94
Miscellanea
Wraberjev dan 2018 - jesensko srečanje slovenskih botanikov
V soboto, 10. 11. 2018, smo se slovenski botaniki sešli na vsakoletnem jesenskem srečanju. Letošnji Wraberjev dan je bil posvečen 20. obletnici Botaničnega društva Slovenije in 25. obletnici izhajanja društvene revije Hladnikia. V Biološkem središču v Ljubljani se nas je zbralo okoli šestdeset.
Po jutranjih klepetih ob kavi in odličnem domačem pecivu, ki so ga spekle naše članice, nas je pozdravil predsednik Botaničnega društva Jošt Stergaršek. Sledil je nagovor Metke Škornik, dolgoletne predsednice društva, ki nam je predstavila društvo in prikazala njegovo delovanje, od začetkov do danes.
Članice botaničnega društva Polona Sušnik, Tjaša Pršin in Valentina Stojilkovič sprejemajo udeležence Wraberjevega dne 2018 (foto: J. Lango).
Letos smo v društvu prvič s priznanji počastili člane, ki so v preteklih letih bistveno pripomogli k dejavnosti društva, in se jim na ta način še posebej zahvalili. Podelil jih je predsednik društva Jošt Stergaršek. Metka Škornik je prejela priznanje za neutrudno organizacijo in karizmatično vodenje botaničnih večerov, predano vodstveno delo ter vztrajno skrb, da se rdeča nit druženj ni izgubila vse od prvih korakov Botaničnega društva Slovenije. Nejc Jogan je dobil priznanje za dolgoletno predano vodstveno in strokovno delo v društvu ter prizadevanja za mednarodno prepoznavnost in projektne uspehe Botaničnega društva Slovenije. Rok Šturm je prejel priznanje za večletno predano organizacijo in vestno vodenje tekmovanja v poznavanju flore, ki je v tem času postalo državno priznano tekmovanje iz znanja botanike za osnovno- in srednješolce. V njegovem imenu je priznanje prevzela članica BDS Valentina Stojilkovič, ki je skupaj s Tino Fabijan v letošnjem letu prevzela organizacijo tekmovanja. Posredovala nam je Rokovo zahvalo in misel, da gre zahvala tudi predhodnikom, ki so zasnovali tekmovanje, mladim tekmovalcem, njihovim mentorjem in
Hladnikia 42: 84-90 (2018)
55
seveda celotni ekipi, ki tekmovanje izpelje (sestavljavci nalog, recenzenti, prostovoljci, pisci pravilnika ...), kajti za tako obsežno nalogo nas je potrebnih veliko, en sam ne bi prišel daleč.
O reviji Hladnikia sem spregovorila urednica, Tinka Bačič. Poudarila sem namen naše revije: objavljanje prispevkov s področja flore in vegetacije Slovenije, biodiverzitete, naravovarstva, zgodovine botanike, ekologije rastlin ... S tem Hladnikia pripomore k širjenju vednosti o flori in vegetaciji Slovenije in spodbuja takšne raziskave. Ima pa tudi izobraževalni namen: spodbujanje in pomoč mladim avtorjem pri prvih strokovnih in znanstvenih objavah. V zadnjih letih revijo pošiljamo na okoli 170 naslovov, v 7 slovenskih in 18 tujih knjižnic, poteka pa tudi izmenjava revije s 16 domačimi in tujimi revijami. Uredništvo si prizadeva širiti krog piscev in spodbuja sprotno objavljanje novih najdb in rezultatov botaničnih raziskav, pri čemer se ljubiteljski botaniki povezujejo s strokovnjaki. Hladnikia je vključena v mednarodne baze (CAB Abstracts, CAB Direkt in EBSCO) in redno sofinancirana s strani ARRS. Predvsem pa smo ponosni na to, da v teh »globalnih časih« vztrajamo pri objavljanju znanstvenih in strokovnih botaničnih člankov v slovenskem jeziku.
Člani botaničnega društva med klepetom ob kavi (foto: A. Mihorič).
Predstavitvi Hladnikie sta sledili dve lavdaciji: Igor Dakskobler je spregovoril o Nadi Praprotnik ob njenem imenovanju za častno članico BDS, Helena Šircelj pa nam je ob 70-letnici predstavila prof. dr. Franca Batiča.
Čestitali smo tudi trem predanim članicam Botaničnega društva, ki letos praznujejo šestdeseti rojstni dan: Ireni Lavrač, botaničarki in profesorici biologije iz Zagorja ob Savi, Alenki Mihorič, naravoslovni fotografinji in dolgoletni urednici društvene spletne strani, in Metki Škornik, aktivni članici izvršnega odbora društva in organizatorici botaničnih večerov.
Po odmoru smo se ob predavanju Nejca Jogana Od Sekcije do dvajsetletnice Društva: utrinki iz osebnega arhiva spomnili začetkov društva in tudi celotne poti, ki jo je društvo prehodilo v teh dvajstih letih. Peter Skoberne nam je predstavil vpliv Alfonza Paulina na varovanje rastlin na Slovenskem. Z aktualno temo podnebnih sprememb je Mitja Kaligarič v svojem preglednem predavanju povezal usodo obmorskih habitatov Severnega Jadrana. O združbah z zelnato vrbo
94
Miscellanea
(Salix herbacea) v Julijskih Alpah sta spregovorila Igor Dakskobler in Andrej Martinčič, njuna raziskava pa je bila med drugim osnovana tudi na zapiskih Toneta Wraberja.
Branko Vreš je v imenu petih avtorjev (poleg njega še Marina Brinovec, Tatjana Čelik, Branko Dolinar in Irena Lavrač) razpravljal o tem, kako je s prisotnostjo visokega grinta v Sloveniji, Matej Lipovšek in Igor Paušič pa sta podala prehodno poročilo raziskovalne skupine Ophrys Istra za leto 2018.
Po kosilu smo prisluhnili Jani Kus Veenvliet, ki se že dolga leta ukvarja s problematiko invazivnih vrst. Govorila je o prepoznavanju potencialno invazivnih tujerodnih rastlin in sporočanju v sistem Invazivke. Prof. dr. Mojca Ramšak, etnologinja in filozofinja z ljubljanske Filozofske fakultete je v svojem predavanju z naslovom Etnobotanična metodologija predstavila družboslovne metode interdisciplinarnega področja etnobotanike, za katerega se zanimamo tudi številni člani našega društva.
Predavanjem smo prisluhnili v veliki predavalnici na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani (foto: A. Mihorič).
Valerija Babij nam je predstavila botanični del zanimive naravoslovne zbirke iz 19. stoletja, ki jo je ob prenovi učilnic leta 2017 Prva gimnazija Maribor podarila Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. O dveh novih raziskavah jetrenjakov na Oddelku za biologijo je spregovorila Simona Strgulc Krajšek (soavtorja predavanja: Tinka Bačič in Tilen Miklavčič). Po črnogorskih kraških poljih smo se sprehodili v predavanju Filipa Kuzmiča, Urbana Šilca, Danijele Steševic in Milice Stanišic z naslovom Flora in vegetacija črnogorskih kraških polj.
Zadnje predavanje je imel Janez Kermavnar z Oddelka za gozdno ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije: Vplivi gospodarjenja na funkcionalne odzive gozdne vegetacije v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih.
V poznopopoldanskih urah smo Wraberjev dan 2018 zaključili z lepimi željami društvu v prihodnje. Da bi še naprej ostalo srečno, dejavno, prizadevno in uspešno!
Tinka Bačič