Illll ¿u.: Igrff» gp » I mmm 811 « Histerična iredentistična gonja, ki jo v zadnjiff dneh vodi združena italijanska reakcija'ob podpori italijanske vlade v Trstu in po Italiji proti delovnim ljudem istrskega okrožja in proti Ju-goslaviji, je naletela na ogorčen odmev med slovenskim, italijanskim in hrvatskim jnebivalstvom Istrskega okrožja. V raznih krajih so bila protestna zborovanja, na katerih so delovni kolektivi tovarn in podjetij, zadružniki in ostalo prebivalstvo odločno protestirali proti metodam, ki so jim znane že za časa fašizma in v brzojavkah zvezni vladi in tovarišu Edvardu Kardelju zahtevali, da se napravi takojšen konec nesramni gonji in izzivanjem. »Zahtevamo takojšnjo prekinitev gonje žalitev in sovraštva« V ponedeljek se je zbralo v tovarni ribjih konzerv Ampalea v Izoli nad 500 delavcev in nameščencev, ikj so odločno protestirali ob 'histerični gonji iredentističnih krogov v Trstu in Italiji proti delovnim ljudem Istrskega ofloi'ožja in njihovim 'revolucionarnim pridobitvam. Po ikončanem zborovanju so zbrani delavci poslali .resolucijo ministru za zunanje zadeve vl-ade FLRJ Edvardu Kardelju, v kateri so zahtevali, da stori jugoslovanska vlada odločne korake proti gonji žalitev, laži in sovraštva, ki jo tržaški in italijanski ireidentisti vodijo ob podpori itaiijansike vlade proti prebivalstvu Isirskega okrožja in proti Jugoslaviji. V diskusiji je govoril tudi predsednik Okrožnega ljudskega odbora Julij ■Beltram, ikl je pojasnil delavcem prave vzroke najnovejših napadov tržaSkih iredentistov, kominformT-stov in iklerofašistov na jugoslovansko cono STO. Dejal je, da bi le-ti oropali delovno ljudstvo Jugoslovanske cone STO pridobitev ljudske revolucije in prikrili svojo reakcionarno politiko v Trstu in Italiji. Val pojačane iredentistične gonje se začenja s pozitivnim predlogom Tita in negativnim odgovorom De Gsspe-rija za rešitev traškega vprašanja. Namesto težnje za sporazumevanje med obema narodoma za ureditev še ne-urejenb vprašanj, oholo odbijanje vsakega poizbnsa vzpostavitve dobrih sosednih odnosov. Italija torej noče sporazuma. Za ta iredentističnj voz so vpregll iudi vero in cerkev, ki celo prednja-či v sovražni propagandi. Skof San-tin, znani fašistični hierarh, stoji na čelu in daje smer, Nihče si ne upa zapisati tako prozornih in gorostasnih laži, v->kor jih beremo prav v njegovih izjavah. Primerjajte naše zborovanje z besedami tega zagrizenega sovražnika Jugoslavije in naše oblasti! Ni vredno izgubljati besed. Toda San-tin ne daje izjav za nas, ampak za tiste, ki so daleč od možnosti, da preverijo te nesramne trditve, Najbolj obsodbe vredno pa je, da imajo uraklni predstavniki iredentiz-ma, poznani fašistični veljaki podporo s strani uradnih predstavnikov v Trstu, Mi bomo imeli priliko pokazati, kdo so vodje tega iredentizma, kdo podpira in kakšnim ciljem služi že večkrat razkrita šovinistična organizacija CLN v Trstu. Naši ljudje si s trdo bitko gradijo svoj lepši jutrišnji dan. Ne potrebujemo nobenih zagovornikov in kurator-jev. Sami smo se osvobodili, sami jih pregnali z zemlje, ki so jo zatirali stoleija. Nimajo pravice govoriti v Imenu tistih, ki so jim požigali hiše in Jih zapirali v Ječe. Da jih Jezi, je razumljivo, toda vsa njihova histerija in onemogli bes sta zaman, oni samo karakterizirajo njih same — je končal tovariš Beltram. PREBIVALSTVO DEKANOV: »VAŠA HISTERIČNA GONJA JE DOKAZ VASE PROPALOŠTI IN PODLOSTI.a V- torek zvečer je biilo v Dekanih veliko protestno zborovanje proti nesramni gonji italijanskih iredentistov in ikominformistov. Ze pred začetkom zborovanja je deteansko prebivalstvo do kraja napolnilo dvorano ljudskega doma in se razgovarjato o zadnjih dogodkih v Trstu, za ikatere je zvedelo po radiu. Dekiansika godba je zaigrala tudi nekaj 'borbenih pesmi. Po otvoritvenih besedah sekretarja osnovne organizacije SIAU Eugenija Valentiča je spregovoril zboro-valcem ¡Slan okrajnega komiteja KP Stane F u r 1 a n i. V svojem govoru je poudaril, da se je sedaj v svoji gonji proti Istrskemu okrožju in Jugoslaviji ponovno združila vsa 'italijanska reakcija od Vatikana do ko-minformiistorv. Namen te gonje je rušiti bratstvo in enotnost Slovencev, Hrvatov in Italijanov in z nesramnimi! lažmi preobračati dejansko stanje na tem področju. To politiko podpira tudi italijanska vlada, fcateri je Jugoslavija neštetokrat predlagala vzpostavitev zmernih odnosov saimo zato, da se ohrani mir na tem deliu Evrope in s tem tudi mir v svetu. Tovariš Furiani je zatem razkrinkal hujskaško politiko škerfa Santtna. ki je s svojim pismom v New York hotel lažno pr.itaazati dejansko stanje v jugosJovansiki coni' Trsta in vplivati na ameriško javno mnenje. Da se je posiužil zato pnav Amerike, je jasno, kajti Italijanskemu ljudstvu, ki so m,u razmere dobro znane, bi težko mogel natveziti tako gorostasne laži. Jasno je tudi, zakaj se je italijanska vlada prav v tem trenutku odločila podpihovati in podpirati to .gonjo. V Italiji se namreč bližajo volitve in italijansko javno mnenje je pač treba odvrnit, od perečih problemov in težav, ki vladajo v notranjosti ter ga usmeriti v iredentistično gonjo, .kjer bi ljudstvo pozabilo .na socialno bedo, izkorifičeivanje in brezposelnost, ,Ob zakiljufltou je tovariš Furtanl poudaril, da danes istrsko ljudstvo na protestnih zborovanjih zahteva, da vlada FLRJ energično protestira v Rimu in Dri OZN, da se z vsem tem izzivanjem enkrat za vselej preneha. Po govoru, ki so ga Dekan.čan.i sprejeli z odobravanjem, so prečitali protestno brzojavko, poslano ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ. v kateri pra- (Natfaljevanje na 3. strani) -. Tovarišu Edvardu Kardelju, zunanjemu ministru FLHJ v Beogradu. f Delovni kolektiv ex Ampeiea Izola v Izoli, zbran na zborovanju ob navzočnosti 507 delavcev in delavk, ostro protestira proti histerični gonji tržaške iredente proti ljudstvu Istrskega okrožja in njegovi oblasti. Ugotavlja, da se sovražna propaganda klevet in laži stopnjuje po pozitivnem predlogu Jugoslavije in odklonilnem odgovoru predsednika italijanske vlade za rešitev tržaškega vprašanja. Socialistična Jugoslavija pod vodstvom tovariša Tita je ponovno iskala možnost rešitve vprašanja Trsta v interesu izboljšanja odnosov Italije do Jugoslavije in v interesu miru v svetu. Italijanska vlada sistematično odklanja vsak predlog za odstranitev ovir sporazuma. Ona noče sporazuma, ampak poizkuša izsiliti imperialistično rešitev Trsta, k; ne rešuje, ampak zaostruje in komplicira odno-šaje med obema državama. Val sovraštva in histerije prihaja s strani iredentistične organizacije CLN, ki jo moralno in materialno podpirajo vladni krogi Italije in moskovske agenture inform-biroja v Trstu. Ton vsej tej kievetniški gonji pa daje škol Santin, znaa šovinist in zagr.zen sovražnik Slovencev. V njegovih lažnivih izjavah se izraža divji gnev do pridobitev osvobodilne borbe, zato žalijo čut poštenosti in resnosti vsakega poštenega človeka v Istrskem okrožju. Namen pojačane gonje je tudi zakriti lastna zlodej-stva, zakriti preganjanje Slovencev v Trstu in Italiji, Ki se izvaja s tem, da se slovenske otroke z obcestnimi napadi in pretepanjem ustrahuje, da ne bi posečali šole v materinem jeziku, zakriti dejstvo, da v predstavniških telesih, kot Je conski svet, sploh ni nobenega zastopnika Slovencev, da se v Slovenski Benečiji ubijajo zavedni sinovi naroda samo zato, ker govorijo in širijo svoj materin slovenski jezik, da o drugih nasiljih sploh ne go,o-rimo; da se v Trstu izvaja najhujša denaciona.izacija Slo- vencev vseh časov s tem, da se slovenske kmete potiska iz obale na kras, za kar se koristi Maršalova pomoč, da se Slovencem ne dajejo obrtna dovoljenja za izvajanje svojega poklica, da veljajo marsikateri fašistični zakoni, ki jim je osnova zatiranje slovenskega življa. Nadalje napadati ljudsko oblast ob priliki predvolilne propagande pomeni orientirati javno mnenje na problem, ki ne obstaja in ki se Italije ne tiče, namesto razpravljati o problemih, ki tarejo prebivalstvo južne Italije, kjer se pripravljajo volitve, in zato, da se stalno razpihuje rasno sovraštvo proti narodom Jugoslavije s ciljem, da se zaostrijo odnosi med sosednima narodoma. Mi delavci in delavke, tovariš minister, tovarne ex Ampeiea, ki gradimo novo socialistično družbo, družbo bratske skupnosti in boljšega življenja, mi, ki smo se borili za svobodo in socializem, nočemo takih zaščitnikov, ki so naše ljudstvo zapirali in se v slavnih dneh osvobodilne vojne borili proti nam. Za nas delavce je velika žalitev in sramota, da se dovoljuje raznim fašističnim veljakom, ki so nekdaj vihteli bič nad nami, da govorijo v našem imenu. Mi nimamo nič skupnega z njimi, ker so naši veliki sovražniki, žali nas tudi to, da uradni predstavniki v Trstu dajejo priznanje in podporo kolovodjem in organizatorjem kriminalnih podvigov v našem okrožju, kar smo že imeli priliko dokazati. Tovariš Kardelji Mj Istrani Slovenci, Italijani in Hrvati smo se borili, pod zastavo tovariša Tita za socialistično Jugoslavijo in zmagal; v tej borbi. Pod to zastavo >n za te cilje se borimo jud; daass. Prosimo, da podvzamete korake na merodajnih mestih, da se nesramno izzivanje, klevetanje in žalitve, ki nas ovirajo pri našem vsakdanjem delu, prenehajo, ker ne koristijo ničemur. To bo tudi prispevek k utrditvi miru na tem področju. Delovni kolektiv ex Ampeiea. POOSTRENA GONJA IREDENTISTOV IN KOMINFORMISTOV Italijanski iredentistl v Trstu in njihov,j bratci kominformisti so P° jugoslovanskem predlogu o rešitvi tržaškega vprašanja načeli novo protl-jugos-lovansko obrekovalno kampanjo. Vsak dan objavljajo v svojem tisku nove izmišljotine in o položaju v coni B in v Jugoslaviji. V zadnjih dneh se je ta kampanja Se poostrila in so javno -prevzeli njeno vodstvo kolovodje tržaškega fašizma, ireden-tizma ¡in komlnlormizma. Po pozivu komlnfoTimiistov, naj se »vsi Italijani ne slede na njihovo politično pripadnost« — to ie od fašistov do kominf-ormlstov — »združijo v prot.i jugoslovanski kampanji«, so italijanski tredentisti tn faSisti v Trstu začeli priprave za protijugoslovan-sko manifestacijo, ki bo 20. t. m. v Trstu. Vse te priprave -in manifestacijo bo vodil tržaški demokrščanski župan Bartoli. V zvezi s to protijugoslovansko kampanjo se je prvi oglasil tržaški fašistični škof San-tin, ki je poslal ameriškemu kardinalu Spellmanu lažnivo brzojavko o »nezaslišanem preganjanju viene In vernikov v coni B«, Isti škof je dal pretekli teden nekaj 'Izjav italijanskemu inadiu, v katerih se izraža vse sovraštvo, ki ga goji San-tin proti Slovencem in proti Jugoslaviji, V svojih izjavah sicer poudarja, da ne namerava uganjati politike, pri vsem tem pa si ne more kaj, da se ne t>l zavzel za »svoje italijanske brate, ki jih preganjajo tujci«, Da bi ¡bila gonja proti Jugoslaviji ln proti jugoslovanski ooni Tržaškega ozemlja popolna, se niso seveda pozabili oglasiti tudi .razni italijanski poslanci v Rimu. Poslanca Bartole in Tanasco, ki predstavljata v rimskem parlamentu nanjbolj strupeno protlju-goslovansko skupino, sta skupno z nekaterimi drugimi poslanci obiskala Ce Gasperija in mu -predala v imenu .istr- NAD 4,770.000 LIR ZA PRIZADETE PRIMORSKE KRAJE Do konca preteklega tedna so na angleško-ameriškem področju Tržaškega ozemlja nabrali 4,773.687 lir pri- Nabiranje blaga za prizadeto Primorsko. spevkov za pomoč prizadetemu prebivalstvu na Tolminskem In v Slovenski Benečiji. Vse slovensko prebivalstvo Trsta -in okolice se je odzvalo skega CLN v Trstu memorandum o »položaju v coni B«. Skoraj istočasno Pa so predstavniki istrskega fašističnega CLN v Trstu predali poveljniku anglo-amer.lčkega področja generalu VViniertoinu spomenico, ki naj bi utemeljevala njihove laži o preganjanju Italijanov v Istri. Toda to ni že vse. Pni vsej te lažnivi kampanji tudi tržaški komlnfor-misti nočejo zamuditi vlaka. Zato so v svoji zadnji številki »Lavoratora« napisali uv-odinik. v katerem -pozivajo vse Italijanske iredentlste in fašiste v Tirstu. naj se jim pridružijo v kampanji proti Jugoslaviji -in naj sprejmejo njihove predloge glede cone B. Kominfonmteti, -ki v Italiji odkrito zahtevajo priključitev celotnega Tržaškega ozemlja k Italiji, v Trstu pa hočejo guvernerja, pravijo, da je tristranska nota neveljavna ln naj zato skupno zahtevajo imenovanje guvernerja, nato pa priključitev celotnega Trž-aSkega ozemlja k Italiji, kot je to Izjavil njihov kolovodja Vidall. V istem listu očitajo iredentistom, da niso protestirali -ptr.j ZVU, ko jim je ta prepovedala lepljenje protljugoslovan-skih lepakov in postavitev zvočnikov pred gledališče Verdi, kjer naj bi imeli Iredentisti in iašisbi protijugo-slovansko manifestacijo. Kakor vidimo, tiržaške kpminfo'rml-ste zelo skrbi, kako se bo končala fašistično iredent-istična kampanja p- M Jugoslaviji ln jugoslovanski co-n,j Tržaškega ozemlja, Zakaj vse to, bi se kdo vprašal. Zato ker se tako -prvi kot drugi bojijo, da bj prišlo do zadovoljive rešitve tržaškega vprašanja, kakor ga je predlagala Jugoslavija. Po drugI strani pa se bližajo volitve v Trstu. Fašisto-iredentlstj in kominfarmisti bi si hoteli na vsak način pridobiti tistih deset tisoč in več glasov istrskih ezu-lov, ki so se vselili v Trstu. ZADRUGE KOPRSKEGA OKRAJA BODO IZVOZILE LETOS ZA 60 MILIJONOV DEVIZNIH DINARJEV PRIDELKOV Na izrednem občnem zboru Okrajne zveze kmetijskih zadrug, ki je bila pred dnevi v Kopru, so se delegati iz vseh splošnih in kmečkih delovnih zadru.g pomenili n odkupu in prodaji kmetijskih pridelkov. Mc-d drugim so sprejeu naslednje sklepe: Zadruge koprskega okrožja bodo letos izvozile' v inozemstvo sadja in zelenjave v vrednosti G0 milijonov dirviznih dinarjev, s čemer bodo krile stroške za nakup umetnih gnojil in st-rojerv za meha- nizacijo kmetijstva Zadruge bodo nastopale na tržiščih enotno preko zadružnega podjetja »Fruktus«. Zadružniki morajo stremeti za čim boljšo kvaliteto oddanih pridelkov. Podjetje »Fruktus« jih bo oskrbelo s potrebno embalažo, da bo odpadlo prelaganje. Okrajna zveza bo postavila posebno komisijo, ki bo določila razpon cen pridelkov različnih kvalitet. Kmetje bodo prejeli ist.rženi danar za svoje proizvode na podlagi plasmsma. pozivom demokratičnih organizacij in predvsem Podpornega društva, -kj je prevzelo patironat -nad zbiranjem pomoči. Pod okriljem Podpornega društva so nabrali za 3,293.627 dir vrednosti v denarju in blagu. Blvšii partizanski borci so -darovali 950.000 lir, prebivalstvo slovenskih občin Dev-in - Na-brežrna, Zgonik ,in Repentabor pa skupno v denarju in blagou 530.060 lir. V vseh slovenskih osnovnih in srednjih šolah v Trstu ln okolici se je pretekli teden začela med dijaki nabiralna akcija za pomoč Tolminski. Akcija se je zaključila 20, t. m, Preteklo soboto je odpotovala iz an-glo-ameriške cone v Tolmin delegacija slovenskih občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Delegacijo so vodili trije slovenski župani .¡.n je spremljala tovorni avtomobil poln blaga za pomoč prizadetim krajem. V razgovoru s prizadetim prebivalstvom so se predstavniki tržaških slovenskih občin seznanili s škodo i,n posled.ca-mi, ki so jih Tolmlnoi utrpeli zaradi snežnih plazov. V- soboto popoldne in v nedeljo so si ogledali prizadete -kraje, med njimi tudii vas Bor Jano. Delavci jeseniške železarne so poslali delavcem tržaške železarne IL-VA zahvalno pismo, v katerem pravijo; »Zahvaljujemo se vam za izraze globokega sočustvovanja z onimi družinami članov našega delovnega kolektiva, ki so se ponesrečili ob zadnjih vremenskih neprillkah « SV, PETER. — V nedeljo je imela kmetijska zadru-gia v Sv. Petru redni letni občni zbor, ki je tako glede udeležbe, kakor glede reševanja splošnih problemov dobro uspel. Potrebno Pa je omeniti, da se zadružniki nekega posebno -perečega problema, ki zadeva ves Okoliš Sv, Peter, Novo vas, Krkavče in Pa dno. kar nikakor niso upali lotiti. V mislih imam dvorano za ku-lturne prireditve, kino-predstave in podobno. Nedeljo za nedeljo gledajo vašča-ni, kako mladina hiti v druge vasi v kino. gledališče, na ples Itd. in se sprašujejo, zakaj ni vseh teh stvari tudi ipr-i njih doma. No seveda stvar je jasna, začeti je treba z delom, pomagati z vsemi silami ln se neoztrati na nekatere starokopitneže, ki se jim zdi graditev dvorane nepo- trebna stvar. Mladina jih je že zdavnaj prehitela in tudi; vsi razsodni ljudje so potegnili z njo. Torej, letos mora biti kulturni dom pod streho, za nameček pa si bomo uredili še športno igrišče. Avgust Gojkovič. POSTOJNA. — V nedejo je bila v Postojni okrajna- mladinska konferenca, na kateri so ob izčrpnem referatu -pregledali politično deilo in organizacijsko stanje LMS postojnskega okraja, izvolili nov okrajni komilteit LMS in revizijsko komisijo -ter sprejeli resolucijo za bodoče delo. Pred kratkim se je končal na Rakeku trimesečni kuharski tečaj, ki se ga je udeležilo 28 žena in deklet, Na tečaju se niso učile samo kuhanja, ampak so imele tudi predavanja z raznih področij družbenega živi jena. Ob zaključku so odprli tudi razstavo kuharskih izdelkov. m §1 f TOLMINSKEGA SOSKA DOLINA IMA SVOJEVRSTNO PODNEBJE Soška dolina je sorazmerno kratka in vendar je v njej podnebje zelo različno: od Nove Gorice do Trente lahko ugotovimo velike razlike T.ako n. pr. okrog Nove Gorice (.budi ob železniški progi) cvetijo ffarudeljni, 15 krn dalje, ob Kanaiu, pa kmetje obrezujejo vinsko trto v zadnjem snegu, ki kopni. Pri Bovcu (60 km od Nove Gorice) lahko vidimo, kako hodijto ljudje skozi snažne tunele na dvorišče. Zdaj bi človek pričakoval, da bo Trenta, ki je že pod mogočnim Triglavom, se .bolj v snegu, toda to ne drži. V Treniti je snega veliko manj kot v Bovcu. SRPENICA. — Zdaj je nastopila od jug a, sneg drsi- s stirefa in pripeti se sem pa tja kaka -ne.seča. Tako se je pripetila tudi -1. t. m. na Srpenici. Sn-ag s strehe je zasul 4-letno deklico. K sreči je to videti sosed, ki je poklical še ostale in s skupnimi močmi so otroka odko-pali. Revica je bila že vsa modra v obraz in se je skoraj zadlušila. Hudih poškodb ni dobila, le nekaa prask na obrazni in rokah. Iz Slo^esasSte Goriške v Italiji K- .-:-:■:-. V. /'-./i,- Predsta vniki slovenskih občin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ki so obiskali prizadete kraje na Tolminskem. V Gorici in okoliol so, kakor v vseh slovenskih krajih, začeli nabiralno akcijo za -pomoč prizadeti Tolminski. Pokroviteljstvo nad zbiranjem pomoči je prevzela Zveza slovenskih prosvetnih društev v Italiji, Ta sporoča, da so do sedaj nabrali že skoraj za milijon lir vrednosti v denarju in blagu, Ak-c'Je, ki se še vedno nadaljuje, se udeležuje vse slovensko prebivalstvo, trt plebiscitarno daruje za prizadete brate v domovini. V Doberdobu so karabinerji, ki se zeflo pogostoma vmešavajo v zadeve slovenske dejavnosti, prepovedali nabiralno akcijo za pomoč Tolminski z izgovorom, da osebe, ki pobirajo prispevke nimajo dovoljenja od goriške kvest.ure. To so storili zato, da bi ovirali uspeh pomoči, dasi vedo. da takega dovoljenja n-i treba in da zadostuje nabiralna poia organizacije, Ki pomoč organ izlra- AJDOVSCINA. V nedeljo je bil pri nas popularni koncert Doma JLA iz Vipave. Sodelovala sta vojaška godba in pevski zbor tega doma. Na programu je bila uvertura iz Rossinij-eve opere »Sevilj-ski brivec« ter narodne in partizanske pasmi. Prireditev je lepo uspela in želimo, da bi nas člani Doma JLA že večkrat obiskali. D. L. ZBIRKA ZA PRIZADETO PREBIVALSTVO TOLMINSKE JE NARASLO NA 2,440.000 DINARJEV Istrska banka v Kopru je prejela na tekoči račun za prizadete kraje Tolminske do zdaj že 2,440.000 din. Poleg tega so poslali v prizadete kraje živila in razno blago v vrcdnosii več milijonov dinarjev, i NEKAJ O PRODAJALKAH »EGIDEa Prejeli smo nepodpisani dopis in čeprav redakcija načelno ne objavlja anonimnih prispevkov, ga bomo vendar priobčili, ker smo se osebno prepričali o resničnosti podatkov. »V Kopru posluje že dalj časa moderno urejena in dobro založena trgovina »Egida« (bivša »Omnia»). Ze v Ljubljani sem mnogokrat slišal o tej lepi trgovini ln kaj vse se dobi v njej. le za osebje so govorili, da ni tako kot bi monalo biti. O vsem tem sem si želel prepričati ln ko sem dospel v Koper je bila moja prva pot v omenjeno trgovino. Kar zadeva same trgovine moram priznati, da nisem bil razočaran, kar zadeva prodajalk pa tudi ne, saj rrvi je bilo dovolj jasno potrjeno to, kar sem o njih dotlej slišal. Prodajalke so sicer lepo »naštimane«. vendar njihova omika je na zelo nizki stopnji. Sprva sem mislil, da samo na mene gledajo tako zviška, pozneje pa so mi tudi moji znanci Isto potrdili. Pravijo, da se zlasti »odlikujejo« v vljudnosti tovarišice iz Ankarana in prodajalka pr,i Skarjah in čipkah. Razumljivo je, da zato mnogi kupci raje obiskujejo trgovine v Kalega-riji, kjer so nameščenci prijaznejši in postir-ežljivejši,« j PORTOROŽ. — Priprave na letošnjo turistično sezono. Lotos se bo za-/ čela v Portorožu turistična sezona prej kakor lani. Saj tako kažejo priprave in tudi povpraševanje Uijiii g:ostov, predvsem Tržačanov. V ho. «j telu Palače urejajo nove sobe, tako '4 da bodo do konca maja lahko spre-i jeli okrog 350 gostov, Poleg tega pri-: pravljajo luksuzno opremljeno trgo-•I vino domače obrti — »Dom« Ljubija-i na, moderno cvetličarno, folo servis, | uredili bodo kopališče in parke, po-J skrbeli za raane športne in druge zabave itd. Ljudska oblast je v ta I namen investirala velike vsote. KOPRIVA NA KRASU. V nedeljo so -bile volitve v občinski odbor OF, ki se jih je prebivalstvo stoodstotno udeležilo. Novi občinski odbor OF bo imel svoj sedež v Du-tovljah, kjer bo tudi sedež nove občine, v njem pa bodo imele svoje predstavnike vse pripadajoče vasi. Vzporedno z volitvami v OF odbor so izvedli tudi volitve v odbor Rdečega križa. NOVA UREDBA O GIBANJU PREBIVALSTVA MED CONAMA A IN B STO IN FLRJ Komandant Vojaške uprave jugoslovanske cone Trsta je izdal uredbo, v kateri so zajeti vsi predpisi o gibanju prebivalstva med jugoslovansko in atiglo-ameriško cono STO, Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in drugih držav. Potovanje med jugoslovansko cono STO in FLRJ je dovoljeno prebivalcem jugoslovanske cone STO na osnovi osebne izkaznice in potnega dovoljenja, izdanega od Vojaške uprave JLA, prebivalcem FLRJ pa z osebno izkaznico in potnim dovoljeiijem, izdanim od pristojnih organov v FLRJ. Prehod čez demarkacijsko črto med jugoslovansko in anglo-ameri-ško cono STO se dovoljuje stalnim prebivalcem jugoslovanske in an-gloameriške cone STO z osebno izkaznico stalnega prebivalca ene in druge cone. Potovanje stalnih prebivalcev jugoslovanske cone STO v inozemstvo je dovoljeno samo s potnim listom, izdanim od Vojaške uprave JLA. V odredbi je tudi pregled stalnih mejnih prehodov med j'.goslovan-sko, anglo-ameriško cono STO in FLRJ, Razen okvirne uredbe so izšli tudi pravilniki, v katerih je na'anče-je predpisano izvajanje te odredbe. Uredba stopi v veljavo 5 dni po objavi v Uradnem listu Vojaške uprave jugoslovanske cone STO. Illlllll ( li iSlii! (Nadaljevanje s 1. strani) vijo med drugim: »Naj bo vsem.fašističnim Izzivačem Jasno, da smo še vedno pripravljeni ponoviti jim nauk, ki smo dali med narodnoosvobodilno vojno, če bodo stezali svoje kremplje po naši zemlji. Skupaj z jugoslovanskimi narodi smo se borili zoper fašistične okupatorje, skupaj smo zmagali in skupaj gradimo našo socialistično domovino. Ogorčeni zaradi nesramne iredentistične gonje, ki Jo podpirajo in uprizarjajo italijanska vlada, Vatikan in kominformisli, zahtevamo najenergičnejšo intervencijo Jugoslovanske vlade, da se napravi konec vsem lažem, klevetam in izzivanjem.« Ob zaključku so zborovale! stoje poslušali intemacionalo, ki jo je zaigrala vaška godba. PROTEST DELAVCEV PIRANSKE LADJEDELNICE Na protestnem zborovanju v piranski ladjedelnic; se je zbralo nad 100 delavcev, ki so ostro obsodili laži italijanskih i reden t isto v o naši coni in o Jugoslaviji. Na zborovanju je govoril podpredsednik Istrskega okrožnega ljudskega odbora tovariš Gino G o b b o , ki je med drugim dejal, da je naše ljudstvo že pod Italijo dovolj trpelo in -naj ga puste pri miru tam, kjer - nimajo kaj iskati. Glede ciljev zadnje gonje proti Istrskemu okrožju in Jugoslaviji je rekel, da hoče .italijanska vlada s tem hrupom odvrniti svoje volivce cd težkih domačih problemov, da bi na ta način pri bližnjih volitvah zepet dobila njihove glaso- ^©^TOif in nameščencev ve. Eden vzrokov, da Italija odbija vse jugoslovanske predloge za sporazum, je tudi v tem, da se boji prodiranja re*snice o Jugoslaviji med svoje ljudstvo, ki ga tlači brezposelnost in druge težave, Z zborovanja so delavci poslali pismo zunanjemu ministru E. Kardelju, miSi v katerem zahtevajo, naj jugoslovanska vlada odtočno protestira pri italijanski vladi, da takoj prenehajo z gnusnim blatenjem in klevetami. Pisali smo že o tem, da je Ajdovščina napravila v 'letih po osvoboditvi v svojem iazvoju Velik korak naprej. Ena največjih pridobitev je vsekakor Tovarna za likerje in sadne izdelke, ki je s svojimi izdelki pričela uspešno konkurirati celo tovrstnim inozemskim tovarnam. Naše bratce bo gotovo zanimalo, kako je pravzap:■:! : l C. «s^in — pvi tS3 ______E3 pî Ffffà itïdP ta il ® Sedaj, ko je o priliki spravnega predloga maršala Tita nastopila znova iredentistična gonja s svojimi najtežjimi lopovi je smatral tudi tržaški škof Santin za svojo dolžno st, da tudi on nekaj doprinese za »madre patrion, ker bi sicer znala njegova fašistovska slava zatemneti pred novimi zvezdami, ki se porajajo na imperialističnem italijanskem nebu. Izbiral je v svoji politični ropotarnici, kolero orodje bi bilo najprimernejše za odločen nastop, od pastirskega pisma tja do svečanega izobčenja ali apelacije na samega papeža, pa se mu je vse zdelo nekam obrabljeno in zato brez pravega učinka. Končno, izobčil je že vse svoje politične nasprotnike, pa kaže,, da ti zaradi tega še vedno dobro spijo in se ob tem preveč ne razburjajo. Nato je pogruntal škof Santin nekaj prav izvirnega. Udaril je telegram naravnost na ameriškega kardinala Spellmana, češ da naj pelje ameriške katoličane na.križarsko vojno proti »brezbožni coni B«, ker si bo s tem pridobil prvi in najboljši tron v nebesih. Tako nekako kakor so pozivali v pradavnih časih . papeži cesarje, naj z ognjem in mečem spreobračajo ubo- ge paganske kmete, da bodo postali pravi in pohlevni služabniki rimske cerke, ki je imela ključe do nebeškega kraljestva, kamor je po njihovem mnenju moral hočeš nočeš vsakt seveda le preko njenega hlevčka. Prav tako bi moral danes vsak v Santinovo kraljestvo, vse eno ali hoče ali noče. In proti tistim, ki nočejo, kliče sedaj Santin na pomoč ne več Rim, marveč Ameriko samo. Rim ima namreč pač samo bla-žev žegen, Amerika pa atomsko bombo — si misli Santin — zato bo najbolje potrkali tam. Poleg tega jc pecej daleč in o »coni B« ve najbrže pran malo. Gotovo pa ne ve, da tem ni prav nobenega preganjajo kristjanov, da se tam■ celo za take čarobnjaške zadeve ¡pravzaprav nihče ne zmeni, ker je mnogo drugega in resnejšega dela. Ca pa hoče nekdo čas zapravljati po cerkvah, mu tega nihče ne krati. Maše se berejo in mežnarji nabi-jajo', kot vedno. Nobenemu se ni skrivil las. Toda Amerika je tam preko morja in se verjetno za te stvari ne zanima. Zalo misli škof Santin, da ji bo lahko natveziti, kako lam »komunisti« derejo žive ljudi, hudujoč se nad nemoralnostjo sveta, da mu ne hiti na pomoč, ne da bi bilo treba biti plat zvona. Toda škof Santin se je verjetno v svoji špekulaciji zmotil. Najbrže se je preveč bavil z zgodovino svetega pisma stare zaveze in zgodo-vino svetnikov, namesto da bi malo pogledal tudi v zgodovino Amerike, Potem bi namreč najbrže vedel, da je Amerika nastala največ iz ljudi, ki so svoj čas bežali iz starega soe-1ca ravno pred raznimi Santini, pred nasilniki, ki so jih hoteli na vsak način spraviti v svoje kraljestvo, izgovarjajoč se na nebeško kraljestvo. In ker je bilo že tedaj tem ljudem Santinovo kraljestvo tako zoprno, da zaradi tega niso hoteli ničesar slišati tudi o drugem, so bežali v neobljudeno Ameriko in tam trpeli vse vrste pomanjkanja, le da niso več videli santinskih odrešiteljev. Se danes je v Ameriki odpor proti ljudem takega kova ta- ko močan, da rimska cerkev ni mogla nikdar priti do neke moči in političnega vpliva. Nikdar se ji ni posrečilo ustvarili svoje politične stranke, kakor sicer povsod v Evropi. In še sedaj, ko je Truman govoril, da bo poslal iz razlogov, ki naj bi služili njegovi zunanji politiki, svojega poslanika v Vaiikan se je zgodilo, da mu je ta poslanik pobegnil in izjavil, da smatra, du je s tem napravi! svojo državljansko dolžnost. Torej iz vseh teh Santinovih čarovnij ne bo pravega kruha. Njegovo zgražanje nad politično nemoralo sveta, zato. ker ta še ni napovedal vojne jugoslovanski coni STO, izgleda bolj smešno kot prepričljivo. Rodil se je pač malo prepozno in spada v čase, ko so še razni cesarji z vislicami podpirali univerzalnost Saniinovega časa. Tedaj bi Santin gotovo dobro uspeval in za svoje zasluge mogoče postal celo svetnik. Toda te čase je zamudil. Zaman kliče danes na pomoč daljno Ameriko, da bi podprla njegov duhovni in telesni teror nad svobodnimi ljudmi. Amerika nima atomske bombe za njegove nore ambicije. ribji moki Zopet je pred nami sezona -ova na -saaije ribe, csnovno surovino naše konzervno industrije rib. Zdaj se vršijo zadnje priprave za poletno kampanjo, tako- za ribolov, kakor v tovarnah ribjih konzerv za čim cenejšo in čim racionalnejšo organizacijo tehnološkega procesa. Dan za dnem se vršijo razna pripravljalna dela kot pregledovanje mrež, urejevanje opreme ladij, preizkušnja ladijskih motorjev m eluktrogeneratorjev, rešujejo premnoga organizacijska vprašanja ribolova^ njegove lokacije, vprašanja transportov in stično. Vse teži za tem, da se pripravi našim tovarnam čim več sinjih rib, ne samo za njihovo predelavo v ribje konzerve, temveč tudi za predelavo njihovih odpadkov v dva važna produkta, to je v ribjo moko in tehnično olje. Ribjo moko uporabljamo v živinoreji kot možno krmilo, a ribja olje v najrazličnejše namene v kemični in zlasti v usnjarski industriji. V današnjem članku si oglejmo predvsem ribjo moko, saj predstavlja živinoreja eno izmed integralnih pnncg našega gospodarstva. Za piüdcbilvaoje ribje mete in riibjeiga olja obstajajo različni sistemi in nijim odgovarjajoči stroji in strojne naprave, Pri nan se poslužujemo za'pridobivanje ribje moke in ribjeiga olja sfirojne naprave sistema DE PRETTO ESCHER-WYSS. Te glirojne naiprave sestoje iz treh glavnih delov: iz kuhalnika, zbiralnika in horicontaAne centrifuge. Za todelavo moke in olja se uporabljajo predvsem za kozerviranje neuporabne iribe in njih odpadki, zlasti glave in drobovina. Najren-tabilnejša je predelava odpadkov takozvanih mastnih rib, med katero spada tudi naša jadraraska sardela. Ribji odpadki se najprej kuhajo v kuhalniku, k;i je opremljen z mešailnikom na motorni pogcin. Segrevanje kuhalnika se vrši s paro pod pritiskom 1.5—2 aitmosfeiri, kar odgovarja temjpeiraturi 112—121° C, V kuhalniku razkrojem, prekuhani ter sterilizirani odpadki preidejo ncito v zbiraLnik, ki je prav tako opremljen z mašalnikom. Tu se proces drobljenja' odpadkov nadaljuje. Po dokončanem drobljenju spustimo maso, ki ji že v kuhalniku dodamo primerno količino vode,' v centrifugo. Centrifuga se vrti s Gojitvi zelene navadno ne pripi-sujemp tiste važnosti, ki jo dejansko zasluži. Razlikujemo tri vrste zelene: listnato, belušno dn gomoljasto zeleno. Listnata zelena nadomešča peter-šilj. Belušno zeleno vzgajamo tako, da listna relbra ovijemo ali zasipamo s .prstjo, kakor cndivij.o ali belnše (špangelj). Pri nas se v zadnjih letih vedno bolj uveljavlja gomoljasto zelena in zato se bomo pri tej podrobneje ustavili. Gomoijasla zelena najbolj uspeva v zmerno toplem in vlažnem p-dnebjsU, ljubi vlažna, globoko pre- orana tla, bogata na hranilnih snoveh. Ne preneise sicer visoke talne V'.de, vendar uspeva v tako vlažni zemlji, kjer ne bi uspevale druge vrtnine. Na razvoj zelene zelo dobro vpliva tudi zalivanje z razredčeno gnojnico v času vegetacije. Ne ljubi pa zelena kllslih hi na apnu siromašnih zemljišč. V času jesenskega oranja gnojimo zeleno z zrelim hleivskim gnojem, lahko pa tudi sledi rastlinam, ki so bile s tem smotrno gnojrme preje. Od -umetnih gnojil zeleni najbolj pri j a 40'/ kalijeva sol (2—3 .»loti na lir), s up : r-losfal (,T stoti na ha) in v času vegetacije čilski soiitar. Ce uporabljani) gnojnico, no Snioran uporabljati d uličnih umelnlh g-n<>jil, ker bi pri tem prt,tiranom -gnojenju nastala navisrnoci, da "omilji p: strnejo gobasti ter da se razvije preveč listja na ikr,d;< g-im-.'ji v, V plcdcrr.du je najbolje, da zelena slcidi kripusnicani, krompirju ali grahu. p.> zeleni pa lahko sadimo čebulo, špinatčo, grah in paradižnik, ne anv.flia pa sejaitl korenja ali peitc.iiV.il;!., Ze-leno sejr-mo v Inplr- grede meseca februarja in marca. Seine zelo počasi kali (2 do 3 tedne) in zalo j > Priporočljivo, dn ga namakamo mmm preid setvijo 24 ur v mlačni vodi. Na 1 m2 tople grede lahko uporabimo 5—6 gr semena.. Ko sadike poženejo 2—3 liste, jih pikiramo zopet v toplo gredo ali na njivice v za-veitmih legali v razdalji približno 8 cm. Ko se sadike dobro razvijejo in učvrstijo, jih presajamo na prosto. Pri pikiranju prikrajšamo koreninice na (polovico dolžine. Za površino 1 ha nam zadostuje 100 do 120 gr zdravega semena. Omenili smo že, da zelena ljubi vlažna tla in zalo moramo pik i rane in na prosto sejane sadike zalivati. Na preato sadimo sadike, ko je minila nevarnost slane (v sredini aprila ali v višjih predelih v začetku maja). Ne smemo saditi progasto, tako dn bo imela vsaka sadika do.volj prostora za svoj razvoj. Sadimo v razdalji 40 cm in sadiko do ¡sadike 30 cm. Na 1 ha površine rabimo približno 100.000 sad,i/k. Nadaljnja oskrba zelene po saditvi je večkratno okopavanje, ple-lev in odstranjevanje suhih listov Škodljivo je odstranjevanje listov, če gojimo gomoljasto zeleno. Po vseh agrotehničnih pravilih vzgojena zelena nam lahko da 150 do 250 ste,tov gomoljev in 100 s,tatov listja na ha. Moramo še omenili, da so se do zdaj pri nas cibnesle najbolj naslednje sorte: od gomoljaslih sort: »praška orjaška« in »pariška«, cd listnatih sort pri »nizozemska« in »belorumena«. prld-remelj.ski deli najbclj važni (repa, p. -a, k:ire:ije, rdeči r: Le in krompir), 5. F. ifor.na gnojila t: uporfosf:..».) ne smo primanjkovati nobeni kulturi. G. Lecrtiblja.tl mnrraiš nrveldno hitro it. : a ječa gnojila al i tista, ki v kratkem času 'učinkujejo. 7, Sopcrh sla,t in kalijevo sol moraš p.dkefpr.ti, ostala gnojila pa luporabljuj za površinsko gnojenje v čae-iii vcgcitac.ije. hitrostjo 1400 obratov na minuto, V tem svojem vrtenju razdeli maso zaradi različnih specifičnih tež v ribje olje, kileijno vodo in ribjo moko. Po omenjeni razdelitvi se po vrstnem redu najprej odstrani iz centrifuge -ribje olje, potem klejna voda in nato ribja moka v vlažnem stanju, ki jo je potem treba še posušiti in ipresejaiti. Tako posušena in presojana irifoja moka se pošilja v prodajo v papirnatih vrečah po 50 kg neitito. Za .uporabo v živinoreji mera imeli ribja molka naslednjo kemično sestavo, oziroma mora vsebovati: kalcijevega fosfata minimum 8-ščajo. Ribja moka je torej dragoceno naidomesiilo prciteinov, ki jih živaili iz običajne hrane ne dobivajo dovolj. Živino krmijo z ribjo moko po predpisih živinorejskih strokovnjakov. Ob zaključku našega članka mo-raimo na žalost ugotoviti, da se v našem okrožju ribja mctoa v prehrani živ.ln.e in perutnine sploh ne uporablja, saj ,gre vsa njena produkcija na tržišča izven našega okrožja. Kako bo letos z letino, je te dni glavno vprašanje ljudstva, od skrajne točke Debelega ntiča do Valma-■rina. Vsa jesenska in zimska se-itve/na dela so pravočasno opravili. Tudi spomladanska' dela na polju in v vinogradih so že skoraj pri kraju. Zgodnji polnlizki grah, ki so ga posejali zadnje dni decembra, •je lepo vzklil in je ponekod že za dva prnta velik. V prisojnejših legah so mu že nataknili otičje. Ozimna pšenica se do sedaj lepo razvija, in je že dobila tisto temno-■zel eno ibainvo, ki daje upanje na dober pridelek Na njivah, kjer so jo sejali zgodaj, so jo te dni že po-branali. Večina kmetov ima v toplih gredah pripravljene paradižnikove sadike, ki se le.po razvijajo. Teh sadik bodo imeli dovolj. Po vinogradih so glavna dala že opravljana. Kjer je .biilo potreba so zamenjali sitare kole in obnovili vezi na- mladikah. 'Nekateri čistijo stare zapuščene pašnike, da bo živina imeia boljšo pašo.. Zdaj že sadijo krompir. Tisti, ki so pravočasno zorali, da je zimski mraz zrahljal ibra.zdo, imajo sedaj lahko delo, ker je zemlja mehka in droibJjiva. Kdor pa je oral kaisneje v dežju, je na slabšem, ker je sonce izsušilo in is trdil o brazde. Mandeljni so v najlepšem cvetju In pričakujejo obilnega cvetja tudi na češnjah. Bratje je polno in se ■že napenja v soku. Kmetje, poslušajte v nedeljo ob osmi uri in pol vašo oddajo radia Jugoslovanske cone Trsta! Pošiljajte svoje pripombe in vprašanja na naše uredništvo ali na radio Koper. Naši kmetijski strokovnjaki bodo odgovarjali na vaša vprašanja in upoštevali vaše nasvete. Km.ije in zadružniki želijo, da bi. v kiraiikem prišlo mrlo kakega ickiž.ja, ki bi namočil zemljo za kakih 5 'centimetrov v globino. Po močnih padavinah v feiiouuarju so je na površini naredila trda skorja, ki zelo ovira rarjvoj rastlinstva, Veliko je zanimanje, kako bo letos z cidkuiprm zelenjave in sadja. Ljudi skrbi, da se ne bi dogodilo ■kcit lani, ko so manjše količine ostajale in se kvarile. Radovedni iso, kakšne bedo cene Ln če bo uvedeno sortiranje v I., II. in III. vrsto. CEPITE PRAŠIČE PROTI PRAŠIČJI RDECICI! Prašičja rdečica se pojavi vsako leto v večjem a Ji manjšem obsegu ter pevtareča občutno škodo našemu gospodarstvu. Da to nesrečo preprečujemo pravočasno, v Istrskem okrcaju cepijo vsako leto prašiče. Cepiti bedo priče-'! Ictc.s v začetku a pri! o. Opozarjamo vse lastnike, da takoj prijavijo, prašiče KLO in ria zahtevajo pri okrajnem pave.r-jenršivu za kmetijstvo veterinarja. Ne odašajmo s copi-.-ljo, da ne bo prepozno! Naši kmečki pregovori »Ni pridelka brez globoke brazde.a »Ko žito dozori, ga požanji, ali bo zrnje samo oopadlo.u —o— »Ce zgodaj kosiš, pridelaš seno — če pozno kosiš, pridelaš slamo.a —o— uZelo slabo znamenje je, če imaš raztrgano obleko — enako je, če imaš pšenico nod vcdo.a (Ta pregovor je važen posebno za naše nižinske iege, kjer več časa zastaja voda!) Udeležba kmečkih delovnih zadrug, kmetijskih zadrug in državnih kmetijskih posestev pri razdelitvi deviz Udeležba kmečkih delovnih zadrug, kmetijskih zadrug in državnih kmetijskih posestev pri razdelitvi deviz, doseženih z izvozom njihovih kmetijskih prehrambenih pridelkov je .v FLRJ na novo urejena. Po odločbi predsednika sveta za blagovni promet FLRJ dobijo kmečke delovne zadruge, kmetijske zadruge splošne oblike in državna kmetijska posestva 35 (/,, od deviz, ki jih dosežejo z izvozom svojih kmetijskih prehrambenih pridelkov. Ce gre za izvoz hmelja in prostih presežkov koruze kmečkih delovnih zadrug, znaša odstotek udeležbe pri razdelitvi deviz 10 odstotkov. Ce izvaža zadružna trgovska mreža kmetijske prehrambene pridelke kmečkih delovnih zadrug, kmetijskih zadrug splošne cbivke in državnih kir.e-tijsih posestev, .ima pravico do udeležbe iti:i tistem delu deviz, ki pripade kmečkim delovnim zadrugam, kmetijskim zadrugam sptešne oblike ¡n državnim kmetijskim posestvom. Narodna banka FLRJ odpre izvoznikom .kmetijskih prehrambenih pridelkov, ki so zgoraj navedeni, poseb-nen evidenčne devizne račune. POPIS IN OCENITEV OSNOVNIH SREDSTEV IN UGOTOVITEV VIŠINE AMOuiIZACIJE V KMETIJSKIH ZADRUGAH ' Da bi se zagotovilo pravilno obnavljanje osnovnih sredstev in njihovo investicijsko vzdrževanje (velika popravila). je predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ izdal navodilo, po 'katerem morajo kmetijske zadruge (kmečke delovne zadruge in splošne kmetijske zadruge) oceniti vsa osnovna sredstva, ki jih imajo, in sicer po njihovi dejanski vrednosti in trajnostni dobi. Med osnovna sredstva, ki jih je treba oceniti, spadajo: zgradbe, naprave, melioracije, da'soletni nasadi (sadovnjaki, vinogradi, hnrriljnik.i in! ), stroji, orodje ln priprave, prevozna sredstva, pohištvo in pribor, plemenska in delovna živina. Oretijo on priprave kol I udi pohištvo in pribor, katerih vrednost ne presega 5000 .dinarjev in je njihova trajnceln.a doba manjša ilcct dve leti, se ne štejejo za csnovna sredstva, temveč pomenijo cbralna sredstva zadruge. Oceniti je treba vsa osnovna sredstva zadruge, ne glede na to, ali jih je zadruga nabavila iz lastnih sredstev, ali iih je prevzela od zadružnikov ali ipa so ji bila .dodeljeno kot splciino ljudsko .premoženje v .trajno uporabo. Pri cenitvi vrednosti vsakega posameznega osnovnega sredstva je treba ugotoviti tudi njegovo trajno?.no debo, da bi se m osla določiti pravilna vi lina amortizacije. To pomeni, da je treba za vrednost osnovnega sredstva, ki se uporablja in se z ni izračunava •amortizacija, vzeti njegovo začelno v reúnes!, povečano za vreic'ncrt investicijskega vzdrževanja (velika popravila) in zmanjšano za vrednost izrabe leh sredr! ev mod uporabo v pretekli debr. Na podla?; i u gotov.'jene dejanske vrednosti osnovnega sredstva ln njegove trojnost ne dobe se izračuna letni amortizacijski zneseik. Amortizacija osnovnih sredstev obremenjuje tisto p,-oizvodry» panogo, v kateri se ta sredstva uporabljajo. Ce uporablja neka osnovna sredstva več proizvodnih panog aR pa celotna proizvodna delavnost za v leden oklep. NelcrXcea le'.a so se še sredi zime ogledovale v jezerski gladini bele glaive Rrndir.te g ca Kcmne, Komarč. in S:udarja, i. ¡0.« pa je vse belo In po ¿'.cen 2) a'.emrili Brši.v-ca se 'trgajo plazovi. K-dar se 00-.1-' dne «pre sonco močne j o zaino počasi polzeti in šumrti smžne gmote in se s svojimi! hlrdinimi jeziki ustavijo še'e na zmrznjeni jeze r- estrega, gonkega zraka in ne.štetah lopot bolni'»;.: kc okolice. Vsako leto junija — julija začnejo vstajati platnena nsisalja in zadnje vzame šele prvo hladnejše vreme-. Takrat zagori rab večerih nešteto kresov, tabornih ognjev in vse jezero je od daleč videti kot da .gori v skrivnostnem pomičnem siju. Nekaj čiudoviilo lepega je strmeti v ogenj, ki pažii-ra les, poslušali njegovo -prasketanje ali pa odmev pesmi, ki prih:,.ia morda iz taborišča i "-i v;.-,' - Siiliilfi' «ll|Ü I ifc - skii gladini. Drugače ni slišati ničesar, le včasih z za.teglim glas:.m pretrga tišino jastreb ali planinski orel, ki vse !e'lo kroži nad skalami Koma, če in Pršivca, Se dva, tri mesece, pa bo pokrajina led dobita drugačno podobo. Ob jezeru '00 zraslo vse polno plamenih domov. Iz vseh krajev bodo prišli, da se naužijejo na drugi strani jezera. Srce prepleta neko prijetno čustvo in človeku se zdi, ket da se je neredno sicer, a vendr.c doznavmo dotaknil skrivnosti življenja, ki .so mu bile doslej zaprite s sedmimi pečati. Takega lepega poletnega dne smo sedeli ob ognju, ki je pc-šasto osvetljeval šotore stisnjene na majhno ravninico cb severni oba'.i jezera 6 MILIJARD LIR IZKUPIČKA ZA CVETLICE Ltajijarjilka pokrajina »Impeiriai« na »Modri obali« (v Liguriji) je lani dala samo rezanih -rož za prodajo v vrednosti 6 milijard lir. Pridelali so namreč približno 75,000 metrskih stolov cvetlic, predvsem vrtnic in nageljnov. Vrtnic so prodali okoli 40.000 komadov, nageljnov pa Okoli 252 milijonov komadov. Na tem zemljišču, ki obsega komaj 2000 hektarjev, je zaposlenih 7000 vrtnarskih družin. Vsaka družina je prejela povprečno za svoje cvetlice 857,000 lir. NEMŠKA RAZISKOVANJA LETALSTVA SO AMERIKANCEM PRIHRANILA 10 LET DELA Gradivo nemških izumov, ki so ga prevzele ZDA (v okviro zavezniške komisije, ki je imela nalogo zbrati podatke o nemških vojaških tajnostih in raznih drugih izumih), obsega nad 10.000 ton. Med temi ie tudi gradivo znanega kocerna IG-Farbe nuidus t rie, ki ga jc okoli 100 solrudnikov z vso naglico s 40 fotografskimi aparati posnelo na mikrofilm?. Ugotovili so, da so rakete »V-2«, s katerimi so poleti 1944 bombardirali Anglijo, predstavljale šele začetek. Ob koncu vojne so imeli Nemci deloma razvitih že i38 vrst raket, ki se dajo voditi iz daljave, nekaj pa je bilo tudi že pri-ipryvlj-erXh. Med temi so bile rakete za brzino 4500 do 9500 km. Američani. danes priznavajo, da so jim nemška raziskovanja letalstva prihranila okoli 10 let lastnega dela. Imajo pa tudi v rokah postopek za izdelavo C0.000 raznih vrst novih barv in so tako najmanj za 10 let pred drugimi narodi. RAK NALEZLJIVA BOLEZEN Ze pred leti je dr. Clara Jolles Forjli s prostovoljno okužilvijo preizkusila, ali je »rak« nalezljiv ali a?. Ugotovila je njegovo nale-zljiv.cst. To trditev so ji z vseh ¿••'irani ovrgli, a zdaj so v Filadel-fiji ugotovili, da ije imela prav. Dr. Clara Fanti je tudi dokazala, da je mogoče tega virusa izolirati in ga kujtivirati. Prav tako je prikazala, da ga je mogoče s posebno diagnozo uničili. Navedla je nešteto primerov oseb, ki so stregle bolnikom. okuženim z .rakom, pa so se nalezle iste bolezni približno na istem mesllu. SAHA-LIN NI VEC OTOK? Po najnovejših vesteh iz Tokia so ožino med S a ha linam in Sibirijo pri Nikclajevsiku na najožjem mestu (10 km), kjer ,je morje 4—5 meilircv globoko, zaprli. Tako so preprečili mrzlemu morskemu toku, da bi s ¡se/vera, skozi to ožino prediral na j.ug proti Vladivosiloku. S tem so doseg-ii, da morje pri Via-divesioku več ne zamrzne. Kakor vemo, je bil. južni del Sa-ha"ma na podlagi sporazuma na Yalti (11. fobr. 1945) priključen k Sovjetski zvezi. 1 ŽARKI, S KATERIMI POSTANEMO NEVIDNI V Ameriki so odkrili žauke, s katerimi postanemo nevidni. Odkril jih je iplof. Riahard Lindner, ki je svoje odkritje prikazal komisiji izvedencev Nacionalnega centra za fiziko. S posebno električno žarnico s temnim p 1 al t nem -pregrrnje.no, je -naijprej ■csveitliil nekatere pred-melle, kr/leriih obličje pa js začelo počasi izginjati-, dokler ni po 16 sekundah popolnoma iaginilo,. Da postanejo predmeti spet vidni, je potrebnih nadaljnjih 16 sekund. i NOVO SREDSTVO PROTI OKSIDACIJI •Shelilo-va družba proizvaja ami-nolirat V P I, ki sam izMaipeva, Pri navadni temperalliuiri in normalnem zračnem ipriitisku se izhlapevajoča para sama koindemzira in pokrije kovinsko površino, ki ji je namenjena, s tankim zaščitnim slojem. To zaščitno isr.edsi.vo deluje avtomatično in hli.ro ter ima prednost, da je zelo poceni. DJ±U21L1±1-_ pod stenami Pršivca. V gcDleh smo imeli gozdarje, ki so .pripravljali le, Visoko v gorah. Na poli domov so se ustavili pri nas. Edc-n .n-asih je nategnil harmoniko in razvnela se je dobra volja. Pesem je odmevala od skalnatih bregov. Tedaj je nenadoma zabobnelo. Z bdbnelciin tru-ščem je za,grmelo iz sten Pnsivca, za grmenjem pa je bilo slišati grozeče kotaljenje padajočega kamenja. »Skala se je odtrgala,« nsim je povedal gozdar. Njegovih besed skoraj nismo slišali. Z neko neznano grozo smo strmeli v temo, cd koder se je slišalo bobneče kotaljenje kameniilega plassu. V -nekaj sekundah smo slišali, kako je skala treščila cb druge in se razletela na tisoče manjših -koscev, nam pa se je zdelo kot da podira pred sabo vse nešteviilne ovire kotanj sate strmine. Ko je skala in za njo dolg kamenit plaz zgirmel nekaj sto metrov od našega taborišča v jezero, smo se malo odhahnili, a mrke čudne tesnobnosti se nismo megli osvoboditi. »ICaj takega se tukaj večkrat zgodi,« je pretrgal molk gozdar. »A to ni nič proti tem.u, kar je bilo pred dvema letoma, ko je požar uničil več kot polovico obrasle površine Pršivca,« Zdaj smo se nelhole spomnili črne, deloma z zoglenelimi drevesi in debli posejanega dela hnlba nad jezerom. Vsi smo prisluhnili. Tesnobnost, ki jo je sprožil plaz, sc je nekam umaknila. »Bilo je pomoči, ko so začeli biti po vseh cerkvah bohinjskega kota plat zvona. Iz Stare Fužine, Jezera, C^Tnjic in srednje vasi so kmalu prihiteli prvi ljudje, katere je opozoril krvaiv sij na nebu. Ko so prišli bliže, so videli kako plameni pohotno ližejo z mladim drevjem poraslo skalnato površino Pršivca. Nad Podrto goro so se podili oblaki, kar je bilo znak, da bo prej ali slej začel pihali močan veter. V nevarnosti so bili obsežni deli smrekovega gcizda. Reševalci so najprej posekali drevje na širokem pasu, da se ne bi požar razširil. Vso noč je bil ves hrib kot velika bakla. Kadar je za nekaj časa plamen pojenjal na eni sira,ni, se je s toliko večjo srditostjo poka,zal .na clrugi strani. Najprej je pričel predirati izpod Komarče in je vse bolj silil na jezersko stran. Ko se je naredil dan, je bilo tudi že ob jezerski strani upepeljenega mnogo drevja in grmičja. Ker je pihal višinski veter, je ogenj silil bolj kvišku in se ni razširjal proti jezeru. Zda.j pa zdaj je prihitela iz požarnega območja kakšna žival, se pognala skoizi grmičje cb jezeru in .planila v vodo. Nekaj metrov od jezera je bilo na ozkem pasu vse živo. Pisana procesija najrazličnejših kač; dolgi debeli goži, pisani gadje ■in sivi modrasi so družno polzeli preiti jezeru in se metali v vodo. Nekaj srnjad! gamsov, lisic je plavalo ob bregu. Na severozahodni strani se je nekajkrat ipripodila proti vodi cela truma polhov, ki se niso ničesar bali. Blazen strah pred' ognjem jih je združil in hoteli so za vsako ceno doseči jezersko gladino. Kakšnih 200 metrov nad bre-gcm se je med grmlčjem globoko zajedel zubelj požara Ko so prišli prvi polhi do o-gnjenega zublja, ki jim je zaprl pot do cilja, so ss ustavili. Poskušali so najprej nekaj desetin. metrov na levi, potem pa na desni najti pot iz objema smrti. Ker niso našli nikjer varnega prehoda, je v.sa tnuima planila v ogenj in v divji .naglici prečkala nevarno področje. V bližini je zasmrdelo po ožganem -mesu, a večina je le prišla čez in .se zapodila v vodo, ne meneč se za kače, ki -so pl a v avle sem in tja ter razno divjad, ki je skušala priti na drugem koncu na kopno. Smrtna nevarnost je zbližala tudi največje sovražnike živalskega sveta.. Dva dni je s pošastnim sijem odsevala. goreča gara v mirili gladini gorskega jezera. Nad dolino je visela isajasta megla in vonj po osmoje.nem lesu. Od daleč je bilo videti kot da vse jezero gori,« Tiho smo arli v plamene tabornega ognja in vsak se je zatopil ob tem pripovedovanju v svoje misli. Tisto noč nismo mogli spati. Naj-mainijši ircpot nas je budil iz sna in napeti živici so ča.rali čudovite predstave o podirajo-eih se gorah in jezeru y plamenih. Gustav G.uzej (Nadaljevanje) Vse sodstvo in v.sa uprava jc slonela na razumni volji možakov v v,sa!k!i sosednji in se jc ohranila skozi stoletja. Niti oglejski patriarh , ki so gospodovali v imenu nc-mskih cesarjev, niti pozneje Beneška republika ni 'ukinila teh samoupravnih 'institucij ampak jih je potrdila, kar so Beneški Slovenci vzorno ravnali s svojo samoupravo, neodvisno od višjih vplivov. Francoska okupatorska oblast je začela siliti na odpravo sosedenj, toda minciv.no sodišče je nadalje obstajalo iz domačih ljudi. Zato pa jih je odpravila avstrijska vlada za časa svoje vladavine in ustanovila mesto sosedenj občine. Ustanovila "je sodišče v Sentpetru Slovenov. Tudi po ukinitvi sosedenj so se te kljub teinnu shajalo v popolnoma krajevnih zadevah, dokler niso polagoma prišle v pozabo. Dr.kaz, da se je že takrat «porabljal slovenski jezik iv sodbah, nam je zapisnik nadiške sosednje n sodbi v Landar-ju 10. oktobra 1401. Zapisnikar ^jo prečital oprosti''-..i . idiso v latinskem in slovenskem jeziku, obrazlo-že-nje pa je bral : '. --venski. Predmet sojenja je bil .ub j. Kmetje tedaj niso še nc.sili priimkriv; vsak je imel domače ime n. pr. pri Bizjakih, De-benjakih. Pod avstrijsko upravo so jim italijanski .uradniki nadeli ve- Dr. Vladimir Orel činoma italijanska imena kakor: Clemente, Lonighino, Fran,con in podobno, da se mora čloivc-k čuditi, odkod toliko laških imen v Beneški Sloveniji. Nnaprcit.no od Francozov je 'avstrijska okupatorska uprava nastavljala večinoma laške uradnike v Vidmu, Čedadu, Tarčeralu in 1-Iuminlu. Ta zapisnik, ki se je izmed tolikih edini ohranil, .nam je dragocen .dokaz o rabi slovenskega jezika. Lamdainska banka je imela svoje zapore v .stolpu gradu v Bijačah. Na 'trgu .so bili manjši obsojenci, ki so jih vklepali v klado. Večina kazni je bila denarnih. Terski Slovenci so imeli tudi svoje sosednje. V Ronkih (čisto po-furlanjena vas) so se zbirali gospodarji pod lipo na posvetovanje. V Ahitnu so se liudi po ukinitvi sosedenj posvetovali občinski starešine po stari navadi preden so šli v občinsko posvetovalnico. Za Nemce je dokazano, da so imeli sosednje že v letu 1077. Beneški Slovenci niiso plačevali davkoiv; samo v primenu vojne so morali dati prispevke, ki so bili določeni. O neodvisnosti sodstva in rabi slovenskega jezika nam priča izvleček iz zapisnika o razpravi pred ■sosednjo v vasi Bijače 7. maja' 1772. ■leta, izvleček je italijanski, ker ga jo rabila višja instanca. V tem izvlečku se slovenski izraz »pravda« ni prestavil na laško, ampak ga je višja sodnija uporabljala v slovenskem jezikiu. Po propadu oglejskih patirijarhov leta 1420 je Beneška republika, ki je prevzela oblast, potrdila in celo razširila privilegije beneških Slovencev. O tem .pričajo listine dne .15, novembra 1450 in, 16. junija 1455 ter ponovno 26. septembra 1492. V zadnji liatini jih naziva »fideles ncistri incolae mon-tanearum ot conivalli.um civitatia Foriuli« (zvesti prebivalci pogorja in dolin predelov Forumjulpja). Odlok z dne 2. aprila 1758 poudarja, da so prebivalci Beneške Slovenije različni in ločeni o.d Furlanije ter izreka njihovo ovitonomijo za nedotakljivo. Cedadski namestnik je dobil iz Benetk strog nalog, da se ne sme ljudi iz Landra in Mijerse pri-siljevati h kakšnim dajatvam v "na- Guy de Man pas 3 tout: sprotju z njihovimi privilegiji. Beneški dež je določil 12. oktobra 1858 samostojnost landanske i.n mi-jenske velike župani je ne samo glede čeldsldske oko.lice, ampak tudi glede ostale Furlanije, Beneška republika ponavlja .svoja zatrdila o ■neodvisnemu Beneških Slovencev z tikrepr.m z dne 8. februarja 1660, ki pravii, .da sita obe veliki županiji »ločeni cid okolice, mesta in domovine« (pailr.ia). Iz tega. se jasno vidi, da so jih smatrali za »corpus seiparatum.« v pravem pomenu besede. Se zadnji dež Ludvik Mamin je z dekretom 9. marca 1796 vnovič poveril la.ndarsko in mijersko banko s civilno, kriminalno iti najkri-mimalne.jšo (grirniiinalissimia) sodno oblastjo. Teh svojih pravic so se zavedali Beneški Slovenci in, ko je zbor pri Sv. Krnu poslal svoje delegate, da se priložijo zoper kako ne,pravično odredbo videmskega proveditorja, mu je določil polne sitrožflce iz posebnega sklada, v katerega so prispevale vse soseske. Višje sodstvo so si pridržali ju-risdiiicent i iretpublike, toda. to jc bilo za razne kraje različno urejeno-, Podoba je, da je bilo v lerrf oziru šeinlipeilmsltoo sodstvo najbolj avtonomno. Kakor hitro se je kaka vas poiCurlianila, je zgubila pravico do sosedenj, Te privilegije so priznavali Benečani izrecno le- Slovencem, ki so jih imeli za poseben narofl, različen cd »pat<'e«, toda zanesljiv v čuvanju m«!'/'; Slovenci sr, bili prosti vojaščine ampak so morali si;azili obmejni pas proti severu in vzh"Ju in vii.trvui v la namen cKesto vojakov. Patriarh MarcjU.arid je uredil svoje področje s tako imenovanim »comstituciOnes pa,trie Pori Juli-1«. Po teh konstiliucijah so morali soditi Nemce po germanskem, F-urla-ne pa po romanskem pravu. Na goriškem je bilo prepuščeno sodstvo županom. Sosednje so bile izvzete od te uredbe, ker je njihovo sodstvo slonelo na prejšnjih privilegijih in v te se patriarh ni hotel vmešavati. Le Rezijanci so svoje sosednje zgodaj izgubili, ko so prišli pod benediktinsko opatijo v Miužačiu, ki je potegnila nase tudi sodstvo nad rezijanskimi vasmi. Leta 1777 je odvzela beneška vlada mužačkemju opatu odnoe.no komen-datorju, ko je postala opatija ko-menda, posvetno oiblast in je ostala Rezija le cerkveno poid miužačko dekamijo. Iz listine z rine 29. septembra 1336 lahko posnamemo, da so prebivalci rezijanskih vasi položili na Bi,jeii (prisego zvestobe opatu, da ga bodo branili. Imena zapriseženih so pristna slovenska imena, kakor Gcdiič, Rus, Sabadi.n, Si-liboj, Rsidciš, Mciraš, Kutin, Stani-goj, Cerne, Caldeš, Mali, Danoš, Lu-bigoj, Mavreš, Prodar, Vogrič, Je-mae, Geijša itd, Sodstvo sosedemlj, fevdalno sodstvo, boj .patriarhov in pozmeje Beneške republike proti plemstvu, ki si je hotelo piildobitii vedno več posestev in napraviti vedno več ljudstva odvisnega, interesi patriarhov in Beneške republike da ima na severu zanesljive stražarje meje ter da se obdrži kolikor toliko neodvisnost cd nemških cesarjev, da y^M ; m pa a iti plemstvu, da mra zraslo, vsi ti navzkrižni inter [nasprotju z drugim so p pa tam do infiltra-cijei ¡sfero ene ali druge skup| povzročilo tudi v naše; | da je zgubilo kako drot | skrbno .čuvane samoti; d si je cedadski ka-pitel edslvo na Stari Gori iijerih drugih vaseh. Tudi talci so- imeli na. začetki 3, nekateri več časa dnug ia ko so bili gradova v tej tih bojih razdejani, so niijihove pravice. Zgo-dovio poroča laf.a 1521, da ! ¡Cule in Kukanj pc~ žg£: A.ttems in Zavor-njs-o nemanškem gradu sploaija, da je obstajali, čermejskii grad v Tričezimu (T.rži-zmu) pa je bil popolnoma razdejan. Glavar v Tržiizmu ni hotel priznali pravilnika občine v Nemah. Ti pravilniki so bili sestavljeni zelo natančno in so vse predvidevali, kakor pripoveduje zgodovinar Rutar.-Vabilo sosedenj k sejam, vodstvo zborovanja, volitev š.indika (župana) in idiugih upravnikov in vodstvo gospodarsiliva.. Posebno se je pazilo na to, da je «sítalo nedotaknjeno zemljišče, da niso ibile krčme odprte med mašo, da se cene mesa niso dvigale, da je bila urejena paša ,na občinskih pašnikih, da so spoštovali mejnike občinskih zemljišč, .da niso jproitipoBIlaivno zaru-bili plemenske živine i:n da se je paša pravočasno končala. Mejni spori so bili kljub temu zelo pogosti. Čeprav je življenje rib mnogo bolj enolično k.otclr drugih skupin vretenčarjev, ■najdemo tud-l med njimi za-mlirii-ve izjeme. Poznamo .ribe, ki lete po zraku in take, ki hodijo ,po kopnem in po nic-rskcm dnu. Nedvomno nas bodo najbolj zanimala one, ki ile.tajo po znaku, to je; čudne leteče ribe. Liateča riba je prebivalka Sredozemskega in treplčnih monij. Leti nekako tako kot »papicnata las L a v.; ca,«, ki jih delajo otroci. Ta namreč rr.ed letom ne giblje- s pernatimi — plavutmi, ,ampak ji ostanejo v.es čas med letom ■negibno razpete. V zrak se ipožane tako, da mc.Sn.o udar.i z rep.no plavutjo po v,odi. Ko je v zraku, jI med poletom pomaga ,tud;i veter, nekaka tako kot jadralnemu letalu. Vendar ta naša čudna riba ne mere leteti dct.go ■nad vodo. Dvigne se največ '.do 6 metrov visoko, .pa tudi 150 m d.aieč ne preleti ek.ee,aj nikoli. V zraku se obdrži navadno cd 20 do 40 sekund. Nikoli dialj kot ono minuto, Podnevi jo težko zapazimo, kajti ».lota« ponoči in še to vedno samo ob vetru. 1 Zanimalo n,as bo., zakaj neki »skače« iz vode in »leta« po zraku, — Kakor vsako drugo živo bitje, potrebuje tudi ona vsakdanje hrane za svoj obstanek. Ko si lovi majhne ribice, rake bi druge manjše živalce, zasledujejo tudi njo večje ribe, kot so dclrodil, somi pa tuc',; delfinom se njihovo .meso ne upira. Da se .reši teh sovražnikov, mora najti nek izhod. Požene se .nad vodo in tako premoti zasledovalce. Moramo pa pripomniti, da t-ucii polet v zraku ni popolnoma MUKI MISE ZDRAVSTVENE EKIPE Med. Velebilom, Dinarskim pogorjem in morjem leži Dal-nska Zagora, gosto naseljena kraška pokrajina, v kateri. Ivljenjski pogoji izredno trdi. Čeprav leži Zagora v zaledju , Sibenika in Splita, je spadala v nekdanji gospodarski t;i med najbolj zanemarjene pokrajine v Jugoslaviji. Njeni e so ostali za gorami, daleč od sveta in napredka, ali so izseljevali, da se v domovino več ne vrnejo. Morje Za-[m ni pomenilo okna v svet. Ljudstvo je kljub svojim pri-nim sposobnostim in utrjeno v trdi življenjski borbi zalo daleč za redkimi posamezniki, ki so uspeli, kakor je :l njihov Ivan Meštrovič. V zagorskih pokrajinah Drniš, Knin, Sibenik in Benkovac Iclovala pred meseci zdravstvena ekipa iz Zagreba. Priti zdravstveni delavec in vzgojitelj zdravnikov, dr. Drago iupelc, bližnji rojak iz Ljutomera, je poslal za naš Ust odele iz dnevnika zdravstvene ekipe, ki je spodbudila nalile domače ljudi k delu za zboljšanje življenjskih pogojev medicinski liniji. V slal nov, stre, najm celo mnogo cementa. P.rav zato tudi niso popravili in obnovili vseh cistern, čeprav je že sušno leio 1950 dokazalo nujnost tega dejanja. Mlakužc so se začele hitro sušili m koncem junija nj bilo v vasi niti kaplje vode, Najbližje mesto, kjer .se je nahajala voda. je bil okrog 7 km oddaljeni potek. Zrma.nja. Toda oez nekaj dni se je tudii Zrmanja posušila. Ljudje so si najprej pomagali s tem, da so izkopali v strugi potoka do dva metra globoke vodnjake, kjer se je čez noč nabralo nekaj litrov vode. V za-čelku julija jih je tud.i to pustilo na cedilu. Sprevodi žena in oslov so se začeli zdaj pcmliikaii proti zegairju, kjer je bilo še nekaj izvirov vode v Zr-manji. Cd vseh strani so .prihajali sorevcdl. Na vodo je bilo treba čakati po pet, deset in tudi več ur.-žene so poiskale drugo rešitev: začele so hodili h Krki do samostana sv. Arandijala, Tam je bilo vode dovolj, toda do samostana je 20 km iin prav toliko nazaj. Torej 40 km z biremto na hrbtu, kar pomeni ves dan hoda. A kaj je brenta vede? Toliko, da napoje dve ovci, za kravo sta 'potrebni že dve brenti dnevno. Kje pa je potem še voda za ljudi, pranje dn za vse ostalo? N.i bilo druge rešitve, kakor pustiti vse delo in hoditi po vodo. Po starem običaju jo nosijo žene: cd deklic pa vse do brezzobih stark. Ncsijo jo tudi osli, samo ti ne morejo po poti presti volne, 'kar delajo žene. Od julija dalje so se pomikali sprevod;! žena po žgočem soncu in v te- brez nevarnosti. Tudi nad vodo so nairi eč že lačna in .požrešna gola. Meiditecn ko se otrese sovražnikov v vodi, se često zgodi, da jo pograbi v zraku kaka morska ,ptica. Zlasti albatrosom gre posebno v slast. Cesto pa se tudi zgodi, da tako »prijadra« n nravnost na obalo, kjer mora žalostno poginiti. Mogoče bo koga .zanimala -tudi zunanjo:! ie naše znamke. Temu naj pristavim še to.. .(Ji jo je naš pri-rcdcslcvec Fran Erjavec imenoval ipo-letaš. Teh .pcle-tašev poznamo okoli 50 vrst. Navadno žive v jalah. Po hrbtu so svetlcelnje barve, po trebuhu be-lor-rebrne, plavuti pa so jim prosojno ■modre. Repno plavut ima jo globoko izrezano, spodnja lap.ut.a je precej večja .cd zgornje in požene polet asa pešc-vno navzgor »z vede. Posebnost peletr.š.ev je tudi izredno velik vzduš-ni mehur, ki jim seg.a celo v rep, česar ne najdemo pri nobeni "drugi ribji vrsti. ■Na kcincu naj omenim, da imamo še nekaj -podobnih merskih prebivalcev, toda .njihove »j.adlratne sposobnosti« so -dosti .manjše od pc.letaševih. Najbolj znane leteče ribe so še neke vrste ,morskih petelinov ali krulcev :n pa neke tnščate ribe z velikimi prsnimi plavutmi. V. P. mačnih nočeh. Cim so prišle domov, so iz,praznile brente, pa zopet odšle na pot. Na počitek in spanje ni bilo mogoče misliti. Okoli hiše so blejale ovce, krave in druga živina. Polne trii mesece je trajal ta ».pohod žejnih«, pclne tri mesece je trajala berba za vod,o, za življenje. Vodile in vzdržale so jo žene. Ce jih danes vprašate, kako so zmogle te nečloveške •napore, se nasmehnejo in molče, * * * ■Bliža se čas, ko bo Dalmatinsko iZagcirje pozabilo^ drni lanskega poletja. Od Perko.vlča in Ziliiča že polagajo debele vodovodne cevi zagorskega vodovoda, največjega v naši ■ državi. , i Ta voda je dragocena in novembru je po-- Ljudske fronte Hr-vatslimitarno ekipo v neka«: almailiinflkega. Zagorja in L pi, Icl je štela. 22 čla-av.niki, medicinske se-sartitanrai tehniki, pros-. ci in kinooperater. — Oblsfiolj zaostale vasi Dal-" Prinašamo nekaj sestavi novega dnevnika. * ■PrJaliko človek živi brez zrafcjtrl minute, brez vode štiri dni in brez jedi več dni. Za zrakom je torej a in najvažnejša življenj ščina. Ki voda za človeka, so dobri iti v črnih srajcah, ki so P 341 čez Jadran v Dal-matii fje. Prihrumeli so s tank i, da 'zasedejo to po-kraj: nekdaj bila njihova, čepri '.ej logiki tudi nasledniki ia lahko zahteval; Bu. dimp avo in Ankaro. Ko se je m o uprlo, so ga hotele črne pobijanjem in požiganjem ii o svojih »pravicah«. Dane sicer približno znano, kolik Dobili, vendar smo na tem izvedeli še nekaj več. Ljud ijali samo z mitr.aljezi, amp; itm, da so jim odvzeli vedo ija namreč prav tako gotovo kakor krogle iz brzostrelke. V Bukcvlci smo. To je visoka ravnina: na severu teče potok Zrmanja, na jugu so te deseil lal.« Dr. Milko Kos Prvi v zgodovini v ob če znani podatek. o navzočnosti Slovanov v se-v.ernojadlranskem- Primorju se nanaša na Istro. Slovenci, .ki so no cidhodu ge.rnva.nf.kilb Langobardcv iz podonavskih dožt! v Italijo po letu 568 začeli skupaj z ljudstvom Obrov ali Ava-rov napadati, sami pa tudi naseljevati pokrajine v zaledju severnega Jadranskega mo.rja, so v takratni Istri trčili na Blzantince, v. onem času politične gospodarje -te pokrajine. Iz tega časa nam je ohranjeno besedilo z letom! G00 datiranega pisma takratnega papeža Gregorja 1., naslovljenega nekemu škofu v Dalmacijo, v katerem papež med drugim piše: »Močno sem potrt in vznemirjen zaradi ljudstva Slovanov, ki vam hudo grozi. Potrt sem zato, ker že z vami trpim, vznemirjen, ker so skczi istrski vhod že začeli stopali v Italijo.« Tudi v sledečih letih je bizantinska Isti-a dežela. ki jo v onih časih združeni Slo-\ an i, Obri in Langcbardi napadajo. V sledečih stoletjih so se Slovenci vedno bolj na gesto približevali za-padnim isfrSkim obalam ob Tržaškem, .Vliljtkcm in Koprskem zalivu in naseljevali pokrajine ob teh Dokaz temu je zapisnik o znanem sodnem zboru, ki se je vršil Jota 804 blizu morskega obrežja v kraju Rižanu, nedaleč cd današnjega Kopra. Istra je bila medtem leta 788 prešla izpod bizantinske oblasti pod frankovsko državo, ki ji je .takrat stal na čelu kralj in kasnejši cesar Karel s pridevkom Veliki. Na zboru v Rižanu se istrski Romanj mimo drugega bridko pritožujejo nad iir.ankovs.ko državno oblastjo, k ¡'i ua .pošilja na ,njihevo zemjjo Slovene, kj jo obdelujejo in jo uživajo ter od nje tudi davek plačujejo; da. desetino so morali Romani nekaj časa celo Slovanom .plačevati. Predstavnik frankovske državne oblasti je sicer cbljlubil, da bo upošteval pritožbe istrskih Romanov, vendar je bilo frankovsko stališče to. da naj Slovani ostanejo tam. kjer so že naseljeni, ali pa naj se pošljejo v take zapuščene tea je. kjer bi brez škode za Romane mogli ostati, ca bi tako koristili državi in prebivalstvu. Fran-liCiVika državna oblast je imela v vi-č ku predvsem fiskalno kerist: Slovani ,naj se pošiljajo v opustele kraje: bcilje je. da so taki kraji naseljeni in da plačujejo flavek, od katerega ima država kerist, kot pa da so brez koristi 'Sti. Na zbeou v Rižanu pred enajstimi .--n pol stoletja sta trčila drug ob drugega dva velika družbena reda, novi in tedaj naprednejši fevdalni red, katerega nosilec je franke vska državna oblast, ki vidi v naseljevanju Slovanov v Istri korist za državo, in starejši red, ki ga zastopajo istrski Romani, živeči v okostenelih tradicijah antične družbe in gospo-darstvaj. V italijanski historiejrafiji naletimo na mnenje, da so Slovenci še'e v fran-lovrki dobi kot franka,vski kolonisti začeti naseljevati staroistrska tla, to je czemlje, ki je segalo takraL preko velikega dela sevcirncisirskega, trža-¿•:c£a in notranjskega Krasa Menim, ei je taka razlaga neprava. Slovani predirajo na Kiqj in v takratno Istro že cd ckoli leta 600 dalje :in csvajal-nerr.u prciiranju je brez dvoma sledilo mirno in stalno naseljevanje, iz perečM pri ilangcbarackem zgcdcvinc-r'::u Pavlu Diakonu razvidimo. da Slovenci v 7. in v prv; polovici 8. siolo'ja napadajo ft.'.ansko mejo, to jr: območje, kjer se goriške gore in Kras družijo s Furlansko ravnino m kje: je nastala ie danes v bistvu skozi sioletja no-proniakn jena strnjena •'over:ko - rcmaaj.ka jezikovna nveja. /idi se iT ', i .cz dvoma, da ::. S'cvenci f i ivojih -pchci'.h prof. za.oadu niso hole"i niti niso meg1' izsrni.'.i sev-ernc-is.rsk?c*a ozemlja ii getovo so to czrnlje v 7. in 8. stole Mu tudi ■>.?. naseljevali. Zla:" ra je ni'hov a širjenje r..s czt.ml.lu nekdaj bizantinske, a cd-teta 783 frr•■kevske litre okoli leta SCO; pest a j?'o č.in-ji.alj.e ir.oim.ejše. Vse ksie, da je ad; v zalecj i Tržaškega. Ai'ij'.keg'a in Kcprs'-.:.-s zaliva pritiskal .m-e-t.s.n r'c-ven;.ki tek. Frankcvska c./-r. :';a c-iilar •. je. imajoč p,.-cd očmi fiskalne interese, slove:: si: :> kc.leniza-cijo pcrpcicvala. Zaledje mesta K.\:ra je V"::, rrtti \ svojem vi'.cd.nt:ii ;.». cb rcC;u -n pod ¡cbe.m Krasa.. po ?.'..; v ene: h sorazmerno zgodaj i.n na g os i o nasetje-iio. Imena krajev. ki se tamkaj že rana cnicnjajo, kažejo to po načinu svo- je tvorbe in po svojih oblikah. Predvsem velja to za ozemlje ob obeh straneh velike ccste, ki pelje iz Trsta v Buzet. Slovenci so se v te kraje megf.i naseliti v smsri potov, ki peljejo s kraških planot v primorske strani. Obseg in petek slovenske kolonizacije v vzhodnem koprskem zaledju potrjujejo podatki iz poiitične in cerkvene zgodovine, iz krajevnega imenoslovja, p.a tudi jezikovne razmere in tipi sel-išč. Politično jc to staro czeimlje, ki je pripadalo neposredno kreni. V cerkvenem oziru se krije z ozemljem starih fara (Osp, Lcka), katerih meje zopet sovpadajo s političnimi mejami kronskega ozemlja. Krajevno imenoslovje kaže značilne slovenske krajevno imenske oblike starejšega tina (na primer Hrastovije, Podgorje, Crnikal). Le malo krajevnih i:r.?,a v tem predelu je neslovanskega izvora (na .pr.imer Tin j an, Mo vraž). V jezikovnem oziru se to ozemlje v glavnem krije s posebnim dia'ckuô-n-.m tipom, ki .ga jezikôl.ovci imenujejo, oni idekanskega. druži pa brkinskega. Glede dialekta je to ozemlje en o s kraškim ozemljem severno cd led, s .katerim je povezano s štirimi prometnirc,i .potmi in cd koder je bilo, ko: se kaže, naseljeno. Od tega kclonizacijskega ozemlja Slovencev, pomaknjenega bolj na \ zhodno stran zaledja Kopra. Izole in Pirana, je razlikovati slovenska kolo-nizacijska ozemlja, ki se razprostirajo bliže morju na zap-ad od prvega. Nedvomno je, da so se tudi na ta ozemlja naseljevali Slovenci že zgodaj in da .so posamič predrli tudi v mesta, ■kar .kažejo nekatera osebna imena in priimki prebivalcev mest Kopra, Izole In Pirana iz časov, ko imamo ohranjeno že večje število listin iz teh krajev (od 13. stoletja dalje).' Vendar je to ozemlje- dobilo, mimo Slovencev v starejši dobi. tuiii v kasnejšem času nekatere močnejše slovenske ko-loniasicijske sunke in tokove, ki so napolnili te primorske predele s slovenskim življem. To bolj proti morju pomaknjeno ozemlje je spadalo po večini ped gospostvo koprske komune. Koper je na prišel 1279 pod politično oblast Benetk. Kakor v mnogih drugih predelih je tudi tod beneška republika v razdobju od 14. stoletja do 17. stoletja naseljevala slovansko prebivalstvo, 'ki je na ta način pomnožilo tamcšnjl že starejši Slovenski živeli ter napolnilo prostor, ki je vrh tega bi.l močno depepuliziran po kužnih bolezni!, vojnah in elementarnih katastrofah. Enako kot v kraj severno cd Dragonje, ki ?a štejemo' k slovenskemu jezikovnemu območju, je tudi hrvaško ozemlje med Dragonjo in Mirno neseljeno po dveh plasteh slovanskega prebivalstva. Starejša je označena po čakavskem govoru, mlajša pa po štokavskem, tako da se še dr.ndanes tamošnji hrvaški govor šteje v vrsto tako imenovanih mešanih čakavsko-š tok avsk i h govor ov. Beneška uprava se je debro zavedala posebnega etničnega značaja in položaja svojega slovanskega prebivalstva ter njegovih potreb. Beneški senat je v koprskem okraju •imenoval za slovenske zadeve posebnega glavarja (ccpitaneus Sclavcrum), K j je biil izvoljen iz vrst koprskih meščanov, se moral brigati za vprašanja, ki so se tikala Slovencev in slovenskega ozemlja, "moral je pa tudi poznal.; njihov jezik in običaje. Statut mesta Kopra, ki se^a po svojem nastanku v sredo 13. stoletja, obravnava v vrsti členov pravni položaj slovenskih kmetov na Koprskem' (rustici Sclavi). Krajevno imenoslovje s tipičnimi £'innovni.r,., archeologia e sto-ria patri a, VI. 1890, 73: VII, 1891, 107; L. Jelič, Fontes Historie! liturgiae gla-golito-ramanae, XVII, 28, 31. 47. 64, 65, 66; XVIII, 4, 6, 8). Ta poročila uradnega značaja soslašajo v sledečem: 1) vsi prebivalci v koprskem podeželskem zaledju so Slovenci, govore slovenski jezik, drugega ne razumejo alj ga pa slabo razumejo; 2) Slovenci .v koprskem okraju imajo za svoje zadeve postavljenega posebnega glavarja Slovencev: 3) cerkveni bogoslužni jezik v podeželskih fara,h in duhovnijah kopr-ck.e škofije je slovansk:; na slovanskem jeziku so tudi bogoslužne knjige in na tem jeziku s-a vodi tudi cerkvena uprava; 4; duhovniki v teh farah in duhovnijah so Slovani; italijanščino ob/ia-dajo le. nepopolno ali pa sploh n?. Preteklo soboto ,je v Ljudskem gledališču v Kopru kcncerttlral mešani in moški zbor korefikih Slovencev iz Radlš nad Golovcem'. Ni treba posebej poudarjati, da je pomenil ta Koncert iskreno manifestacijo bratstva med ljudstvom Primorske in Koroške. Prav pa je, da iravno ob tej priliki znova hc-tč poudarimo, kako važen in nezruT.enljiv činitc.-lj za povezavo med tem in onim Iju.dirtvcm je narodna pesem. Mislim, da je kulturno zgodovino nekega naroda treba ocenjevati in spregledovati v bogastvu narodne pesmi, ki je še dJanes več ali ntanj originalna In ki je kljub mno&im zgrešenim priredbam ostala taka, ka-kiršaa je bila p,red sto in več leti. Deloma 'naim je to potrdil koncert koroškega kmečkega abor-a iz Radiš, ki je z>a naše pojme doikaj svojstveno interpretiral lep spored koroških narodnih pesmi. Zbor, ki šteje nekaj nad trideset pevcev', je, kakor smo že omenili, po svoji socialni strukturi izrazit kmečki zbor in jasno je, da je tak, zbor v svojem študiju omejen na take možnosti, ki jim jih nudijo dani poboji. 2e v svojem nagovoru na občinstvo je .predstavnik tega zbor,a dejal, da hodijo pevci ure in ure daleč na vaje, da n'i sposobnih pevevedij in — naša lastna zgodovina nam io potrjuje — da tudi avstrijske pr.osvel.ne cblasti ■niso kdo ve kaj naklonjene stoven-sk.m -ljudem, ki v domači besedi in 1 Pet.ošelci koprske gimnazije so začeli .lansko leto izdajati literarno glasilo Niiša misel. Doslej so izšle štiri številke, peta je baje v »tisku«. Čeprav je listič skromen po obsegu in vsebini, je prav, da iz njega nekoliko podrobneje sposnamo delo in prizadevanje mladega rodu, Ako brskaš po tem skrbno napisanem glasilu, te najprej pritegnejo lepe ilustracije. Zvest A.pollonio in Bcr.is Bržan sta -nadarjena risarja, ki moremo cd njiju, še marsikaj pričakovati, če se bosta študij!' resno posvečala. Urednika sta začetnika, zato se borita s p-i;o'.crc,m, in vsebino. Sta pa .prizadevna in plodovi ta. V uvoda! pcleir,ozirata z mlačne ž i ter po Kosovelovo pribijata: »Dragu- bralec! Mogoče boš začudeno prijcil v- roke nekaj popisanih in lUisi-riranih listov. In ko jih boš prebral, bcš spoznal, da smo se mi dijaki petega razreda Slovenske gimnazijo v Kopru, .predrzni! i pril.i na' din z listom, ki izraža naša čustva in m:,:•'!.« Petem samozavestno dodajata: »Jaz ti ne moreni zatrditi, da bo iz, sedanjih mladih . petošclcev nastal kak pisatelj, pesnik ali umetnik; a tue: zanikati ne morem. Eno pa ti lahko povem, da, kdsr se za kaj zanima, ttvsi: v manjši ali večji meri kaj-deseže . . .« Izklesani ii, izrazitih prispevkov v listu ne cokrije?, k;jj. sodelavci so mladi ¡n neizoblikovani. Vendarle te ponekod presenetila sproščenost besede ji (Drznost primere. S prozo, poezijo, razprav i camii in poročili sode- luje pol razreda — in to je uspeh, ki ga je treba .poudariti, kajti prav v množičnosti, v povezav; in razred-nj skupnost! je treba iskati poti navzgor in n spre j. Sicer tudi iz teh vrstic včasih zazveni ctožnest, peto-šeteka solzavost, toda ta ni taksna, kot jo žal sreča§ po sodobnih mladinskih glasilih drugod. Videti je, da se večina otresa hlapčevske preteklost! ter vsebinsko in oblikovno pogumno ubira pot za našimi velikimi lite,-arnimi vzorniki. Vsekakor je treba zapisati, da sa človek, ki pozna zgodovino obmorskih Slovencev, mora razveseliti tega prizadevanja. Saj ga prepriča, d'a tudi tod slovenska beseda živi, ne samo živi, da se mladina z;njo s srcem zavzema, jo goji šn brani, Slovenska istrska inteligenca, ki odrašča, obeta veliko sadov. •Pa; še sfefco stran teja dela moramo pregledati: ni prav, da je glasilo omejeno le r.a peti razred. List bi mcrrti čimprej razširiti na cer.o .gimnazijo, ali združiti v njem kar vse mlade moči, ki .posamič ¡raslo po šolah našega okrožja. O tem smo p.rl nas že veliko razpravljali in sanjali, a do uresničenja nismo prišli. Mcrda je prav ta listič zadnja spodbuda, je okvir, ki je potreben, da bi se želje in načrti delavnih pesemeznikov mogli utelesiti. Dolžnost mladinske organizacije in vseh dijakov je, da to stvar .resno premislijo ter se lotijo dela. Temeljili kamen je položen, lep je .in močan, sedaj pa pogumno na delo! melodiji iščejo svojega nepotvorjcnc-ga izraza. Ce poleg tega še pomislimo, da so vsi ti ipevci brez sleherne pevske šole, potlej smo s 'koncertom lahko zadovoljni. , - Prcgram je bil. če odštejemo dve, tri umetne pesmii >ix čitalnic, zgledno scstamljen itn je vseboval koroške narodne ipeami v .razllčnlli priredbah. Največji delež le-teh sta Imela koroška rojaka Luka Ivramolc in Pavel Kernjak, k,j sta v slovenski vokalni tvornosti zavzela vidno mesto v smeri obujanja in dviganja koroške ro'd-ne pesmi pri nas. Te priredbe so preproste in brez kakršnihkoli h armenskih aJu melodičnih komplikacij in so zato blizu tudi ¡nešolanimi kmečkim zborom, kakršen je zbor iz Radiš,■ Občinstvo ja burno odobravalo in zahtevalo nekatere ponovitve, .pa saj n,i čudno: redke so prilike, ko lahka slišiš ikor.cčko narodno pesem v originalni izvedbi 'in — kar -je predvsem važno — v originalni izgovorjavi z vsemi tistimi pagrkujočimi in drugimi fonetrzmi. Mncgi naši pevski zfco-ri se igi'.oie tega lahko zgledujejo po koroškem zboru. , iM.uzikaCo.a 'interpretacija je bila kljub ču.dmi .in inemegoči sestavi — v zboru, ki šteje nad trideset pevcev, je le devet moških glasov — ¡presenetljivo dcfcra in ravnovesna. Jasno je, da pomeni sodelovanja moških glasov v takemu ebccu precejšen napor :i.ii ©recfcsremeeiitev alasilk, posebno še, če nastopajo sami v enotnem -ansamblu. Nekatere pesmi, kt jih tudi .pri nas dobro poznamb (Dj le mlinar, Pojdam u rute, Je pa krajčič pesvava i. clr.), so koroški pevci in-terprefi-ali s tisto na zunaj kojnaj opazno siamczavesljo, ki je sKCpen ■ rezultat vtisov le 5e polepšala. Menim, ida jel bil koncert kcröike rodne pesmi zelo uspešen, kar je p« vsaki izvedeni točki programa potrjevala puibüikai- Zselim.D Si E?e VjeC takih konceiriov in z začudenjem se sprašujemo: kjer pa so naši zifori^ ab ■ i Äf » ti m. MMf&àê sH '■■'>:' ' .. >'•;'..•' •••• •' --. -X-si'.-.-. iifSS DR@BTiME Francoski tisk je objavil pa"ecej pohvalnih kritik' o .razstavi slovenskega slikarja. Mihe Maleša v Parizu. Vsi ocenjevalci so si edini v mnenju, da je Maileševa umetnost tipično slovenska in da nanjo niso vpli vale zapadn o evropske umetnost-jie smeri. V Parizu so odprli salon »Neodvisnih«. V 2ijsm so se zdmižili' predstavniki nejekstremnelših u-metnoainih nazorov v Franciji. Neki reporter poreča, da dobi obiskovalec salona vi', i s, kakor bi stopil iz svetle dvorane v temno. V Lcndonu so izdali sintetično delo »Evropsko slikarstvo ..imi kiparstvo«, ki obravnava razvoj likovna umetnosti od njenih začetkov pa vse do današnjih dni. Knjiga je opremljena z reprodukcijami najboljših likovnih stvaritev. •f r \ ) ■ Ü. M UM. w^êsê^M M n i ^ûjqcrt\ç rcVtL,^ ¿o csu^ xd.ele \cko &Vlao 'os. M-i. Vilticie-oi Tedaj ^ crJ^tol, do V>c ^t. V*Ar bo raCr^ota au to yi'.T^çal ¡¿riV «rVs«^-^^- Pra.'Ua f Naslovna stran ii r.-osUi v, V\ar'-a sçeanil , ko Je .iUO.rcl,-1 '-Waie ■ .<_ JOrÄv.'Ua ,U, «j j;?. Ci-.e c.o. aoto-¿'c-i vxuj, Ujcv o«, fce. t. porV>aia.i Acs. si v.-a.L ttio^tiL »ik-ral,' - C ï. I, ,v Gj1, c rt.-. . r.'.\. AWa),ra\ n jHi Ti i m-nt n ješ »Lešniki«. Vesel hom, <••» boš na1'.mil te Lešnike, da 'mm videl, kako si bodo drugi beV.H glcr:. Mislim da mi boš odgcvorii in dn ne bo pismo romalo v koš. Pozdrav'lam Tebe in brate Primorce Lenasi Franc, III. b razred gimnazije, Ljubljana. Dragi siric Miha! Vsakol:.rat 'ežUo pričakujem »Slovenski Jadranu, posebno sedaj, ko nam obljubljaš lepe knjižice. Vsi otroci ga radi čitamo, ker nam prinaša mnogo novi• iz naših krajev. Kot nekateri pionirji in pionirke se Ti danes oglašam tudi jaz in Ti pošiljam zgodbico »Psiček in muc-ka« in uganke, da jih bodo naši mladi bratci in sestrice reševali. Od pele do glave mi roma, da bo moje pisemce vrženo v koš. Prav ■prisrčno Te pozdravljam Jckomin Oskar, uč. V. razr. osn. šole, Sv. Anton, Skofarji. Ljubi Janko! Vidiš, da sem se spomnil nate! Prav je in veseli me, da se imaš dobro in da se vsak dan smučaš. Saj je smučanje zdrav in leip šport. Toda Janko, pri vsem tem ne smeš pozabiti na svojo prvo dolžnost, ki jo imaš do staršev, do domovine, pa -tudi do sebe. Najprej moro vsak človek opraviti svoje dolžnosti, potem pa naj sledi zabava. In Tvoja dolžnost je danes učenje. Saj imam prav, kajne, Janko? No, pa še kaj se oglasi! !• '•-, .-''¿: Ljubi Oskar! Dolgo si čakal na odgovor, pa si ga le pričakal! Medtem smo že objavili Tvojo zgodbico in Tvoje uganke. Kaj pa Ti, nič ne rešuješ Lešnikov in križank? No, uprm, da se boš zdaj, ko si videl, da ni romalo Tvoje pismo v koš, še kaj oglasil! pisariti oglasi! Liuba >-n •.■:.! 21. Učiteljica se učila ni, in vendar starost in mladost Uči. Ljubi Franc! Nekaj Tvojih ugank sem že kar danes objavil. Saj si jih spoznal, kajne? Bomo videli, kdo..,cd pionirjev jih b i,..pravibo .rešil!-. Ti pa, Fran i, O.prov pj-ayiš,:.d{»^B8 znaš .........111.................................................................................................................iiiimii.........................................i milini............i.......i...................tiiiiiiiiiiiiiitiimuminiiiiinuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii............................................................... •is. -.■••udirtJa REŠITEV »LEŠNIKOV« IZ 10. ŠTEVILKE 13. note, 1-1. tehtnica, 15. svinčnik, 16. vino. Branko Šalamun. V bolniškem delu mesta nad znamenito gotsko katedralo, nad vladno palačo in nad trgovskim oiebo-tičnikom — sredi vzornih vrtov in ob bolniških posteljah se odraža značaj Lausanine, ki združujejo strogost in solidnoist alpskega središča s širino in-toplino vinorodne pokrajine ob jezeru. Na mestu današnjih modernih klinik, institutov in sa-nator.ijev vodilnih farmacevtskih tv.ndk so bili ustanovili škofje in menihi prvo bolnišnico za., gobavce iz takrat daljnega-in daneis bližnjega vzhoda, oziroma za svoje invalide iz križarskih vojn v XII., XIII. in XIV. stoletju. Od lakirat do danes so vtisnili mnogi rodovi vau-doisškib domačinov bolniškemu mestu svoj pečat. V Ženevi sem prihajal okrog desete ure ponavadi prezgodaj na prijeten pomeinek mod profesorjem inl med asistenti, v .Lausanni sem se pa v jutiranjem mrazu dobro ogrel, da nisem zamudil ncbe-nkrall nobene minute čez osmo, ko je pričel redkobesedni in spoštovanja vredni profesor Mnuri.ee Jace-ottet vizilo. »P.ri -nas iščemo sintezo. Na splošno so naši učitelji zelo previdni in »am skušajo posredovati, kar je najboljšega« .— jc pripovedoval prijazni in resni asistent pediatrične klinike. »Nikakor ne želimo eksperimentirati z bolniki. Naš šef je bolj zdravnik kot profesor. Novih zdravil ne uvaja nikoli zato, da bi se o tem razpisali, temveč zaradi njih preizkušene terapeutske vrednosti, Profesor publicira sorazmerno malo, je pa odličen klinični opa-• zc/valec, strog napram sebi in napram nam in je predvsem in vedno zdravnik. Pod trdo lupino se skriva zlalo srce.« Pozornost Švicarjev za Jugoslavijo sem clbč.ittil najbolj neposredno prav v Lapsanni, ki je rodno meso vodilnega generala in organizatorja švicarske obrambe. Zdi so mi, da iskrenih simpatij za nas tu nihče ne mati — ali da vsaj ne uspe, »On ne se laisse pas diciter — c'est ca.« Niste bili in ne boste za to, da to i vam diktirali •»- in prav imate! iPired slo leti'je iznajdljiv lekarnar iz Ve-veya pričel izbirati najboljšo moko za oitroke in jo proda-jati v čednih, praktičnih ¡zavojčkih. Ime mu je bilo H, Nestlé. Štirideset let pozneje je vrgla švicarska firma Neatle ma tng prve konzerve kon-denziranega kravjega mleka. Danes so tovarne mlečnih proizvodov, živ.il in zdravilnih ' preparatov »Neslle« po vsem svetu močno povezane s svojo organizacijsko in znanstveno švicarsko matico. V četrti vil in angleških parkov v Va- adlftgaj •. }«.y,v;".-:fr.•'■' jim ni do nje. Priznati moram, .cla ni dolžnost firme Neistle, da na lo misli. Med razkošnimi kontrolnimi laboratoriju okro.g tako ■ imenovane vodilne tovarne (»Usine — pilote«) ob jezeru, so m. ostale, v spominu miške, ki dobivajo skrbno izbrano hrano z vsem, kar njihov crgani- veyu blizu Montreuz-ja sem našel / 2em -potrebuje, razen vitamina D. v vzornem dečjem domu 30 otrok v prvem letu starosti, hranjenih s preparati Nestle in negovanih od izitiranih medicinskih sester iz vsega sveta, »Pri vas najbrže ne propagirate dojenja?« sem vprašal. »NaspiO.no,« mi je zatrdil njihov vljudni pediater »Vedno znova poudarjamo, da zt dojenje ninvimo nadomestila. Le da žal premnoge mater" pri nas drugače mislijo-.« Najin razgovor je vlekel na ušesa majhen razigran čmček Jean Pieirre iz francoskega Martiniquea v Karibskem morju izza sne.žnobe-lfh plenile. Njegova mama igra trenutno v nekem orkestru v Rimu, Mlajša in manj navihana Zehra iz: Teherana ni kazala pcisebnega navdušenja nad vkilo, p.ri kateri gostje neiprestaino sprašujejo'. Zadnjič direktor državnega zavoda za -pre- • • hrano iiz Helsinikijev, včeraj prin-. ccisa .iz Slama in dan as 'tati radovednež z Balkana. Ko som služil v ljubljanskem idečjem domu sem se res spraševal: kaj bo z deco, ki jo Vitamin D je iz hrane znanstveno natančno izločen. Da bi ga organizem n-' tvoril sam iz maščob in Veseli m da znajo naš količek tudi pionirji ¡z Planine in od Tebe je lepo. Dt.in.iea, da si še oglasila med prvimi. Kar si obljubila, pa le s. :-ri! '.Ni samo mene, tudi naše pionirje bo zanimalo, kakšni so in kaj delajo (pionirji v Planini. Zelo malo n: š ■:•. v je prispelo topol, ljubi piii.•;.:■)i! So mar bili »Lešniki« pr-H-Jžki. ali pa ste vi postali zaspanci in ici.-ušckl? Pravilna rešive »Lešnikov« iz 10. številke so sledeče: Pavie Jevnikair iz Kopra, Ma.vija Ve ::ič iz Kopra ter Katka in T. nraž Šalamun iz Kopra. Delno s.a rešila »Lešnike« Irena Kosmač in Bredica Borgoič iz Trnja. Ker so prišle sum tri (pravilne re-. šitve, srno izžrebali samo enega reševalca in to ji bi! Vogrič ï\Iatija iz Kopra. Danes so spet na vrsti »Lešniki«. Upam, da beste prihodnjič bolj številni z. odgovori! Prav lepo vas pozdravlja stric Miha. iiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiuiiiiinniniim pod vplivom svetlobe, živijo miške v večni temi. Razumljivo je, da so postale težko rahitične. Nj'ihcv ra-h'itis potrjujejo odlični renilge-nolo-ški posnetki. Nato dobijo miške vitaminski preparat firme Nestlé — in ozdravijo, kar se znova ugotovi renilgenodoš-ko in preveri na mišjem skeletu, zaradi biološke kontrole učinkovitosti vitaminskih preparatov. Ce bi mogle, bi te miške seveda pobegnile, čeprav ne vedo, za kaj tu gre. Bolnišnice v Lausanni Fran Iîojec: S C I N K A V E C '41 v Jaz nič n.3 rečem, tod i časnikar j i so ljudje, tudi onli so ustvarjeni po pasji pada,bi, ampak, garje človeku, ki ima z njimi opravka! Bolje bi bilo da bi ga -mati ne bila redila, temveč da bi se •iizlegei iz gumijevega jajca kakor krokodil. V svojo -nesrečo poznam ducat atii dva časnikarjev in med njimi so nekateri celo uredniki — zlomkava sodega! Bridkill izkušenj, ki iseim jih že liimsil z njimi, ne bom našteval. Citajtelji, ki so preživeli zaidnjo vojno, imajo grozot ■že dovolj. Ni potrebno, da bi jim znova ustvarjal kurjo polt. Povedal vam bom raje .neko zgodbo, ki je stara kakor Nanos, In prav iz tega razlaga imam upanje, da je niste še slišali, Oe pa 'Ste jo, bodite .tiho in mi ne segajte v besedo. To je najmanj kar vljudnost zahteva. Saj ni slaba ta zgodba. V začetku kaže neke .božjastne napade, ko se bom pa malice ugrel, bo šlo vse gladko, kakor na Dunaju. Ta zgcdiba se je dogodila pred mnogimi desetletji v Ameriki, kajpada. Amerika je velika dežela in pridela mnogo groba, kar nam je prod nekaterimi leti temeljito dokazala UNRRiA. Američani imajo tudi jajca v pc-ahu in še mnogo drugih podobnih reči imajo v prahu. Ampak (a zgodba — sam ne vem, od katerega konca bi jo začel pripovedovati. Tudi iz ptičje perspektive je videti zanimiva. Najbolje je, da začnem, potem pa sodile sami. Pred mnogimi in mnogimi desetletji se je tam daleč nn ameriškem divjam Zapaidu začelo porajati prijazno novo mestece ki se je imenovalo Auibiks, Tam je v tistih časih bil edini pravični sodnik revolver petkilogramskega kali- ' bra. V sto in sto primerih je revolver tako dobro pomiril ■razgrajača', da ni nikoli več po'brcal s petami. Aeafibiks je bil v začdtku .zelo skromno naselje. Nekaj skromnih lesenih kolib in pa pivnica — salun so rekli temu tam. Toda to je bilo tako le v začetku. Tekla so leta in Auibiks je rasel. Kakor gobe so poganjale nove hiše in z njeni vred so. kalila iz tal tudi prva znamenja kulture in civilizacije. Rodile .so se plesne dvorane, v katerih so ljubka in naš mink ana. dekiolai zabavale razcapane prerijske klateže peuoči io paidinevi. Večalo se je tudi število pivnic. Po pnvem desetletju meatniega obstoja so občinski možje napravili bilanco in so izračunali, da šteje prebivalstvo okoli osem tisoč in še nekaj več pošvedranih duš. Takrat je pred njihova obličja, stopil velik Brdavs in je rekel, .da bo z jutrišnjim dnem otvor.il v gornjem koncu Auf-bi-ks-a igralnico in da, če ima kdo kaj zoper ito, naj se ¡takoj oglasi. Lo pomaknil si je revolver petkilogramskega kalibra z dasnaga "boka bolj v ospredje. Od občinskih mož_ni nihče petkazal vcCje, do bi so prdtivil napredku kulture. Igralnico je cdprl-. Ob tej priliki vam moram povedati, kaj je to. Predstavljajte si petdeset korakov dolgo in trideset korakov široko kolibo. Koliba je lesena in njena streha tudi. Največ prostora v njej zavzamejo Strni keglišča, na prvem kcniau cfo vhodu je pa nekaka dvorana, natrpana z mizicami za kvartače. Cisto v ospredju je doliga točilna miza — bar so ji pravili — in za. njo so cd tal do. stropa bile po policah razstavljene steklenice vsakovrstnega, žganja, Najslabša od teh pijač je imela devet konjskih sil. Tu se je dobilo vse kar je poželelo sr.ee najiebirčnejšega pijanca: od benediktinca i.n kartuzijcinea do dalmatinskega maraški-na in pelinkovca, od kranjskega ilorijana- in brinovca do škotskega rženega viskija z normalno napetostjo 333 voltov. Poleg .so bile pri strani še slelaže polne cigaret, cigar ni šnof-icbakat In tukaj v tem krožku se je obirala auiioiksarska. mladina, Strokovnjaki so jo učili kajenja, čikanja in šnofanja, pitja opojnih pijač in igranja pokeirja. Sto se je pac samo za kulturo in napredek. Auibiks pa ni octal v tej vodoravni legi. Oe bi to storil, ibi si podpisal smrtno obsodbo. Kultura, vesle, ni nikaka toga stvar pirav nasprotno, «zelo gibljiva- je. Nikoli ne obtiči na neki' določeni ravni. Ali se ¡diviiga, ali pa pada. V Auf- biksu se je dvigala. . Ali vam ne pride nekega dne od Vahcda neka sirotka z velikanskimi brki, ki pravi, da se js učil in izučil v časnikarskem rokodelstvu in da zna postavljati pike nad vse črke, ki jim pravimo »i«! Pisal pa se je ,ta reva Mark Twain. Takoj drugi dan je sklical pred mastno konjarno množični sestanek vseh Auibiksarjev in jim je takole govoril: »Slavni AuEhjksarji! Preden nadaljujem, prosim kratkega potrpljenja.« (In se je useknil v velik rdeč robec, kakor da bi zatrobil ha pozavno). »Zbrali trmo se v slavnem Aufbikou, da bi se pomenili'o napredku. Auibiks jo prav tako veliko mesto kol London, čeprav ni še do tista more dozidano.-V njem najdemo vse, kar .(poželi človeško srce — lepe in bučne pivnice, lepa in razkošna plesišča z importi-ranimi dekleti in kot slišim imate tudi že lepo urejeno igralnico, ki je.skoraj podobna tisti v Montc Carlu. Samo nečesa še nimate — nimate lasknega časopisa. To pomanjkljivost bomo pa prihodnji mesec ozdravili. Ta nujna potreba je mene prignala v slavni Aufibiks, Jaz, ki sem od tega, bom prihodnji me-sec začel izdajati sijajen tednik. Iti se too imenoval »Kokcdak«, V.si ga boste veseli, ker bo rti prve do zadnje strani ipoln najzanimivejših ¡novic. V njem boste brali poročila o najnovejših revolverjih in pištolah. Izvedeli boste iz njega o .čudovitih zdravilih, ki ozdravljajo vse — cd peiagre in slonovSke bolezni pa elo Zgrirnjeiga Kašlja pri Ljubljani. Tudi potem, ko bo časopis do poslednje vislice prebran, bo še koristil v tistem skritem kotičku, ki ga najdemo v vsaki hiši ali v njeni bližini. V ta namen bo tiskan na posebnem sanitetnem papirju. Pričakujem, da se boste vsi nanj naročili!« In po preteku treh tednov jo že izšla prva številka Kokodaku, V njej so brali čiitatelji, kako je stoletni MekFižo-lovi mami zrasel nov zob; kako je tisočletno lotosovo seme pognalo nove kali in da bo prihodnje lato cvetelo in rodilo žlahten said — fige, če se ne motim. Potem je bilo povedano, kako se je nilski krokodili pribaisitardil z nojema in da je iz lega nastala nova žival, ki brozga po blatu in ima v repu nojevo perje. Skratka polno važnih novic je Kcikodak prinašal naprednim ljudem v AuUbikisu. Takoj po tem se je v AiuCbiksu organiziral krožek razumnikov — klub intelektualcev so miu rekli. Ta je imel redne seje in je dajal uredniku Twainu bistroumne direktive. Z domačimi besedami rečemo temu prcisve'ta ali pet navzgor. i 1 V IM Pri tako silnem zamahu kulture ni prav nič čudno, če se je življenje v A.ulbiksu še bolj razgibalo. Preden je mogla MekFiižolova mama zmoKti sedem zaporednih oče-našev, je prišel od nekod Brdavs šit. 2 in ustanovil igralnico v spodnjem koncu Aufbiksa. To je bilo pretirano, mož je prehiteval čas. Normalno gre evolucija bolj počaisi.' Krožek razumnikov je to vprašanje gor vzel in je rekel: »Nem tu dum — tega ne potrdim:/!« Na 1'ato polilo je bil poklican v klub urednik Kokodaka. Predsednik Kosmatinec je povzdignil besedo in je rekel: »Prijatelj Tvaiin! V kulturi našega slavnega mesta se dogajajo nečedne stvari.. V Anfibiksu se je ustanovila druga igralnica in mi tega ne odobravamo. Prvič dela , prva konkurenco dnuigi in 'drugič dela druga konkurenco prvi. To je pa zlo. V Kokodaku smo res brali, da ljudje, ki so napred- # t & V ni, povsod podpirajo igre. Naj to le velja za druge kraje. Mi v našem krožku smo stari in modri ljudje. Nič več ne vidimo pik na kvamtaih in zato smo načelno proti igram in igralnicam sploh. Z eno igralnico bi še potrpeli, dve sta pa odločno odveč. Prijatelj Mark, potrebno je, da začneš v Kokodaku borbo proti obema. Samo tako, vidiš, boš nepristranski.« »Ampak,« je rekel Mark Tv/ai.n v sik>ki in se počohal z levico za desnim ušesom, »nevarna stvrir je to. Obema lastnikoma se bo to zdelo za malo. Mislila bcata, ela sem naipraVi-1 tiskovno pomoto in jo bosta prišla z revolverji popravljat v uredništvo — vsaj tako bi rekel pokojni Ferdo Plemič. Meni to ne prija, moj telesni uetroj ne prenese ■talkih korektur.« »Kar nič se ne boš izmikal. Lepo boš udaril po ctoeh. Nevarnost zate je pa malenkostna. Bndavsa te ne poznata in se boš v nevarnosti zmeraj lahko skril. Ce bi pa ie prišlo ,do tega, da ti prvi ali dnugi zavije vrat, kar brez skrbi bodi, takoj ga bomo linčail.« »Ne bi li bilo bolje, da. bi ju lančali že zdaj?« »Bi, ali ne smemo, ker tega zakon ne dovoljuje. Saj vidiš, da vlada v Aufbiksu sama' civilizacija,« Dolgo je ugovarjal Mark Twain, kočno se je pa le .pedal, Napisal je ijut članek proti igralnicam sploh in .proti obema Brdavsoma še posebej. Vsak stavek je bil posut z gorečim žveplom, Od ure, ko je usodna številka Kokodaka izšla, je .urednik Twain stal za oknom v uredništvu, ki je bilo v prvem nadstropju, in pozorno ogledoval ceato spodaj, Pričakovanje se mu je izpolnilo šele proti večeru. Točno cb pol petih zagleda človeškega hrusta, ki koraka proti uredništvu in nese v roki dokaj debelo gorjafio. »Aha!« je rekel urednik itn se ozrl okoli. (Za beg ni bilo več časa. Potrebna je bila samo strategija.) Minuto ali dve pozneje se vrata uredništva cdlprejo, kakoir da bi sunil vanje cikloni. Pirišlec se rui predstavil, le belo je pogledal in vprašal: »Kdo je tukaj urednik?« »Nekdo, ki mu je ime Mark,« je rekel Mark Twain ljubeznivo »Sedite, prosim. Urednika trenutno ni tukaj. Nekam je odšel, .pa bo gotovo kmalu nazaj. Ali bi radi z njim govorili?« »Presneto rad bi govoril z njim,« je rekel neznanec in se zagledal v gorjačo. »Bom počakal, da se vrne.« »Kar mino» počakajte tukaj. Grem pogledat zanj, Mor-ga bom kmalu dobil.« To ie rekel urednik Mark Twain in zdridral po stopnicah navzdol, navzdol. Komaj pa je stopil skazi vhodna vrata na dvorišče, naleti na novega ¡hrusta, ki je nosil v roki še debelejšo • gorjačo. »Prosim,« pravi došlee, »rad bi govoril z urednikom Kokcdaka. Ali je monda- zgoraj?«. »Je. je,« je hitel zatrjevat Mark Twain navdušeno. »Seveda je. Kar gcir pojdite. Sedi ¡tam pri mizi in pestuje nekak okleščen kol, Ne vem, kaj mu je danes. Nekam slabe volje je ¡videti.« »Bo že kmalu boljše volje,« je rekel novcdošicc in ljuto robantil po etcpnicah navzgor. Mark Twain je bliskovito izginil za bližnjim vogalom in utonil v notranjosti coidotne pivnice. Naročil si je zaporedoma kar tri črne kave. Srelbal jih je in se zadovoljno nasmihal. Prav .nič se mu ni mudilo nazaj. Se te-oje močnih likerjev si je privoščil in pokadil debelo havaako. Ker pa ni mogel za večno itam biti, je končna le prijazno pozdravil vse okoli isebe in se -poslovil. Z veliko previdnostjo se je blližal uredništvu, ko je pa zagledal tam a.mbulančni voz in veliko gnučo ljudi, se je le.tem kar pogumno pridružil. In videl je, da so sanitetni strežaji nakladala na amibulanco dvoje razbitih velikanov, ki sla ka'zala, da sta v zadnjih pojemljej.ih. Sočutno je povprašal najbliižnjega gledalca: »Kaj se je pa zigodilo?« Nič točnega ne vem. Zgoraj v uredništvu ®ta se ta dva možakarja spopadla in se atirahovito obdelovala z gorja-čami. Niti šerif ju ni magjel razdvojiti. Nehala sta šele takrat, ko sta podlegla batinam. Kakšno zasebno sovraštvo brez dvoma. N-u, škoda ju ne bo, če oba udarita s pod-kovami.« Mark Twain je toplo soglašal. Taka usoda, vidite, čaka vsakega, ki heče z uredniki zobati češnje. Jaz vem to že mnogo let. Ce me zla usoda pripelje na njihovo pcit, sem zmeraj ljubezniv in se jim dobrikain. Zato bom pa živel še lato ali dve »- ako bog da! Matyn°siiîSBt£i ks'Sè^s-ska 10 an 13 18 •20 «6 5 -i S 6 7 21 16 Ii is 21 27 13 25 oblika .pomožnega glagola, 11. staroveški topovi, 12. nizko gorovje med porečjem Volge in Uralom, 13. naprava za širjenje alarma, 15. moški .pevski glas, 16. reka in .mesto v južnem. Uralu,,. 21. vrsta ovac v Južni Ameriki, 24. Noetov sin, tudi oblika pomožnega glagola, 27. kazalni zaimek. REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Vodoravno: 1. Omar. 5. menu. 9, 'matica, 12. obilen. 14. 11. 15. Maribor. 17. ti, 18. kak, 20. Rabar, 21. vot, 22. Aran, 24. led, 25. lipa. 26. Ilir, 28. besi. 29. nekaj, ■31, motor. 32. rokovnjač. 34. rat, 35. Ria, 36. lik. 38. robida, 40. grenak, 43. Ivana, 44. anali. Navpično: 1. omika. 2. malarin, 3. at. 4. Rim, 5. mir. 6. el„ 7. netopir. 8. Unit a, 10, car, 11. Aral. 12. obad, 13. bor, 16. Iber, 19. koleraba, 21. visoči.na, 23. nikotin, 25" letalen, 27. rak, 28. boj,^ 30. jora, 31. mnog, 33. vi, 34. rov, 37. kal, 38. ri, 39. da, 4L Ra, 42. ki. —o—• "Med reševalce, ¡ki so nam poslali pravilno rešitev križanke v zadnji Številki, smo razdelili dve kmjižmi nagradi, ki ju prejmeta Božema L a s i C , Portorož in Mitja Race, Koper. .Po prvih štirih kolih vodi Gajski s 3 in pol točkami preči Fornasarom 2 in pol, Ren-.kom 2 (1) ter Vujičem in Nikoličem z dve-ima točkama. iS Vodoravno: 1. vulkan ob gvinejsKi obali v Afriki (4070 m), 8. germansko pleme, ki je živelo v. Srednji Evropi proti koncu 5. stoletja, 9. očesna mrežnica. 10. pokrajina ob Jonskem morju v Grčiji, 12. država v Severni Am.eri.klv 14. .reka v Sibiriji,'16, zavit, ometan. 17. glasbeni instrument, 18. znak za kemično prvino, 19. mesto v Severozahodni Siriji, 20. reka v Afriki, 22, starosloven&ki veanlik, 23 postava, rast, oblika telesa. 25. skrajšana oblika voznika, 26. zvezda repat-ica, 28. gorovje v južnem delu Indije. Navpično: 1. republika v Sovjetski Bvezi, 2. isto kot 19, vodoravno. 3. osnova tesnega alkohola, 4. arabski knez, 5. zgoeten, predčasen, 6, reka y Jugoslaviji, 7. n¡kalna PRVENSTVO ISTRSKEGA OKROŽJA V nedeljo se je začel v Kopru pod pokroviteljstvom komandanta VUJLA jugoslovanske cone Trsta MMoša Stamatoviča in predsednika Okrožnega lju.d8.kega odbora Julija Beltrama prvi šahovski turnir za prvenstvo Istrskega okrožja. Ob otvoritveni slavnosti je pozdravil udeležence in . jim spregovoril nekaj besed o pomenu tega turnirja tudi tov. Julij Beltram. Udeleženci so razvrščeni v turnirsko tabelo Po naslednjem vrstnem redu: 1 Glu-seppe Foroasaro (Piran). 2, Jovan NikoilC (Porttorož), 3. Dr. Vojko Mlinar (Portorož), 4. Dragica Saranovič (Koper), 5, Egcn Klobučar (Koper). 6. Darko Franovič (Buje), 7; Mladen Petrinllč (Koper), 8, Ivan R-enko (Piran), 9. Ivan Gajjsikl (Portorož) in 10, Josip VujiC (Buije). , . , i ■ i . jugoslovanske cone Trsta SPORED NAJVAŽNEJŠIH ODDAJ od 22. marca do 23. marca Sobota, 22. marca: 14.35 Slovenske narodne — 18.00 Borbene pesmi jugoslovanskih narodov — 19.00 Radijski' roman: F. S. Finžgar: »Pod svobodnim soncem« CHI-jiadaljevanje) — 21.00 Domači zvoki, vmes ob 21.30 »Od! sobote do sobote«. Nedelja, 23. marca: 8.30 Za naše kmetovalce — 9.00 Za pionirje: Bratovščina sinjega galeba — 13.45 Glasba .po željah — 17.50 Reportaža: Pred novo turistično sezono. Ponedeljek, 24. marca: 14,35 Slovenske narodne — 19.00 Uganite, (kaj igramo — 21.00 Slušna igra: 'Pr.ies.tley »Inšpektor na obisku«. Torek, 25. marca: 14.35 Poje vokalni kvintet Niko Stritof — 18.10 Kulturni razgledi — 19.00 Mojstri v glasbi in anekdotah — 20.00 G. Puccini »La Bohčme«, opera v štirih dejanjih. Sreda, 26. marca: 14.00 Popularne &kiadbe Cajkovskega, Smetane in Dvoraka — 14.35 Igra orkester JLA iz Portoroža, poj0 narodni pevci — 18.00 Slovenska umetna glasba — 18.15 Iz ¡tiska zamejskih Slovencev — 19.00 Radijski roman: F. S. Finžg.ar: »Pod svobodnim soncem« (IV. nadaljevanje). Četrtek, 27. marca: 14.35 Slovenske .narodne — 17.30 Pesmi borbe in dela — 17.45 Iz zgodovine naše narodne revolucije — 18.00 A. Dvorak: »Slovanski plesi — 19.00 Koncert violinista Igorja Ozi-ma. Petek, 28. marca: 11.15 Oddaja za šolsko mladino — 14.35 Bosanske sevdatinke, poje Hamtdija Samaradžič — 18,15 Zdravje in dom — 19.00 Zene v življenju velikih skladateljev. 2S5 O Hrovatin Danilo iz Sikcfiie II št. 46 proglašam za neveljavno svojo osebno izkaznico st. 53582/882 izdano od MLO. Koper. Kavalič Ida iz sv. Antona št. 73 proglašam za naveljaivrto .osebno izkaznico izdano od KLO Cezarji'. Izkaenica mi je bila ukradena. i i- .j- ' w Varčujemo lahko povsod. Pri kuhi, kurjarvi, oblekah, denarju. Varčevanje je zlasti potrebno v številni družini, kjer mnogo ust čaka na grižljaj in mnogo rok stega po kruhu. Kako lahko varčujemo pri kuhi, da ne povzročamo škode na zdravju? Pri sestavljanju jedilnika ne smemo pozabiti na morebitne ostanke hrane od prejšnjega obroka. Z nekaterimi dodatki jih lahko spremenimo v »popolnoma novo jed. Skoraj vsaka hrana je uporabljiva, če jo zopet prevremo in pomešamo z raznimi dodatki. Priporočljiv pa ni pregret krompir in postane gobe, ker lahko povzročijo tudi zastrup-ljenje. Kositi od pečenke, ako so čedne in jih ni nihče obtiral, zberemo, za-lijemo z vodo, jim dodamo razna zelišča in tako imamo1 okusno juho. Poleti jih moramo seveda shranjevali v hladnem prostoru in v lončeni posodi, če hočemo, da nam ne zadušijo. Pozimi je to laže. Mleko se nam poleti ne bo skva-rilo, če vržemo vanj ščepec sode bikarbone. Ako moramo neki jedi dodati kis, vino ali pa limonov sok, storimo to tik pred serviranjem, ker sicer le tekočine hlapijo in jih moramo ponovno dodati. Jajčne beljake laihko ohranimo za dr.ugi dan. Sveži ostanejo, če vlijemo nanje nekaj mrzle vode. Količino jajc lahko povečamo z dodatkom mleka ali vo.de. Važno je varčevanje pri maščobah. Jedi, ki kar plavajo v masti, so škodljive prebavilom in telo nima koristi od tega. Večkrat lahko nadomestimo mast z mlekom, smetano» ali podobno. Ce nameravamo imeti mrzlo večerjo, pripravimo to že opoldne. Vedenje v sliki Jajc in klobas ne bomo kuhali zvečer in zapravljali po nepotrebnem kurjavo. Kadar pečeš kaj v pečici, ne zalivaj z mrzlo vodo, ker to hladi pečico in moraš dodajati drva Ce je treba pripraviti samo nekaj skodelic čaja ali kave, ne zakuri ognja, kot bi morala skuhati celo pojedino. Varčna gospodinja varčuje tudi s časom. Kupiti moramo vse o pravem času in samo to, kar v resnici potrebujemo. Izkušena gospodinja mora vedeti tudi količino hranil, ki jih bo kupila in se ne bo dala vplivati od trgovca, da ji bo natrpal mrežo z živili, ki jih nikoli ne uporablja. Predno se odprvi varčna gospodinja na trg ali v 'trgovino, dobro premisli kaj in koliko foo kupila. Ce ima slab spomin, naj si vse, kar rabi, napiše na listek aLi v beležml-co. Zeina, ki sama služi vsakdanji kruh, navadno bolj premisli, kaj in koliko bo izdala, ker se zaveda, da se mora truditi, da pride do zaslužka. Gospodinje, ki so zgolj gospodinje in ne preveč preudarne, pogosto zelo lahkomiselno ravnajo z denarjem, ki ji ga prinese mož domov. Ravnati moramo pač z razpoložljivimi sredstvi in ne delati nepotrebnih dolgov! Gospodinja, ki se zadolži pri peku, mesarju ali trgovciu, vzbuja nezaupanje in je v nečasit vsej družini. Raje skromneje, a brez dolgov. Izogniti pa se moramo tudi skrajnosti, da zaradi varčnosti ne zabredemo v skopost. Skop človek namreč nima nikoli ničesar dovolj in je navadno tudi zavisten. Družina, ki se ¡ponaša bodisi s potratno ali pa skopo gospodinjo, ni vir sreče in zadovoljstva. Bluza in krilo sta priljubljena oblačilna komada. Lepa bluza in ustrezajoče krilo dajeta nosilki čeden izgled! Izbira materiala je poljubna. Evo vam nekaj domislekov! Katere barve pristojajo Pretirana vljudnost! Barva obleke bi ne smela biti nikoli slučajna. Nositeljica mora skrbno in s preudarkom izbrati sebi primerno barvo. Rdeča barva je najkrepkejša. Nekatere žene se odenejo v rdeče, kadar so Obupane, slabe volje, neraz-položene. Ta barva vpliva namreč blagodejno na lastno in tudi na razpoloženje okolice. Iz tega vzroka ugodno vplivajo na duševno stanje človeka, očem sicer ne prija. Rdečo obleko, posebno živih odtenkov, bi si pa smele privoščiti samo žene in dekleta z lepoJ poltjo, ker rdeča barva še podčrta vse nedostatke poltii. Zelena barva je barva mladosti, upanja, miru in zdravih živcev. Nek veščak priporoča to 'barvo za domače obleke in obleke v uradih, kjer delo dovede do živčnih pretresli a(jev. Olivno zelena barva pri-stoja pa predvsem temnopoltim, oziroma takim, ki so živahnih barv. Rumena barva ugaja otrokom in j mladini. Barva sonca vpliva ži- Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadranu v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva nlica 26, tel. 170, poštni predal 2. — Številka tekočega računa pri Istrski banki v Kopru 06—909—171. Podružnica: Postojna, Gregorčičev drevored 5, tekoči račun pri podružnici NB v Postojni št. 650-90322-0. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din. Zbf\ñVN1ŠKI KOTIČEK Tovarišica L. L. iz Postojne je v skrbeh, kecr je imela vnetje rebrne mrene, po kateri so ji ostale zarastline. Zdaj se boji, da bo potrebna operacija in bi rada vedela, če se dajo zarastline odpraviti. Vnetje rebrne mrene je precej pogostna bolezen in je skoraj vedno v zvezi z infetoaijo z bacili tuberkuloze. To se strašno sliši, kaj ne? Toda vseeno ni tako hudo, kakor se sliši. Od vseh pojavov tuberkuloze je namreč tako vnatje eno od najlažjih in prav pogostoma bolnik niti ne ve, da ga je imel; šele rentgen odkrije »zarastline«. Ko smo n. pr. .pred leti pregledali nad 4000 delavcev in delavk nekega velikega industrijskega središča na Gorenjskem, smo take zarasti ine našli v 9 odstotkih, to se pravi pri vsakem 11. delavcu. In vendar se ogromna večina njih ni zavedala, da so bili kdaj resno bolni. Leta in desetletja so živeli in delali v popolnem zdravju. Tcda kadarkoli nq3topi vnetje rebrne mrane (»suho« ali pa »z vodo« — oboje je mogoče), takrat ostanejo — z zelo redkimi .izjemami — včasih prav neznatne, včasih pa zelo obsežne zarastline. Večinoma te zarastline ne pomenijo prav nič hudega — kakor srno že gori videli. Kdor jih ima, jih sploh ne čuti. Samo če so prav clbsežne, morejo zarastline ovirati dihanje in sem pa tja povzročijo celo lahno deformacijo prsnega koša na tisti strani, kjer se nahajajo. Odstraniti so te zarastline ne dajo in tudi ni potrebno^ da hi jih skušali odstraniti. Tekom časa 6e zarastline navadno same po sebi zmanjšujejo. Do sem hi bilo vse v redu. Toda, »kakor smo že r-ekli, gre pri - takem vnetju večinoma vendarle za napad bacilov j etike. Zato je treba, da gre vsak bolnik, ki je prebolel vnetje rebrne mrene, na kontrolni pregled k zdravniku, najbolje v protiituibeirkulozni dispanzefr. Prvo leto — dve bo tak kontrolni pregled priporočlj.ifv vsake tri mesece, pozneje pa dvakrat na letlo, najbolje spomladi in v jeseni. Zarastline bi namreč postale nerodne v .primeru, če bi se na isti strani .pojavilo tubeifculozno obolenje pljuč. V tem primeru ne bi bilo »mogoče dati pneiumoboraks (stisniti pljuča z zrakom). V tem in samo v tem primsiru bi bila potrebna operacija. Toda zavoljo tega ni treba živeti v strahu. R. N. A. C. Triban: Vaša hčerka, ki še ni dopolnila 14 leta starosti, ni zadovoljna s pozivom za obiskovanje šole. Tudi vam se zdi, da je za šolo preSibka in prev»eč nervozna. Po seznamu bolezni, ki jih je otrok prebolel in po vašem opisu sedanjih težav sodim, da podpirate svojo hčerko pri precenjevanju začasnih nered-nosu iin nedolžnih motenj, ki so v zvezi z dekletovim razvojem, Potreben je zdravniški pregled. Sele potem bo mogoče svetovati za bolezen zdravilo, za otrokovo »larnentiranje« pa pametno vzgojo, pri kateri vam bo šola najbrž le v .pomoč. S. P. Boršt: Sprašujete, ali vašemu šolarju tudi »bevanda« škodi. Za odgovor ml je zmanjkalo prostora. vahno, veselo in jo priporočajo posebno onim, ki imajo stalen stik z otroki. Modra barva je »umirjena in vzbuja celo melanholijo, če je temna. Zato temno modro obleko osvežimo in poživimo z našitki bele ali sve-tlorožnate barve. Zivomodra barva ni za blede obraze, poveča bledico, Sinjemodra barva pa Izredno pri-stoja otrokom in mlajšim osebam, zlasti če so plavolase. Siva barva j.e elegantna in daje lahko pojavi svež, športen izgled. Na splošno pa lahko rečemo, da siva barva dela starejšo. Potrebno je, da sive obleke poživimo z belim ali pisanim okraskom. Kar velja za sivo barvo, velja tudi v glavnem za rjavo. Črnina je zelo priljubljena, ker daje videz dostojanstva, svečanega razpoloženja ,in pristoja skoraj vsakomur. Previsoke, vitke dn blede pojave, po vzbujajo v črnini videz mrtvaškoistii. Kombinirali jo morajo s kako svetlo barvo. Na splošno pa lahko rečemo, da si živobarvne obleke lahko privoščijo one, ki imajo v omari večjo zalogo oblačil. Preveč vidne in vsiljive so, da bi jih mogle stalno nositi. Kdor ima1 manj oblek, naj Bi izbira le mirne in temnejše barve. Starejšim osebam pa vsekakor ne priporočamo, da se dblačijo v pisana oblačila. Kričeče barve namreč ne vplivajo pomlajevalno, temveč še podčrtajo starost in odkrivajo razne nedostatke polti, postave in drže. Obče pravilo visake žene bodi, da dobro premisli, ko si izbira novo obleko, da bo izgled primeren v vsakem poglediu in tedaj bo tudi elegantna. Eleganca je namreč v preprostosti. DROBNI NASVETI Kadar imamo .preutrujene oči. si denemo mlačne obkladke kamilčnega čaja. , d Ob dolgem stanju nam zateko gleâ-nji. Topli obkladki, namočeni v feie, bodo .pomagali. Ce ti posoda diši po ribah, čebuli iin podobno, prideni vodi za umiranje nekoliko kisa. Duh izgine, Osebe, kii pri delu ves dan stojijo, naj nosijo elastični pas, da se izognejo povešenju notranjih organov. 5foMnimiMb&ti Planica zope£ središče športnih dogodkov V nedeljo bodo v Planici .na 80-me-trski skakalnici zopet velike skakalne tekme. Čeprav letos ni Planiškega tedna, ki bi obsegal poleg skokov še alpska tekmovanja in teke, je vendar za prireditev precejšnje zanimanje. Gledalci, ki so lani prisostvovali skokom na 80 - metrski skakalnici so odkriito priznali, da jih je lepota skeka bolj zadovoljila kot na 100-metrski skakalnici, ki, je podrta, .Letos bodo začeli graditi novo, za kar je odobreno že 12 milijonov dinarjev. Na nedeljskih tekmah bodo nastopili tudi nemški, avstrijski in italijanski skakalci, zelo verjetno pa tudi švedski, finski in norveški. Avstrijsko ek..po .bo vodil nas stari planiški znanec Brada. Vsekakor se obeta med njimi in domačo skakalno «lito zanimiva borba. Organizacijski komite je sporazumno s prosvetnimi organi povabil vsa šolska vodstva, da omogočijo dijakom ogledi tekem. Prav bi bilo, da bi šolska vodstva skupaj z društvi prijateljev mladine in mladinsko organizacijo storila vse, da bi se mladina razvedrila v tem našem gorskem kraju ¿n si razen tega ogledala tekmovanje, s čimer bi se povečalo njeno zanimanje za smučanje. Na seji Smučarske zveze Slovenije so sestavili reprezentanco naših skakalcev za mednarodno tekmo, ki je takale: Mežik, Razbaršek, Klančnik, Polda, Finžgar, Lang.us, Stanov.nik, Adilešič, Zidar, Urbane, Zalokar, Ja-ševec, Rogelj, Krznanič »in štirje najboljši mladinci. Putnik organizira iz vseh večjih krajev Slovenije posebne vlake. SMUČARSKE TEKME V TOLMINU Preteklo nedeljo so .bile v okviru mladinskega festivala sektorske smučarske tekme v Tolminu, .na katerih so tekmovali mladinci, mladinke, starejši in imi.ajšl pionirji», pa tudi cicibani. Med mladinci je .na progi 3.500 metrov zimagal JeMco Kirešče s časom 20.34 minute. Mladinke so tekmovale na progi 1.500 metrov. Zmagala je Irena Skok s časom 9 52 minute. Pr.t starejših pionirjih je dosegel prvo mesto Andrej Manfredo s časom 10.14 minute., »pri mlajših pionirjih pa Gvido Constantlin, ki je pretekel progo v 11 16 minute. Ciciban,j so tekmovali .na progi 400 metrov in je dosegel prvo mesto Ivan Bajt. s časom 5.15 minute. v. r. * V prvem kolu slovenske nogometne lige je prišlo do velikih presenečenj. Tako je mariborski Železničar premagal v Ljubljani Odred s 4:3, .ljubljanski; Železničar pa Je igral z lanskoletnimi prvakom Korotanom neodločeno 2:2. V zvezni nogometni ligi Je po tretjem kolu neporažena. samo še zagrebška Lokomotiva. Najvažnejša tekma tega kola je ibiila v Skoplju med Var-darjem in Orveno zvezdo. Pred dvajset tisoč gledalci je Vardar zasluženo zmagal z 2:1. Ostali rezultati: Sarajevo — Hajduk 2:0, Zagreb — BSK 0:0, Partizan — RabotniČki 1:0, Di.namo — Mačva 3:2 in Lokomotiva — Vojvodina 1:0. V prvi skupini vodi Hajduk s štirimi točkami, v drugi, pa Lokomotiva s šestimii .točkami, * Na skupščini Atletske zveze Jugoslavije so sklenili uklniitil zvezno ligo in določili, da se bo borilo za nas'ov najboljše atletske ekpe v državi 6 ekip, Je; bodo dosegle na prejšnjih dveh tekmovanjih največje število točk. Finalno tekmovanje za državno ekiiipno prvenstvo za moške in ženice bo 26. in 27. septembra v Zagrebu. Državno prvenstvo za posameznike bo 23. in 24, avgus'a v- Subotlici, tekmovanje v mnogoboju l»n maratonu pa bo 7. in 8, Ju-n.'ja v Zagrebu. Jugoslovanska atletska reprezentanca se bo pomorila letos s švedsko reprezentanco 17. hn 18. septembra v Beogradu in z Italijan- sko reprezentanco 4, in 5. avgusta v Zagrebu. * Jugoslovanski skakalec Rudi Finžgar se je udefleži'1 velikih skakalnih tekem na M.uehlenkopfski skakalnici. Nastopilo je 30 tekmovalcev iz 5 držav, tekme pa je gledalo 15.000 gledalcev. Uspeh Finžgarja je presenetljiv, saj se je plasiral na šesto mesto pred mnogimi znanimi skakalci. Za seboj je pustil tudi Ederja in Gehringa. Finžgar je skočil 74 in 79 metrov, zmagovalca Bruischer pa 82 in 81 metrov. * Ljubljanski košarkarski klub A S K je premagal mariborski Branik s 87 proti 30. • Dolinar in Harangozo nastopata na velikem mednarodnem namiznoteni-žkem turnirju »Gtrand prix de Parisc. Oba sta se plasirala v četrt/tnale. * Sedgman poražen v Stockholmu. Neuradni svetovni teniški prvak Avstralec Sedgman je gostoval v Stockholmu in na splošno presenečenje izgubil v ignj z nekdanjim švedskim teniški» igralcem v tekmovanju za Davisov pokal Johanssonom z rezultatom 6:2, 7:9, 6:4. Mladi francoski• plavalec Gilbert Bozon je v nedeljo postavil nov evropski plavalni rekord na 100 m hrbhio s časom 1:04,3. Ta rezultat je le za sedem desetink sekunde slabši od svetovnega rekorda, ki ga ima Amerikanec Stack. r . ____ g. " iSSi ^t.......................s HHK ; -..... stene, je zlezel na visoko zasleduje. Ničesar ni ono Ranjeni je zavpil, pobral sekiro in jo vrgel v Toniša, da mu vrne udarec, zakaj prestopiti se ni mogel več. Ta pa se je upognll, sekira mu Je zbrnela čez glavo in padla za nJim v grušč. Pobral jo je in Jo pobrisal urnih korakov. V grapi, kjer so ga obdale gole skalnate skalo in obiral kruh. Posluhnii je, če ga kd0 slišati; le potok je šumel pod nJim. 4. 1 Na vrhu prelaza, s katerega se Je odpiral pogled v drugo tlolino in na venec gora, ki so Jo obkrožale, so stale v smeri proti stožčastemu hribu tri velikanske skale, spodaj široke, zgoraj koničaste in strmele čez vrhove dreves. Bile so odprte na prisonfcno stran hriba; tjudje so Jih imenovali DDivjl robjeo. Skat, kj so po ljudskem izročilu hranile zaklade, nihče ni obiskal. Od ust do ust se je pičila govorica, da čuvajo zaklade oivji ljudje. SliSa« so njihove preteče glasove; prikazovali pa so se le pastirjem, Klatežem ln razbojnikom. Kadar so Jih ljudje vprašali: »Kakšni so?b so odgovarjati; »Strašanski«, jih niso znali popisati. Nazadnje so ljudje trdili, da je izmed vseh divjakov ostal le en sam samcat na svetu, ki išče smrti in ne more umreti. Nekateri so pripovedovali, da so videli divjo ženo, ki sedela na kamnu nad vasjo, imenovanem »hudičekct, in ujčkala dete, da je nihalo od hriba do hriba. Pri tem pa je pela strahotno uspavanko, da se je tresla gora. Slišali so jo še, ko je tulila kot zver. Dva drvarja, ki sta bila zašla v gozdu, jo videla sedečo ob skalini; držala je mrtvo dete v naročju. Dete je bilo vse porastlo veliko za odraslega človeka. Tam je zavijala v mesečino, poleg nje pa je sedel divji moz, glavo je imel nagnjeno, roke ob telesu, kakor da ne vidi nič, ne stlšj nič. Od tedaj niso več videli divje babe; trde, da je iz žalosti za otrokom, umrla. Divji moz, ki je ostal sam, ni več kradel ovc s paše, ni plašil pastirjev niti razbojnikov. Srce se mu je bilo nenadoma umililo. Poznal je prirodo do dna, vedel je brati vse njene SKrtvnosti, Ki jih je z grmečim glasom oznanjal ljudem. Trava je stala v polnem cvetu, ko je vpil z gore: Pojdite kosit, pojdite kosit!« Tistim, ki so ga ubogali, se je seno posušilo in dijaio; poUej pa so pršli nalivi in viharji, kj so spremeniti pokošeno travo v gnoj in ugrelico. — Gledal je moža, ki je oral z voliči in se mu je vsaka trla, kakor da je iz gline specena, na celem utrgala. »Brdovito — na levo zvito!« je divjak vpil z višin. Kmet je urezal trio brdovito, zvil jo je na levico in držala bi, če bi bil vraga vpregei v Plug. — 2aceia se je zima, sneg je ležal na debelo, trd in skorjast kakor podplat, divji m°ž pa je vpil; nBob sejaJ, boo sejaj!« Ljudje so se krohotali; kmet, ki je bil pameten, pa je vzel sevniK, natresel vanj boba in stopil na strmo njivo. Vsaka pest boba, ki jo je zagnal na visečo belo ploskev, je letela v grapo na večni zbogom, Spomladi je po vsej njivi pognal sob; bil je tisto leto tako bogat in bohoten, kakor še nikoli. Zaradi tega so ljudje divjega moža vzljubili, le k njemu se niso upali. Bil je osamljeni matere so strašile otroke: »Divji mož vas bo!« Otroci pa so se še v sanjah branili; »Ne, ne, ne!« Odkod je prišel ta človek, ki je ljudstvo izhajalo njegovo grozno veličino? Praprebi-valec cvetoče ravnine, ki je bežal pred vrvežem ljudskih množic, ki si je s krvjo utirala pot na jug? Bojar, ki ni hotel sprejeti ne biča ne nove vere in se je zatekel z ostanki svoje družine v samoto, da reši svoje telo in svojo dušo? Zadnji svojega rodu, strašen in divji, ki je začel življenje pradavnega človeka, da ohrani svojo prostost, odgovoren le sebi m prirodi, ki je okrog njega. Noče poznati človeka ne njegovih pridobitev ne njegove suznosti; v bednem, a svobodnem življenju, brez: biričev in galjotov, je ohranil svojo prirodnp veličino. Čakal je samo še smrti. Le v mesečnih nocelt, ko so Šumele veje v vetru, se ga Je fforaKnuo nekaj daljni, umrli pesmi podobnega, in ga delalo potrtega; Bil je grenek občutek človeka, ki je bil kljub vsem naporom premagan. In je stal na vrhu skale z dvignjenimi rokami, Kakor da »osi v njih svojo bolečino in jo daruje bogovom. Po vsem telesu mu je bila razlita večerna svetloba; V to svetlobo, ki je sijala izmed dreves, s« je bit zamaknil toniš, ko se je vzpenjal kvišku. Močvare ob prelazu se je izognil v loku, posta! na mali ravnici, našel pot po ozki dragi proti skalam. Takrat je bila večerna zarja že ugasnila. Izpod najvišje skale se valil a.m. Toniš je zavil okrog nje in našel votlino; ob votlini Je ležalo z brinjem poraslo kamenje. V odprtini črne luknje pa se je prikazala velika postava moža, ki je bila na prvi videz strašna. Pesti so mu visele ob bedrih kot beti, kosti v kolenih in v komolcih so bile kot grče. Telo je imel poraslo, ledja mn Je pokrivala ovčja koža. Sicer je stal nag pred njim; glava mu je čepela na žilnatem vratu in je bila tako zakrita v nepočesane in nespletene lase, brado in brke, da je bilo videti le usta, nos in oči. V potezah obraza je ležala trudna, topa milina, le obrvi so se grozeče mršile. Nekaj hipov sta se molče zrla. Nato je »divji mož« še huje namršil obrvi in zagnal krik, ki se je v strašnem odmevu odbil od debel. Toniš je onemel od strahu in se ni mogel premakniti. V samoti gozda, kjer ni bilo človeka in so ga iz domišljije plašile bajke in zveri, si je zaželel kakega živega bitja. Ko je »divji mož« opazil njegov strah, se mu je potegnil smeh preko ustnic. Pobral je vejo s tal in jo prelomil na dvoje, da bi tako molče pokazal svojo moč. Toniš je razumel in se opogumil. Udaril je s sekiro po veji, ki je rastla nad njegovo glavo in jo je z enim zamahom odčesnil, da je padla predenj. »Jaz sem Toniš iz Modrejc.u je spregovoril s trepetajočim glasom »povej, kdo si ti?« ¡»Divjaka mu je hotel obrniti hrbet, a se je premislil; gledal je mirno v Toniša, ltj Je od ostanka hlebca urezal kos kruha in mu ga vrgel. Ta ga je ujel, povohal, del v usta in pokinial z glavo, z roko mu je pomignil naj pride k nJemu. '»Divji mož« je opazoval suhljatega, bledega fanta pred seboj, ga prijet za roko in se pričel hahljati, da so mu prhale dronline iz ust. »Kdo si? «ga je znova vprašal Toniš. Blzbor!« je velikan spregovoril prvo človeško besedo, »Izbor!« je ponovil. Nato je z rokami opisal lok okrog sebe in pokazal na nebo. kjer so sijale zvezde in Je mesec vstal izza gora: »To je vse moje « in se je režal v brKe, kakor da mu dobro de ta ugotovitev, »ln ti? Kdo siVo »Toniš.a »Toniš?« Izbor se Je smejal, da se je ves tresel. Prijel je Toniša nežno za roko in ga vodil v votlino. V širokem prostoru, nad katerim so se bočili skladi Ksmenja, je s;alo preprosto ognjišče. Med lomni je gorel ogenjček, svetloba je plahutala po. vlažnih stenah, ki so se solzile. Gost dim se je počasi vlekel na prosto.