Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 43
Gorica - 25. oktobra 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
%
agcrc naSc
I jc plamen
presvete
Po mogočnem slovenskem taboru v juliju na Repentabru so nastopili vroči poletni meseci, ki no vsako večje kulturno in prosvetno delo onemogočili. A že je nastopila jesen in slovensko kulturno življenje je vzcvetelo v vseh naših pokrajinah. Mislimo predvsem na prosvetno in kulturno življenje slovenskih katoličanov na Tržaškem, Goriškem in na Koroškem. Zadnjič smo kratko poročali o občnem zboru Slovenske prosvete, na katerem so Tržačani izbrali nov delavni odbor. Pretekli četrtek je imela ta prosvetna centrala že svoj prvi )>slovenski večeru. Na Koroškem so se zbrali Slovenci v Celovcu že pred nekaj tedni na prosvetno kulturnem večeru. In tudi Goričani so na delu in ne bo dolgo, ko bomo povabili vse goriške Slovence na prosvetno prireditev.
Zelo pomemben je bil kulturni večer Slovenske prosvete v Trstu, na katerem je predsedujoči razložil smer in smisel prosvetnega dela. Na tem večeru smo lahko spoznali iz prelepih slik vseh slovenskih pokrajin, iz recitacij in petja res slovensko nurodno bogastvo, kakor je bil naslov večera. In misel, ki jo je polagal predsedujoči vsem v srce je bila tale:
Videli ste lepoto slovenske zemlje. Mnogi ste jo že poznali, saj slika na platnu ne more dati tega. kar vidi oko. Vendar pa ste tisti, ki še niste imeli prilož-
nosti potovati po vsej Sloveniji, nekaj te lepote doživeli tudi s pomočjo slik. Na vseh koncih in krajih režejo meje našo zemljo tako, da je Slovenec ne more prehoditi in jo premotriti brez potnega lista. In vendar je Slovenija samo ena, pa nuj jo dele, kakor hočejo. Vzljubimo ta naš prelepi svet! Naj nam pride v zavest, da je to naše, da je to naš veliki zaklad. Vsakdo bi ga hotel imeti; zato segajo tako zelo grabežljive roke po njem. Toda naši predniki so ohranili v boju in potu svojega obraza svoja polja in gozdove, vrtove in pašnike, jezera in gore do današnjih dni. Vedno je donela slovenska beseda na tej zemlji in vedno je odmevala slovenska pesem vmes. Ne zapravljajmo mi dediščine svojih očetov!
In druga misel je tale: Samo poudarjanje narodnosti je pre-
malo. Vsi različni nacionalizmi so propadli in so šli v pozabo. Narodnosti je treba dodati še nekaj več! Kje so se ohranili Slovenci do današnjih dni? Tam, kjer so ostali moralno zdravi, kjer so ostali zvesti veri naših očetov. Kateri Slovenci niso utonili v tujem morju? Samo tisti, ki se niso odtrgali od Cerkve. Poglejte in iščite potrdila! Na vsakem koraku jih boste srečali.
Zato imamo slovenski katoličani svojo prosvetno organizacijo. Zato, ker smo prepričani, da je treba poleg narodnosti poudarili istočasno tudi zvestobo veri. Le takrat, če bo naša vera trdna, takrat bomo zvesti izročilu svojih očetov in takrat bomo tudi ostali Slovenci.
S to mislijo začenjamo slovenski katoličani svoje prosvetno delo v vseh slovenskih pokrajinah, ki so proste komunizma. Tudi tu je nešteto ovir in zaprek. Vendar se bo v tem prekalilo naše delo, da bo tudi obrodilo bogate sadove. Z vero v Boga in v svoj narod začenjamo svoje delo. Naj nihče ki je pravi Slovenec ne sloji ob strani!
TRUMANOV GOVOR
ODLOČNE BESEDE
ŽIVEŽ ZA JUGOSLAVIJO
Pretekli teden si je jugoslovan- da se mu je .zdelo, kot da bi
bil
Zasedanja Kominforma v Pragi
Pretekli teden so se zbrali v Pragi zunanji ministri in vojaški poveljniki Rusije in kominformi-sličnih držav. Rusijo je zastopa! Molotov. Ob sklepu konference so izdali precej dolgo poročilo, v katerem pravijo, da so se posvetovali o zadržanju zapadnih velesil do Nemčije ter ugotovili, da so te slednje prelomile sklepe potsdamske konference. Zato zahtevajo naj Angloamerikanci ne store ničesar za ponovno oborožitev Nemčije, ker bi Rusija lega ne mogla trpeti. I uc pa naj' se držijo sklepov potsdamske konference in naj čimprej sklenejo mir z Nemčijo in uresničijo .njeno zedinjenje.
Zaslužena
kazen
ska diplomacija doma in v tujini še naprej prizadevala, da bi dobila pri zapadnih državah toliko potrebno pomoč v živežu. Najprej je odšel angleški poslanik v Beogradu poročati svojo vladi v London o razmerah in potrebah Jugoslavije. Izrazil je povoljno mnenje, da naj izda angleška vlada Jugoslaviji posojilo za nakup potrebščin za široko uporabo. Nato so udarili Jugoslovani na mehke strune v Wasliingtonu. Poslanih Vladimir Popovič in minister Kardelj sta vse storila, da bi pridobila ameriško vlado za pošiljanje živil v svojo domovino. Kardelja, ki se je v nedeljo vrnil iz Lake Succes domov, je sprejel v četrtek sam zunanji minister Acheson. Veleposlanik Popovič pa je odhajajočemu ministru priredil poslovilni večer, na katerega je povabil obilico zastopnikov tujih držav, med njimi tudi italijanskega poslanika Tarehianija ir: pa grškega poslanika v ZDA. Pravijo, da sta ta dva bila posebno ljuba gosta na poslovilnem večeru. Iz tega sklepajo. da misli Jugoslavija izboljšati svoje odnose s tema dvema sosedoma. V zvezi s tem jc zastopnik jugoslovanske vlade znova izjavil, da misli njegova vlada vrniti od komunistov ugrabljene grške otroke.
V ta koncert spadajo tudi Titovi sprejemi ameriškega poslaniku v Beogradu Alb na in zadnje i dni še treh poslancev ameriške j demokratske stranke, ki so se ! mudili v Beogradu koncem tedna, j Maršal l ilo jih jc osebno sprejel ! v avdienci ter se z njimi razgo-
v hiši dobrega prijatelja
Iz vsega se vidi, da zna jugoslovanska diplomacija spretno izrabljati svetovni položaj v svoj prid. In ni se ji bati, da ji ne bo uspelo pridobiti si znatno pomoč od Združenih držav Amerike. V gl umi jen ju so pač komunisti nedosegljivi; najdejo pa tudi vedno dovolj tepcev, ki se dajo voditi za nos.
Po svojem razgovoru z Mac Arthurjem, je imel predsednik Truman važen političen govor v San Franciscu v Kaliforniji. V svojem govoru je Truman najprej pohvalil ameriške vojake za njihovo hrabrost v vojni in pa generala Mac Arthurja za njegovo odločnost in sposobnost. Nato je izrazil svoje zadoščenje, da so Združeni narodi dosegli tako veliko zmago v boju zoper krivičnega napadalca in pokazali tako, da v resnici lahko postajajo varuhi miru na svetu. Nasprotnica tega se je pa vedno pokazala sovjetska Rusija. Ta je stalno ogrožala mir in delala obstrukcijo v Združenih narodih ter hromila delo Varnostnega sveta. Njena imperialistična politika je grozila vsemu svetu, ki se je vsled tega začel oboroževati za svojo obrambo. Združene države so si vsled tega ustvarile močno vojsko in jo mislijo še povečati. Dobesedno je dejal: » To pa delamo zato, ker nam sovjetska politika ne dopušča nobene druge možnosti.«
V nadaljevanju svojega govora je tudi rekel:
»Sovjetska zveza lahko ta položaj zdaj spremeni. Storiti mora edino to, da nam stvarno in pozitivno dokaže, da hoče delati za mir. Če Sovjetska zveza res želi mir, mora to dokazati ne z bleščečimi obljubami in zlagano propagando, temveč z življenjem po načelih listine Združenih narodov. Če Sovjetska zveza res želi mir, lahko dokaže s tem, da
odpravi železno zaveso in dovoli svobodno izmenjavo poročil in idej.«
Potem je dejal:
»Dokler pa Sovjetska zveza tega ne bo storila; dokler ne bo stvarno dokazala svojih miroljubnih namenov, bomo odločno postavljali na noge skupno obrambno moč vsega svobodnega sveta. Za to smo se odločili in to bomo storili trdno in odločno.« Njegove besede so pač jasne in ne dopuščajo nobenih dvomov. Sovjetska zveza pa se še ni odpovedala besedni propagandi za mir ter jo pridno nadaljuje na zasedanju Združenih narodov.
na
ko-
ZMAGA NA KOREJI
Mac Arthur je pred časom na- soditi položaja dalekovidni gen
Sodnik iz Carbouije je obsodil na deset mesecev ječe in na plačilo vseh sodnijskih stroškov komunista Janeza Puddu, ki je varjal precej časa o raznih med-oncčastil baptisterij in glavni ob narodnih problemih. Pokazal se tar iz jeze.’ ker ni župnik pri-j jim je tako ljubeznivega, la bi bil neki komunist 1 kar očaral poslanca
otroku.	Ohathama. Ta je potem izjavil,
pustil. < za botra
da je Thurmonda
n jegovemu
povedal, da hoče končati vojno na Koreji pred zimo. Verjetno, da mu tega večina izmed nas ni verovala. Danes je pa ta napoved že skoro gotovo dejstvo. V zadnjem tednu so komunistične sile doživele vrsto porazov, ki so usodni za njihov nadaljni obstoj. Izgubile so namreč nekdanjo pre-stolico severne Koreje Pjongjang, ki je padla brez posebnih bojev. Njihove armade so sc razbile, mnogo so jih zajeli (do nedelje že skoro sto tisoč mož); ostali vojaki neredno beže proti mand-žurski in sibirski meji, da se rešijo tja preko, ker jim doma ni več obstanka. Mac Arthurju gre sedaj zato. da čim več teh bežečih komunističnih vojakov zajame. Zato jih zasleduje s tankovskimi divizijami in pa s padalci, ki se spuščajo pred njimi na važnejših križiščih, da jim zastavijo pot. Vendar, ker je dežela gorata, uspe velikemu številu komunistov, da se izogiba obkoljevalnim manevrom in se umika proti meji.
Ogrožena demokracija, se prebudi samo tedaj, ko ima že vodo v grlu. Tudi to pot bi &c tako da ni znal pravilno pre-
Mac Arthur. Korejci se imajo le njemu zahvaliti za dosego zmage. Pa tudi požrtvovalnemu ameriškemu narodu gre vsa pohvala, ker je znal tako hitro presoditi novonastali položaj in tako rešiti zastavo svobode pred novim komunističnim onečaščenjem. Nas hvaležen spomin gre sedaj ob zaključku operaciji tudi vsem padlim sinovom naj si bo ameriškega kot tudi korejskega naroda, kateri so pokazali s svojimi junaštvi ostalemu svetu, da se je treba za demokracijo boriti in za njo tudi dati življenje.
Položaj v Indokini
V tej deželi, ki meji Kitajsko ter je francoska lonija, ni miru že od leta 1945. dalje. Japonci, ki so imeli deželo zasedeno, so po svojem porazu zapustili v Indokini močno partizansko gibanje, ki se je odelo v narodne barve ter se borilo v začetku zoper Japonce, potem pa zoper Francoze za narodno neodvisnost. V goratem delu dežele se jim je posrečilo ustanoviti »osvobojeno ozemlje« ter oklicati neodvisno vietnamsko republiko. Francozi so vodili ves čas boje zoper to gverilsko gibanje s precejšnjo srečo. Letos pa se je položaj začel spreminjati. Hočimin-hovi ljudje so začeli na veliko dobivati orožje iz komunistične Kitajske, tako da so iz slabo oboroženih tolp postali urejena in dobro oborožena armada. Francozi so se ustrašili ter sklenili, da se umaknejo iz nekaterih obmejnih trdnjav bolj proti morju na varnejše kraje. Po poti so jih pa presenetili vietnamski vojaki, jih napadli in hudo porazili. Francoske čete so izgubile nekaj tisoč mož in častnikov. Ta jioraz je hudo odjeknil v francoski in svetovni javnosti. Vlada Združenih držav je takoj sklenila, da priskoči Franciji na pomoč ter je določila, da od vsote 5 milijard dolarjev, ki jih je določila za oborožitev zapadne Evrope, da Franciji skoro polovico. Francija upa, da bodo ZDA priskočile na pomoč v Indokini tudi z vojaki in orožjem.
Sovjetska vojska
zgodilo,
Sovjetska zveza ima po cenitvi nemških generalov, ki se na te reči razumejo, danes najsiluejšo vojsko na svetu: okrog 170 pehotnih divizij, 35 o klopnih divizij in 60 topniških divizij.
Sovjetske oborožene sile, ki imajo v mirnem času 4,500.000 mož, pa razpolagajo še s 25 milijoni izvežbanih rezervistov. V slučaju vojne bi lahko oborožene sile dosegle vrhunsko številko 30 milijonov mož.
Vsa ta ogromna vojska je razdeljena na šest armadnih skupin, od katerih je najvažnejša druga, ki ima zasedene Baltske države, Belo Rusijo in vzhodno Nemčijo. Druga armadna skupina je pod poveljstvom maršala Ro-kosovskega, medtem ko je tretja skupina nameščena v Ukrajini in je verjetno pod poveljstvom maršala Žukova. osvoboditelja Moskve in zavojevalca Berlina.
DVAINDVAJSETA NED. PO BINKOŠTIH
Jz svetega evangelija po Mateju ■ (Mt 22, 15-21)
Tisti čas so farizeji odšli in se posvetovali. da bi Jezusa ujeli v besedi. In pošljejo k njemu svoje učence skupaj s herodovci in reko: Učenik, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš pot božjo in se ne meniš za nikogar, ker ne gledaš na osebo. Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali se sme dajati cesarju davek ali ne? — Jezus pa je spoznal njih zlobnost in rekel: Kaj me skušate, hinavci? Pokažite mi davčni norec. — Prinesli so mu denar. In Jezus jim reče: Čigava je ta podoba in napis? —• Reko mu: Cesarjeva. — Tedaj jim pravi: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega in Bogu. kar je božjega.
Judje so zopet Jezusu nastavili zanko, da bi ga ujeli in pogubili. Vse je bilo tako skrbno pripravljeno, da so bili prepričani, da jim ne more uiti. Položaj je bil naslednji:
Rimljani so Jude spravili pod svojo oblast. Sprejeti so morali njihovo upravo, njihov denar in seveda tudi plačevati davke. Nič ni pomagalo ogorčeno protestiranje, da noben Jud po Mojzesovi postavi ne sme nikomur plačevati davka razen Bogu in templju. To prepričanje je zlasti gorelo v dušah farizejev.
Herodovci, pristaši kralja Herodu pa so bili drugačnega mnenja. Iz dobička žel jnosti so priznavali rimsko oblast, ki jim je pustila kralja. Potegovali so se zanj. ker jih je plačeval in jim dajal dobre službe.
Herodovci in farizeji so si bili skrajno nasprotni, toda sovraštvo do Jezusa jih je združilo. Čudno, kako se že od nekdaj razprti svet združi v boj proti Bogu. Hinavsko se mu prilizujejo: Učenik, vemo, da si resnicoljuben. Povej nam torej, kaj se ti zdi: ali se sme cesarju dajati davek ali ne?
Past je nastavljena. Če bi potrdil, bi padel v roke farizejem, ki bi ga takoj umazali pred.ljudmi. Če bi zanikal, so tu herodov-ei, ki bi ga zatožili kralju. Kaznovan bi bil zaradi veleizdaje.
Kako nekaj grdega in nizkotnega je hinavščina. Krivico išče tam, kjer je ni,
Jezus je užaljen: Kaj me skušate, hinavci. Pokažite mi davčni denar! — Jezus gleda denar: cesar Tiberij ga je izdal, njegova slika je na denarju. »Dajte cesarju, kar je cesarjevega!« Njegov denar ste sprejeli, v rokah ga imate, plačujete z njim, torej ste tudi dolžni dajati delež njemu, ki vam ga je dal.
Zelo kratko jih je zavrnil, obenem jim pa pove tudi to, česar ga niso vprašali: »Dajte Bogu, kar je božjega!« Krivično se vam zdi plačevati cesarju davek, zakaj pa Bogu odtegujete to, kar je njegovega. Dajte Bogu, kar je božjega!
Kaj bi rekel Jezus šele v teh dneh! Bog išče pri nas:	vere,
ljubezni, dobrih del, posvečevanja njegovili dni, izpolnjevanja zapovedi, — a kako malo vsega lega najde. Sebi in svetu strežemo. na Boga pa pozabljamo. Zato velja tudi nam Jezusov klic: Dajte Bogu, kar je božjega!
AEDELJSKA MOLITEV
O BOG, NAŠE PRIBEŽALIŠČE IN NAŠA MOČ: POSLUŠAJ POBOŽNE PROŠNJE SVOJE CERKVE, KI SAM POBOŽNOST NAVDIHUJEŠ, IN DAJ. DA KAR VERNO PROSIMO. V RESNICI TUDI DOSEŽEMO.
Koledar za prihodnji teden
29. oktobra NEDELJA. 22. pobin* kostna. Kristus Kralj.
30. PONEDELJEK. Alfonz Rod ris gez, spoznavalec;
31. TOREK. Volbenk, .škof; vigilija ik prazniku vseh svetnikov. Popoldne i bo na trgu sv. Petra v Rimu proglas ' šena nova verska resnica o Marijinem | vnebovzetju.
L novembra. SREDA. Vsi svetniki. I zapovedan praznik, j 2. ČETRTEK. Spomin vseh vernih | duš.
3. PETEK. Just, zavetnik tržaške ! -'kofijc; pr i petek.
4. SOBOTA. Karel Boromejski
! »poznavalec. God prevzv. goriškega I nadškofa Margottija.
terem oziru mladostnejše in pri-srčnejše kot naše.
Na binkoštni ponedeljek se je v Kolegiju sv. Petra sešlo kakih 50 duhovnikov - domačinov in 20 misijonskih škofov - domačinov. Ob bronastem kipu sv. Petra so se razvrstili škofje v svojih vijoličastih plaščih, okoli njih pa so v najčudnejših jezikih čebljali njih mladi duhovniki, ki jih ni vseh nihče razumel kot le samo Bog. Fotograf je posnel sliko, k: res ponazoruje vesoljnost cerkve, kar je poudaril ob tej priliki msgr. Mathevv, nadškof in apostolski delegat v angleški Afriki.
Pa to so šele prvine domače misijonske duhovščine, ki so zrastle iz papeške ustanove sv. Petra za vzgojo mladega duhov-skega naraščaja iz misijonskih dežel. Si li ti,. ki to bereš, kaj pomagal z molitvijo in miloščino k tej rasti? Zelo verjetno je, da je med izdatki za kinopredstave v Italiji v letu 1949: 53 milijard in za potrošnjo tobaka v letu 1949: 240 milijard, tudi nekai. morebiti celo precej tvojega denarja; koliko ga je pa med 100 milijoni lir, nabranimi za misijonske namene v istem letu?
Papeška misijonska misel je. dati vsakemu narodu domačo duhovščino, ki bo edina v stanu med prebujajočimi in po samostojnosti stremečimi narodi nadaljevati pokristjanjenje duš in širiti kraljestvo božje na zemlji. Kolonijalni sistem, ki je tem narodom obsovražen in ki ga tudi Organizacija združenih narodov hoče popolnoma odpraviti, je doigral svojo vlogo. Kakor ima vsaka oseba pravico do svobode, tako jo terjajo zase tudi mlade novonastale države, ki ne bodo \eč trpele tujcev na vodilnih mestih v nobenem področju. Zato je dalekovidni Pij XI. že pred leti posvetil škofe iz vseh teh narodov in jim izročil vodstvo sv. cerkve v domači državi. Zato je naročil odpreti duhovska semenišča v vseh misijonskih deželah, zato je poudarli, da je sveta dolžnost vseh kristjanov pomagati z molitvijo in darovi, da se te cerkvene ustanove v misijonskih deželah razvijejo do popolnega razmaha in da pospešijo od Gospoda napovedani čas. ko bo ena čreda in en Pastir, ki ne more biti nihče drug, kot Jezus Kristus. Ali se zavedaš, da si tudi ti. ki to čitaš, in ki vsak dan moliš: Pridi k nam (ljudem) tvoje kraljestvo, povabljen, da k temu velikemu božjemu cilju po močeh pomagaš?
dovniških poklicev. V 50 letih je bilo posvečenih sto domačih duhovnikov, od katerih jih je še 91 pri življenju. Od 40 misijonskih postaj , v Ruandi je 19 postaj v oskrbi domačih duhovnikov.
Zborovanje „Kat. delavskega gibanja1' Zapadne Nemčije
Nedavno se je zbralo v mestu Gelsenkirchen v Vestfaliji 1500
zastopnikov »Kat. delavskega gibanja« Zapadne Nemčije, da bi preštudirali novi delovni program z ozirom na nove zahteve sedanjega časa. Zborovanju so prisostvovali tudi razni zastopniki iz bližnjih okoliških dežel. — Novi delovni program, ki so ga temeljito pregledali in tudi sprejeli, obsega deset točk, ki določajo Stališče delavskega gibanja do raznih problemov verske, politične, gospodarske in socialne vsebine.
Tretji cerkveni shod v Dolini
V nedeljo dne 15. okt. sme imeli tretji jesenski skupni shod Marijinih družo in AM, ki je bil že tretje leto v Dolini. Kakšen se upravičeno vprašuje, čemu ravno v Dolini in zakaj ne kje drugje. Odgovor je kaj preprost:	pri	skupnih praznikih je
treba gledati na razdalje in lego kiaja. Na našem malem ozemlju imamo izven Trsta dva večja kraja: Opčine na Krasu in Dolino v Bregu. V obeh krajih so bile že večje skup* ne prireditve. — Središče tretjega shoda v Dolini je bil velik program* ski govor o apostolatu, ki ga je imel g. Jamnik, kaplan pri s'’. Vincencu. Pisec tega poročila je po končanem shodu govoril z mnogimi udeleženci. Vsi so poudarjali nepozabni vtis stvarnega izvajanja cerkvenega go* vornika. Škofijsko vodstvo MD in AM ima sedaj veliko 'nalogo, zajeti tok teh praktičnih predlogov in jim z božjo pomočjo dati življenje. _ Zunanji okvir letošnjega jesenskega shoda pa je tak: skupna molitev ir. skupna pesem je donela po dolinski cerkvi kakor še nikoli. Pri prejšnjih shodih nismo opazili toliko lepe po* božnosti in skupnega sodelovanja. Že eno uro pred začetkom so prvi udeleženci molili rožni venec in pre* pevali Marijine pesmi. Kolikor nam je znano, so bile zastopane prav vse
župnije openske dekanije in vse Marijine družbe iz Trsta. Kakor v septembru na Opčinah, tako smo tu> di v Dolini z najlepšim uspehom in z največjim navdušenjem prepevali skupno zborno pesem »Marija skoz življenje«. Po končanem blagoslovu se je v lepem redu zvrstila razdelitev spominskih podobic na tretji skupni shod. Vsi udeleženci so prejeli podo* bieo brezijanske Matere božje, kate* re slika se nahaja tudi v Dolini. Prav iskreno se zahvaljujemo vsem za dar, ki ste ga ob tej priliki izročili za dolinskega novomašnika. (G. novo* rnašnik bo v novembru zapustil Ar* gentino in bo imel 8. dec. v svoji rojstni vasi slovesno prvo novo ma* šo.) Shoda se je udeležilo štiri* najst duhovnikov. Blagoslov je ob asistenci obeh škofijskih voditeljev gospoda dekana Silvanija in gospoda dr. Gracarja imel stolni kanonik msgr. Kramarič. — Vsekakor se čuti potreba, da se po takem skup* nem shodu zberemo vsi v veliki dvorani in tako zaključimo naš dan. Letos še to v Dolini ni bilo mogoče. Trdno upamo, da bo drugo leto drugače. Samo vztrajajmo in naši
skupni prazniki ■ bodo vedno lepši.
VSE ZA MARIJO! VSE PO MA* RIJI!
Shod otrok v Bazovici
3. NOVEMBRA
SVETO LETO
Marijino vnebovzetje
Čimbolj se bliža dan velikega Marijinega slavja na praznik Vseli svetnikov, tem živahnejše so v Rimu priprave na ta veliki dogodek, tem več romarjev prihaja in tem več se jih napravlja na pot proti svetemu mestu. Že sedaj je gotovo, da nobena cerkev ne bo zadosti velika za neizmerno množico ljudi, ki bi bili radi pričujoči ob slovesnem trenutku, ko bo sv. oče kot nezmotljivi učenik vesoljne cerkve proglasil versko resnico vnebovzetja naše ljube Matere Marije s telesom v nebesa.
Zato je sv. oče odredil, da bo ob ugodnem vremenu — za kar se v Rimu mnogo moli — razglasil to versko resnico na trgu sv. Petra pred baziliko, kjer se zbere lahko tudi več stotisočev katoličanov, slovesno sv. mašo bo pa nato daroval nad grobom sv. Petra.
Romarji iz misijonov
V tekočem svetem letu je valovalo skozi sveta vrata nešteto vernikov vsega sveta. Med njimi so z največjim veseljem navdajali srce sv. očeta gotovo katoličani iz misijonskih dežel. Kitajci, Japonci, Indonezijci, Birmanci, Indijci, Avstralci, Afrikanci vseh barv in najrazličnejših noš so pod vodstvom svojih škofov in dtp hovnikov prihajali na grob sv. Petra kot pobožni romarji, da dobe odpustke in da vidijo živečega Petra — sv. očeta Pija NIL Z solzami v očeh so mu makija!i v pozdrav in ga v svojih narečjih prosili za blagoslov.
Ob takih prilikah so imeli beli katoličani priliko videti vso globoko vero, prisrčno pobožnost in svojstveno vdanost teh svojih črnih, rjavkastih in rumenih bratov. Spoznati so mogli, da je njih duševno življenje v marsika-
Križarska vojska sv. rožnega venca
Gibanje za razširjenje molitve sv. rožnega venca se vedno bolj siri. Tudi pri nas v Italiji je pričelo to gibanje svoj pohod. Kakor čitamo v časopisih, so imeli že v raznih mestih svoje »rožen-venske dneve«. Tako so praznovali n. pr. dne 15. oktobra t. L »dan sv. rožnega venca« v Mantovi, kjer so pri zaključni slovesnosti obljubili pričujoči verniki, da bodo molili sv. rožni venec vsak dan. Med tistimi, ki so pristopili k tej vojski molitve, je tudi tridentinski nadškof, ki je določil, naj se izvede to gibanje to zimo po vsej njegovi nadškofiji.
Že več let zaporedoma se zbirajo otroci Svobodnega tržaškega ozemlja na svoj shod ob začetku sole na Repentabru. To je njihovo majhno romanje, s katerim si hočejo izprositi od Marije blagoslova in pomoči med novim šolskim letom.
Letos se je ta shod odložil na poznejši čas, ker hočejo otroci skupno slovesno praznovati proglasitev Marijinega vnebovzetja, ki bo zadnjega oktobra v Rimu. /brali se bodo 3. novembra. Tega dne praznujemo na Tržaškem god sv etega Justa, pati ona naše škofije in je šole prost dan. Za spremembo pridejo letos v Bazovico. Shod se bo vršil v približno sledečem redu:
Ob lOh se zberejo vsi otroci v cerkvi, kjer bo zanje sveta maša. Med sveto mašo bodo vsi skupno peli. Po sveti maši bodo napravili majhen izlet v okolico Bazovice, ob 12h in pol jih bo pa
čakalo kosilo. Ob 2h se bodo zbrali v dvorani, kjer bo akademija s pestrim sporedom. Nastopili bodo otroci z raznimi točkami. Otroci od sv. Antona Novega imajo pripravljeno igrico. Openci nekaj pesmi, Bazovci deklamacijo. sv. Jakob simbolične vaje — vse bo pa zaključila ■ Miška« (topolino) na platnu. : Ob Ih se bodo zopet zbrali v cerkvi, kjer bodo pete litanije in ■ posvetitev Mariji.
Vemo. da bo prišlo veliko j otrok, vendar bo povsod tudi še j za starše in prijatelje mladine j dovolj prostora, zato so tudi oni vabljeni.
Za otroke iz mesta bodo na | razpolago koriere na postaji od 7h in pol dalje.
Shod se vrši f,b vsakem vremenu, saj je v Bazovici tudi pod streho dovolj prostora.
O t r o c
nasvidenje
Sto domačih duhovnikov v 50 letih
Misijoni v Ruandi (Afrika), ki praznujejo letos 50 letnico svoje ustanovitve, se odlikujejo po velikem številu duhovniških in re-
VabiEo na goHško romanje ir Rim
Kot že znano, bo avtobus vozil skozi Padovo, Firence, La I erna, Orvieto, Rim. Nuzaj grede pa skozi lssisi in Loreto.
Če bo vseh 50 prostorov v avtobusu zasedenih, bomo šli iz Rima tudi v Pompej in še do vsem znanega patra Pija da Pe-tralcina, da bomo slišali tudi njegovo bodrilno besedo. V tem slučaju se bomo že prej ustavili v Assisiju.
Vpisovanje sprejema p. Alfonz v kapucinskem samostanu.
3zSel je Saslirček za mesec clafekeav
.Katoliški glas“ v vsako slovensko družino I
Leto II. - Štev. 43
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3.
Marijološki in marijanski kongres v Rimu
Kot neposredna priprava na to veliko Marijino počeščenje pa se bo vršil v Rimu od 23. oktobra do 1. novembra prvi mednarodni marijološki kongres pod predsedstvom kardinala Pizzarda ter pod vodstvom p. Baliča, O.F.M., ki bo združil učenjake celega sveta v študiju Marijinih odlik in predpravic. Istočasno z marijo-loškim kongresom se bo vršil 8. nov. mednarodni marijanski kongres, ki je namenjen širšemu občinstvu. Oba kongresa bpsta skupno zborovala v prostorih papeške univerze v Lateranu. Poleg splošnih zasedanj, ki jih bo 8. bodo zborovali tudi posebni odseki, ločeni po narodnostih. Vseh bo 30. Med temi bodo imeli tudi Slovenci svoj' odsek, ki bo zboroval pod vodstvom č. p. Antona Prešerna, generalnega asistenta družbe Jezusove. Iz programa slovenskega odseka podajamo nekaj podrobnosti.
Predavanja se bodo vršila od torka 24. oktobra do četrtka 26. oktobra vsak dan ob 9.30 v predavalnici št. 65 na Lateranski univerzi. Predmeti govorom bodo
Prvi slovenski večer v Bazovici
V	petek 20. oktobra je bil v Bazo* vici prvi slovenski večer, kakor je bil teden poprej v Marijinem domu v Trstu. Po vsem velikem sporedu in po izredno veliki udeležbi se ta večer v kraški vasi meri s sloven« skim večerom v Trstu. Vedeli smo, da bodo slike o naši domovini lepe, vedeli smo, da jih bo spremljala topla beseda predavatelja, da bo pa mlada Bazovica tako sodelovala, tega pa nismo pričakovali. To ni bil navadni večer s predavanjem, ampak že prava velika akademija. Mešani zbor, moški zbor, recitacije, to je bilo skupno vsaj petnajst točk. Ba« zoviški dijaki so se tako postavili z recitacijami, da še kaj podobnega sedaj po vojski na svobodnem odru nismo doživeli. Hvala ti, bazoviška mladina, ki ponosno stopaš po pravi poti katoliških Slovencev! Po tem pr* vem večeru je gotovo samo eno: vsi udeleženci prvega bazoviškega večera bodo še radi prihajali k po« dobnim prireditvam. — (Ta petek bo podobna prireditev v Dolini. Trdno upamo, da bo tudi tam lepo uspela!)
sledeči: p. Arhangel Drolc, O.F. M. Cap., Marijino življenje v nebesih; p. Hugo Bren, O.F.M., Marija v mistiki slovenskega naroda; msgr. Jože Jagodic, Marija v slovenskem slovstvu in umetnosti; p. Karel Truhlar, D.J, Notranje življenje Marijino; msgr. Mirko Brumat, Slovenske Marijine družbe vir narodnega preporoda; (ker msgr. Brumat zaradi slabega zdravja ne bo mogel sam imeti predavanja, ga bo nadorne-stoval msgr. Franc Močnik); p. Franc Husu, C.M.F., Brezmadežno Srce Marijino; dr. Janez Vodopivec, Marija — podoba in mati sv. cerkve; dr. Matija Ša-ruga, Marija — mati krščanske edinosti; dr. Metod Turnšek. S.O. Cist., Češčenje Vnebovzete pri Slovencih. Sv. maša s skupnim sv. obhajilom bo za Slovence v nedeljo 29. okt. v kapeli Šolskih sester ter pri milostni podobi svetogorske M. B. Skupna slovenska narodna pobožnost pa bo isti dan ob 3h popoldne v cerkvi sv. Klemena.
Sklep vseh zborovanj bo v soboto 28. okt. ob 9h zjutraj, ko
‘Prvi kulturni večer v Gorici
Preteklo nedeljo, dne 15. oktobra, je bila nekaka otvoritev našega pro« svetnega dela s zanimivim kulturnim večerom, na katerem smo imeli prili« ko videti lepote naše Koroške v sli« kah. Med nas je prišel dr. Belej iz Rima, ki je sam napravil lepe po« snetke naših koroških planin in nji« hovih zanimivosti. Občinstvo je zelo uživalo ob krasnih prizorih iz narave, ki nam jih je g. predavatelj tudi pri« merno razložil.
Zadnjo nedeljo je goriška Marijina družba pripravila za povabljene go« ste lepo uspelo misijonsko prireditev s srečolovom za naše misijone.
Število slušateljev ljubljanske univerze
Letošnje število vpisanih na lju« bljanski univerzi znaša okrog 6500.
Z letošnjim akademskim letom je bila atvorjena tudi v Sarajevu nova veterinarska (živinozdravniška) fa« kulteta.
PRISPEVAJTE za f L. Kemperletov skladi
bodo zastopniki raznih odsekov podali poročilo o storjenem delu in sklepih. Za slovenski odsek bo poročal tajnik dr. Vodopivec. Popoldne pa bo imel zaključni govor p. Balič, duša vseh slovesnosti ter kardinal Pizzardo.
Zadnji dan oktobra ob 15h bo slovesna procesija z Marijino podobo »Salus populi romani« od bazilike S. Marija in Aracoeli k baziliki sv. Petra. Tam sprejme podobo sv. oče Pij XII., ki bo imel še kratek nagovor. Drugi
O	Č?
dan na praznik Vseh svetnikov ob 9h sledi slovesna dogmatična razglasitev resnice o Vnebovzeti na trgu sv. Petra. Nato papeževa maša v baziliki sami.
Gospodarski listek
KAKO JE Z NOVIM VINOM?
Vino se nahaja sedaj v dobi tihe« ga vrenja. Si kdaj premešal v sodu, da bi tako malo razdražil že lene kvasnice in jih prisilil, da razkrojijo še ono malo sladkorja, ki je mogoče še ostal in ki bi lahko bil vzrok vlečljivosti?
Zapomni si, da vino v sodu ne sme biti v stiku s prostim zrakom, ki vsebuje vse mnogo trosov naj raz« ličnejših bolezni, posebno pa cika. Zato morajo biti na sodih ldpelne vehe, ki razkužijo oni zrak, ki ima dostop do vina. Kdor ima sode od« prte, kjer je. vino dostopno prostemu zraku, ta ne bo imel zdravega vina.
Če vino zalivaš, zalivaj ga vedno le z zdravim, enakim vinom onemu v sodu ali pa boljšim; nikdar ne zalivaj s slabšim, še manj pa s kakš« nim bolnim.
Če nimaš vina za zalivanje in tudi ne manjše posode, v katero bi vino pretočil, potem zažveplaj praznoto nad vinom v sodu z žveplom na azbestnih trakcih.
.Ne stavi novega vina v pletenke
—	flaškone! Pletenke so iz stekla, ki ne dovoljuje prehoda zračnega kisika do vina in zato vino ne more dihati. Pri takih novih vinih se rada razvije vlečljivost. Tudi ne spada novo vino v paraflnirane sode, iz istega razloga. V take sode nalijemo vino šele pri drugem pretakanju, k( je že popolnoma zgrajeno.
Kaj pa s ceno? Cena novega v ina so suče v naših krajih okoli 70 do 75 lir za liter z goščo vred. Ali je ugodna? Če bi vinogradnik računal svoje delo po delavski dnini in vse
svoje dejanske stroške, potem nima pri dotični ceni posebnega dobička, ker toliko tudi njega stane. Pri nas, posebno v Brdih, stane pridelovanje vina mnogo več, kot v ravninah, kjer lahko delajo s stroji.
NE ODLAŠAJ S SETVIJO PŠENICE
V	naših krajih naj bo pšenica vsejana v drugi polovici oktobra. V tem času imamo navadno tudi pri« merno vreme. Zato pa izrabi te lepe dneve. V novembru je večkrat de« ževno vreme, pšenice pa ne smeš se« jati v blato. Pohiti zato s setvijo.
Pšenici dobro pognoji s superfosfa«
Domijo
Od velike prometne žile Trst « Žav« Ije se približno v sredini odcepi nova asfaltirana cesta proti Boljuneu. Ob tej cesti med Boljunccm in Sv. Ano leži vasica Domijo. Naselje je skoro popolnoma novo. Tukaj najdeš ljudi od vseh vetrov:	Hrvate , Slovence,
Italijane iz vsega polotoka, Istrane, da celo gosposke ljudi iz velikega sveta. Z novim naseljem nastajajo tudi novi problemi. Najprej so obla« sti postavile veliko novo šolo. Prejš« nji teden so to novo in veliko šolo uradno odprli. Izredni in veseli slo« vesnosti so prisostvovali šolski za« stopniki slovenskih, italijanskih in zavezniških oblasti. Na šoli je okrog 140 učencev, polovica italijanskih in polovica slovenskih. Gotovo pričaku« jete, da se je slovesnost otvoritve zvršila tudi v obeh krajevnih jezikih, saj šola služi obema narodoma. Toda zopet prevara! Pri uradni slovesno« sti so sicer govorili v dveh jezikih in to v italijanskem in angleškem. Slovenske besede ob tako važni pri« liki v« tej na pol slovenski v asi nisi slišal. Bili so navzoči vsi naši višji slovenski šolski predstavniki, bil je navzoč dolinski g. župan; Domijo leži na terenu dolinske občine. Na« stane vprašanje, kdo izmed navzočih slovenskih gospodov nosi krivdo za to novo sramoto. Po našem mnenju, nosi krivdo očividno tisti slovenski zastopnik, ki je govoril ob tej priliki v italijanščini. In kdo jo hil to? Nih« ec drugi, kot sam dolinski župan Lovriha Dušan, ki je — kominfor« mist. S to zadnjo besedo pa je že vse povedano in dolinski župan je »opravičen«, to je, opravičen je pred Rimom in Moskvo, svoje slovenske rojake pa je udaril v obraz. Vpra« samo dolinskega župana, čemu smo zaslužili to klofuto? Res je sicer, da se komunistom po vsem svetu tre« sejo hlače. Vendar župan Dušan je
tom. Lahko računaš, da boš dobil za vsakih 100 kg superfosfata po 200 kg pšeničnega zrnja več, ket pa ec ne bi gnojil z omenjenim umetnim gnojilom.
Če le moreš rabi za setev sejalo. Porabiš manj semena, to pa pride tudi bolj enakomerno razdeljeno po njivi in tudi v primerno globino, kjer ne postane plen vran, -kot mno« ga zrna pri setvi z roko.
Ne vemo, kaj nam skriva bodoč« nost in zato bi kazalo letos sejati nekaj pšenice več kot druga leta. To je priporočljivo tudi z ozirom na letošnjo izkušnjo, l^o je pšenica utek« la suši, koruza pa ne.
j sicer junak v klepetanju. Sedaj ko so »korejski komunisti vrgli Amerikance v morje«, bi bil pač lahko še bolj pogumen! Tu tiči zajec. V nevarnosti je svetovni komunizem. Treba je poskrbeti, da le ne bo komunizem preveč potisnjen v kot. Zato proč s vsemi drugimi ideali in cilji samo da rešimo komunizem in tako pre« bolimo ta sitni korejski želodčni napad. Tako modrujeta Stalin in Malik, tako za njima pobira dolinski župan. — Sicer niso brez krivde vsi drugi navzoči Slovenci pri tej sloves« nosti. Vsi resni in zavedni ljudje se pred tovrstno slovesnostjo pogovori« jo in pri več jezičnih proslavah pre« gledajo vse možnosti in preseneča« nja! — Ko boste, gospodje, drugo leto odpirali novo šolo v Mačko« Ijah, pa zopet mahnite po svojem na« rodu, saj je že vajen te burke tisoč let... No, v Mačkoljah bo gotovo drugače, ker tam je treba računati z — Mačkdljani!!!
Iz Vipavske doline
Trdijo, da stoletnih ljudi ni več. Take je postavil na laž Andrej Počkar iz Vrhpolju pri Vipavi, ki bo 26. oktobra t. L praznoval stoti rojst« ni dan. Ostalim čestitkam se pridru« žujemo tudi mi, ki mu voščimo še dosti srečnejših časov, kot so bili zadnja leta.
Iz Ozeljana pa so prinesli vest, da sta tam žalostno končala dva mlada fanta nabornika, ki bi morala v krat« kim k vojakom. Eden se je obesil v gozdu, drugi pa si porezal žile. Oba sta menda pustila pisano, da gresta rajši v smrt nego služiti vojake pod Titom.
Iz Ricmanj
V	našo vas smo dobili novega župnega upravitelja v osebi e. g. Albina Grmeka. Pa tudi prejšnji g. upravitelj, č. g. Stanko Žerjal nas
KULTURA
DaOaPMHSšl
Dr. METOD TURNŠEK :
„f>o m šol na p tanina../*
(NOV E J, A )
V	cerkvici, kjer je nekoč, kot je povedal stari cerkovnik, neki slovenski tržaški duhovnik — (menda gospod Šonc!) — bil poročil visokega tržaškega cesarskega namestnika, grofa Hohenlolie-ja, so oči treh izletnikov skrbno premotrile vse lepote. Nato je Eliea pokleknila v klop in tiho pomolila. Srce je prosilo, da lii ljubi Bog in Marija vodila njeno in Cirilovo mlado pot življenju po svetlih stezah do oltarja. Tudi Ružki je iz srca privrela liha molilev, da bi jo kmalu dohitela sestriijt sreča.
Ivo so s čolnom priveslali spet nazaj k obrežju pri hotelu, je nagajiva Kužka Cirila in Elieo z vodo dobro opljuskala, nato pa jadrno zbežala po trali. Ciril in Klica sta ji kajpak vse oprostila. Naj se razživi dekle, saj nima nobenih skrbi! Do vpisa na univerzo meseca oktobra je še čas in Kužka si lio svojo stroko po svojem nagonu1 itak izbrala zadnji trenutek. Ciril je bi! uverjen. da si bo Ružka, otrok pride, izbrala prirodopis ali kaj podobnega.
Eliei je bilo hudo, da ji ni bilo mogoče iti s Cirilom v planine. Ni pripravljena. Oče in mati tudi ničesar ne vesta. Pa tudi teto in strica sedaj z Ružko ne moreta, ne smeta pustiti samih. Pot domov bo ob brundajoči leti pač grenka, toda saj ima Eliea zaklad — Cirila in njegovo ljubezen. Ciril je poljubil Elicp in ni čakal, da bi avto, ki je že brnel sem od Sv. Duha. zadel na vse tri skupaj. Eliea pa je Cirilu z roko, na kateri se je v soncu prelepo lesketal dragoceni prstan, z vso radostjo srečne zaročenke še dolgo mahala in mu klicala:
»Kmalu se vrni, Cirilko, in rož ne pozabi!«
. »Kakšen šopek planik prinesi, Ciril, tudi od mojega fanta!« se je pošalila Ružka.
V	avtomobilu je striček Jožko sedel spredaj poleg šoferja, da se je varno izognil ženi. Zato pa sta dekleti ves čas morali poslušati njene hude levite. Teta je zagrozila, da nikoli več ne vzame s seboj tako samo-pašnih in neolikanih nečakinj. Ružka je že hotela končati: »Hvala Bogu. da nikoli več!«, pa ji je Eliea zabranilu vsako prerekanje. Ta molk je teto še toliko bolj jezil.
»To pa, da se greš skrivši zaročati z nekim kmetskim študentom in na vrh še z revnim vojaškim »gmaj-narjein«, pa sploh ni ničemur podobno! Upam, da bosta oče in mati že imela toliko pameti, da bosta to otročarijo razdrla!«
Stric Jožko je ujel hude besede, a ni imel toliko
poguma, da bi branil napadeno dekle. Elico je tetin prezir njenega fanta pekel do srca. Vrnila bi najrajši teti prav pošteno, da naj kar molči o otročariji ona, ki se je bila zaročila kot 17 letno dekle. Toda zaradi strica, dobrega strica, se jc Eliea premagala in vso nevoljo požrla. Ružki pa ni bilo več do molka:
»Kakšne fante si izbirava medve, je najina stvar! Ne bi bila rada, da bi imela z možem takšen križ, kakor ga ima striček z vami!«
»Nesramnica! Ved ve putki bosta meni kaj očitali, mene učili? Proč! Proč! Ven! Jožko, takoj naj šofer avto ustavi!«
Jožko je z roko drezal v šoferja, da ne, z obupanim glasom pa veleval:
»Stojmo! stoj! Toda sredi poti ne! Bomo se pozneje ustavili! Ali je treba tega prepira? Ti moj Bog!« Striček je skoraj jokal tam oh šoferju.
»Da, ustavite, takoj ustavite!« je ukazovala šoferju tudi Ružka. »Ne maram se voziti s tako teto! Do jutra že prideva peš domov!« Iz Kužke je govorila užaljena odločnost.
»Ti moj Bog, kakšno potovanje, kakšno življenje!« je spet zavekal striček.
»Gospod šofer, poženite na vso moč. da bomo že brž doma! Takšnega izleta pa še ne! Nikoli več takšnega izleta!« je jezikala teta in se mogočno vrgla nazaj na blazino. Vsi so molčali, le motor je brnel.
Ciril se je v nedeljo v prvih popoldanskih urah na
ni še zapustil ter še vedno preibiva med nami. Pri nat, je vršitev duhov« niškega poklica silno težka, ker jc naša vas zelo okužen po matcria* lizmu. Zato gre g. Žerjalu zahvala, ker je bil res tako neumoren v iz* vrševanju svojega poklica, kljub te* mu, da ni žel veliko uspehov, kateri pa ne bodo gotovo izostali v bodoč* nosti. Vsi verni Ricmanjei izrekamo g Žerjalu zahvalo za njegovo dose* danje delo, obenem dobrodošlico č. g. Grmeku. Res, letos imamo same slovese! Tudi naš lanskoletni učitelj g. Oskar. Gabrijelčič nas je zapustil, ker je bil pač uradno premeščen v Božiče. Višje šolske oblasti bi mo* rale dobro pomisliti preden izdajajo
premestitvene odloke ker s tem silno trpi vzgoja naših otrck.
Iz Opčin
V	nedeljo 15. oktobra 1950 smo imeli v naši župniji svečan praznik. Prečastiti g. N. Silvani je bil vstoli* čen za župnika in dekana. Isti dan smo praznovali prihod novega kapla« na č. g. D. Jakomina.
Pred cerkvijo so se zbrali vsi šol* ski otroci in župljani, ki so ga lepo pozdravili s par deklamaciji in v spremstvu drugih duhovnikov s msgr. Salvadorijem na čelu, spremili v cer* kev k slovesni maši.
Prečastitima gospodoma želimo ve* liko uspehov in božjega blagoslova!
O
v
E
I
C
N
Bombni napad v Gorici
V	zadnjih jutranjih urah med sredo in četrtkom preteklega tedna je pre* budila ljudi središča mesta močna detonacija. Kot se je pozneje zve* delo, je bil to ponovni napad na Korenove in siccr to pot na njihovo tovarno za brušenje stekla v ulici Bellinzona. Škode v notranjosti ni bilo veliko, pač pa so razbite šipe ne samo Korenovih oken, temveč tudi drugih, ki se nahajajo v bližini. Vsak pošten katoličan in demokratsko usmerjen državljan mora obsoditi taka terori* stična dejanja, ker žalijo čut in po* nos kulturnega naroda. Zelo nas za* nima, če bo policiji uspelo prijeti storilce!
Goriški občinski odbor- je na svoji seji v petek napad obsodil kot ne* spameten in nesmiseln pojav navad* nega zločinstva ter izrazil željo, naj bi oblasti kaj kmalu izsledile krivce.
Drugega kakor najstrožjo obsodbo vseh poštenih ljudi taka dejanja ne zaslužijo. To so res zločini v pol* nem pomenu besede, ki razodevajo podlo dušo nekih ljudi v Gorici.
Titovo časopisje se ob tem napadu zopet pritožuje nad čuječnostjo poli* cije, ki pride na lice mesta vedno prepozno ter nikoli ne more odkriti storilcev. Ob tem njihovem zgraža* nju bi jih vprašali, zakaj pa v coni B in pa v Sloveniji pride policija vedno prepozno, ko razbijajo in skrunijo kapelice, ter prav tako ni* koli ne odkrije nobenega krivca?
Strogost jug. obmejnih stražnikov
Kako so jugoslovanski obmejni stražniki strogi v izvrševanju ukazov svojih predpostavljenih nam priča sledeči dogodek: V petek zjutraj se je peljal šofer Štrukelj i/. Solkana s kamionom v spremstvu znanca po obmejnem pasu goriške sev. postaje. Ker je prepovedano tamkaj peljati
se dvema v vodilu, iz strahu, da ne bi kdo pobegnil, je tamkajšnji jug. stražnik streljal na Štruklja, ko sc ni ustavil na njegov prvi poziv, ki ga pa Štrukelj ni slišal zaradi brnenja motorja. K sreči je stražnik zgrešil cilj in preluknjal samo kabino.
Ukinitev posebnih trgovin za „hierarhe“
V Jugoslaviji poslujejo posebne trgovine, kjer si nabavljajo blago samo vodilne osebnosti, na podlagi izkazila, ki jim ga izda vlada. Te trgovine so bogato založene in v njih ni bilo opaziti do sedaj pomanjkanja. Vlada je izdala pred kratkim odlok, na podlagi katerega naj bi se ukinile vse tovrstne trgovine. V uradnem časopisju so izšle tudi ostre kritike napram raznim vodilnim osebnostim, ki imajo določene posebne prostore v letoviščarskih krajih, kamor nimajo vstopa delavci. Tudi to hočejo baje odpraviti v upanju, da si ponovno pridobijo narodovo zaupanje. Kako sc varajo!
Novice
V Trstu je pričel izhajati informa* tivni bilten »Novice« za slovenski, hrvaški in srbski tisk v tujini. No* vice so povzete iz dnevnega jug. ča* sopisja in so zelo zanimive. Res sc je čutila potreba po tem in zato zaslužijo izdajatelji naše priznanje in pohvalo.
Nova imenovanja v tržaški škofiji
V tržaški škofiji je med slovensko duhovščino priš-lo do vrste novih imenovanj in premestitev dušnih pa* stirjev. Glavne so sledeče:
C. g. Stanko Janežič je šel s Kon* tevela za župnega upravitelja v Osp s sedežem v Mačkoljah.
Rudi Bogateč iz Plavji na Konto* vel.
Dušan Jakomin, *do sedaj v Mač* kcljah, pride za kaplana na Opčine.
Openski kaplan Albin Grmek je odšel za župnega upravitelja v Ric* manje.
Kosmač Angel, kaplan pri sv. Ja* kobu, je bil imenovan za kaplana v Rojanu.
France Zlobec, župni upravitelj v Ospu, je šel za kaplana k sv. Jakobu.
Dr. Lojze Škerl, kaplan v Rojanu in katehet na slovenskem učiteljišču, je bil imenovan za profesorja moral* kc in učnega vodjo (prefeetus studio* rum) na novoustanovljenem bogo* slovju v Trstu.
Lojze Rozman jo srečno ozdravel ter dobil mesto župnega upravitelja v Trebčah.
Vsem čč. gg. želi »Katoliški glas« na novih mestih obilo uspešnega dela za čast božjo in zveličanje duš.
Začetek šole v malem semenišču
V	goriškm semenišču se je otvorilo šolsko leto v četrtek 18. t. m. s šol* sko mašo, ki jo je daroval g. nadškof.
V	Malem semenišču je letos 85 go* jencev, med njimi 7 Slovencev. V bogoslovju pa 18 teologov, med nji5 mi 3 Slovenci. Dosedanji rektor Ma* lega semenišča msgr. Valdemarin je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Ravnatelj semenišča je bil od leta 1925. Vzgojil je vrsto mlajših duhov* nikov naše nadškofije tostran in on* stran meje. Njegovo1 delo je bilo posebno plodonosno, dokler mu je stal ob strani pok. msgr. Leopold Cigoj, njegov prijatelj in sošolec iz mladih let, ki je opravljal službo špirituala.
Letos je prevzel: slržbo rektorja semenišča g. nadškof sam Pomaga mu vicerektor dr. Fain Silvano. Za špirituala pa je č. g. Diodato Gio* vanni.
IRO sprejema nove begunce
Mednarodna begunska organizacija IRO je sklenila, da bo sprejemala v svojo zaščito vse begunce, ki so pribežali na Zapad do 1. oktobra 1950. Teh je kakih 59.000 tisoč. Ti so do sedaj uživali pri IRO samo les galno zaščito, niso pa dobivali no* benih podpor. Od sedaj naprej jih bo Organizacija smatrala za enako* vredno ostalim beguncem.
Zadružniki na zatožni klopi
Zvedeli smo, da je bilo v Kranju na zatožni klopi 9 zadružnikov kmečke delovne zadruge »Sava«. Nad njimi je. bila izrečena kazen od 4 do 15 let odvzema prostosti s prisilnim delom. Obtoženi so bili, da so preprečevali graditev zadružnih gospodarskih po« slopji, da so bili v zvezi z belogar* disti, sedanjimi špijoni tujih obvešče* valnih centrov; da so bili povezani s špijoni tuje obveščevalne službe in tudi izvrševali špijonsko delovanje Njihova imona so:	Zupanc	Anton
(15 let«; Mol: Franc star (16); Mol Franc ml. (15); Globočnik Franc (12); Globočnik Vinko (14); Globočnik Ciril (9); Globočnik Ana (5); Milar Dragica (4).
Tržaško romanje v Rim
Na prazniku največje Marijine slave v tem stoletju bo 60 tržaških romarjev skupno s Korošci zastopalo naš narod v Rimu. Romarjem dajemo sledeča naročila:
V	torek 31. oktobra ob petih zjutraj bo romarska sveta maša pri sv. Antonu. Odhod vlaka ob šestih. V Rimu imamo vso oskrbo pri istih dobrih sestrah kakor prvič (via Marghera 55); zapomnite si ta naslov! — Vsak naj vzame s seboj osebno izkaznico!
-— Sveto spoved opravite po možnosti doma! — Za prehrano na potovanju skrbi vsak sam. — Nazaj v Trst se vrnemo v soboto ob desetih zjutraj.
Komenski kaplan pri vojakih
Z drugimi mladeniči vred je bil poklican k vojakom tudi komenski g. kaplan, kateri je dosedaj upravljal tudi Vojščico in Temnico. Upamo in želimo, da bi mu vsaj skrajšali vo* jaški rok, in da bi še čimpreje vrnil med svoje ovčice.
Nova jug. določila o kretanju v obmejnem pasu
Na podlagi člena 8 za.kona o giba* | nju na meji, je predpisalo notranje ministrstvo FLRJ posebni pravilnik
o	življenju in gibanju v obmejnem pasu, ki obsega 15 km ob državni meji. V tem pasu bodo smeli pre* bivati v bodoče samo državljani FLRJ, ki bodo imeli posebno osebno izkaznico. Državljani, ki imajo svojo stalno bivališče izven obmejnega pa* su smejo prihajati v ta pas samo če dobijo posebno dovoljenje. Poleg ob* mejnega pasu določa. novi zakon tudi državni mejni pas. ki , obsega zemljiški pas vzdolž državne meje širok 100 m. V ta smejo samo po* oblaščene uradne osebe.
Veliki odpusti delavcev v Jugoslaviji
Ministrstvo za delo v Ljubljani je pred časom javilo »da bodo vsi, ki so odpuščeni iz službe vedeli, kate* ra podjetja sprejemajo delavce na delo in da bodo podjetja, ki imajo v načrtu znižanja uradnikov in de* lavcev, odpuščenim lahko svetovala, kje naj se zaposle, in v ta namen je tudi objavilo seznam podjetji, ki sprejemajo delavce...« Že od maja meseca t. 1- se izvajajo v celi Slo* veniji obsežne redukcije uradnikov in delavcev, posebno nepartijcev. Glavni vzrok za te ukrepe je po* manjkanje likvidnega denarja, ki je postalo katastrofalno prav letos in ki nam jasno razloži zakaj je komu* nistična vlada Jugoslavije razpisala
posojilo. Nezaposlenost v Sloveniji in posebno v Ljubljani hitro narašča in povzroča mnogo skrbi komunistič* nim boncem.
Radio Trst II.
Dnevne oddaje: 7.15*8.30, 11.30*14.30, 17.30*24.00.
Ob nedeljah: 8.00*24.00.
Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15.
Poročila ob nedeljah: 8.15, 12.45, 19.45 23.15.
Dnevni pregled tiska: 14.00 (razen ob nedeljah).
Glas Amerike: 18.00 (razen ob ne* deljah).
Petek, 27. oktobra: 13.00 Glasba po željah. — 18.45 Slovenske pesmi.
— 19.00 Pogovor z ženo. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede.
Sobota, 28. 10.: 13.00 Slovenske pesmi.
— 13.20 Salonski kvintet. — 19.00 Programski periskop. — 21.00 So* botni večer. _	22.00 Glasba za zaključek tedna.
Kedelja, 29. 10.: 9.00 Kmetijska od* daja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 18.30 Oddaja za .najmlajše. _ 21.00 Z domače knjižne police.
Ponedeljek, 30. 10.: 11.30 Za vsakega nekaj. _	19.00	Filmski trak. _
,20.30 Okno v svet. — 21.00 Vokal* ni koncert.
i	orek, 31. 10.: 13.00 Glasba po že* Ijah. —- 19.00 Mamica pripoveduje.
— 20.00 Evropski variete. — 21.00 Vzori mladini.
Sreda, 1. novembra: 19.00 Zdravniški vedež. — 20 30 Naša šola. — 22.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 2. 11.: 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.30 Okno v svet. — 21.00 Maurice Meterling: Princeza Maleine, žaloigra.
LUPŠE IVAN
TRGOVINA »PRI SONCU«
Manufaktura - Galanterija in vse vrste PERILA
T R S T
Via Coroneo * Via Rismondo st. 1 Nasproti SODNE PALAČE
KROJACNICA
PODGORNIK
izdeluje vsakovrstne moške obleke, duhovniške talarje in suknje. Na željo čč. gg. obisk tildi na domu.
TRST
ul. Oriani 9/II (pri trgu Garibaldi)
Zobozdravnik
dr. STANISLAV PAVLICA
TRST
Via Commcrciale 10/11 * Tel. 25597
Odgovorni urednik:	Stanko	Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
poti iz Nomenja gor v Gorjuše v svoji vojaški obleki s še zvitim vojaškim plaščem na nahrbtniku pošteno potil. »Če bo vsa pot na Triglav takšna, bo to nadomestilo vse vojaške manevre, ki se zdaj vršijo tam okrog Ljubljane!« je kar glasno potožil sam sebi. Tolažil se je s potjo ponoči, ko pač ne bo vroče pripeke. Razgled se je vedno lepše odpiral proti bohinjski strani in Ciril je kmalu pozabil na prve popotne težave. Spomnil se je tudi včerajšnjega prelepega dne, zaroke z Elieo. Ej, Klica! Zdaj je dekle takorekoč njegova! Menda vendar nihče ne ho motil in trgal njune ljubezni? Kaj jima more ohola teta! Saj ju ne študira! Z Elico bo Ciril, če Bog da, skoraj istočasno dokončal študije. Eliea bo diplomirala iz arhitekture — dasi se bo verjetno posvetila potem stanovanjski ornamentiki in opremi knjige —, on ho pa diplomiral iz medicine. Seve sc bo moral specializirati, saj brez specializacije zdravnik današnji čas ne zmore tekme. Ciril si bo izbral študij kake notranje bolezni. Pač kje v tujini.
V	tem pogledu je. huda teta imela nekoliko prav, ko ga je zbodla z Gradcem, Dunajem, Prago, Heidelbergom. Toda od kod sredstva? Kako redko so štipendijo zn slovenske medicince! Ej, za srbske in hrvalske še. Še! Pa niti fonda ni, da bi dijak tnedicinec na račun svojega bodočega dela dobil kako pomoč za Študij! Kolikšna zaostalost v socialnem pogledu!
Ciril se jc spešno dvigal v Gorjuše, idilično gotsko vas na sončnem. V gostilni pri sestri Trdnikovega Franceta je bilo že zelo veselo, dasi je bilo šele sredi
popoldneva. Fantje in dekleta so s smehom prihajali. Ciril se ni mogel načuditi, da so punce v tako imenitnih oblekah. Spočetka je menil, da so kake gosposke Blejke, Jeseničanke ali kake ljubljanske letovičarke, pa jih je po obrazih in rokah in govorici prepoznal za hribovske bohinjske donjačinke. Ej. kmet na vozu jc imel prav, ko se'je toli togotil! Ljubljana, Bled in njegov gosposki
turizem prodira torej že v zadnjo gorsko va^!
France je iz veže prihitel Cirilu naproti zelo
resnoben.
»Sem se prav resno bal. da te ne bo.«
»Čemu ne?« se je začudil Ciril.
»Čemu? Saj vendar veš!« je strmel v Cirila 1'ranče.
»Nič ne vem. Povej, kaj je!«
»Janševega očeta iz Ribnega so zaprli! Še po tebi so orožniki spraševali!«
»Se ti sanja ali pa me hočeš potegniti
»Nič se mi ne sanja in nič le nočem vleči. Kar je, je! Zaprli so ga.«
»Pa čemu, kje, kdaj?« se je vznemiril Ciril.
»Na Bledu. Saj si menda tudi ti bil z njim.
Tam je bila razna gospoda in Janšev oče je ošvrknil s svojo besedo neko daino iz aristokracije. Zaradi lega je policija Janševega očeta pridržala. Očitajo mu, da jo je razžalil! Baje je nekaj vzkliknil zaradi njene brhkosti! Pa saj Ki morala bili zaradi lega pravzaprav še vesela!
Cirilu je bilo prav žal za dobrega Janševega očeta. Pa še Janez odhaja zdoma! Oj so Janševi udarjeni!
Ves žegnanjski hrup in ples se je Cirilu zagabil. Tudi Francetu ni bilo za družbo, dasi se je nabralo že nekaj prav čednih domačih in tujih deklet.
»Muditi se zaradi plesa in deklet ne kaže. O. kar šla bova, Ciril! Z lepimi »babami« jo, viš, hudiman! Janšev oče že dela hudo pokoro! Pa se revež niti pil ni in plesal ni!« se je France trudil, da bi razvedril Cirila. Ciril pa je ostal resnoben. Zaskrbljeno je v stranski sobici ždel ob kupici hladnega malinovca. Pot na Triglav mu je tožna vest skorajda zagrenila. Ali bi sploh šel v gore? Ali bi ne bilo zdaj bolj prav, da bi se vrnil in šel reševat Janševega očeta? Morda bi le kaj zanj dosegel!
France se je čez čas vrnil z nahrbtnikom na rami in s palico v roki, vztopil pripravljen za na pot. Ciril sc pa ni dvignil. Najrajši bi se vrnil in Janševemu očetu pomagal kako iz zapora.	®
France se je čez čas vrnil z nahrbtnikom na rami in s palico v roki, vztopil pripravljen za na pot. Ciril se pa ni dvignil. Najrajši bi se vrnil in Janševemu očetu pomagal kako iz zapora.
France se je počehljal za ušesom:
(Nadaljevanje)