razumeti besede dežetnega gtavarja Wagnerja, ki je pred tedni prav v tem vprašanju .odkrit" in nagtasit potrebo svobodnega pretakanja intormacij v smistu hetsinških dokumentov! Pobude in načrti za delo naše prosvetne centrale so se rojevali na sejah, ki so jih imeli posamezni odbori ter zborovodje. Predstavniki SPZ so se udeleževali tudi sej včlanjenih društev, predvsem pa so obiskovali društvene prireditve, ki jih je bilo v tej dobi izredno veliko. Ne nazadnje je treba omeniti obiske pri kulturnih ustanovah v matični Sloveniji ter pri Slovencih v Italiji, s katerimi ima SPZ navezane tesne stike. V zadnjih štirih letih je izvedla SPZ številne centralne prireditve. To so vsakoletna Prešernova proslava v Celovcu, gostovanja dramskega ali opernega ansambla vodilnih slovenskih gledališč, obiski raznih vrhunskih skupin, kot je Slovenski oktet in drugi. Vsako leto z uspehom prireja tradicionalni Slovenski ples, ki se je razvil v največjo slovensko družabno-zabavno prireditev na Koroškem. Velik uspeh je dosegla SPZ na področju posredovanja slovenske (ilmske umetnosti in so nam iz zadnje dobe posebno v spominu premiere slovenskih (ilmov „Na klancu", .Cvetje v jeseni" in .Idealist". f-T*? v vT 1 rzaska proslava ob Kosovelovi obletnici V organizaciji voditnih kutiur-nih ustanov tržaških Stovencev je bita v tržaškem Kutturnem domu spominska prostava ob $0. obtetnici smrti pesnika Srečka Kosoveta. Po uvodnem nagovoru pesnika Marka Kravosa, ki je orisat živijenje in deto Srečka Kosoveta tn poudarit ztasli njegov pomen za stovenski živetj na Primorskem, so čtani Statnega sto venskega gtedatišča, Komorni zbor Gtasbene matice, zbor . igo Gruden iz Nabrežine ter sotist-ki Mora Jankovič in Meva Mer-tak izvajati pester spored, ki je po eni strani pričat o bogastvu Kosovetovega ustvarjanja, hkrati pa dokazovat tudi visoko raven kutturno-umetniške dejavnosti tržaških Stovencev. Ob tej pritožnosti je bita odprta tudi razstava Kosovetovih rokopisov tn tiskanih det. Omenjeni dosežki slovenske titm-ske umetnosti niso bili predstavljeni samo v Celovcu, marveč tudi v kinematogratih v Železni Kapli, $t. Jakobu v Rožu ter v Cajni v Ziljski dolini. Vsakega izmed teh filmov je videlo več kot 2000 ljudi; .Cvetje v jeseni", ki je na razpolago tudi v ozkotračni kopiji, pa si je na 88 predstavah ogledalo že 6.252 oseb. Poleg omenjenih filmov je SPZ predstavila še mladinska filma .Pestrna" in .Pastirci", filma .Kaplan Martin Čedermac" in .Vr- nitev" ter dokumentarni film dr. Gabriela .Protest". S filmskimi predvajanji se je SPZ vključila tudi v priprave za bojkot preštevanja in se tako identificirala s sklepom obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki sta pozvali na upor proti načrtovanemu statističnemu genocidu. Med nadaljnjimi dejavnostmi je bilo v tajniškem poročilu navedeno sodelovanje SPZ z likovno kolonijo mladih v Vuzenici ob Dravi ter s Folklorno kolonijo na osnovni šoli .Matija Valjavec" v Preddvoru. Dosežki mladih likovnikov so bili letos predstavljeni v naši galeriji „Aula slovenica", na folklornem področju pa kaže prve uspehe predvsem skupina v Globasnici. Tesno sodelovanje je navezala SPZ z Dijaškim domom Slovenskega šolskega društva v Celovcu, kjer pomaga pri uresničevanju kulturnih programov, predvaja slovenske filme in posreduje kulturne sporede. Zlasti s posredovanjem filmskih predstav pomaga tudi slovenski gimnaziji; s slovenskim (ilmom je bila v domu Sodatitas v Tinjah, v klubu Koroške dijaške zveze in pri študentih na Dunaju. Za vsakoletni gimnazijski ples posreduje primeren instrumentalni ansambel; mladima tamburaškima zboroma v Železni Kapli in Hodišah je oskrbela inštrumente in notni material; SPD v Borovljah je podprla pri nakupu inštrumentov za mladi godbeni ansambel, ki mu je omogočita že več nastopov in gostovanj. Veliko pozornost posveča SPZ umetnikom, ki so prav preko naše prosvetne centrale našli pot v širšo javnost. V sodelovanju s klubom mladje so bili predstavljeni na razstavah v Trstu, Mariboru, Kranju in Beljaku. Likovne razstave pa je SPZ priredila tudi že v prejšnjih letih: še dobro je v spominu razstava umetnikov iz Slovenj Gradca; v Kranju je bita razstava Zorke Weiss in Gustava Januša, na Jesenicah pa razstava Jožeta Boschitza. V sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Slovenije pa so se na letošnji vseslovenski razstavi v Moderni galeriji v Ljubljani predstavili tudi Valentin Oman, Jože Bo-schitz in Zorka Weiss. Vsako leto povabi SPZ na obisk na Koroško tudi slovenske književnike ter se tozadevno sodelovanje uspešno razvija z Društvom slovenskih pisateljev Slovenije v Ljubljani in s sorodnimi organizacijami v Mariboru, Kranju, Slovenj Gradcu, Jesenicah, Novem mestu in Celju. Naši domači avtorji so v okviru SPZ nastopali na literarnih večerih doma, v Sloveniji in v Trstu; takih nastopov je bilo v zadnjih letih kar 45. Posebno veliko zanimanje za našo ustvarjalno besedo vlada na šolah v Sloveniji. Domačo literarno dejavnost pa pospešuje SPZ tudi s tem, da redno podpira literarno revijo Mladje. Med tradicionalne dejavnosti SPZ spada tudi Koroški koledar, ki vsako leto skupaj s knjigami Prešernove družbe gre med naše ljudi. Letos je SPZ založila programski zvezek, ki ga je izdal mešani pevski zbor .Rož" v St. Jakobu v Rožu za krstno izvedbo ziljske svatbe v pesmi, besedi, plesu in glasbi; s tem je znatno podprla dejavnost zbora, ki s posebno predanostjo goji slovensko narodno pesem na Koroškem. Seveda pa podpira SPZ tudi številne pevske zbore ter dramske in druge skupine krajevnih prosvetnih društev, ki jih oskrbuje z raznovrstnimi pripomočki ter jim finančno pomaga, kolikor pač dovoljuje okvir njenih omejenih možnosti. V letu 1976 je SPZ posvetila posebno pozornost 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. Omeniti je treba celovško premiero filma .Idealist", gostovanje Primorskega dramskega gledališča s Cankarjevim delom .Martin Kačur" pri celovškem SPD .Bisernica" ter uspelo razstavo Cankarjevih del v avli slovenske gimnazije, ki je biia hkrati zaključna prireditev v okviru Cankarjevega leta. Delo SPZ se razvija seveda tudi še na drugih področjih, kot so raznovrstna predavanja, ekskurzije, izleti, tečaji itd. Prav tako je skušala našo kulturo predstaviti naro-du-sosedu v deželi, vendar tozadevna prizadevanja niso rodila za-željenega uspeha: naše pobude niso bile vedno deležne potrebnega odziva, kar brez dvoma gre na račun tistih nacionalističnih sil, ki hujskajo na narodnostno nestrpnost. Še nekaj podatkov o prireditvah včlanjenih slovenskih prosvetnih društev. Število teh prireditev je v zadnjih letih stalno naraščalo: leta 1972 jih je bito 75, leta 1973 že 98, leta 1974 celo 131, leta 1975 je število naraslo na 158 prireditev, letos pa jih je bilo že doslej 191, tako da smo skupaj zabeležili 653 krajevnih prireditev. V to število so vključena tudi gostovanja naših skupin v Sloveniji in na Primorskem oz. obiski skupin iz Slovenije in Primorske pri nas na Koroškem; naših gostovanj je bilo v obravnavani dobi 56, pri nas pa je gostovalo 67 skupin ali ansamblov. Pri vseh teh prireditvah gre v večji meri za pevske nastope, kajti zborovsko petje je še vedno najmočnejša oblika našega prosvetnega delovanja. O tem priča tudi podatek, da v 15 pevskih zborih naših društev deluje nad 250 pevk in pevcev, medtem ko v devetih društvih deluje nekaj več kot 150 odrskih igralcev. Nekatera društva imajo poleg pevskega zbora in dramske skupine še druge sekcije, npr. totklorne, tamburaške, športne in druge, ki prav tako zajemajo lepo število prosvetašev, zlasti mladino. Ponekod se bavijo še z akcijami letovanja otrok, obstojajo pa tudi narodno-zabavni ansambli, izmed katerih dosegajo nekateri že kar lepe uspehe. Ob vseh teh zvrsteh prosvetnega delovanja je knjižničarstvo tisto področje, ki najde še vse premalo pozornosti. Upati je, da bo v sodelovanju z Znanstvenim inštitutom SZO, ki je v svoje področje prevzel tudi študijsko ter potujočo knjižnico, v bodoče tudi na tem področju uspelo doseči večje uspehe, kajti knjiga je slej ko prej najboljši posredovalec kulture, omike in znanja. Ob koncu svojega poročita je tajnik Andrej Koko! še poudarit, da je SPZ svojo pomoč vedno nudita tam, kjer je bita najbotj potrebna in v korist ohranitve stovenskega jezika in kutture na Koroškem. Pri tem nikdar ni gtedata na svetovnonazorsko opredetitev, seveda pa nikdar ni in ne bo zanemarita svoje napredne usmerjenosti, ki temetjt na osnovah narodnoosvoboditne borbe. Prav tako pa je bita tn bo ostata tesno povezana z matičnim narodom, brez katerega bi stovenski živetj na Koroškem kmatu ugasnit. Zato je razumtjivo, da koroški Stovenci soobtikujejo kutturo stovenskega naroda. .Ponosni smo, da smo prispevati in še prispevamo svoj detež v stovensko kutturno za-ktadnico in naša dotžnost je, da te naše dosežke čuvamo in ohranjamo." Olimp mladjevskih bogov Pzet/ net/gvntm je tzš/g novg, 24. števZ/^g AT/gt/jg. /^ztngšg pnspev^e že zngn/Zr sot/e/gveev Zn pzet/stgv/jg tnt/Z ne^gj nov;/? nstvgzjg/cev, z/gstZ pg je to&zgt ze/o močno zasfopgn ^zog /reset/nZ/r Zn /t^ovnt/? o/r/Z^ovg/-cev Zz vrst ngzot/g-soset/g. V prot s^ttptn; najdemo tmeng zlnton Gg/Zo^, O/gg VoM^, /ožtcg Rošfejevg, /gn^o A/essnez, Zev Dete/g, Fzgnce ATez^gč,* met/ nov/m/ sot/e/gvct so /ože B/gjs, Drggg fgstez/t, Fzgnct Sgt/o/šeA: AZZej /n 7. AT. ATočnZ^,' /z .nemš^egg" Zrogg pg spozngmo pesntco A/gzggzet/re /Verze/e /z 3t. VZt/g ng G/ZnZ /Zof sZZgrZo jo je m/gt/je pzet/stgvZ/o že v 20. štev//Zn), /KŽnodro/sZegg pesnt^g Ge z/jgzt/g /čoj/ezjg, /tnš^egg gz/nte^tg Fzttzg ATgtztn-gczjg rez Dnngjčgng /četn/rgzt/g Se/Znezjg Fot .pevcg zgzg/gšene nes/gvne gvstztjsFe s/gve". Ngt/g/je je o/?-jgv/jeno pozočt/o o nov/ FozošFt /ttezgznt zev/j/ „Fett-j/ecF" (o FgtezZ smo svoječgsno pozočg/t tnt/Z v ngšem //strt — op. rtzet/.), „Z/nstzgtoz" te števZ/Fe pg je 7/gze/ VortF, t/omg /z DoFz/e vgst, set/gj štrtt/Zzg gzFtteFtgzo ng Dttngjrt. Če o/? Fone« še omentmo ZnjozmgfZvne pM/j/icisdčne zgp/s^e tez .Fztttčne" ofesFe /n opt/Fe, potem je FzgtFo ngntzgng vseFtng 24. števZ/Fe AT/gt/jg, o Fgtezt Zn /gFFo rtgofovZ/Z, (/g ne pztngšg n/česgz Zostveno novegg, ntč posebno zgn/m/vegg, (/g tozej n/ nobeno zgzot/etje, Ft /o mg Zn/o tze/?g posvet/t/ poseZmo pozoznost. Agvno zgto pg Zn Zn/o mozt/g /e pzgvt/no /n potzeZmo povet/gt/ o AT/gt/jg en^zgt tnt/Z FgFšno ^z/t/čno Feset/o. V tem sm/s/g ngmzeč, t/g sFnpnost/ m/gt/jevcev pzgv ntč ne ^oz/st/jo t/ttZ posgmezn/ nj/Fovt sot/e/gvct, FZ s/ t/o-mZš/jgjo, t/g set/Zjo ng neFgFšnem FozošFem O/Zmpg, ot/ Fot/ez /gFFo švtggjo z F/tsFt pzotZ vsemg Zn vsgFomrtz, Fgz njZm nZ po vo/jZ. Ngzgvnost gzotesFno zvenZjo Feset/e o pzepotencZ Zz gst /jttt/t, FZ se tmgjo zg tgFo vzvZšene ngt/ ngvgt/ne zem/jgne, t/g npz. ngzot/ne ozggntzgctje Zn gstgnove FozošFZF S/ovencev enostgvno oFsot/Zjo zgzgt/Z popo/ne net/e/gvnosfZ. Tčje pg sZ tgFZ gospodje jem/jejo pzgvtco, (Zg ^ozoš^e S/ovence ^gz v ce/otZ oZnožtjo,