Izhaja vsako sreda Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10603. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 Cene Inseratom: cela stra* Din 2000.—, pol strani Din 1000.-y četrt strani Din 500.—, '/« strani Din 250.—, »/m strani Din 125.—i. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Za naš lisi. Jezernik Baltazar, Št. llj pri Vel. »Borba je življenje človekovo na tem svetu«, je rekel, pravični Job. On sam se je moral mnogo boriti. Boril se je pogumno in vztrajno ter tudi zmagal. K borbi sili človeka svet. Če bi ne bilo nič slabega na svetu, tudi borbe ne bi bilo. Ker pa se slabo postavlja proti dobremu, da bi ga podvrglo, nastane borba med obema. Kdor je močnejši in kdor ima boljše orožje, zmaga. Kdor je slab in neoborožen, propade. Resnico vidimo v borbi z zmoto, pravico s krivico, krepost z zablodo, svobodo z nasiljem. Tako je tudi podeljeno na svetu časopisje: eno služi resnici, pravici, kreposti in svobodi; drugo pa zmoti, krivici, zablodi in nasilnosti. •Eno je krščansko, drugo pa nekrščan-sko ali celo protikrščansko: framason-sko, naprednjaško, svobodomiselno meščanskega, socialističnega ali komunističnega kova. Eno je v resnici ljudsko: izraslo iz ljudstva, deluje za ljudstvo. Drugo pa se odtujilo ljudstvu ter se postavilo v službo ljudstvu škodljivim načelom in težnjam. Veliki slovenski škof Slomšek je rekel: »Škodljive knjige in slabi časniki so duhovna mišnica.« Kdo bi imel tako malo smisla za lastno dušno zdravje, da bi vžival to mišnico? In kdo bi tako zatajil zapoved ljubezni do bližnjega, da bi svojemu bližnjemu nudil mišnico za uživanje? In vendar, koliko je dandanes staršev, ki so naročeni na takšno mišnico! Še hujše pa je to, da to mišnico ne zauživajo sami, marveč jo tudi dajejo svojcem, celo nerazsodnim otrokom Preden se mladenič ali dekli-,ca zave svojih življenjskih dolžnosti, sta že polna te duševne mišnice. Ali je potem čudno, da je danes toliko pokvarjene mladine po svetu? Tudi na deželi je take mladine žali-bog veliko. Njeno število se ne zmanjšuje, marveč raste. Kriva je temu vzgoja, ki se ne vrši po krščanskih načelih. Kriva je slaba družba. V veliki, morda v največji meri je tega kriv slab časnik. In ni najnevarnejši tisti časnik, ki duhovno mišnico odprto prodaja. Še bolj nevaren je tisti, ki jo prodaje skrbno zavito v svilnati papir. Sv. pismo nas Hči, da so najbolj nevarni tisti krivi preroki, ki prihajajo v ovčjih oblekah, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Izogibajmo se torej vseh nekrščans-kih časnikov! Varujmo se z vso previdnostjo in skrbnostjo zlasti še tistih listov, ki se kaj radi trkajo na »krščan- ska« prsa, vsakega resničnega kristjana in katoličana pa obrekujejo in psujejo kot »klerikalca«. To so takšni časopisi, ki svojo nekrščansko mišnico prodajajo kot zdravo hrano. Mišnica pa ostane vedno mišnica, naj jo izdeluje in prodaje ta ali druga firma. Zavrnimo mišnico, naj se nam tudi ponuja pod domoljubno pretvezo. Naša dolžnost pa je ne samo se ustavljati slabemu, marveč tudi delovati za dobro. Dobremu, krščanskemu časopisju naj velja vsa naša briga in podpora. Delati za dobro časopisje, podpirati ga, braniti ga, širiti ga: to je dobro delo po krščanskih pojmih. In dobra dela moramo opravljati, drugače nismo pravi kristjani. K takšnim delom nas pozivajo duhovniki in tudi sam rimski papež. Kolikokrat smo že čitali v »Slov. Španske volitve. Španska vlada je še le zadnji dan novembra objavila uradne podatke o izidu državnozbors-kih volitev dne 19. novembra. Rezultat teh volitev, ki so se vršile v resnici — to se mora priznati — v popolni svobodi, je naslednji: Izvoljenih je 361 narodnih poslancev. Od teh je 172 desničarjev, 129 pripadnikov centra — osre-dja med desnico in levico — in GO levičarjev. V nedeljo, 3. decembra, so bi- Kristusov križ in. kljukasti križ. Križ s kljukami je znamenje nemških nar. socialistov, povzeto iz starega poganskega bajeslovja. To znamenje se vedno bolj in bolj postavlja proti Kristusovemu križu ter vodi boj zoper krščan stvo. Katoliška cerkev se temu stremljenju, ki hoče pod krinko nemštva izriniti krščanstvo iz nemškega ljudstva, krepko in dosedaj uspešno upira. Ne tako pa protestantizem. Kljukasti križ je zavladal nad dušami številnega dela nemških protestantov, zlasti nemške mladine. Ustvaril je med protestanti posebno organizacijo pod imenom »Nemški kristjani«. Pri volitvah v protestantske cerkvene uprave je ta orga- gospodarju«, kako sv. Oče priporoča kristjanom delo in skrb za krščansko časopisje. Za slovenskega kmeta, delavca ter obrtnika v naših krajih ni boljšega lista, kot je »Slovenski gospodar«. Pregovor pravi: »Dobro blago se samo hvali.« Mi pa vendar moramo »Slovenskega gospodarja« javno pohvaliti, ker je izvrsten list, ki naše ljudstvo najboljše poučuje, bodri, razvedruje, tolaži ter brani. »Slovenski gospodar« našega ljudstva še ni nikdar izdal ter ga tudi nikoli ne bo. Nikdar ni zašel na stran-pota, ker vedno čuti dih domače grude ter sledi nad njo plavajočemu duhu božjemu. »Slovenski gospodar« je naš in mi smo njegovi. Nobeden naročnik ne sme ob novem letu odpasti. Če je še tako trdo za denar, kakor menda nikdar poprej, naročnino bodemo zmogli, ker moramo zmoči. Naročimo si list sami. Agitirajmo pri drugih. »Slovenski gospodar« za nas, mi pa vsi za njega! le ožje volitve, ki je bilo na njih izvoljenih še nekaj nad 90 poslancev. Izid volitev je za katoličane ne samo ugoden, marveč zelo razveseljiv. Ne samo desnica stoji odločno na katoliškem stališču, marveč tudi stranke centra z izjemo Lerrouxovih radikalov (52 poslancev) so izrazito katoliške. Prejšnji ministrski predsednik Azana je s svojo proticerkveno politiko dobil tako po grbi, da ga bo dolgo bolelo. Vprav ogromen poraz so doživeli socialisti, ki so prej bili najmočnejša stranka, sedaj pa so komaj rešili okoli 30 mandatov. — Španija je pri volitvah dokazala, da je katoliška dežela. nizacija, ki jo podpira hitlerjevstvo z vso močjo državnega aparata, dosegla veliko zmago. In sedaj hočejo ti »nemški kristjani« reformirati nemški protestantizem. Vidik, ki se iz njega naj ta preosnova izvrši, je čisto arijsko nemštvo. Kar ni v skladu s to nemško idejo, ki je pojmovana popolnoma v smislu starega nemškega poganstva, mora izginiti iz »nemškega krščanstva«. Odpravili so že iz protestantovske-ga bogoslužja besedi »Amen« in »Ale-luja«, češ- da sta hebrejski (judovski). Zahtevajo popolno odpravo sv.-'pisma stare zaveze iz pouka mladine. Ni jim po godu niti sv. Pavel, ker priporoča v svojih pismih ponižnost in skromnost, nemški kreposti pa sta smelost in junaštvo. Tudi Kristus - Odrešenik in njegova odrešilna smrt ni deležna njihovega odobravanja, ker smrt na križu po pojmovanju teh nemških poganskih .¡p. PODALJŠATI MLADOST se mora le s pravilno nego svojega telesa. Ako Vam je do tega, da se tudi v poznih letih počutite zdravi, dela-zmožni in samozavestni, ako Vam je do tega, da ohranite neskaljeno veselje do življenja tudi v starosti, uživajte redno, toda brezpogojno sedaj na jesen, dnevno po 1 skodelico Planinka čaja pred zajtrkom. Planinka čaj čisti kri, sestavine njegovih zdravilnih planinskih zelišč proniknejo v vse teles- no staničevje, odstranijo nakopičene in zdravju škodljive usedline, urejujejo prebavo in tako Planinka čaj pomlajuje ves notranj,; sistem. Zahtevajte v apotekah samo pravi PLA NINKA ČAJ BAHOVEC v plombiranih zavitkih po 20 Din in z napisom proizvajalca Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana. Reg. br. 12590-20/VII. 1932. kristjanov ni junaška. Kljukasti križ je torej začel borbo proti Kristusovemu križu ter vodi nemški protestantizem v popolno poganstvo. Kljukasti križ nemškega narodnega socializma se noče več kloniti pred Kristusom — Zveličar-jem sveta, marveč se klanja pred Volanom, vrhovnim bajeslovnim poganskim nemškim bogom. Vzpostaviti Votana pomenja nemško ljudstvo zopet popo-ganiti, torej vreči ga nazaj v duševni I>oložaj, v katerem je bilo pred poldrugim tisočletjem. Slovani nismo tako nekulturni, da bi hoteli vzpostaviti nekdanje poganstvo s Perunom na čelu. Nemška »kultura«, ki se tako rada ponaša pred celim svetom, pa je po hit-lerjevstvu tako globoko ponižana, da smatra v 20. stoletju poganstvo kot sebi vredno in dostojno stopnjo. Pastirsko pismo bavarskih škofov. Povodom ljudskega glasovanja in drž. volitev v Nemčiji 12. novembra so bavarski škofje izdali na vernike pastirski list, v katerem izjavljajo: »Pri glasovanju 12. novembra ne gre za to, ali odobravamo vse dogodke in naredbe zadnjih mesecev, ki nas napolnjujejo z žalostjo in skrbjo. Ne za to, ali odobravamo vse ukrepe proti katoliškim društvom na Bavarskem in vse skrunitve nedelje. Mi škofje izražamo zaupanje, da se bo državni konkordat (pogodba nemške države z rimskim papežem) izvrševal tudi glede na varstvo religije in javne morale (poštenosti), glede na praznovanje nedelje, glede na versko šolo ter glede na svobodo in samobitnost katoliških društev; mi zaupamo, da se ne bodo več delale težave katoliški vesti ter da se bo priznala enakopravnost katoličanov pred zakonom in v državnem življenju. V tem zaupanju«, tako izjavljajo škofje, »se bodo katoličani udeležili ljudskega glasovanja ter glasovali za mir med narodi. Kar se pa tiče državnozborskih volitev, gre za strankarsko-politično vprašanje, ki ga z ozirom na člen 32 državnega konkor-data prepuščamo svobodni odločitvi in vesti volilnih upravičencev.« Ta odločni pastirski list bi se moral 12. novembra zjutraj prečitati s prižnic. V soboto zvečer pa je vlada po radiu razglasila ukaz, da se ta pastirski list ne sme prečitati. S tem je tlada prekršila člen 4. konkordata, ki določa svobodo škofovskih pastirskih listov. Tako se držijo hitlerjevci določb državnega konkordata. V Mehiki zopet preganjanje. Kakor smo nakratko poročali v zadnji številki našega lista, je mehiška vlada izdala zopet celo vrsto odredb zoper katoliške duhovnike in ugledne osebe laiškega stanu. V glavnem mestu, v Mehiki, je îada dala zopet zapreti 16 cerkva, 3 samostane in 6 katoliških šol. Ko so izšle te odredbe framasonsko-boljševiške diktature, je naslednjo nedeljo imel mehiški nadškof monsignor Diaz kar zaporedoma 3 slovesne pontifikalne (škofovske) maše. Ljudske množice so kar vrele v prestolno cerkev, ki spada med največje cerkve na svetu. Ozračje je polno razburjenja. Izzivanja mehiške diktature stavijo potrpežljivost katoliških državljanov na pretežko preizkušnjo. Svet se je začel bolj zanimati za trpeče mehiške katoličane, poprejšnja brezbrižnost napram trpljenju katoličanov v Mehiki je prenehala. Dolžnost nas katoličanov je, da se za svoje trpeče brate v Mehiki ne samo zanimamo, marveč da tudi za nje molimo. UtUm O 128 \mimm m slraia Petdeset let je minulo, odkar je prišel v Nemčijo pisalni stroj v praktično porabni obliki. Zatonilo je 100 let, odkar je bil iznajden. Njegov iznajditelj je oni nesrečni mož, ki je bil od tovarišev zasmehovan in pri oblastih zabeležen kot rogovilež. Za iznajditelja pisalnega stroja velja Kari Drais, plemeniti Sauerbrunn, po poklicu gozdar. Drais je dosegel leta 1817 na svojem letečem kolesu (dvokolo, katerega je poganjal kolesar tako, da ga je jezdil in obenem tekel z nogami) nekaj prav posebnega. Ker se je pa branil, da bi dal kolesarski iznajdbi mehanični pogon, je kmalu zginilo zanimanje za tek s pomočjo dvokolesa. Draisu se je začelo vse smejati, ker so ga vedno videli na smešnem letečem kolesu, v zelenem „Naš dom" decemberska številka, bo priložen božični številki »Slovenskega gospodarja«. Prinesel bo bogat in pester program za leto 1934. Fantje in dekleta naj še v zadnjem časn pospešijo agifacij-sko delo. Ponesrečen in posrečen vlom. Pri Sv. Antonu v Slov. goricah so se lotili v noči vlomilci trgovine g. Markoviča. Ropot zlomljenega zapaha na izložbenem oknu je prebudil trgovca, ki je oddal na vlomilce strel. Lopovi so sicer odgovorili s strelom, a so le odšli praznih rok. Markovičevo trgovino so skušali neznanci že prej enkrat izro-pati. Po neuspelem vlomu pri Marko-viču je poskusila ista družba vlomil- službenem fraku z zlatimi gumbi, v črnih hlačah do kolen, z rjavim cilindrom na glavi, kako je drvel po ulicah nemških mest Mannheim in Karlsruhe. Kakor se je zagrizel Drais v zamisel letečega kolesa, ravno tako se je oprijel po letih ideje pisalnega stroja. Iz 1. 1833 je ohranjena sodba mannheimske-ga višjega sodišča o brzopisnem stroju. Ocena se glasi: »Stroj je zgrajen na globoko zamišljeni in trpežni konstrukciji. Brezdvomno utiskava mehanizem dotaknjene tipke natančno ter popolnoma na papir, ki je navit na kolobar.« Ministrstvo pa je nazvalo stroj »mehanično norijo«. Eden od Draisovih modelov je imel 25 črk; drugi 16 znamenj, ker bi naj služil brzopisu, slično današnji stenografiji. Mehanizem je bil položen v leseno omarico, kvadratična udolbina pokrova je bila opremljena s tipkami. Ura na pero je gnala in vlekla papir preko valjarjev pod tipkami. s Po Draisovi beležki je lahko napisal ; s tem strojem na minuto 1000 znamenj in stroj je stal po današnji denarni vrednosti 170 mark. Drais je bil prepričan, da bo prejel prav bogato nagrado za iznajdbo od onega, kateremu jo bo ponudil v nakup. Popis svojega stroja je poslal v nemščini izhajajočemu časopisu v London, iz tega lista je romal članek v razne angleške in amerikanske časnike. Drais je prosil nemško vlado v Ba-denu, naj mu dovoli, da bo poučeval strojepis po šolah. Prošnja je bila za^ vrnjena. Angleški fabrikanti so pustili konstrukcijo patentirati in so se pripravljali, da bi jo izpopolnili. Medtem je zgubil Drais radi pouličnega pretepa plemstvo. Vedno je bolj propadal. Napitni bratje so ga zasmehovali ob stalni mizi, mu trosili poper v nos in so mu plačevali pivo, če je zajahal v pijanem stanju svoje leteče kolo. Ali je bil Drais duhovit ali norec? —' Najbrž oboje. Umrl je kot popolen revež leta 1851, ne da bi bil postal deležen nepregledno bogatih sadov svoje res duhovito zamišljene iznajdbe. sko srečo pri načelniku posojilnice g. Jakobu Rojsu. Posrečil se jim je vlom v novo urejeno hišo, iz katere so odnesli posteljnino, nekaj porcelanaste posode in v kleti so popili nekaj vina. Štiri krave so zaplenili obmejni stražniki. Tihotapci z živino so imeli zadnje dni smolo pri Apačah, ki so oddaljene od avstrijske meje komaj 10 minut. Švercarji so nameravali spraviti preko Mure v Avstrijo, kjer je živina mnogo dražja nego pri nas, štiri krave. Kljub zelo temni noči so zasačili drzneže obmejni stražniki ter orožniki. Tihotapci so pustili pri pogledu na obmejno stražo živino in se rešili s pobegom. Zaplenjene krave so bile prodane v Gornji Radgoni od obmejne straže na dražbi. Požar v Murski Soboti. V Murski Soboti je izbruhnil v noči požar v veliki trgovini s klobuki, ki je last g. Jurija Sukiča. Poslopje je pogorelo do golih sten, blago so po večini rešili. Šofer povozil voznika. Avtomobil iz Belovara je vozil ikurnike iz Maribora proti Ptuju. V yasi Skorba je srečal tovorni avto posestnika Martina Ko-kola, ki je peljal proti Ptuju gnoj ter šel poleg živine. Pri smuku mimo voznika je zadel avtomobil ob Kokola, ga podrl na tla in brezvestni šofer je pustil težko poškodovanega v nezavesti na cesti. Preiskava je dognala številko avtomobila. Uboj pred sodniki. Dne 19. avgusta proti večeru se je zgodil v Orehovem vrhu pri Radgoni krvav dogodek, ko-jega smrtna žrtev je postal studenčni delavec Ivan Vogrin. Vogrin in 661etni viničar Leopold Jaušovec sta se spo-rekla in spoprijela. Jaušovec je zagrabil gnojne vile in je z njimi zabodel na smrt svojega nasprotnika. Mariborsko sodišče je obsodilo dne 30. novembra Jaušoveca na triletno robijo. Velik požar na sredini Celja. Dne 3. decembra, krog pol pete ure popoldne, je izbruhnil iznenada požar v gospodar sikih poslopjih opatije. Celjani so bili ob času ognja zbrani v farni cerkvi, ikjer so se vršile zaključne pobožnosti izpostavljenja presv. Rešnjega Telesa. Trem gasilnim društvom je uspelo, da so preprečila največjo nesrečo. Pogorela so vsa gospodarska poslopja, krma, drva ter premog. Škoda znaša 100 tisoč Din in je le delno krita z zavarovalnino. O vzroku požara še ni prav nič znanega. Gasilci so bili zaposleni na mestu požara do 9. ure zvečer. Vlomilci obiskali občinsko pisarno. Še neodkriti vlomilci so obiskali v no- Ali Si l€ ÄlOfil „Slov. Gospodar" stane: celoletno 32 Din, polletno 16 Din, četrtletno f Din. Prav oprano - ostane dolgo kakor novo Rajši kakor da perilo krtačite in mencate, ga kuhajte 15 minut. Na milijone kisikovih mehurčkov, ki se jih razvije v raztopin» Schichtovega Radiona, požene milno peno skozi tkanino, ne da bi p kaj škodovalo. Tako operete perilo hitro, lepo in prizanesljivo ce redno uporabljate Schichtov Radion. O o o či od 25. na 26. nov. občinsko pisarno na Veliki Pirešici. Odne*sli so 531 Din gotovine ter kolo. Iz miznice tajnika so pobrali znamke ter koleke in vse prebrskali ter premetali, stikajoč za denarjem. vlomilec odnesel drobiž. S sekiro je bilo vlomljeno v pisarno avtobusnega podjetja v Kamniku. Vlomilec je odnesel drobiža za 1300 Din in vzel seboj tudi sekiro, katero so našli pozneje v neki drvarnici. Žuželke kot industrijski delavci. V Hoboken pri Nju-•jorku izdelujejo posebno fine ter natančne aparate za merjenje. Poprej so uporabljali pri teh napravah človeške lase, za tem kolikor mogoče tanke niti iz platina in danes prede te niti 200 pajkov. Industrijsko zaposleni pajki so izredno požrešni. Za zajutrek požrejo -ikrat, za opoldne 9krat in za večerjo 13-krat toliko, kolikor .tehtajo. Kakor znano, si dela osa svoje gnezdo na ta način, da zgrize dele lesa in jih spremeni z lastno slino v nekak papir. Ta postopek os Ije opazoval v svojem goslopju nemški tka- Pavel Keller: ubert Roman iz gozdov. 18. nadaljevanje. €€ Poslovenil dr. Ivan Dornik. Ko smo šli domov, smo prišli mimo hiše, kjer je stanovala Šipčeva Lizika. Zagledali smo deklico, kako je stala na vrtu in sc ozirala okrog. Slikar je rekel: »Oh, tamle pa je gospodična Šipčeva. Le skočil bom hitro čez travnik do nje, da ji povem, kdaj naj zopet pride k slikanju.« Ilitel je čez travnik, ki je bil osvetljen z mesečino; ko pa ga je dekle videla prihajati, je stekla proti hiši in zaloputnila vrata za seboj. »Zamerila je, ker ni smela biti z nami,« je rekel slikar, ko se je vrnil. »Saj bi tudi nič ne motila družbe; nekaj izobrazbe le ima.« Nobeden mu ni odgovoril. Tedaj se je slikar pridružil nadučitelju in je šel z njim pred nami. Za njima sta šla Boltežar in gospa nadučiteljeva; zadnja sva šla Erika in jaz. Dolgo časa sva molče hodila drug poleg drugega; nato je Erika pogledala nazaj proti hiši, v kateri je stanovala Šipčeva Lizika, in je navedla verze znanega pesnika, ki govore o zlomanem srcu, kateremu je bila ugrabljena ljubezen. »Ali merite s temi verzi na Šipčevo Liziko?« »Da.« ^ »Lizika vendar ljubi slikarja. Zakaj, če vas smem vprašati, ste ravno vi ubranili, da Lizika ni smela k naši slavnosti in tako priti s slikarjem v družbo?« Pogledala mi je v oči. »Lizika ne ljubi slikarja; on je zanjo le smetišče, na katero je vrgla svoje srce, potem ko jo bilo izdano.« »Oh — tako mislite?« »Mislim, da je ta Lizika, ki je ponosno, čisto dekle, blazno ljubilo žagarjvega sina in ko je tako grdo ravnal z njo, ko jo je pustil na cedilu, ko je — to je zame jasno — v svoji Modni strasti Bianko ubil, okradel rodno hišo in jo zažgal in zbežal na tuje, hoče to dekle, s katerim so ravnali Utopljenega so našli v strugi Kural-tovega valjčnega mlina v Domžalah 30-letnega slepega Janka Kovača. Nova zalega nabožnih predmetov je dospela, posebno križev, «kipov, slik in podobic itd. Naročujte pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru! Velike lesene jaslice za cerkev zelo agodno na prodaj v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ima pri vas že vsaka hiša Sv. pismo? Ceneje kot po 6 Din, polplatno vezan 8 Din in celoplatno vezan 15 Din pa res ni mogoče zahtevati! Organizirajte naročilo! Priporoča se Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Denarnice za drobiž kupite najbolje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Sstina drevesa v veliki izbiri in po najugodnejših cenah se dobijo pri banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli, po-šta Slatina Radenci. .Zahtevajte ponudbo! 1105 Predivo in konopljo Vam izdelam v vrvar-sko blsgo. Šinkovec Anton, Celje, Dečkov trg. Dr. Josip Benčan, pnimarij ginekcloško-po-rodniškega oddelka, se je preselil v Cankarjevo ulico 1. 1207 Vzajemna pomoč, reg. pom. blag., Ljubljana, poživlja vse svoje člane, ki reflektirajo v na-daljno zavarovanje, da predlože do 15. decembra t. 1. vse stare članske izkaznice v zameno, ter da plačajo mesečni prispevek za mesec oktober 1933. 1204 Več kot 100 let že hodi vsako leto med ljudstvo Blasnikova »Velika Pratika«, ki je med narodom najbolj znani in priljubljeni ljudski koledar. Zato jo kupi sleherno leto vsaka družina. Celo stoletje že je ta pratika zvest in veren spremljevalec Slovencev, v dobrih in zlih £a=vh. Dobi se v vseh trgovinah. Ne držite denar doma, temveč nakupite blago in v slučaju, da istega takoj ne potrebujete, sprejmem denar tudi na račun za poznejši nakup, proti visokimi obrestmi. Ster-mecki — Celje. Pri bolečinah, povzročenih vsled prehlaje-nja, posebno pri bolečinah v hrbtu in pri trganju, je blagodejno drgnjenje s starim domačim sredstvom in kozmetikom, Fellerjevim Elsafluidom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specijalne steklenice 58 Din brez nadjnjih stroškov pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 341, Savska banovina. Pusifa in Japonske. V Šangaju na Kitajskem izhaja revija »Golos Rossii«, katero izdaja general Diterihs. V številki iz meseca marca t. 1. sta dva znamenita članka. Prvi opisuje pod naslovom »Japonija« zgodovino, ljudstvo, finance, armado ter ladijevje Japonske. Drugi članek »O odnošajih Rusije in Japonske« opisuje politične in gospodarske razmere na Japonskem, prinaša več izjav sovjetskih in japonskih državnikov ter članke iz sovjetskih listov. Toda vse to za nas ni pomenljivo. Zanimivo pa je, kako slikajo vojaški poveljniki vojakom dalj-no-vzhodne rdeče armade japonski im-perijalizem (vladoželjnost). Pred vojaki je na steni velika karta cele vzhodne Azije, Aljaske in Avstralije. Pod karto je napis: Ta karta na- zorno pokazuje neomejen apetit japonskih imperijalistov, ki sanjajo o »veli-; ki« in o »največji Japoniji«. Kažoč na to karto govori poveljnik vojakom tako le: »Japonska država je na otokih, kateri so razpoloženi drug poleg drugega na vzhodu našega Primorja. Do slabo-znanih mandžurskih dogodkov je Rusija mejila na Japonsko samo na dveh točkah, in sicer na korejski meji, južno od Posjetsikega zaliva, in na otoku Sa-| halin, ki je po rusko-japonski vojni pa sredi razmejen. j Vendar pa japonski imperijalisti že davno sanjajo, da bi spremenili japonsko državo iz sedanje v »veliko Japo-nijo«, ali kakor sami govore, v »Daj Ni-hon Tejkoku«, katera bi obsegala Mandžurijo, naš Daljni vzhod s Kamčatko1 Novi francoski ministrski predsednik C. Chautemps v pogovoru s časnikarji. Bolgarski kralj Boris otvarja, stoječ na lokomotivi, novo železniško progo, ki bo tvorila najkrajšo zvezo srednje Evrope s Sredozemskim morjem. tako grdo, svoje zaničevano srce prvemu, ki ji pride naproti, vreči pred noge. In tisti prvi je k nesreči slikar Čresnik, ki je dovolj lahkomiseln, da sprejme to žrtev.« r> O, kako dobro mi je bilo v srcu! Vse strupene muke iz ljubosumja so se razblinile v nič. »Erika,« sem rekel ganjen; »najbrž hočete ropet biti za angela varuha?« Rada bi bila Lizikina prijateljica, taka, da bi čula nad njo. Tako, kakor nas je učil naš stari učitelj, o katerem sem vam že pripovedovala nekoč: učiteljica mora biti mladim deklicam v občini zvesta sestra. Toda, gospod Hubert, bojim ee, da sem zopet na napačni poti. Vse napak storim; premlada sem še; najbrž sploh nisem sposobna, da bi bila učiteljica.« »Kako le morete govoriti tako nespametno, gospodična Erika?« »Saj vendar vidite, kako stvari tek6,« je rekla otožno. »Trudim se, da bi ločila ta dva, ker preti deklici poguba; zato pritegujem tega lahko-miselneža nase — lahko to ni, to morete že verjeti, čeprav je pravi veseljak — govorim z njim o njegovi umetnosti in o tem, kaj vse lahko doseže; vedno upam, da mu postane pri nas preveč dolgčas in da odpotuje — in kaj sem dosegla? Čresnik ima rad to mojo prijaznost; mislim, da neumnežu prija to moje dobrikanje, in vendar hodi za Liziko — Lizika pa — saj to ste videli — je ljubosumna name.« »Da, gospodična Erika, marsikaj bo že tako. Če je Lizika ljubosumna zaradi slikarja, je izgubljena. Nad ljubosumno žensko ima moški vso moč. — Le mirni ženi nasproti je mož brez moči.« »Ali tudi vi mislite — da delam n&pak?« »Bojim se, Erika, da tokrat delate napak. Plesti usodo drugim ljudem, je strahovito resen opravek. Tudi najboljša volja stori lahko ravno nasprotno, kar je človek hotel. Kdo pa pozna vlakenca dveh duš tako natančno, da ju stke v srečno tkivo, tako da se prilega preprogi usode, s katero je Gospod Bog za vselej ovil to staro zemljo?« Obstala je in me pogledala. »Gospod Hubert, vi ste plemenit človek, jaz lec Keller in se mu je rodila leta 1806 misel:j izdelovati papir iz —i lesa. Francoski učenjak postavil pred kletko tičkov posodo s tičjo prehrano. Lepega dne* je zapazil, kako mu odnaša zrnje i z skodelice cela veriga mravelj.' Postavil je posodico na podstavek, katerega jei namazal s ptičjim kle-? jem ali limom. Mravlje so pokazale tolika iznajdljivosti, da so =i premostile prav kmalu' iviro. Na klej so noslile tako dolgo zemljo, daJ je bila ustvarjena potil in roparski pohod j» pričel znova. V Avstraliji tvorf kaktus rastlina posebno nadlogo. Kaktus je spremenil z bujnostjq tik do Jakutske republike z vso našo morsko obaljo.« Karta kaže natanko s črto zaznamovano vse to ozemlje, katero naj bi obsegala »velika Japonija«. Po tem načrtu bi bila Rusija popolnoma odrezana od Tihega morja. Celi Daljni vzhod s Primorjem, z vsem morskim obrežjem in Kamčatko bi padel v japonsko žrelo. Toda ruski vojaški poveljnik govori dalje: »Na Japonskem so tudi take vroče glave, katere predlagajo, da se ustvari »največja Japonija«. Ta naj bi obsegala Mandžurijo in velik del Kitajske, Avstralijo, Tihomorske otoke, del Aljaske, našo Jakutsko republiko in velik del vzhodne Sibirije, vključivši Irlcutsk Osvojitev Mandžurije je šele prvi korak, za katerim se skriva resna opasnost, da v prvi vrsti napade Rusijo.« Karta ima zopet z debelo črto zaznamovane vse te kraje »največje Japoni-je«. Pa ne samo to, na notranji strani črte — torej v načrtu »največje Japo-nije« — so tudi Filipinski otoki, Nova Gvineja, Holanski sundski otoki Sumatra, Java itd. s polotokom Malaka. Torej tudi Singapur je v načrtu. Imperializem Japonske je torej res nenasitljiv. Ukrcanje francoskih kaznjencev na Hudičev otok Amerike. zapadni obali Južne V svojo malho želijo pobasati celo vzhodno Azijo z vsemi otoki, Avstralijo in del Amerike. V taki kočiji se pelje vsikdar angleški kralj k otvoritvi parlamenta. Sovjeti so bili dolgo časa zaverovani le v marksizem, vse drugo so zanemarjali. Stalin se je svoj čas izjavil, da pljune na Sibirijo. To so gotovo slišali. Japonci, zato so s tako predrznostjo zasedli Mandžurijo in zdaj resno grozijo moskovskim marksistom. Toda ti so se streznili. K marksizmu so prilili nekaj nacijonalizma. Položaj se je spremenil. In v Moskvi je prevladal vpliv tistih, ki so za odločen nastop proti japonskemu imperializemu. Začele so se vojne priprave. Sibirska železnica je prišla pod vojaško upravo,, moštvo so začeli prevažati na Daljni vzhod, ravno tako tudi materijal vseh vrst. Armada na Daljnem vzhodu je razdeljena v zapadni in vzhodni del. Zapadni del ima svoje središče v Čiti, kjer se nahaja štab poveljnika Uboreviča, ki se je že leta 1921—1922 boril proti Japoncem in belogardistom. Vzhodni del rdeče armade ima svoj in naglostjo rasti: polja, vrtove in pašnike y prave puščave. Po dolgih poskusih se je Posrečilo, da so vzgojili posebno vrsto argentinskih molov, ko-jih ličinke so največji sovražnik kaktusa. Le samo ličinke tega mola so očistile že tisoče in tisoče kvadratnih kilometrov nekdaj najboljše zemlje od nadloge kaktusa, { Sedmorčki. V angleški Gujani v Južni Ameriki je porodila neka ženska v Ge-crgeto\vnu sedmorčke. Mati in otročički so vsi zdravi. Iz zgodovine rokavice. Mar li ima tudi rokavica svojo zgodovi- pa sem le neznatna, mlada učiteljica. Ali mi boste odbili, če vas prosim, da mi bodite svetovalec in prijatelj?« — Kako topla majska noč! Najraje bi jo bil potegnil na moje srce in jo prosil: »Bodi moja! Bodi moja nevesta! Bodi moja žena!« Toda premagal sem se in le rekel: »Seveda, ljuba Erika, vedno in za vselej vam hočem biti dober prijatelj.« Dvanajsto poglavje. Timcva usoda. — Naš vaški pismonoša. — Ljubezenska tragedija obeh dvojčk. Pri šoli smo se poslovili. Šel sem z Bolte-žarjem nekoliko poti sam. Rekel sem: »Gospod Boltežar, danes ste nekaj namignili, da imate nov sum radi Biankinega umora.« »Nikakršen nov sum ni. Že dolgo imam ta sum, ki se vedno bolj zgoščuje.« »Ali mi ne marate povedati?« »Ne.« Šla sva dalje, govorila o tem in onem in se ločila tam, kjer se dvigne cesta proti moji hiši gori. Ko sem bil storil komaj sto korakov, je zakričal Boltežar za menoj: »Gospod Hubert!« Vrnil sem se k njemu. »Ali mi obljubite, da o tem, kar vam sedajle povem, nikomur ne boste nič pravili, da meni pri nameri, da dobim v roke Biankinega morilca, ne boste ravnali nasproti?« »Seveda, to vam že obljubim. To se samo ob sebi razume.« »Lepo. Potem vam kratko in malo povem, kdo je Biankin morilec — vaš Tim!« »Tim? — Moj sluga Tim?« »Da. Le ne smejajte se! Ne mislite, da si izmišljam take reči samo iz ljubosumnosti radi dvojčk pri »Grozdu«, ki mi jih obe skupaj lahko ukradejo — ne, iz svoje zapisnice vam lahko do; kažem, da sem si že pet dni po umoru zapisal ime Tim z velikim vprašajem. No, glejte, nisem detektiv, kakor pripovedujejo o njih v pregroz-nih povestih, uradni predstojnik sem, policijski glavni stan v Habarovsku, kjer je štab komandanta Bliicherja. Primorje se silno utrjuje, zlasti Vladivostok z otokom, ležečim pred njim. Dostop na ta otok je prepovedan, ker so tu postavljeni topovi težkega kalibra, pripeljani iz Evrope. Komandant Bliicher pogosto prihaja v Vladivostok, da vodi in nad-»oruje dela v trdnjavi in pristanišču. V pristanišču je mnogo podmorskih Čolnov, pripeljanih iz evropejske Rusije. Posebno dobro pa je organizirano rusko letalstvo v Primorju. Tega se Japonci najbolj bojijo, ker vedo, da imajo na razpolago zelo dobra letala. Postojanke za letala so v Vladivostoku, v (Dopis iz mladinskih vrst iz Dalmacije.) Na čem vse sloni? Ali ne baš na mladini? Radi tega se neprestano bore dve stranki: Bog in brezbožni svet. — Mladina je tisto drevo, ki raste; na katero stran ga v nežni mladosti nagneš, v tisti smeri bo tudi rastlo. Koliko odgovornosti imajo torej vzgojitelji mladine! Težko je vzravnati že večje drevo; še težje je privesti mladino s slabe na pravo pot. Mi smo še mladi; sejmo torej na njivi mladosti, da bomo imeli na starost kaj žeti nam in drugim v dobro. Proti vsemu, kar se protivi našim idealom in našim nazorom, se moramo vztrajno boriti; kajti samo tisti, ki se vztrajno bori, dobi zmago, z zmago pa krono. Kadar te bijejo neusmiljeni udarci življenja, ne vdaj se jim nemočno, marveč dvigni svoje čelo ter ob težavah in bojih si izbrusi svoj značaj. Ako se bomo ravnali po teh načelih, ne bo treba nikdar reči: moja preteklost je brez radosti, a bodočnost brez nade. A kaj je k Habarovsku, v Blagoveščensku in na Sahalinu. Japonci se seveda tudi pripravljajo na vojsko. So navdušeni in požrtvovalni. A zgago jim delajo njihovi komunisti, katerih so v zadnjem času zaprli okrog 12.000. V Tokiu so vtaknili v ječo 400 dijakov^komunistov. To so pomočniki ruskih sovjetov. Radi tega položaj Japoncev ni rožnat, gospodarska kriza je strašna. Japonci se bodo gotovo trikrat premislili, predno bodo začeli vojsko, posebno še za to, ker sta se v zadnjem času združila njihova glavna nasprotnika Rusija in Zedinjene države Severne Amerike. A. Kokelj. temu predvsem potrebno? Da izpolnjujemo svoje verske in stanovske dolžnosti. Ako bomo to izpolnjevali, nam ne bo mogel nihče očitati, da smo samo le predmet, s katerim se poigrava življenje. Pogan Plutarh je nekoč nekega človeka vprašal: »Pred kom bežiš?« — On mu odgovori: »Pred človekom, ki me hoče v hudo zapeljati.« Plutarh reče: »Sramuj se, da on ne beži pred teboj.« — Koliko jih je med nami, katerim bi lahko Plutarh stavil isto vprašanje in dal isti odgovor. Vidiš-li rožo? Njene korenine ležijo in rastejo v blatu, ali ona sama ni blatna; njena baržunasta rdeča latica je čista kakor rosa. V blatu leži, toda sama ni blatna; raste v prahu, ali sama ni prašna. Hodi tudi ti po zemlji, ali tvoja duša naj ne vdihava duha tega sveta; naj se vzdiguje višje, naj topli žarki tvojih nravnih idealov gojijo ro- Božič se bliža. Oskrbita si cenena, a lepa «Šarila. V Chrilovih knjigarnah v Maritaru debite po zelo znižanih cenah štiri kraE»e povseti od Fr. Kclensa. — Kdor kupi vse štiri knjige naenkrat, jih dobi za 32 Din. — Pohitite, da ne bode prepozno! žo, da se ti razcvete v lep krščanski značaj. Vedimo, da človek raste iz bolečin, raste in zori v skrbeh in v nadlogah. Vse težave, udarce in bridkosti uporabimo pri zgradbi svojega značaja. Ne popustimo nikdar, tudi ne v najmanjši stvari, ker iz malega raste veliko! Iz majhnega zla — veliko zlo. Iz malega dobrega počasi veliko dobro. Iz majhne izobrazbe potom prosvetnega in vzgojnega dela vedno večja in popolnejša izobrazba in prava krščanska omika. — Krščanstvo, pa tudi njegovi nasprotniki se potegujejo za mladino, da bi jo pridobili za se. Bodimo člani naših katoliških društev in mladinskih zvez, združeni v Kristusu.^Saj on sam pravi: Kjer sta dva ali trije zbrani v njegovem imenu, tam je on sredi med njimi. Kamilica pri Maribora. Tukajšnja katoliško zavedna mladina priredi na Marijin praznik dne 8. t. m. v Slomšekovi dvorani pestro aka-mijo. Na sporedu sta dve lepi igri, govor in par deklamacij. Kamničani, na vas je, da za vzori stremečo mladino podpirate pri njenem delu, da ste vedno z njo. To pa bote najboljše pokazali, ako bote prireditev posetili res v o-bilnem številu. Vstopnina je tako znižana, da je vsakdo premore. Torej na svidenje! Zgornja Pclskava. Po večmesečnem odmoru priredi naše izobraževalno društvo »Skala« na Marijin praznik dne 8. decembra popoldan ob trea v Društvenem domu pri Rečniku nad vse lepo igro Vombergarjevo dramo v treh dejanjih »Vrnitev«. Igra je vzeta iz sedanjega časa in odkriva globoke rane, ki jih je napravila svetovna vojna v družinskem življenju poznejše dobe. Je priznano krasno delo mladega. po svojih novih ljudskih igrah obče poznanega pisatelja Jožeta Vombergarja. Prijatelj» lepe igre in poštene zabave, domačini in sosedje, pridite ta dan v lepem številu. Ne bo vam žal! Ljutomer. Novo društvo. Ministrstvo pro-svete je z odlokom Pov. br. 4020t, z dne 30. oktobra odobrilo pravila novega društva »Ljudska čitalnica« v Ljutomeru. Ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo dne 10. decembra, po osmi sv. maSi v dvorani Katoliškega do- človek z dežele, ki ima to prekleto dolžnost, da pazi, da se ne krši zakon. In tedaj sem si rekel: Kdo le more biti? Stari Grčar? — Izključeno! Tako grdo sumniči lahko le meščan, ki vaščanov ne pozna. Stara Grčarica? Tej bi jaz prav rad prisodil, toda deklica ji je bila vendar za vabo, vir zaslužka. Ne bo šla in ubila svojega najboljšega konja v hlevu! Belčarjev Tonče? Ljubosumen je bil, kakor da bi bil blazen, toda s svojo tatvino je dekleta privezal nase, hotel je potegniti z njo, je torej ne bo ubijal. Na Golobovega pa se tisti večer ni namerila, kar sem trdno dognal.« Tu sem ga prekinil. »In kaj naj bi — za božjo voljo — napotilo mojega slugo Tima, da Žagarju zažge?« »Čakajte!« je vzkliknil Boltežar. »Saj nikakor ni rečeno, da je tisti človek, ki je ubil Bianko, zažgal tudi pri Žagarju, da, jaz trdim, da oba zločinca drug za drugega niti vedela nista. Slučajno se je zgodilo oboje en in isti večer. V neki notranji zvezi jo seveda lahko vse skupaj. Toda prepričan sem, da sta to dve dejanji, ki sta neodvisni druga od druge.« »Te svoje misli morate povedati sodniji, gospod Boltežar.« »Tega pač ne bom storil! Da mi poreko tam: Kaj pa hoče ta neumni kmet? Sami vendar bolje vemo! Ne — toda sam zase iztikam dalje. Ta reč mi ne da miru. Veste, tudi zaradi starega Grear-ja. Svoj živi dan tega človeka nisem mogel trpeti; odkar pa je v zaporu, ga pogrešam.« »Tima torej mislite — Tima? Gospod Boltežar, to je preveč nenavadna misel.« »Prav nič nenavadna! Da je bil kakor neumen tisti črni iz bajte na barju-za petami, veste. Na večer umora je bil vaš gospod Tim, ki uživa zavidanja vredno svobodo, z doma. Bil je pri »Grozdu«, kjer je najprej dobil strašansko dolg nos. Tedaj sta bili dvojčki že pametni. Ko je bil odbit, pa je — pijan, kakor sem dognal — odvihral iz gostilne, najbrž proti bajti na barju; srečal je Bianko, ki je bila namenjena k »Grozdu«,.najbrž se je v svoji strasti nad deklico spozabil, ona se je branila, morebiti kričala in tedaj no? Ni natančno do-gnano, kje in kako j« iskati začetek rokavice, dejstvo je, da je že prav dolgo od tedaj, ko si je nataknil človek prvič rokavico na roko. Na siffrmenikih egipčanskih faraonov so upodobljene rokavice med darovi, katere so prinesli premagani narodi pred faraonov prestol. Praktično so se posluževali rokavic v dobi, ko še niso poznali pri jedi nožev in vilic. Rokavice so si nataknili, če so vživali vroče jedi in so si na ta način očuvali prste na rokah pred opeče-njem. Leta 1000 so začeli v Nemčiij nositi svilene rokavice mesto težkih usnjatih. Vitezi so se posluževali roka- ma. Vse priprave so v teku. Vse prijatelje ljudske prosvete v domači župniji vabimo, da javijo svoj pristop k novemu prosvetnemu društvu in se udeležijo ustanovnega občnega zbora. Slavnostno predavanje o nalogah katoliškega prosvetnega dela bo imel g. profesor dr. Hohnjec iz Maribora. Naši prijatelji iz sosednih župnij prijazno vabljeni. Ljutomer. Proslavo Brezmadežne smo radi koncerta koroških pevcev preložili letoe na nedeljo dne 10 .decembra. Mesto običajne akademije vprizorimo letos krasno versko igro: »Sultanova hčerka in dobri vrtnar (Kristus)«, od francoskega pisatelja Geona. Veličina imenovanega oderskega dela ne obstoja v dejanju, saj nasto > Za Bozic! Najfinejšo banatsiko moko znamka »Vel. Kikinda«, Hassler Senta, lepo krušno moko po 1.50, 2, 2.50, lepi riž po 4, 4.50, 5, 6, sveže žgana Ikava H kg po 12, 14, 15, lepo izbrane rozine kg po 3.—, 4.—, vein-perle, cibebe, zmlete rožiče, svežo zmlete dišave, poper, cimt, gvirc, svežo ajdovo kašo, kakor vsakovrstno špecerijsko blago vedno po najnižjih cenah Vam priporoča znana trgovina: 1212 Weis Josip prej Hartinger, Marlbor, Aleksandrova 29. Točna in prijazna postrežba! Kdor v „Slov. gospodarju" oglašuje, uspeha gotovo se raduje! olniki/berite! Mnogo ljudi boleha vsled živčnih motenj nad prerano utrujenostjo, nad trganjem in bodljaji v glavi, rokah in nogah, na vratu ali na obrazu, dalj e .nad utripanjem srca, trzanjem in trganjem v sklepih, upehanostjo, nemirom, strašljivostjo, tesnobnostjo, težko sapo, razdražljivostjo, raztre-senostjo, pomanjkanjem teka, motnjo v prebavi, omotico, pomanjkanjem spanja in brezštevilnimi drugimi pojavi nervoznosti. Najhuje pa je pomanjkanje volje za delo ter energije pri živčno-bolnem človeku, ki se čuti popolno nesposobnega za delo, brez odpora se vda usodi, nerazpoložen in oznejevoljen je in v življenju ne more doseči nobenih uspehov. Ako občutite katero izmed navedenih živčnih motenj, če hočete najti odpomoč svoji bolezni, pišite mi tako) in poslal Vam bom brezplačno poučno razpravo o živčnih boleznih ki Vam bo pojasnila, da je predhodni vzrok vsakega resnega obolenja oslabitev telesne odpornosti. Prepričali se bodete, da se življenje v resnici more podaljšati in se bolezni morejo preprečiti. Treba Je samo hotetll Vsak dan mi dohajajo priznanja, mnogo piscev zahval prilaga celo svoje slike. Nekatere teh objavljamo tu spodaj: G. Nikola S. Bremko- Gospa Ana Schmied iz vič, učitelj iz Tuzle v Gmundena Freyg. 5, v Jugoslaviij, piše Zel° G. poštni uradnik Abraham Georg iz Timi-soare v Bumuniji piše: Po mnogih poskusih z raznimi sredstvi, ki mi niso pomagala, sem zasledil Vaše odlično sredstvo, ki mi je izboirno koristilo. Dolgujem Vam veliko hvaležnost. Kje bi danes že bila, ko ko bi se ne bila poslu-žila Vašega zdravljenja. Učinek je bil tako zadovoljiv, da ne potrebujem več nobenega zdravljenja. Napravili ste mi veliko uslugo in zahvaljujem se vam iz srca. Ze po kratki porabi Vaše metode sem opazil nepričakovano dober učinek. Izrekam Vam zasluženo zahvalo in porabil bom vsako priliko, da Vas priporočim. Zadošča dopisnica! Zahtevajte še danes brezplačno poučno knjižico! Zbiralno mesto za pošto: Ernsf Pasternacii, Berlin SO - MichaelMplatz 13, Abt. 90. F».a,v: .- ~ 3 fcj. E E E E E E E E E E E E E E E najboljše in najvarnejše pri Spodnještojershi Ijudsbi posojilnici v Mariboru ij—— Gosposka ulica r. z. z a. z. Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i ©^T Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po njei 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 HHEir-l-X-jrtK Žični vložki kom. po Din 100 — MALA OZNANILA. Zimsko blago za obleke kupite najcenejše pri Srečko Pihlarju, Maribor, Gosposka 5. 1141 Kože vseh vrst divjačine kupujem. P. Semko, krznar, barvanje in strojenje kožuhovine, Maribor, Gosposka ulica 37. * 1136 ■ Spomnimo Vas na to, kar ste gotovo že slišali: »Karo čevlji so najboljši.« Privoščite tudi Vašim nogam enkrat dobro in zdravo obutev. Priporočamo se: 1118 Karo, Maribor, Gosposka 13. Najbolje usnje in podplate izdeluje, prodaja in kupuje vsakovrstne surove kože Fran Erjavec, usnjar, Slov. Bistrica 1176 Kdor bi zamenjal krajnike (švarcle) za koruzo, se naj oglasi pri Erhatič Filip, kmet v Oslušovcih, p. Velika Nedelja 1178 Žični vložki iz izvanredne trde žice kom. po Din 150'— Airik madrace 3 delne Din 250"— Pri naročilu se prosi natančna notranja mera postelje. 364 „W E K A" MARIBOR Aleksandrova cesta 15. lirai mvsic banovine narlbor PoMiliCO: CClfC ¥ Sasfiii no¥i palači no oglis nasproti pošle, prej issžnošia- Gosposke-Slovenshe ulice. «» fersha hranilnico. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. Ljudska posojilnica v Celju = regisirovana zadruga z neomejeno zavezo = u novi lastni palači na oglu Kralja Petra Geste in Vodnikove ulice Sprejema hranilne vloge in jih ■•. obraslnje najbolje ■•. . . Denar je pri njei naložen p o -••. .. polnoma varno. .*. .•. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hlž nad 5000 članov - posestnikov z vsem svojim pre-o- v .•. m oženjem! ••• v leuiiiiriiiiinitiiM^ Lep sadovnjak je stalni vir dohodkov in ponos vsakega kmeta. Ključ do uspešne sadjereje je v dobro izbranih sortah in po kakovosti sadnega drevja. Kdor hoče uspehov, naj blagovoli naro.čiti sadno drevje iz drevesnice Knuplež Alojz v Trčovi št. 16, Sv. Peter pri Mariboru. Cena prima 10 Din. 1189 Dva dijaka se sprejmeta v celo oskrbo, 300 Din. Vezjak, Maribor, Splavarska ulica 6. 1195 Prodam posestvo pri glavni cesti. Vohl, Grajena 2, Vurberg. 1205 Sadne divjake nudi Čeh, Trnovska vas, Sveti Bolfenk v Slov. gor. 1202 Proda se elpo posestvo do 5 oralov z gospod, poslopjem, zraven vinograd za 2 in sadonos-nik, ki daje do 15 polovnjakov mošta, za ceno 18.000 Din. Izve se pri g. Kocijanu na Sladkigori, p. Šmarje pri Jelšah. 1206 Naše cene vam priporočajo obisk naših trgovin. Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov. Stalna zamenjava buč-nic in solnčnic. 924 I iSijTli* in druge kože od divjačine ku puje po najvišji ceni: Slovenska Bistrica. I. Batej 1084 Okras za rakvq tapete in tančice najugodneje v galanterijski trgovini 1185 DRAGO ROSINA, MARIBOR, Vetrinjska 26. olncnl za plašče od 20 Din naprej dobite v TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15. 1138 ie Blasnfkova za navadno leto 1934, ki ima 365 dni. „VELIKA PRATIKA* je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov naj bolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najde! ne, kar Človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar > nebesnimi, solnčnimi. luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — soinčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — — poltne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih driav v Llub-liani in Zagrebu; - ne sejme na Kranjskem, Koroikem, Štajerskem, v Prekmurju, Mediimurjo in v Julijski Benečiji; — pregled o konca breiosti iivine; — tabelo hektarov v oralih. — popla vseb valnib domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; - tabele u računanja obresti; - livljenjepise važnih in odločilnih oaeb • slikami: — oraanila predmetov, ki jih rabi kmetovaleo in tena t hilL Cena 5 Din. .VELIKA PRATIKA. a. dobi v vseh večjih trgovinah in a« lahko naroči tudi piameno pri saloinikm tlsM 3. Blasniha nasl. d. d. iŠh «3 o M © ffiola oznanila. V »Malib oznanilih« stane vsaka beseda D 1.20 Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manj ši zneski se lahko vpošljejo tudi v znam kah — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znam ka za 2 Din za odgo vor. Upravništvo. Lepe tiskovin? za trgovce, obrtnike, urade, »takoj tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici izvršuje hitro, solidno in po najnižjih cenafc Tfsfearns s». Cirila gloržhorii ¡¡oreška c. S Čekov, račun štev. 10 602 Telefon interurb.št.2iio -l^P^HHSiB Pozor! Pozor! Za češčenje presvetega ReS-njega Telesa je ušel nov molitveni* „Pridite, 01011519!" ki obsega pole« običaimh molitev tudi žest molitvenih ur za skupne molitvene ure Zelo priročna knjiga stane samo Din 18-— z rdečo obrezo in Din 20'— z jJato obrezo. Knjiga se naroča pri TIskarni sv. Cirila v Mariboru. OGLASI v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeh! Jugoslovanski javnosti! Po indeksu Narodne banke so cene žitnih proizvodov pri nas od 1928 do avgusta t. 1. padle za 60%, a živina za 49%. Pšenica za 6 mescev od D 230.— na D 100.—, za 57%. Izvozna pariteta je Din 70.—. Voli od junija 1932 od Din 6.75 na Din 3.38 za 50%. Svinje od dec. 1932 od Din 9.75 na Din 0.75 za 31%. Po indeksu Zagrebške delavske zbornice od decembra 1. 1930 do junija t. 1. plače so padle za . . ..........33%. »Politika« z dne 1. novembra t. 1. piše, da znašajo dnevne plače v nekem podjetju 5 Din. Iz tega stanja sta dva alternativna izhoda: bodisi umetno zvišanje cen poljedelskih proizvodov in plač, ail pa znižanje cen industrijskih izdelkov. Med konzumenti je opažati gibanje. Zahteva se znižanej cen industrijskih izdelkov kot praktično edino možna rešfitev. Beograjska delavska zbornica zahteva poostritev zakona o pobijanju draginje. Obutev spada v eno izmed štirih skupin življen-skih potrebščin: hrana, stanovanje, obleka in kurjava. Podjetje- ki ga jaz vodim, si je dovolj prizadevalo, da cene obutvi prilagodi zmanjšani kupni moči kmeta in delavca. Mi smo znižali cene obutvi: od Din 2i9.— na Din 149— za 40%. od Din 1S9.— na Din 99.— za 50%. cd Din 169.— na Din 89.— za 47%, odnosno povprečno 45%, gumijaste škornje za kmetovalce pa od Din 229. — na Din 99.— za 57%. Na ta način ima naše podjetje pravico na priznanje, da je omogočilo širokim masam kmetovalcev in delavcev, ki so vsled slabe kupne moči hodili bosi ali nezadostno obuti, da se higljensko obujejo. Naša konkurenca, ki se dviga proti našim nizkim cenam, pozablja, da ni nobena umetnost drago proizvoditi. To bi mi tudi znali. Ko imam na izbiro ali prijateljstvo konkurence, ali službo širokim masam konzumentov, tedaj se moram odločiti sa konzumente. Ker se ne more boriti proti nam z nacijonalno-ekonom-skimi in socijalnimi argumenti, se konkurenca poslužuje na-cijonalno-političnih. Predbaoivajo nam, da smo tujci. To ni resnica. Pridite v Borovo in prepričajte se! Od mene pa do najmlajšega delavca, vsakdo je dober in veren Jugoslovan v našem podjetju. Z nacijonalnega stališča tuj kapital ni dobrodošel, ako uporablja tuje ssrovine, zaposluje tujo delavno moč in izvaža velike dobičke iz države. Vse to se ne nanaša na nas. Uporabljamo izključno domače sirovine. Vse, kar smo iz tujine, odnosno od naših bratov Čehcslovakov uvozili, vse to sta duh in metoda industrijskega dela. Toda tudi to smo nacionalizirali. Mi smo Jugoslovani z jugoslovensko delavno močjo in imamo pravico na priznanje važnosti v nacijonalno-ekonom-skem in socijalnem smislu. Plačamo najvišje plače in prodajamo najceneje svoje izdelke. Podjetje vodim jaz in ne dopuščam nikomur, da niti najmanj oporeka mojemu jugoslovenskemu patriotizmu in patriotizmu mojih 2500 jugoslovenskih sodelavcev. 1208 Toma Maksimovič predsednik občine Borovo in ravnatelj firme Tiskar: Tiskarna sv Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. « Urednik: Januš Goleč, novinar I Mariboru, ea Izdajatelj: TIskarna sv. Cirila, predstavni: Franc HrastelJ x Maribora Dobro toplo zimsko blago kupite poceni pri manulakturnl veletrgovini Franc DobovKnlh, Cclfc, Gosposka ulica 15. 7X5 od Din 7.— naprej od Din 9.50 naprej od Din 80.— naprej od Din 45.— naprej od Din 28.— naprej Močno flanelo za perilo Barchente za obleke Berlinski robci za ogrniti Sukno črno in modro (za Uberjackne) . . . Sukno za obleke in kostume ...... Debelo sukno za površnike po najnižji ceni Rimsko perilo za moške, ženske in otroke po neverjetno nizki cenil Ženini in neveste! Ste vabljeni, da nakupite vse potrebščine, ki jih rabite za bodoči stan, edinole pri meni, ker le takrat bode vse srečno, če bo gnezdp prijetno. Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje, tako poseni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabi! Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet" in vsled tega vedno sveže blago. Nizke cene! Prosti ogled, vseh zalog! Vljudna postrežba! Vam jamči za dober nakup veletrgovina Franc Dobovičnik, Celje Pletilnl stroj, skoraj nov, poceni na prodaj. Ponudbe na upravo lista pod »Regentin«. 1213 Jabolčnik proda Knu-plež, Jareniina. 121Q Odprodaja I 1200 svilenih in polsvilenih rut po Din 20.— samo na drobno, dokler traja zaloga v manufakturni trgovini Mirko Feldin Maribor, Grajski trg 1. 1214 Kuharica v župnišče se sprejme. Ponudbe pod »Dobra gospodinja« na upravo lista. 1216 Vajenca za trgovino z mešanim blagom vzame Anton Bibič, Globoko pri Brežicah. Prednost ima 14 do 15 let star fant poštenih kmečkih staršev. 1211 Za živinorejce neobhodno potrebno Teža-kovo olje za živino se dobi samo pri tvrdki M. Težak, Zagreb, Gunduličeva 13. — V ročkah od 5 kg za 100 Din po ročki s plačano poštnino. 1215 Naročile za lanle, ki se odpravljajo k vojakom, knjižico: irIS. Molitvenik za mladeniče in še zlasti za-vo-jake. Cena r. rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din Po pošti 1 Din več. Tiskarna sv. Cirila Maribor. Mestna pedlclfa - Maribor razpisujejo mesta: a) upravnika, b) gospodarsko-upravnega uradnika (tajnika). c) strojnega inženerja. Splošni pogoji: Jugoslovansko državljanstvo, pogodbena namestitev, prejemki po dogovoru. Posebni pogoji: A} za upravnika: ■ ' starost 35 do 45 let, primerna gospodarska in po možnosti tudi tehnična izobrazba, večletna praksa na vodilnem mestu večjega industrijskega podjetja, organizatorična sposobnost, reprezentativnost; 6) za gospodarsko-upravnega uradnika: starost 30 do 4 Olet, ekonomsko-komercijelna fakultetna izobrazba, temeljito poznavanje trgovske in socijalne^ zakonodaje, davčnih zadev, bančnih poslov, zavarovalništva, financiranja, računovodstva sploh, industrijskega še posebej, samostojnega bilanciranja, industrijskega budžeti-ranja, zasebno-gospodarske Statistike, obvlndanie =tila m organiziranja, obvladanje vseh pisarniških poslov in pisarniške tehnike ter primerna večletna praksa; c)' za strojnega inženerja: diploma strojnega oddelka. tehnike, primerna večletna praksa ter dovoljno poznavanje toplotne tehnike. Rok za vlaganje ponudb do vključno 20. 12. 1933. Vsaka ponudba mora imeti priložen podroben curiculum vitae in fotografijo kandidata ter mora vsebovati točno označene zahtevke. Reilektira se samo na v resnici prvovrstne moči in se stavljenim zahtevam needgovarjajoče ponudbe ne bodo jemale v poštev. 1217 Informacije: Mestna podjetja, Maribor, Orožnova 2, tel. int. 29—16. Za dečke, ki nikdar ne mirujejo, evo, dobnih visokih čevljev iz močnega mastnega usnja in trpežnim gumijastim podplatom. Vel. 35—38 Din 59.—. Za živahne dečke (in deklice v dežju, snegu in blatu, ni jih treba čistiti, operejo se z navadno vodo. Vel. 27—34 Din 79.—, ženske Din 99.—. ŽENAM ZA VSAKO PKILIKO. MOŽEM ZA DELO IN DRUŽBO. Doüra obtifcv - nizke cene! DECI ZA SNEG IN BLATO. Tople copate ženske Din 29.—, moške Din 39.—. Okusen salonski čeveljček iz finega baržuna ali satena. Ne sme manjkati v garderobi nobene praktične dame. V teh snežkah brez skrbi greste v najslabšem vremenu. Usnje* ni čevlji in noge Vam ostanejo popolnoma suhi. V njih nosite naše čevlje iz satena za D 49.—. Zdravje in drago usnjeno obutev Vam najbolje obvarujejo naše galoše. Imeli boste vedno suhe noge in čisto stanovanje. Jamčimo za dobro kvaliteto. Eleganten čevelj šivan na ram. Izdelan iz najboljšega boksa ■ usnjenim podplatom dn peto« Eleganten čeveljček iz laka t. okusnim okrasom, primeren za vsako priliko. Najpripravnejše za delo doma in po dvorišču so naše »ŽEPE«. Ker imajo gumijasti podplat, so nepremočljive. Otroške D 25.—, moške Din 35.—. Črni ali rjavi baržunasti kombinirani z usnjem. Elegantni in udobni, za vsako nogo in vsak žep, lahko jih obujete v snežke. Udobni toda elegantni čevlji iz toplega volnenega sukna z o-krašenim robom iz krimerja. Za občutljive noge v zimski dp-bi nenadomestljivi.