SVOBODNA SLOVENIJA
ANO (LUTO) XXV. (19) No. (štev.) 9
ekloveistia «libre:
BUENOS AIRES 3. marea 1965
Revolucionarne
spremembe
VIETNAMSKA DEBATA V ZDA
INDONEZIJA
Revolucionarne spremembe so v Afriki po drugi svetovni vojni skoro na dnevnem redu.
Največje so posamezna afriška plemena doživjjala, ko so jim kolonialne države poklanjale neodvisnost. Večina bivših kolonij sicer ni imelo veliko izbire pri sprejemanju neodvisnosti ter $o se morale predvsem zaradi gospodarskih razlogov nasloniti na svoje bivše gospodarje. Neodvisnost vseh teh novin afriških držav je tako v resnici le na papirju.
Prav tako s podaritvijo omenjene neodvisnosti še dejansko ni mogoče govoriti, da so iz plemen zaradi tega nastali narodi v pojnem pomenu besede. Težko je govoriti o narodni zavesti večine afriškega prebivalstva, s'e manj o demokratskem nastrojenju in sploh o demokraciji v teh novonastalih afriških } državah. Iz stoletij kolonialne diktature je bilo nemogoče preiti v demokratsko urejenost po vzorcu zahodnih demokracij. Tega tudi latinska Amerika doslej še ni zmogla, čeprav se je otresla kolonialnega gospodstva v večini že pred skoro dve sto leti. Proces demokratiziranja je silno zapleten in dolgotrajen.
Zato v nobenem primeru ni mogoče v čemer koli primerjati katere koli afriške države ali katerega koli porajajočega se afriškega naroda s katerim koli evropskim narodom, odvisnim ali neodvisnim. Noben resen človek tega né depa. V dvatisočletni krščanski kulturi zrasli evropski narodi in naro-■diči imajo bistveno drugačne poglede na svet in s tem na ves minuli in bodoči svoj razvoj, kakor afriški, azijski in tudi ameriški.
Nove afriške države so se takoj po pridobitvi podarjene neodvisnosti v zunanji politiki obrnile na levo, iz nekakega maščevanja do svojih bivših evropskih gospodarjev. Tudi svoj notranji gospodarski in socialni sistem so v večini prelevile v vsaj skrajno socialističen, nekatere v marksističen. Toda kljub vsemu so ostaje naslonjene na svoje bivše gospodarje, ker so pač gospodarsko nezmožne samostojnosti.
V ta maščevalni afriški kontinent
V	ZDA so v senatnem zunanjepoli-V Afriki ' tičnem odboru še ves minuli teden razpravljali o umestnosti ali neumestnosti ameriške vojne proti vietnamskim komunistom.
Vpliv komunističnih agentov je v ameriških krogih vsekakor močan, da se jim je posrečilo debato o tem problemu vzdrževati nad tri tedne v povečanem tempu, tako da je zajela skoro vse plasti naroda in jih začela deliti na dvoje. Čeprav je zagotovjjeno, da bo večina senata glasovala za dodatne finančne izdatke za vietnamsko vojno, ker so pač senatorji politično in strankarsko disciplinirani, pa vendar ostane dejstvo, da se je komunizem zagrizel med Amerikance in jih na vse načine skuša minirati. Najmanj, kar bi se moglo reči za take senatorje, kakor sta npr. Fujbright in Morse, je, da sta koristni budali komunistične zarote proti ZDA. Med komentatorji ameriškega tiska pa. dela največjo škodo že iz druge svetovne vojne znani Walter Lipp-mann.
V	debato za ali proti vietnamski vojni še je minuli teden nerodno a;li pa kot koristno budalo vmešal tudi senator, Robert Kennedy, ki je izustil nepremišljenost, da naj bi vietnamske komuniste pripustili v bodočo južno-vietnamsko vlado. Dejstva, da je Roberta Kennedyja izjava neizrecno naivna, ne spreminja njegov popravek, da komunistom ne smejo zapreti vrat v južnovietnamsko vlado po svobodnih volitvah.
Johnson, Humphrey, Rusk in McNamara na vse načine zagotavljajo Amerikancem, da vietnamske vojne nimajo namena razširiti, da so pripravljeni vsak trenutek na pogajanja s Hanojem, nikakor ipa ne na vdajo komu-
nistom. „Ameriška vojska se bo borila j V Indoneziji pa se diktatorju Su-proti vietnamskim komunistom tako do,l- 3 karnu močno majejo tla pod nogami, go, dokler bo to potrebno za zavarova- J odkar je odstavil obrambnega ministra nje svobode Južnega Vietnama,“ je po- J generala Nasutiona. General Nasution udaril podpredsednik Humphrey. [ je odločen protikomunist ter je bi,l eden Senator Morse, ki je v senatu strast- j glavnih pobornikov preganjanja komuno napadal Johnsonovo politiko v Viet- ; nistov po njihovem neuspelem poskusu namu, je trdil: „ZDA vodijo človeštvo ' državnega prevrata lanskega oktobra.
v tretjo svetovno vojno, iz katere ne’’ „	...	.	„. ,	,	.
t Protikomunistična študentovska orbo nobene zmage. Glasovanje za na-; .	..	„’»»»r •	' .•	.,	.,	.,
f ganizacija KAMI je uprizorila silovite daljno pomoč Vietnamu ni glasovanje; ,	,	..	,.	. '	.	, ,
J 1	6	I demonstracije proti iSukarnu m zahte-
za pomoč moštvu, ki je ze tam. Je za 1	,	., ,T ,.	„ .
J	< vala vrnitev 'Nasutiona. Sukarnova po-
podvojitev vojaštva v Vietnamu, za',.................,	.	.	-, ,	,
.	.	i hcija m vojska sta streljali na studente
razširitev vojne v Tajland in za fman- i -,	v, ,	..	.
J	J	I m dva ubili, študentje so nato pozvali
ciranje se večje ameriške sile v Aziji,“ ;
vojsko, da jih mora braniti pred Sukar-novimi pristaši, kakor so oni (študentje) branili vojsko pred Sukarnom in komunisti lanskega oktobra.
General Nasution je preko radijske postaje pozval vojsko in prebivalstvo na Upor proti Sukarnu. študentovske demonstracije so tako množične, da so 'morali nekateri ministri prileteti na ustoličenje nove ■Sukarnove vlade v pred-sčdniško palačo s helikopterji, sicer le bi mogli mimo razjarjene množice, ki je oblegaja stavbo.
Sukamo je ukazal razpust študentovske protikomunistične organizacije ter poslal na ulice Jakarte tanke.
je napadal Morse. Senatorji so med;	;
Morseje.vim napadanjem hodiji ven iz ;	sluti	JMöSMV©
dvorane in nazaj ter je včasih Morse j Uruguayska vjada je več dni pa- zadovoljiv in pomanjkljiv ter da na govoril prazni dvorani.	i	kala na sovjetski odgovor na svojo no- drugo vprašanje gledè vmešavanja sov-
Medtem, ko mnogi Amerikanci dvo-. to, v kateri je zahtevala od Moskve jetskega posjaniškega osebja v uruguay-mijo nad nujnostjo protikomunistične- , pojasnilo, kaj in kako je mislil sovjet-1 ske notranje zadeve še vedno ni dobila ga boja, pa jim v tem pomaga britanski ski delegat na havanski trikontinentalni odvovora. Prvi, ki bo na vrsti za izgon predsednik Wilson, ki je bil ves srečen, konferenci, šaraf Rašidov, ko je za- iz Uruguaja, bo sovjetski kulturni ata-ko so sovjeti njegovemu obrambnemu gotovil latinskoameriškim komunistom ge p. Linkšin, za katerega je dokazano, ministru lordu Chalfontu ob priliki nje-, sovjetsko pomoč za njihove prevratni- da je sodeloval pri stavki montevidej-govega obiska v Moskvi pripravili se- j ške akcije proti obstoječim demokrat-! s’kih univerzitetnih študentov lansko je-.Stanek s hanojskim odpravnikom poslov j skim vladam.	s-en.
y Kremlju. Chalfont. je s hanojskim ko- J Sovjetska vlada je odgovor poslala V zvezi s sovjetskim odgovorom je munistom Li čangom, govoril nad tri ure t preko svojega poslanika v Montevideo ’ Alejandro Zorilla de San Martin, čjan in je Wilson takoj objavil, da mu je^ ter v njem izjavila, da Radišov „ni go- uruguayskega vladnega sveta poudaril: uspelo vzpostaviti „odprto zvezo s Ha-1! voril v imenu sovjetske vlade, pač pa „-Zadeva za7 nas še zdavnaj ni zaključe-noj-em . Tz teh razgovorov seveda ni le v svojem lastnem imenu“ in „v ime- j na.“ Uruguayska vlada smatra sovjet-Prifalo do posebnega rezultata, tako da nu sovjetskih socialnih organizacij“, ski odgovor za „nezadovoljiv in proti-
ter, nadaljuje: „Priznavanje neodtujlji-j sloven“. Zorilja de San Martin je nave pravice vsake osebe, da si določa; dal jeva! : „Sovjetska vlada je z odgo-svojo .lastno usodo je, od prvih dni, vorom dokazala, da je njena politika
je moral Wilson priznati, da mu „sovjeti niso hoteli pomagati“ in da se vrača v London praznih rok.
V Manili na Filipinih pa so se na konferenco o azijskih problemih sestali ameriški poslaniki iz Južnega Vietna- I ma, Indonezije, Burme, Avstralije, Ma-lajzije, Nove Zelandije, Japonske, Južne Koreje, Tajlandije, Laosa, Filipinov, Formoze in Hongkonga. Konferenca je tajna in nanjo časnikarji niso pripuščeni.
Prevratu v Ghani in Siriji — vedno težja kriza
v Indoneziji
Minuli četrtek je vojska v afriški državi Ghana odstavila marksističnega predsednika Nkrumaha in njegovo vlado. Nkrumah je bil med vojiškim udarom na poletu v Peking, kamor je odšel, kakor je pred odhodom iz Accre izjavil, „na svojo lastno iniciativo, da bi dosege;! mir v Vietnamu .
Maocetung se je znašel v neprijet-sta se z veseljem zagnala Kremelj in j nem položaju, ko je sprejemal odstav-
priseči znova vsi ostali sodniki. Ghana je slove,la kot pravno najbolj napredna afriška država, dokler ni začel Nkrumah izrabljati sodnikov za svoje politične namene.
Vojaška vlada je tudi pokazala tu-
vzpostavitve sovjetske države, eno od temeljnih načel naše zunanje politike.“ Glede trditve uruguayske vlade, da Rašidove izjave v Havani predstavljajo tudi vmešavanje Sovjetske zveze v zadeve drugih držav, pa sovjetska vlada v svojem pismenem odgovoru poudarja: „Sovjetska zveza nikdar ne pristaja na vmešavanje v notranje zadeve drugih držav ter se vedno zavzema za zaščito neodvisnosti in suverenosti.“
Uruguay ska vlada je vsebino sovjetskega odgovora objavila v časopisju in poudarja, da smatra odgovor za ne-
eno, njene besede so pa drugo. Sovjetski odgovor zahteva od uruguayske vlade odločen in jasen odgovor, ki nam ga ni treba po bizantinsko zavijati, tako kakor delajo tiste države, katerih zunanja po.litika je eno v besedah in drugo v dejanjih.“
Argentinska vlada, ki je tudi zahtevala od sovjetske vlade pojasnilo glede Rašidovih obljub latinskoameriškim komunistom na trikontinentalni konferenci v 'Havani, do trenutka, ko to pišemo, še ni dobila odgovora na svojo zahtevo.
I
T K D
DIH
Peking. Ker je bil Peking bolj revolu- > ]jenega predsednika, vendar je ukazal, cionaren, vsaj v besedah, kakor Kre-j naj mu vseeno oddajo 21 topovskih melj, so Maocetungovi emisarji želi več-j stre]ov na čast.
je uspehe pri posameznih afriških via-j Vojska je v Ghani izpustila na svo-
dah, kakor sovjetski. Toda razen besed bodo na stotine jetnikov, ki jih je ' munisti,čni reakcionarji da so po voja-ne iz Kremlja ne iz Pekinga ne prihaja Nkrumah imel po ječah, polovila pa je j ški opremi nadmoćni nad ostalo ghansko skoraj ničesar; mlade države pa ogrom- j veliko število Nkrumahovih pristašev in ] vojsko in da imajo hrane za pol leta. no potrebujejo za svoj že samo goli ob- > jih Vrg,la v zapore. Radio Accra je ob-stanek, kaj šele za razvoj!	i	javil, da je „mit, v katerega se je odel
Vladarji novih držav so črnci, izve- j Nkrumah, odpravljen , množice Xadorine izšolani na zahodnoevropskih aii. voljnih demonstrantov pa so razbile
V Čilu i imajo že nad mesec dni stav- kratske stranke, kar je moral Aldo Mojim časnikarjem sovjetsko vežbalno ta- ko v rudnikih bakra. Vlada je pozvala ro drago plačati s tem, da je moral mi-borišče pri Konongo, 200 km od Accre. ; delavske sindikate in lastnike rudnikov nistrstvo za narodno obrambo, ki so ga Bivši predsednik ghanske Združene 1 naj vzajemno Urede sporna vprašanja, doslej vsa leta imeli v rokah krščanski stranke dr. Kobina Taylor pa je v Lon- J ker je oblasti sedanjega stanja že za- demokrati prepustiti socialdemokratom, donu izjavil, da ima Nkrumah v Ghani. dosti. Istočasno je pa vlada zagrozila Ker je v vladi zun. minister zopet Fan-pripravljenih nad 1000 sovjetskih, ki-f. vsem ostalim delavskim sindikatom, ki fani, je več listov postavijo vprašanje, tajskih in ghanskih vojakov, ki čakajo1 so napovedali solidarnostne stavke z
njegovega povelja za protiudar. Ti ko-
SIRIJA
Levičarski častniki so v Damascu
rudarjii v rudnikih bakra, da bo proti njim nastopila z zakonom o zaščiti javne varnosti.
Viktor Kravčenko, kapetan sovjetske vojske, ki je med drugo vojno kot član sovjetske komisije za nakup vojnega materiala v ZDA, prestopil na ameriško
Siriji prejšnji teden izvedli nov državni. stran in se ni hotel več vrniti v Sov-severnoameriških univerzah. Toda uni- j ogromen Nkrumahov kip sredi prestol- udar, s katerim so odstavili socialistic- 1 jetsko zvezo, je prejšnji teden napravil verzitetna izobrazba ni porok za srčno j nice. „Vladal je nad državo, kakor bi nega predsednika generala Hafeza in ' samomor v New Yorku. V svetu je po-kulturo in trezen pogled na svet. To ) bila njegova last,“ je poudarjala radij-1 postavili za novega predsednika 35-let- ’ stal znan po svoji knjigi „Izbral sem dokazuje vrsta predsednikov afriških ska postaja v Aceri. „Ve,like gospodar- nega dr. Jusefa Zayena. Vodja upora ' svobodo“. Star je bil 61 let, zadnja leta držav, med njimi je bil pač najvidnejši ske napake so spravile državo na rob ' je levičarski general iSalah Jedid, ki j® žive) pod imenom Peter Martin.
zakaj so levičarski elementi v kršč. demokraciji sploh izzvali zadnjo krizo.
V Avstriji bodo v nedeljo 6. marca splošne volitve. Morda najvažnejše kar jih je bilo v povojnih letih, ker pri njih znova prihaja na dan „ljudska fronta“, kajti avstrijska komunistična stranka je objavila, da bo pri vo.litvah podprla socialdemokrate v vseh okrožjih, razen na Dunaju, kjer je postavila svoje kandidate. To dejstvo daje večino 50.000 glasov socialdemokratom že po rezultatih zadnjih volitev. Zato vodstvo avstrijske ljudske stranke ljudstvo opozarja na iz-
tak izobraženec predsednik Ghane! propada. Zato bo treba temeljitih spre- ga je odstavljeni predsednik Hafeza od-'; Predsednik britanske laboristične reden pomen nedeljskih volitev. Če bodo
Nkrumah, ki je prejšnji teden zgrmel z j memb naše finančne in gospodarske po- strani;! iz svoje vlade zaradi njegovega’ vlade Wij.son je po vrnitvi s tridnevne-oblasti. Najmanj, kar je mogoče reči, : litike, kar se bo zgodilo kar najhitreje,“ ; nasprotovanja egipčanskemu Nasserju. ’ ga obiska v Moskvi razpisal nove vo-je, da je skrajno neresno, če si kdo od . je izjavljal govornik po radiju.	; Je to že 15. revolucija v zadnjih 17 hive za Sl. marec. Kraljica bo sedanji
navadnih smrtnikov nadene naziv „od- j Vojaška vlada pod vodstvom gene- letih v Siriji ter je bila kljub kratko- parlament razpustila 10 marca, novo-rešenik“. Take in podobne nazive si na- j rala Ankraha je ukazala vrhovnemu ■ trajnosti — komaj nekaj ur —- zelo izvoljena poslanska zbornica se bo se-devljejo diktatorji v sovjetskem bloku! sodniku novo prisego, nakar so morali krvava. Pobitih je bilo nad 400 ljudi, i stala 21. aprila.
— med njimi je poln raznih vzdevkov ; ---------------------- ■.......—.----:	............ ...................:--1---.1-1 ' Velika Britanija je objavila be,lo
tudi jugoslovanski komunistični dikta-' no pripravili in da Nkrumah priprav nega geografskega stika z afriškimi knjigo o svoji obrambi. Iz te knjige je postavilo 7 političnih strank. Po vsej
Avstriji imajo kandidatne liste samo naslednje štiri stranke: avstrijska ljudska
v nedeljo socialdemokrati s pomočjo komunistov dobili večino, bodo poleg predsednika republike imeli tudi predsednika vlade, ki je bil doslej vedno pristaš avstrijske ljudske stranke.
Za volitve je v volilne imenike vpisanih 4.884.443 vojilcev. Kandidate je
tor Tito —, za „odrešenika“ se je pro-' niti slutil ni, sicer gotovo ne bi zapu- državami, s svojo Rdečo armado in tan- razvidno, da bo kmalu mogoče govoriti glasil omenjeni Nkrumah. Univerzo je stil države. Takih podobnih vojaških ki ne more zadušiti upornikov. Ker je o Veliki Britaniji, da je bila nekoč po-
dokončal v Pennsilvaniji v ZDA, za ' udarov je bilo v zadnjih štirih mesecih Peking na Daljnem vzhodu, ne more zgled pa si je vzel Marxa, pa sovjetske ' v Afriki že šest: grab Mobutu je v poslati stotisoče „prostovoljcev“ v
in druge komunistične diktatorje, tako v vladanju, kakor v osebnostnem kultu. Vsega tega je bilo vojaškim krogom Ghane dovolj ter so izkoristili pri,liko,
Kongu odstavil Kasavubuja; vojska je obrambo svojih sopotnikov, kakor je prevzela oblast v Dahomeyu; nadajje v to storil na Koreji ali kakor grozi v Centralni afriški republiki, v Zgornjem , Vietnamu.
Volta, v Nigeriji in v Ugandi. Povsod !
Afrika še zdaječ ni torišče zahodno- bombnikom.
1
morska velesila, ki je s svojimi vojni- ! stranka (OeVP), socialisti (SPOe), av-mi ladjami kontrolirala ves svet. V bo-j strijska svobodna Stranka (FPOe) in doče britanska vjada namreč ne bo več: Olahova disidentska socialistična stran-dajala prednosti za obrambo vojni mor-! ka (DFP). Moskovsko usmerjeni komarici, ampak letalstvu, zlasti atomskim ! munisti imajo svojo listo na Dunaju,
i v dunajskem volilnem okrožju jo pa
prenevarno zahajale v komunistične ni pa tudi, kakor vedno bolj dokazuje, ) politične križe sestavil novo koalicijsko munisti. Značilnost teh vojitev v Av-
ko se je Nkrumah podal na potovanje ' je vojska vrgla levičarske vlade, ker so | evropskega demokratičnega izživljanja, ; Aldo Moro je v Italiji po 33 dneh imajo kitajsko usmerjeni avstrijski ko-V Peking, še ni priletel z letalom na pekinško letališče, že ga je dohitela novica, da ga je vojska odstavila in z njim njegovo vlado in vse njegovo spremstvo 71 Jjudi.
Čeprav je bila Nkrumahova diktatura ena najtrših na afriškem kontinentu, so generali vojaški udar mogli iz-
mreže ali že bile v njih in povsod se je prebivalstvo oddahnijo, da se je rešilo vedno neznosnejših življenjskih razmer, v katere so jih vodile odstavljene vlade.
Peking in Kremelj stojita nemočna
slepo orodje kremeljskega in pekinške-; vlado krščanskih demokratov, Nennije-ga komunizma. Je kontinent s svojo ^ vih socialistov, Saragatovih socialdemo-kolonialno preteklostjo, ki si kuje svojo kratov ter republikancev. Krščanski de-bodočnost, različno od evropske, azij- j mokrati imajo v vladi 16 ministrov, Nen-ske in ameriške, toda nikakor ne ko- ; nijevi socialisti 6, Saragatovi socialde-munistično.	| mokrati 3, republikanci enega. Značil-
ob tem podiranju njune stavbe komu- j In v tem je njegova rešitev in vse- nost nove vlade je v tem, da so v njej
vesti. To pomeni, da so ga izredno taj-, nizma v Afriki. Ker ZSSR nima direkt- mu nekomunističnemu svetu zadoščenje, zastopane V3e struje krščansko demo-
Striji je tudi ta, da pri njih prvič nastopa Avstrijska liberalna stranka, katere ustanovitelj je graški trgovec Kober.
Japonska bo 26. marca posjala v vse-mirje svoj prvi zemeljski satelit, ki je cenejši kot pa so ameriški, sovjetski in francoski sateliti.
Decentralizacija Zveze književnikov Jugoslavije
Značilnost komunističnega sistema v Jugoslaviji kot totalitaristične oblike vjadavine je najkrutejši centralizem. Do zadnjega naselja se mora vse vršiti tako, ikakor naročajo iz centrale. Pa četudi je v ustavi zapisano, da je država federativno urejena. O pravem federativnem načelu seveda ne more biti govora, ko pa nobena federativna edi-mica ne sme ničesar važnejšega ukreniti brez predhodnega pristanka centrale.	, j
Zato je bilo povsem v duhu komunističnega totalitarističnega sistema, da je bila doslej centralistično zgrajena tudi Zveza književnikov Jugoslavije. Ker pa komunisti povsod zasledujejo samo komunistične cilje, ne pa narodnih, je v Zvezi književnikov zadevaja na vedno večji odpor težnja tistih slovenskih pisateljev in pesnikov, ki so imeli toliko poguma in odločnosti na ves glas povedati, da slovenski narod nima namena odreči se svoji narodni samobitnosti in prevzeti hrvaščine ali srbščine. O tem vprašanju se je — kot znano — razvila ostra polemika med Dobrico 'čosičem na srbski in Dušanom Pirjevcem na slovenski strani. Značilno je, da ni bijo niti enega vidnejšega slovenskega komunista, ki bi se bil v vsem tem sporu odločno zavzel za slovensko stvar. Od režimskih funkcionarjev je bilo tu in tam čuti le zatrjevanje, da je tudi narodne probleme mogoče pravično rešiti samo v doslednem izvajanju socialističnih principov.
Razvoj pa je šel svojo pot naprej
skega društva Matej Bor. Najprej je govoril o prvih povojnih letih ter o tedanjem „pragmatičnem in aktivističnem pojmovanju literature, tedanjem verovanju in zmotah, pa tudi o času, ko je življenje, ki ga je prinesla s seboj revolucija, zaman iskalo svojih avtorjev'*. Za sedanji čas pravi, „da se je situacija spremenila“ in sicer „toliko, kolikor se je spremenilo življenje samo“. Vendar pa ugotavlja, da je sedanje stanje bistveno različno od prejšnjega, „kajti z oblastniško-etatističnimi teorijami o organizaciji socialistične družbe so padli oziroma še padajo tudi oblastniško-etatistični postulati na področju kulture in umetnosti. (Ne izgubiti izpred oči veliko humanistično vizijo; to naj bi bi,la edina idejna obveznost pisatelja pri nas — vse drugo pa je Stvar njegovega okusa, znanja, poguma, nadarjenosti, domišljije, temperamenta“. V nadaljnjih izvajanjih pa mora kljub temu priznati, da pisatelj tudi pri takem stanju pod komunisti še ni svoboden, kajti Matej Bor ugotavlja: „Kljub temu pa je res, da se naš' pisatelj v vlogi presojevalca družbe še vedno počuti nekoliko nelagodno. Morda zato, ker se boji, da bi njegova sodba ne bila dovojj pravična, ali če bi bila pravična, da bi mu družba te pravičnosti ne štela v dobro. In to se včasih tudi dogaja, Saj je vsaka družba, tudi naša, vedno znova presenečena in vznemirjena, kadar se umetnost pravic, ki ji jih družba sama priznava, tudi poslužuje.
Spričo tega ostaja še vedno znaten del naše sodobne resničnosti umet-
in privede) do spoznanja pri veliki večini članstva Zveze književnikov, da je edina možna rešitev tista, ki izhaja iz osnove, da je Jugoslavija večnarodna država ter da je treba vsaki narodnosti omogočiti, da svojo narodno rast neguje in razvija nemoteno naprej.
Tako je prišlo do izrednega občnega zbora Zveze književnikov dne 21. in 22. decembra 1965 v Beogradu. Sklenjen je bil že na lanskem rednem občnem zboru, ki je bil zaključen sredi največjih medsebojnih očitkov in obtožb.
Začel ga je predsednik Zveze bosanski pisatelj Meša Selimovič. Po pozdravu je predsedstvo slavnostnega dela občnega zbora v počastitev 20-letnice obstoja Zveze književnikov Jugoslavije predal predsednici slovenskega pisateljskega društva Miri Miheličevi. Poleg proslave 20-letnice društva sta bili na j dnevnem redu še razprava o sodobnih j pojavih ,na relaciji pisatejj—knjiga— družba ter končno sprejetje novega statuta. O tem Se pisatelji na lanskem ' kongresu v Titogradu niso mogli spora- !
„izčistila in uskladila“ ter je nov statut izrednemu kongresu predložil izvršni odbor stare zvezne uprave.
V pozdravnem delu občnega zbora so govoriji poleg predsednika Zveze, že omenjenega Meše Selimoviča, Še predstavniki vseh republiških pisateljskih društev. V imenu slovenskega pisatelj-
niško nedotaknjen, neobravnavan in neizpovedan, kar je tem večja škoda, ker so družbena sorazmerja in situacije pri nas v primeri z družbenimi sorazmerji in situacijami vzhodnega in zahodnega sveta večkrat povsem nova in izvirna in Se zato v njih na svojstven način razodevajo in preizkušajo temeljne prvine človeške narave.“
Glavni poudarek in pomen izrednega kongresa je pa bil na sprejetju novih statutov. Predsednik Zveze Selimovič je podal zgodovino priprav za oblikovanje novega statuta in je označil ta dokument kot „dogovor nacionalnih knjižniških združenj“. Predstavnik srbskega pisateljskega društva Mladen Oljača je ugotovil, da stari statut „ni bil več v skladu z nalogami pisateljske organizacije in s splošnim razvojem“. Zatrjeval je dalje, „da nasprotniki novega statuta, t. j. pristaši zdru-I ževanja književnikov po takoimenova-nih estetskih in idejnih afinitetah (s tem je mislil na čosiča in njegov krog, o. p.) niso prispevali nobenega konkretnega pred,loga“. Mladen Oljača je končno poudaril, da dobra dvetretjin-ska večina združenja književnikov Srbije podpira predlog novega statuta ‘. Novi statut je zatem branil makedonski pisatelj in dramatik Kole čašule. Naglašal je, da „makedonska delegacija statut soglasno ocenjuje kot pomemben napredek v združevanju književni-
kov Jugoslavije“, hrvatski pisatelj Josip Pupačič je poudarjaj, „da novi statut ni rezultat intencij posameznih društev, ki so sicer dala začetne pobu- j de in ideje, marveč da je skupno delo in da izraža skupno voljo vseh jugoslovanskih književničkih organizacij“. V podobnem duhu so govorili predstavniki ostalih republiških pisateljskih društev.
Nekateri posamezniki so skušali oporekati utemeljitvam novega statuta in ga „celo kvajificirali kot akt, ki uvaja dezintegracijo ter nasprotuje ideji jugoslovanstva“, pa so ostali v manjšini, kajti ogromna večina je poudarila, „da edino oblika, ki spoštuje nacionalni princip, omogoča in pospešuje novo etapo v združevanju in sodelovanju jugoslovanskih književnikov". V poročilu o poteku kongresa je v ljubljanskem Delu zapisano, „da je enotno spoznanje in hotenje končno izpričajo tudi glasovanje, pri katerem so novi statut od 164 delegatov odklonili samo trije“.
Sprejetje nacionalnih osnov za organizacijo Zveze književnikov Jugoslavije je najvažnejši dogodek zadnjega časa v domovini.
Nad polovico inu©slo. vanskega proračuna za vojsko
V	zveznem parlamentu v Beogradu so izglasovali novi državni proračun v višini 867 milijard dinarjev. Izdatki v njem so določeni takole: vojska 68.4% (leta 1965 so dosegali višino 381.750 milijonov), splošne družbene potrebe 9.5%, dotacije soc. republikam 8.9%, intervencije v gospodarstvu 9.8%, znanstveno raziskovalna delavnost 2.3% zvezni organi 6.8% in drugi izdatki 4.3%.
Iz gornjih navedb je razvidno, da gre več kot polovica vseh jugoslovanskih izdatkov za potrebe oboroženih sil. O teh je v zadnjem času objavil nekaj podatkov londonski „The Military Balance“. Iz njih je razvidno, da šteje jugoslovanska suhozemska vojska 200 tisoč mož, ima 20 pehotnih divizij, tri oklopne divizije s tanki T-34, T-54, Sherman in M-47 Paton, 40 samostojnih brigad. Med temi je ena brigada padobrančev in ena brigada mornariške pehote.
Mornarica ima skupno 27.000 mož, tri rušilce, tri fregate, dve podmornici, 18 patrolnih čolnov, 90 torpednih čolnov, 45 čistilcev min, sedem ladij za izkrcavanje in 28 drugih ladij.
Letalstvo šteje 20.000 mož. Razpolaga z okoli 650 leta,li. Od tega je ena eskadrila -sovjetskih MIG-21C lovcev, 11 eskadri! F-84 G Thunderjet lahkih bombnikov, nekaj prevoznih letal in nekaj' vežbalnih letal tipa Galeb. Skupno ima torej Jugoslavija 247.000 mož pod orožjem. Na mejah pa ima 19.000 stražnikov.
V	Jugoslaviji, ki ima 19,350.000 prebivalcev, je vojaška služba obvezna in traja v suhozemski vojski 18 mesecev, v mornarici in vojnem letalstvu pa 24 mesecev.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Katastrofalne poplave
Nad Argentino prihaja velika nesreča: ogromne poplave v severnih provincah. Povzročilo jih je katastrofalno deževje v januarju in februarju v tem delu Argentine, južnem Braziju ter Paraguays Zaradi izrednih padavin so narasle vse reke. Zlasti reke Iguazu, Parana, Paraguay in Pilcomayo. Reka Iguazu s slovitimi sjapovi na ar gentinsko brazilski meji vali naprej tako izredne množine vode, da je njena višina v strugi pod omenjenimi slapovi dosegala višino 30 m. V ostalem delu svojeka teka so omenjene reke tako narasje, da je bila višina stanja vode več kot 8 metrov nad normalo. Reka Parana je že npr. pri mestu Posadas v provinci Misiones kot prava velereka valila naprej svoje ogromne množine vode v širini več kot 4 kilometre. Naraslo -vodovje je povzročilo ogromne poplave v provincah Misiones, Chaco in
Najvažnejše določbe novega vselitvenega zakona v ZDA
Prvega julija t. 1. bodo stopila v veljavo naslednja določila novega vseli-tvenega zakona:
Vsako leto sme priti v ZDA 170.000 vseljencev iz vsega sveta, izvzemši Severno in Južno Ameriko.
Iz vsake države sme biti novih vseljencev največ 20.000.
Vselitvene vize bodo dajali konzulati po časovnem redu v smislu načela: Kdor prej prosi, prej dobi in po zapovrstnem redu naslednjih osmerih prednosti.:
1.	20% viz gre neporočenim, nad 20 let starim otrokom ameriških državljanov.
2.	20% viz dobe zakonci in neporočeni otroci stalnih naseljencev.
3.	10% viz gre strokovno posebno usposobljenim specialistom.
4.	10% viz poročenim sinovom in hčerkam ameriških državljanov.
5.	24% za brate in sestre ameriških državljanov.
6.	10% viz za izvežbane in neizvež-bane dejavce v tistih panogah dela, v katerih v ZDA primanjkuje delovnih moči.
7.	6% viz dobe begunci iz dežel pod komunističnimi režimi in iz držav Srednjega vzhoda.
8.	Ostale vize, ki ne bodo razdeljene med gornje skupine prosilcev, bodo dobili tisti, ki po vrstnem redu vloženih prošenj pridejo na vrsto.
Starši, zakonci in mladoletni otroci ameriških državljanov pridejo takoj na vrsto, brez ozira na prednostni red. Ti se tudi ne štejejo v celotno število 20 tisoč na ;leto iz dotične države, niti v breme skupnega števila 170.000 vseljencev na leto.
Prosilci, ki bodo želeli vstopiti v ZDA kot delavci po tretji, šesti in osmi prednostni vrsti, bodo morali predložiti potrdilo ameriškega tajništva za delo, da so potrebni in da njihova vselitev ne bo vplivala na pogoje na ameriškem delovnem trgu.
Formosa. To je v severnih argentinskih provincah. Zlasti Chaco in Formosa sta hudo prizadeta, saj je tam skoro vse pod vodo. Ne samo mesta v bližini rek, ampak tudi v notranjosti provinc. Uničeni so vsi pride,Iki, na deset in de-settisoče živine je utonilo v poplavljenih krajih, ker je ni bilo mogoče pravočasno spraviti na druga mesta. Vojska In civilne oblasti so noč in dan na delu z reševanjem ljudi. Nad poplavljena področja prihajajo letala ter dovažajo prizadetemu prebivalstvu najpotrebnejšo hrano, obleko in zdravila. Poplave so zahtevale že tudi več človeških žrtev. Nekateri listi so pisali, da se je v poplavljenih provincah pojavila že tropska malarija; zdravstvene oblasti so nemudoma izdale potrebne ukrepe proti tej bolezni. Naraslo vodovje prinaša iz pragozdnih delov s seboj tudi izredno ve,liko strupenih kač in ostale golazni, ki se ustavlja v poplavljenih naseljih, ki jih je moralo zapustiti prebivalstvo. V poplavljenih predelih je sploh vse delo prenehalo. Obratovati ne morejo tovarne; ponekod nimajo niti luči, ker so elektrarne pod vodo, nekateri deli so od ostalega sveta sploh odrezani, ker z njim nimajo ne cestne, ne železniške zveze.
Vse je na delu, zvezna vlada, provincijske v,lade, oborožene sile in gospodarske ustanove, da bi bile v pomoč tako hudo prizadetemu prebivalstvu. Med tem so pa v teku vsa obrambna dela pred poplavami v provincah Co-rrientes, Santa Fe in Buenos Aires, t. j. v srednjem in zadnjem delu teka veje-reke Parana, kamor ogromne množine vodovja iz severnih argent, provinc še niso prišle.
Peronisti iščejo zaveznikov
Poročali smo že, da je vlada hudo zadela peroniste z zadnjo spremembo zakona o sindikalnih združenjih. Zato so zagnali silen vik in krik. Za akcijo proti vladi odnosno, da bi dosegli spremembo izdanih odredb, iščejo zaveznikov na vseh straneh. Doslej so jih dobili pri poslaničkih klubih krščanske demokracije, dr. Frondizijevega gibanja za integracijo in napredek, pri argentinski socialistični stranki in dr. Alendejevi intransigentni radikalni stranki. Predstavniki teh klubov so objavili, da bodo koordinirali svojo akcijo proti vladi in da bodo vodstvu svojih strank predložili v razmišljanje, ali naj v nastopanju proti vladi gredo tako daleč, da bodo bojkotirali seje parlamenta in s tem preprečili kvorum In onemogočili sploh vsako delo v poslanski zbornici.
Vlada spričo vsega tega ne kaže najmanjšega znaka, da bi kanila popustiti. Ravno obratno. Z njene strani je bilo objavljeno, da so bile omenjene odločbe nujno potrebne, ker so bile te izdane prav zaradi tega, da se sindikalno življenje postavi na prave osnove in da se v bodoče prepreči izrabljanje sindikatov in njihove centrale v politične svrhe.
ts
Podoba Janeza Ev. Kréha in Antona Korošca na ozadju njune dobe
(Izvleček iz govora dr. Ludovika Puša na proslavi obletnic v New Yorku)
V zadnjih 100 letih so se iz ,Pomladi narodov* okrog ! 1848 močno razcvele korenine prebujene narodne zavesti med evropskimi narodi. Latentne sile, ki so snivale v širokih plasteh preprostega naroda, so se tudi pri Slovencih sporadično pojavljale že mnogo preje, recimo, ko je posvetil v narod-J nostno temo svoje dobe Primož Trubar in njegova doba prve slovenske tiskane' knjige. Ali pa dolgo za njim, ko Se je j Zojsovo omizje učenih, pa zavestno na- j rodno vnetih mož, lotilo obujanja slovenskega genija iz stoletnega mrtvila.
Šele v dobi pa, ki sta se v nji rodila in preživljala mladostna leta Krek in Korošec, je dozorel čas slovenskega narodnega prebujanja, močnega dovolj, da je zajelo na široko in globoko. Ra-stla sta iz generacije, ki se ji je zavestno slovensko narodno prepričanje rojevalo iz sistematičnega prizadevanja j slovenske duhovščine, ki je bila tedaj j edini inteligenčni sloj med Slovenci. 1 sposoben in pripravljen dragocene kali iz Pomladi narodov presaditi in vcepiti na ljudske množice.
Če imamo v mislih to dejstvo, ni nič čudno ali izredno, da sta oba mladeniča briljantnih umskih, duhovnih in čustvenih sposobnosti izbrala duhovni-
ški poklic za svojo življenjsko pot in nalogo.
Tedaj je že Stal narod slovenski v trdem boju s svojimi stoletnimi zatiralci v Avstroogrski monarhiji in terjal svoje pravice. Ko sta Krek in Korošec drug za drugim stopila v javno delo v zadnjem desetletju minulega stoletja, ni bil na višku samo boj za pravice zatiranega naroda z vladajočim nemštvom in madžarstvom, ampak j se je vnemala med raznimi strujami narodne vodilne plasti doma huda borba za duhovno, gospodarsko in politično oblikovanje naroda Samega. Bil je čas Rerum Novarum Leona XIII., in čas prvega katoliškega shoda v Ljubljani 1. 1892, ki je začrtal temeljne smeri dela in razvoja v vseh važnih področjih javnega življenja.
Bog je bil tačas z očetovskim očesom pogledaj na zatirani narod pod Triglavom in okrog Karavank, ko je pred široko odprta vrata v novo dobo poslal j narodu dva tako epohalna voditelja. Žal je oko spet zaprl, ko je Kreka odpo-| klical na samem pragu v svobodo in je j Korošec že mogel na njegovem grobu
1.	1917 zaklicati: „Dvignite glave, ker približuje se vaše odrešenje’. In zopet, ! ko je pred 25 leti odpoklical Korošca
ob nedovršenem delu ureditve mlade jugoslovanske države in v najusodnejšem trenutku sodobne slovenske zgodovine.
Obdobje od prvega kat. shoda po prvi svetovni vojni, komaj dobrih 20 let, pomeni v razvojnem procesu naroda le trenutek. In je vendar v teh kratkih letih naš narod dosegel več kot kdaj koli v zgodovini, pa naj bo na narodnem, kulturnem, gospodarskem in političnem polju. Veliki vzgojitelj škof Slomšek je s svojo Mohorjevo družbo položil temelje široke narodne .prosvete že desetletja poprej; v zgoraj omenjeni dobi Se je na tem temejju pod Krekovim vodstvom razvil tak razmah kulturnega deja, da je vzbujal občudovanje po svetu in uvrstil Slovence med najbolj kulturno izobražene narode. Naglasiti se mora, da je bilo vse to doseženo iz lastnih moči in lastne volje — revščine. Zakaj oblast, državna in dežejna, je bila v rokah tujca-neprijatelja, ki ni I samo odtegoval gmotne pomoči, marveč je delo vsestransko ovira!
Slovenski narod je bil, kljub ogromnemu napredku v omiki, gospodarsko in politično uklenjen. Gospodarsko je zlasti podeželsko jjudstvo ječalo v krempljih gospodarsko močnih vaških magnatov in oderuhov, ki so bili mnogo-kje zagrizeni Nemci ali Italijani ali Madžari, drugod pa Nemčurji, ki so go-1 vorili slovensko, a protislovensko čutili 1
in ravnali. Zaradi oderuških obresti so šle domačije ena za drugo na boben, Bil je to čas, ko je Krek napisa) svoje Črne bukve kmetskega stanu in začel z veliko organizacijo zadružništva, ki je trgalo slovenskega kmeta iz nemčurskih verig. Ni bilo zadružništvo samo gospodarsko, marveč narodno-osvobodilno podvzetje najvišje kakovosti.
Ob prelomu stoletja je bil narod politično še vedno brezpravna raja, brez političnih pravic, prepuščen na milost in nemilost nemški vladajoči kasti, ki je prišla na oblast zaradi proslulih vo-livnih kurij, kjer ni imela masa naroda politične besede. Redki so bili. v dunajskem parlamentu in v deželnih zborih čestiti narodno zavedni možje. Krek je videl v kurijah veliko zlo in ni odneha), dokler ni bila dosežena splošna in enaka volivna pravica. Tedaj je narod mogel spregovoriti in je ! 1907 prvič poslal v politična zastopstva može svoje volje in izbire. Vejika večina je pripadla slovenski demokraciji pod Krekovim in Koroščevim vodstvom.
Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil naš narod politično dobro organiziran in zastopan. Kulturno je bil zaradi ogromnega razvoja Krekove Kršč.-socialne, pozneje Prosvetne zveze na višku in trdno na okopih. Gospodarsko je našel močno oporo v Krekovem in Vošnjakovem zadružništvu. Zorel je za velike stvari, ki jih je prinesla prva
svetovna vojna. Ko je vojna izbruhnila, sta bija Krek in Korošec med prvimi, ki so si prizadevali, kako bi se narod zaščitil pred strahotami vojne, in po kateri poti bi ga bilo treba iz vojne vihre pripeljati v pristan svobode in neodvisnosti.
Na bivšem Kranjskem smo imeli tačas Slovenci največ besede pri javni upravi, ker smo bili pri volitvah ! 1906 dosegli veliko večino v deželnem zboru; rojaki v drugih kronovinah so bili mnogo na sjabšem zaradi prevlade drugih narodnosti. Ko je bila v sedmih letih io prve vojne na krmilu Slovenska ljudska stranka, je kranjska deželna avtonomija dosegla tako velike uspehe, da se je — po pisanju najboljšega Krekovega življenjepisca Ivana Dolenca — v Kreku razvnela želja, da bi se ustanovila samostojna država Južnih Slovanov. Krek je prišel do zaključka (po Dolencu), da južnim Slovanom manjka predvsem državno-pravne možnosti, da bi uveljavili svoje ustvarjajoče sposobnosti.
Ideja o samostojni državi, tedaj — zaradi političnih razmer — v okviru monarhije, je v Kreku zorela vse do spomladi ! 1917, ki je sredi vojne vihre v dunajskem parlamentu dozorela v njegov predjog, naj se izdela in slovesno v dunajskem parlamentu proglasi posebna državno-pravna izjava, ki je znana kot Majniška deklaracija. Prebral jo
/rfWW NM«>W M1Z4&
Krški škof in naslovni nadškof dr. Josip Srebrnič je 2. februarja slavij 90-letnico svojega življenja. Rodil se je pred 90 leti v Solkanu, gimnazijo je študiral v Gorici, na dunajski univerzi je pa z doktoratom končal filozofsko fakulteto kot zgodovinar. Po končanih vseučiliških študijah se je odločij za duhovski poklic. Odšel je v Rim, kjer je kot gojenec Germanika študiral na Gregoriani. Po vrnitvi v Gorico je bil profesor zgodovine na bogoslovnem semenišču, s katerim se je med prvo vojno preselil v Stično na Dol. Po končani vojni je na ljubljanski te oj oš ki fakulteti predaval cerkveno zgodovino in patrologijo. Vsa leta je tesno sodeloval z dr. Mahničem ter je bil leta 1923 v 48. letu starosti imenovan za njegovega naslednika na škofijskm mestu na Krku.
Na občnem zboru Slovenske akademije znanosti in umetnosti so po razpravi o delu znanstvene akademije volili tudi novo predsedstvo. Za predsednika je bil znova izvoljen Josip Vidmar kakor da bi v Sloveniji ne bilo nikogar drugega, ki bi ga lahko zamenjal; za podpredsednika je bil določen dr. Anton Kuhar, za glavnega tajnika pa dr. Mjlko Kos.
V	mariborski škofiji bodo letos imeli naslednje duhovniške jubileje: Biserno mašo bo imel msgr. Konrad Šeško, župnik in dekan pri Sv. Antonu v Slov. goricah, zlato mašo bodo pa imeli: križ-niški pater Remigij Jereb v Slovenski Bistrici, Jože Krosi, dekan pri Sv. Barbari v Halozah, Franc Satler, župnijski Upravitelj v 'Zgornji Polskavi, Franc Tovornik, nadžupnik in dekan v Slovenskih Konjicah ter Frac Urleb, župnijski upravitelj v Šmartnem ob Dreti.
V	Založbi Lipa v Kopru je izšej izbor novel Bogomirja Magajne. Pripravil jo je lit. kritik France Vodnik. Založba je hotela s to zibirko počastiti pisateljevo 60-letnico leta 1964. Bogomir Magajna
I L O V I N C I ¥
BUENOS AIRES
ZAČETEK POUKA V SLOVENSKIH ŠOLSKIH TEČAJIH
Začetna šolska maša v nedeljo, 6. marca, ob 16 v Slovenski hiši. Začetek pouka: Adrogue (pri Starihovih) po dogovoru; Berazategui, sobota 12.; Ba-riloche po dogovoru; Buenos Aires, sobota, 19., ob 9: Carapachay vpisovanje
6.	ob 15, začetek pouka 12 ob 14.30; Hurlingham pri Bohovih 12. ob 19; Mendoza po dogovoru; enako Miramar; Morón sobota, 12., ob 8.30; Ramos Mejia vpisovanje 2. apri,la ob 15, šola 16. aprila ob 15; San Justo vpisovanje 5. od 8 do 8.30 pouk 12. ob 8.30; San Martin sobota, 12., ob 15; San Miguel sobota, 12.; Slovenska vas sobota, 12., ob 13 in Transradio po dogovoru.
Vodstvo srednješolskega tečaja sporoča, da bodo končni izpiti v soboto, 12. marca, ob 15 v SJovenski hiši.
Po končanih izpitih bo profesorska konferenca, na katero so vljudno vabljeni vsi gg. profesorji.
je dr. Korošec dne 30. maja 1917 v dunajskem parlamentu. Krek in Korošec sta vedela, da deklaracija v mnogona-rodni monarhiji sredi vojne pomeni njeno rušenje in končni propad. Krek je v družbi študentov-vojakov, med katerimi sem bil tudi jaz, v tistem času nedvoumno izjavil, da vidi bodočo Jugoslavijo, ki bo segala od Jadranskega do Črnega morja. Ta njegov koncept je vključeval Srbijo in Bo.lgarijo in je povsem jasno predvideval državo izven mej avstro-ogrske monarhije. Krek je bil politik-videc, ki je še v zamegleni daljavi uzrl smotre slovenske narodne politike za vse Slovence brez ozira na stranko, za njih občo blaginjo, in pa pogoj zanjo: narodno svobodo.
Anton Korošec, politični, sociajni in kulturni soustvarjalec in dedič Krekove oporoke, je Kreka na srečen način dopolnjeval. Če se govori o Kreku, da je bil „srce v sredini“ naroda, je bil Korošec narodov oče in gospodar, ki pozna potrebo svoje velike družine in ve kaj napraviti. V času, ko je bil Evangelist zakopan v socialno in kulturno delo, je Korošec v Mariboru ustanovi,! in urejeval politični list „Naš dom“ in 1. 1907 ustanovil krščansko-demokratsko stranko na štajerskem pod imenom Slovenska kmetska zveza. Za časa narodnoosvobodilnega gibanja in Majniške deklaracije pa je bil Korošec že na voditeljskem položaju, ki ga je obdržal do
je ni dočakal, ker je umrl že leta 1963. Urednik Vodnik je opisal tudi Magaj-novo živ,ljenje ter čas, v katerem je živel; Marijan Brecelj pa Magajnovo bibliografijo.
Umrli so. V Ljubljani: Minka Malnar roj. Brunčič, Franc Kozin, Peter Dolenc, geometer, Alojz Medven, upokojenec, Anton Klasan, šofer, ing. Vlado Pardubcky, Franko Tramte, Vladimir Jelovac, Franc Svetek, Frančiška Večerin roj. Kopač, Tončka Kavčič, šivilja v p.; Antonija Vider, knjigovod-kinja v p.; Amalija Macarol, upok., Justin Osredkar, Franc Tolinger, upok., Terezija Medved roj. Mrak, Jože Bon-čar, upok., Drago Lunder, v. fin. svetnik v p., Otilija Brezigar roj. Fajt, Stane Bezlaj, upok., Filomena dr. Papeževa roj. Eber, Peter Vrhunc, upok., Minka Črnivec roj. Gmeiner, vdova po v. sodnem oficialu v p. in Viktor Prelaz, tekstilni podmojster v Senožečah, Josipi-na Jelinčič roj. Trebše, vdova po nadučitelju v Stari Gorici, Jože Krivec na Jesenicah, Frančiška Mežnarič roj. Jamar v Celju, Martin Bo,5ko, upok. v Trbovljah, Lucija Turk v št. Rupertu v Savinjski dolini, Marija Zupančič v Brežicah, Miha Perič, gradbeni zidar v Kranju, Marija Pečnik, upok. v Trbovljah, Alojz Končan, žel. v p. na Vrhniki, Punika Blatnik, predmetna učiteljica v Lukovici, Peter Senetočnik, šofer v Dolu pri Hrastniku, Oton Froelich v Domžalah, Elizabeta Horvat roj. Benkovič, učiteljica v Celju, Anton Oblak, duhovnik pri Sv. Trojici v Slov. goricah, Ciril Rajh, šef zobne ambulante v Ljutomeru, Franc Zupančič, pos. na Posavcu, Antonija Krol roj. Kadunc v Ptuju, Franc čižman, sodarski mojster v Tacnu, Lojzka Kolman v Kamniku, Ajojz Hleg, pismonoša v Šoštanju, Jerica Cerkvenik roj. Kozjek v Škofji Loki, Angela Podboršek roj. Kopač v Dragomlju, Terezija Zavašnik v Zgornjem Tuhinju in Jože Jezeršek, upok. v Zbiljah.
Zaključek mladinskih počitniških dni na Pristavi
Uspeh lanskega počitniškega tečaja | ga. Marjanca Kraljeva, naraščajnikov za deklice iz Morona in okolice je spro- j g. Janez Kralj, fantovski pa je bil v žil misel na razširitev tečajev tudi za rokah SFZ s pomočjo g. J. Rodeta in fante. Kmalu po koncu šo,Iškega leta1 g. N. Groharja. Pri povezavi vseh je se je na pobudo g. župnika M. Lamov- j sodelovala ga. Marjana Batageljeva. ška osnoval poseben odbor za izvedbo j Zaključek teh tečajev je bil v ne-teh počitniških tečajev v januarju in j deljo 27. februarja popoldne na Pristavi februarju.	| v Moronu. Dasi je sjabo vreme oviralo
Delo je ugodno steklo in na Pristavi izvedbo pripravljenega začetnega proso nastali štirje tečaji, ki jih je obi-1 grama, so tečajniki po uvodnem po-skovala mladina iz Morona in okolice, j zdravu napovedovalca sporeda, pisate-Hurlinghama ter deklice iz Ramos Me-, lja dr. Jožeta Krivca, ki je povezal to-jie. Ob sredah in četrtkih je ves dan ' čke v lepo celoto, ob igranju Triglavske kar mrgolelo na Pristavi. Celodnevni koračnice in petju slovenske narodne tečaj so imele naraščajnice ob sredah, ! himne dvignili našo narodno zastavo.
Vsak teden ena
PO KOROŠKEM, PO KRANJSKEM
Po Koroškem, po Kranjskem že ajda
zori,
eno dekle jo žanje, k’ jo glavca boli.
Tri dni jo že žanje, tri snopke ima, pa poglejte na rok’ce, kol’k žuljev ima.
Tri dni jo že mlati, tri litre ima,
Pa poglejte na očke, vse solzne ima.
naraščajniki ob četrtkih; dočim so imeli dekleta in fantje popoldanske in večerne tečaje po končanih naraščajniških.
Ti počitniški dnevi so prav gotovo dosegli svoj namen. Obisk je bil zelo velik: pri naraščajnicah 60, pri naraščajnikih 28—30; tudi večeri deklet in fantov so bili dobro obiskani. Program celodnevnih tečajev je obsegal sv. mašo, zajtrk, telovadbo, ročno delo, kosilo, počitek, branje oz. povest, risanje, družabne igre, malico, petje ter vzgojno uro oz. pri deklicah debatno uro z reševanjem njihovih vprašanj, pri dečkih
Tečajnica Jelica Fajdigova je izrekla zahvalo udeležencev vodstvom tečajev in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri Naraščajniški zbor je pod vodstvom ge. Marije Geržiničeve, ki je učila petje v treh tečajih, zapel Krivček pod klobukom, Hajd’ na noge, 'Saj ni čuda ter Staršev sem slovenskih sin. Zbor naraščajnic, mladenk in članic je odpel Venček narodnih pesmi, Volaričevo Na snežni gori in Vodopivčevo Sjavospev veselju; vsi tečajniki pa po razdelitvi literarnih in slikarskih nagrad Geržini-čevo mladinsko himno „Mladeniči, mla-
zanimiva predavanja. Dekleta so poleg denke“.
petja in predavanj imela svoj šivalni j Vreme se je nekoliko izboljšalo, po-tečaj, ki ga je vodila ga. Gričarjeva s kazalo se je celo sonce, kar so porabili sodelovanjem ge. Goriškove, ter kuhar- šahisti, da so pod vodstvom g. Kink-ski tečaj. Tega so imele vsak torek 1 lja prvič postavili in odigrali šah z ži-pod mojstrsko roko gdč. Eme škujjeve. ! vimi figurami. Mladenke so pokazale, Posamezne tečaje so vodili: naraščaj- da bodo kmalu začele igrati odbojko nie ga. Marija Geržiničeva, dekliškega „za rés“, naraščajnice pa so nastopile
ARGENTINI
Začetna sv. maša in predaja spričeval bo v soboto, 26. marca.
Osebne novice
Družinska sreča. V Slovenski kapeli je bil krščen v nedeljo 27. februarja t. j. Andrej Markež, sin Jožeta Markeža in ka je krstil g. msgr. Anton Orehar, za njegove žene ge. Majde roj. Žitnik. Otro botra sta pa bila ga. Jelena Urankar in Ciril Markež. Srečni družini naše čestitke !
SAN MARTIN
Povečanje Slov. doma v San Martinu
Na izrednem občnem zboru, ki je bil v nedeljo 27. februarja v prostorih Slovenskega doma v San Martinu, so člani in članice doma razpravljali o predlogu odbora, da se zgradijo v domu nekateri novi prostori. Predsednik Leopold Novak, ki je začel in vodij izredni občni zbor, je povedal, da je odbor doma že vse preteklo leto premišljeval in iskal rešitve za prepotrebno povečanje
doma. Nameraval je kupiti sosedovo hi-J so, pa se ni posrečilo. Zato je potrebno * 1 primerno preurediti sedanje prostore, j Odborova zamisel je, da naj se pokrij* ves športni prostor (300 kv. m), kjer se bodo ;lahko vršile domove kulturne, športne in družabne prireditve. Dalje i naj se zgradi novo stanovanje za hišnika nad sedanjim stanovanjem, ki se ' naj preuredi za večjo šolsko Sobo, ki je nujno potrebna. Načrte za vse te preureditve je brezplačno napravil do-1 mov član ing. Ecker. Proračun za vsa! navedena dela znaša okoli 2.000.000 pe- : sov. članstvo je po dajjšem razgovoru soglasno odobrilo odborov predlog.
Nato so odborniki tudi razložili načrte, kako priti do finančnih sredstev za izvršitev omenjenih gradenj. Sklenjeno je bilo prositi vse članstvo, da kupi vsakdo vsaj pet deležev, premožnejši pa tudi več. Tudi so člani naprošeni, da priskočijo odboru na pomoč z brezobrestnimi posojili.
Pojeg gornjega vprašanja pa je izredni občni zbor razpravljal tudi o kolektivnem zavarovanju svojega članstva pri zavarovalnici Minerva. Odbornik doma Rudolf 'Smersu je podrobno razložil vse ugodnosti in pogoje zavarovanja. Sklenjeno je bilo, da se napravijo vse potrebne priprave za to zavarovanje, ki bi v primeru smrti zavarovancu nudilo 30.000 pesov, v primeru nesreče pa
60.000	pesov. Dokler pa ne začne ve-
ljati novo zavarovanje, velja in obstaja ! Vzajemni podporni sklad, ki daje čla-
svoje prezgodnje smrti. Njegova politična pot je šja skozi bleščeče zmage in bučna zmagoslavja do bridkih razočaranj in pekočih ponižanj.
Po Krekovi smrti je šla Koroščeva pot ven v sovražni svet: na nemški Dunaj, kjer je cesarju izjavil: „Majestät, zu spät!“, nato v Pariz in Ženevo, da bi za slovensko družino in grunt, od koder je bil 29. oktobra 1918 izgnan tuji graščak in njegov valpet, dosegel mednarodno priznanje svobodnjaka. To so bila trda pota v zares sovražni svet, kjer niti južno-slovanski brat ni bil voljan držati besede. V vseh takih okoliščinah je Korošec svoj narod pripeljaj v novo življenje brez prelivanja krvi. Narod, poprej stoletja vladan in odvisen od tujca, je postal na svoji zemlji svoj gospod kot državni narod, čeravno Korošec ni vsega odobraval, kar se je godilo v novi državi. Do smrti se je boril za spremembo ustave in je bil aktivni sodelavec pri znanem sporazumu s Hrvati, ki je pomenil prvi odločilni korak za pravično ureditev države v smislu popolne samouprave. Prišla je druga svetovna vojna, Korošec je v najtežjem času (1. 1940) umrl, sovražniki so pregazili ;n okupirali 'Slovenijo, a komunisti so sprožili notranjo revolucijo, ki je narod pritirala na rob fizične smrti. Strašne posledice čuti narod doma in jih čutimo tudi mi v tujini..
Tesno sta sodelovaja Krek in Ko-
rošec, a sta bila po naravi in značaju, kakor tudi po načinu prizadevanja za b'agor naroda dokaj različna. Krek je
i bil socialni delavec, ljudski tribun ne-' nrekosljivih sposobnosti in videc narodove poti v bodočnost. Korošec pa pralc-: tični državnik daleč nadpovprečnega ; formata, ki je narod vodil z vladarsko roko. Oba sta dala narodu vse, kar sta mogla, a vsak na svoj način, če smo j Kreku hvaležni za kulturni dvig naroda,
Ì ker je iz ljudstva ven ustanovil in vodil največjo ljudsko-prosvetno organizacijo in prispeval k dvigu kulture tudi s peresom, moramo biti hvaležni Ko- j rošcu nič manj, ker je s Svojim poji- | tičnim vplivom iz vlade ven poklical v življenje slovensko univerzo. Akademijo znanosti in umetnosti in druge najvišje kulturne ustanove, čeprav ni pisal ljudskih povesti in iger.
Osebna skromnost je bila obema lastna. Krek ni dosegel visokih politic- j nih pozicij, Korošec jih je, do najvišjih, pa je vendar umrl brez premoženja in je ostal skromen do svoje smrti, prav j tako kot Krek. Kljub razlikam sta oba ! enaka v veliki, požrtvovalni ljubezni do ■ naroda in v neizčrpnem delu za njegov blagor. Oba nam enako svetita, vsem Slovencem doma in v tujini, kot dva svetilnika v temni noči sedanje nesreče in razsvetljujeta našo pot iz sedanje ! noči v jutrišnji dan.
nom, ki so na tekočem s plačilom prispevka, 12.000 pesov posmrtnine.
CARAPACHAY
Jalnov Dom drugič na karapačajskem odru
Dne 27. februarja so karapačajski igralci ponovili Jalnov Dom. Res, da je bilo to 'pot nekoliko manj gledalcev, toda večina teh je bila izven območja tega doma. Mogel sem stisniti roko prijateljem in znancem iz San Martina, San Justa, Ramos Mejie, Casanove, Capitala, San Isidra itd. Tudi nekaj domačih je prišlo še enkrat gledat zelo simpatičen nastop naše mlade igrajske družine, ki v nobenem primeru ne sme ostati samo pri tem uspehu, pač pa mora iti naprej, naprej, zavedajoč se velikega kulturnega poslanstva med nami, ki si na tuji, ali svobodni zemlji, ustvarjamo nov slovenski rod.
Dragi rojaki, zahvaljujemo se Vam, da ste prihiteli med nas in s svojo navzočnostjo potrdili, da so stremljenja našega doma pravilno usmerjena.
Niti en sji o venski človek ne bi smel stati ob strani takrat, ko se ustvarjajo dejstva, ki morejo biti v korist vsej skupnosti, poudarjam, vsej slovenski skupnosti — torej, tudi vsakemu posamezniku.
Kadar valovje divja čez bregove, moramo postaviti v varstvo nasipov poslednjega moža, ki se mora z vso močjo boriti proti strašnim silam vodovja. Kdor dela drugače, je v strašni nevarnosti, da ravno pred njim popusti nasip — in ga zalije voda. — Sam v neizmernem vodovju bo omagal, počasi strohnel — namesto da bi bil v narodnem drevesu ena korenina več, ki črpa moč za ta skupen ideal, ki ne sme biti samo prazna beseda, ampak brezpogojni cilj vsakemu Slovencu.
Tudi tokrat so igra,] c i pokazali, da so sposobni obnoviti del zgodovine iz stare domovine. Pridružujem še mnenju Janeza Glinška, ki je po prvi uprizoritvi te igre, prve na tem odru, napisal: vsak igralec je bil na .svojem mestu! Občinstvo je z vztrajnim odobravanjem od dejanja do dejanja potrdilo to mnenje. Uspeh podkrepljujem tudi z dejstvom, da sem videl visoke osebnosti iz slovenske skupnosti, ki so čestitale vsakemu igralcu posebej.
Ako nam gre res za mladino, kje je močnejše vzgojno sredstvo kot na odru. Pri obeh predstavah sem moge.1 ugotoviti, da so razvoju dejanj sledili celo naši najmlajši. Da, beseda je močno orodje vzgoje, beseda in dejanje — pa je mnogo močnejše!
In sedaj? Kam? — Naprej, samo naprej!
En lep dan več v zgodovini karapa-rajskega doma!
P. S. Po končani predstavi so udeleženci posedli okrog miz izven stavbe in ostali še dolgo v noč v prijateljskem razpoloženju. Moram poudariti, da karapačajski gostinski obrat dobro deluje. Tudi to je nekaj!	Petelin
z raznimi igrami, ne da bi se pri tem ustrašile še mokrega igrišča.
Starši in obiskovalci so si mogji v šolskih prostorih ogledati bogato razstavo ročnih del naraščajnic in naraščajnikov, risb, izdelkov šivalnega tečaja in kuharske umetnine. Na razstavi so bile tudi vezenine udeleženk podobnega tečaja v Carapachayu.
Jedila, ki so jih pripravila in razstavila dekleta, so bija potem na razpolago in so hitro prišla v promet, saj so se kar sama ponujala s svojo okusnostjo in zunanjo vabljivostjo. Za ostalo postrežbo je poskrbela Pristava.
Vodstvo tečaja naraščajnic je tudi razpisalo nagrade za najboljša slikarska dela in ,literarne vaje. Risbe naraščajnic, razdeljene v tri skupine, je ocenil slikar Ivan Bukovec. Tako so dobile iz rok gdč. Jožice Lavričeve, ki je učila risanje, nagrade: Čop Lidija in Ivanka, Malalan Marjetka in Kopač Marta, Gorišek Mimica in Batagelj Maruška; pohvalo so prejele: Kočar Anica in Golob Anka, Kočar Ančica in Kopač Sijva, Medic Marica in Potočnik Martin. Za najboljše napisano pismo, ki jih je ocenjeval z vodstvom pisatelj dr. Jože Krivec, pa so dobile nagrado Metka Rajer, Minka Debevec in Maruška Cesar.
Po zaključku prireditve so bili povabljeni na majhno „pospravo“ vsi, ki so se kakorkoli trudili z delom za uspeh teh tečajev. G. župnik M. Lamovšek se jim je zahvalil za tako potrebno dejo med mladino. V imenu staršev se je zahvalil tudi g. Kinkelj. Ti zahvali gresta poleg že omenjenih vodstvoma obeh kuhinj —> naraščajnic in naraščajnikov — ter njihovim pomočnicam, gospem Goriškovi, Klemenčičevi, Tominčevi, Cesarjevi, Kopačevi, Golobovi; dobrohotni celodnevni pomoči gospa T. Finkove, Kremžarjeve in Dolinškove; sodelovanju ge. in g. Zurca, gdč. M. Markeževe, A. Šemrovove ter ge. F. Rejeve; številnim predavateljicam in predavate,ljem vseh tečajev in neimenovanim pomočnikom ter končno slovenski Pristavi, ki je nudila tečajem vse, kar je bilo v njeni moči, da so počitniški dnevi uspeli.
Novosti
v slovesiskem tisku
Pod tem naslovom avstralske Misli slovenski javnosti v Avstraliji prikazujejo knjigo Vauhnikovih spominov Nevidna fronta takole:
„Nevidna fronta je naslov knjigi, ki prinaša zapiske pokojnega polkovnika Vj.adimirja Vauhnika. Nad vse zanimivo, pravijo tisti, ki so knjigo že brali. Vauhnik je bil jugoslovanski vojaški ataše v Hitlerjevi Nemčiji ob izbruhu vojne z Nemčijo. Po tajnih kanalih je obveščal zapadne zaveznike o razvoju Hitlerjevih podvigov z izrazitim namenom, da bi koristil v prvi vrsti lastni domovini. Verjetno ni noben obveščevalni center tako daleč razpredel svojih mrež kot prav naš Vauhnik, ki v tej knjigi podaja nekaj zgodovinskih dejstev, katerih ni najti v nobeni drugi knjigi.
Knjigo je izdaja založba Svobodna Slovenija v Argentini. Je zelo obširna. Pravkar je dospela in jo lahko dobite pri Mislih. Ima nad 400 strani in je vezana v močne, težke platnice. Stane 4 dolarje, po pošti 4,50. Tisti, ki so sami doživljali Hitlerjevo vojno, bodo imeli ob branju te knjige nepričakovan užitek.“
Za Zbornik Svobodne Slovenije pa
pravi, „da je tudi že več tednov na potovanju k nam“ in da ga redni odjema,lei v Avstraliji „že težko čakajo“. Tz poročil, ki jih je urednik Misli o Zborniku že dobil, v Mislih navaja, da je Zbornik „spet letos zajetna knjiga s Silno pestro in zanimivo vsebino, pa je Še ostalo od prispevkov, ki so se vsipali v Buenos Aires „z vseh vetrov“ za kakih 80 strani“. Za Zbornik pove, da bo v Sydneyu na razpolago pri Mislih, v KEW pri p. Baziliju in v Brisbanu pri g. J. Primožiču.
I I 6 V K N C I
AVSTRALIJA
Slomškova slovenska io la v Cabra-matti in v Paddingtonu je začela prvi teden v februarju. V Cabramatti je pouk slovenskih otrok vsako soboto od ene do treh. Poučuje jih g. Jože Čuješ. V Paddingtonu pa prihajajo slovenski otroci k pouku vsako nedeljo od pol dveh do treh. S slovenskim domoznanstvom ter slovenščino jih seznanja učiteljica gdč. Anica Vodopivec.
Poročili so se. V Melbournu: Cvetko: Kabaj in Patricija Agnes Warnes; Ivan ! Žele in Emi Bole; George William Guntön in ‘Donata Gerbec; Antonija Mavrič in Franjo Sankovič; Renato Iskra in Dorothy Jean Spargo; Štefan Srnec in Lucija Dobršek vd. Tomažič. V Ade" ; laidi: John Žakelj in Jacqueline Carol j Richardson. V N. S. W.: Konrad Roz- ■ man in Stana Zrilič; Kocjan Kobal in Rafaela štrancar; Giri,! Jamšek in Francka Sladič; Franc Omers in Verona Vi-
PO ŠPORTNEM SVETO
S skakalnimi tekmami na 100-metr-ski' skakalnici v Bischofshofnu se je 6. januarja končala turneja »štirih skakalnic“. V Innsbrucku je med 84 tekmovalci zmagal Neudorfer iz Vzhodne ! Nemčije pred zmagovalcem iz Oberst- i dorfa Fincem Kankkonenom, v Carmi-1 s'chu je zmagal Finec Lukariniemi pred Norvežanom Wirkkojo, Kankkonen je bil tretji , in (Neuendorfer peti. V Bischofshofnu je spet zmagal Kankkonen {Sred Wirkkojo in Neuendorfom.
Slovenski smučarski skakalci, ki so sestavljali jugoslovansko ekipo, so bili v Innsbrucku in Garmischu precej pod povprečjem ter se ni nihče uvrstil na vidnejša mesta. V Innsbrucku je bil Eržen 33. (79, 79), 43. Zajc (77, 75), 54. Jurman (79.5, 73), 78. Pečar (78, 75-padel), Koprivšek je bij predzadnji s skokoma 76-padec, 72. V Garmischu pa so bili: 33. Zajc (80, 78), 45. Eržen (77.5, 78), 66. 'Pečar (78.5, 82-padec), 77. Jurman (79.5, 76.5-padec), 78. Koprivšek (73.5, 72-padec). V zadnji tekmi pa so se Slovenci precej popravili, ter so izboljšali doskok, ki je bil na prejšnjih tekmah šibka točka skakalcev. Izreden uspeh je dosegel Eržen, ki je zasedel častno 6. mesto s 215,3 točkami in s skokoma 101,5 in 93,5 m. Njegov prvi skok je bil najdaljši, sicer je .svetovni rekorder Lesser skoči) 103 m, toda je padel. Zmagovalec Kankkonen je dobil 235,7 točk za skoka 100,5 in 95 m. Pečar je zasedel 31. mesto, 39. je bil Zajc, 61. Koprivšek, 64. Jurman, 69. Giacomelli, 75. Oman, nastopilo pa je nä zadnji tekmi 87 skakalcev.
V	skupni oceni turneje je bil prvi Finec Kankkonen S 869 točkami, slede Nemec Neuendorf (866), Norvežan Wirkkola (843), Lukkariniemi (Fanska — 828), Nemec Ohjmeyer (806), Motejlek (ČSSR — 795), Sorensen (Norv. — 7Š9), Raška (ČSSR — 789), Ivanikov (SZ — 783). Eržen je bil 25. s 741, Zajc 32. s 718.4, 34. Pečar s 676.1, 58. Jurman s 619, 63. Koprivšek s 580.2,
V	Alpskih disciplinah je bilo tekmovanje v Hindelangu od 5. do 7. januarja, kjer so med 86 tekmovalci iz 14 držav tekmovali tudi Klinar, Lakota, Jakopič in Vogrinc. V slalomu je zmagal Kidd (ZDA), ki je prevozil 450 m dojgo progo s 60 vratci v 82,92 s, favoriti Francozi pa so se morali zadovoljiti z drugim mestom, ki ga je zasedel Melquiond s 84,74 s, vendar so se uvrstili še štirje med prvih 10 mest. Klinar je bil 43. s 97,33; Lakota 48., Jakopič pa 50.
V	veleslalomu je zmagal Švicar Favre, ki je prevozil progo 1450 m v času
p e svito
tek in Karel Vok ter Ana Zajc.
Slovensko društvo v Sydneyu -si močno prizadeva, da bi čimprej spravilo skupa 3.000 funtov. Večina članstva je mnenja, da bi s tem zneskom že mogli kupiti stavbišče za Slovenski dom v Sydneyu. Pri zbiranju sredstev ,si pomagajo na razne načine. Z zbiranjem prispevkov pri posameznikih, največ pa z družabnimi prireditvami. V ta namen so imeli Slovenci v Sydneyu dne 19. fe-fruarja pustni karneva). Za soboto, 5. marca, pa imajo napovedan filmski , večer.
1:28,1 pred Francozom Killy jem. Lakota je bil s časom 1:48,67 57., Jakopič pa 58., Klinar 62. in Vogrinc 73.
47 svetovnih rekordov je bilo postavljenih preteklo leto v lahki atletiki. Moški so postavili 37 rekordov, dame pa 10. Novi moški rekordi so bili: 200 m Smith (ZDA) 20,0; 1000 m May (Vz. Nemčija) 2:16,2; 1 milja Jazy (Franc.) 3:53,6; 2000 m Odloži) (ČSSR) 5:01,2; 3000 m Jazy (ČSSR) 7:49,0; Herman (Vzh. Nemčija) 7:46,0; Keirio (Kenija) 7:39,6; 2 milji Jazy (ČSSR) 8:22,6; 3 milje Clarke (Avstralija) 12:00,4 in 12:52,4; 5000 m Clarke 13:34,8; 13:33,6 in 13:25,8 ter Keino 13:24,2; 6 milj Mills (ZDA) in Lindgren (ZDA) 27:11,6 ter Clarke 26:47,0; 10.000 m Clarke 28:15,6
in 27:39,4; 10 milj Cjarke 47:12,8; 20 tisoč metrov Clarke 59:22,8; 1 ura Clarke 20.231 m; 15 milj Hill (V. B.) 1:12; 48,2; 25.000 m Hill 1:15;22,6; 3000 m ovire Roelands (Belgija) 8:26,4; daljina Boston (IZDA) 8,35 m; Krogla Mat-son 20,70, 21,05 in 21,51 m; disk Danek (ČSSR) 65,22 m; kjadivo Connolly 71,07 in 71,26 m, in Zsivotsky (iMadž.) 73.74. 4x110 yardov Univerza Stanford (ZDA) 39,7; 4x440 y Univerza Southern (ZDA) 3:04,5;	4x880 y Univerza Oklahoma
(ZDA) 7:18,0; 4x1500: reprezentanca Francije 14:49,0.
Dame: 110 y Tyus (ZDA) 10,3-100 m Klobukowska in Kirzensteinova (obe Poljska) ter Tyus 11,1; 200 m: Kirzensteinova 22,7;	440 m: Pollack
(Avstralija) 52,4; 80 m ovire Kilborn (Avstralija) in I. Press (SZ) 10,4; krogla: T. Press (SZ) 18,59; disk: T. Press 59,70.
OBVESTILA
V nedeljo, 6. marca t. 1., bo v društvenem domu ob 14.30 13. redni letni občni zbor društva Slovenska vas. V primeru, da občni zbor ob napovedani uri ni skjepčen z nadpolovično večino,
»r. FKÄNC KNAVS Ì
ODVETNIK	'j
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital S T. E. 35-2271
Uradne ure 17—20 Na telefonu tudi dopoldne
Za varno naložbo denarja za ugodna posojila
vam je na razpolago
§1,®VENSKA IHIANltNICA z. z ©. z.
(C. C. „S. L. O. G. A.“ Ltda.)
Bartolome Mitre 97 in Moreno, Ramos Mejia T. E. 658-6574
Uradne ure: ob torkih od 18—20 ob sobotah od 16—20
bo eno uro pozneje ob vsaki udeležbi članov.
Zveza slovenskih skavtov sporoča vsem članom in članicam, da bo v nedeljo dne 6. marca obvezen sestanek. Ob pol deveti uri dopoldne slovenska sv. maša v San Martinu, po maši pa ' sestanek v Domu. Vse edinice v krojih, j Načejstvo.	!
Upravni svet društva Zedinjena Slo" j venija sklicuje za dne 6. marca t. 1. ob | 10,30 v Slovenski hiši važen članski : sestanek, na katerem bodo člani razpravljali in odločili o kolektivnem za- j varovanju vsega članstva pri zavaro- ■ vajnici. Ker gre za zelo ugodno ponuđ- ' bo. ki bo zanimiva za vse člane, in ker bi »e s tem spremenil sedanji posmrt- j ninski sistem društva, vabimo vse čla-j nice in člane, da se tega sestanka go- \ tovo udeleže. Pripominjamo, da je upravni svet, sklenil, ravnati po odio-; čitvah članstva na tem sestanku in jim ' priznati tisti učinek, kot ga imajo sklepi občnega zbora.
Seja vseh predsednikov krajevnih šolskih svetov bo tretjo sredo, t. j. 16. t. m., ob 20 v 'Sjovenski hiši. Na dnevnem redu so zelo važne zadeve. Prosim za zanesljivo in točno udeležbo. Mladinski referent ZS.
Vse gospe in gospodične lepo naprošamo, da za tombolsko prireditev v korist Slomškovega doma pripravijo in darujejo pecivo. Bog povrni!
Zvezni sestanek SDO in SFZ bo v nedeljo, 6. marca, po mladinski maši v Slovenski hiši. Posvečen bo spominu rajnima članoma SFZ Tomacu Kralju in Božu Vivodu. Fantje in dekleta lepo vabl jeni !
Občni zbor SFZ bo v nedeljo 13 marca po mladinski maši v 'S,lov. hiši
E SLOVENIA LIBRE
Editor responsabl« : Milo* Redactor; Jos« Krosélj Redacción y Administraeión : Ramén Falcón 41'53, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentine
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional d* la Pr«pied*4 Intelectual No. 817.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1966: za Argentino 8 1.400,—. Pri pošiljanju po pošti doplačilo ? 100,—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 8 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
Talleres Gräficos Vilko S. R. L., Ested«* Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7218
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante __
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2
Car,gallo 1642	Buenos Aire«
T. E. 35-8827
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Dne 21. februarja 1966 je umrla v San Miguelu naša članica
gospa
Jerica Kavčič
Zadnje zemsko bivališče je dobila dne 22. februarja na pokopališču José Paz.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin!
Vse slovenske rojake le(po vabimo, da IZ NAŠIH DAROV v nedeljo, 13. marca, popoldne preži- BO SLOMŠKOV DOM NOV! s viio v prijetni družbi na vrtu Slomško-	Zedinjena Slovenija
vega doma, kjer se bo vršila velika	
TOMBOLA	f Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da
Ob tej priliki bo razdeljenih nad 50 BOGATIH TOMBOL, 200 ČINK VINOV in	nas je dne 21. februarja 1966 za vedno zapustila previđena s tolažili
100 kvatern! Glavni dobitek po izbiri: ali HLADILNIK „BLEDi“, ali STEREO-	sv. vere naša skrbna in dobra mati ter stara mati, gospa
FONIČNI RAD lOKOM BIN AD O, ali TELEVIZIJSKI APARAT, ali MODEREN PRALNI STROJ. Dobitke je dal na razpolago g. Pavle Novak. Med tombolami	Jeriču Trutnik por. Kavčič
bodo: damska in moška kolesa, preproge, žimnice, dekorativne fotografije in	
drugi koristni predmeti za dom.	K zadnjemu počitku smo jo položili dne 22. februarja 1966 na
	pokopališke v San Miguelu.
SREČA TE ČAKA, UM TI JE DAN — Darujte dobitke, kupujte srečke!	Zahvaljujemo se č. p. Alojziju Kukoviči za zadnjo tolažbo svete
ZATO: V SLOMŠKOV DOM NA TOMBOLNI DAN! Sodelujte pri gradnji	vere, ki jo' je podelil naši mami in jo redno obiskoval, in msgr. Antonu
novega doma!	Oreharju, ki je daroval sveto mašo in za poslovilne besede ob grobu.
Pričetek ob 16.	Hvala vsem rojakom in znancem, ki so našo rajno mamo obi-
	skovali med njeno boleznijo, in vsem, ki so jo spremljali k zadnjemu
f	počitku. Hvala tudi Društvu Slovencev za izplačano posmrtnino.
V mogočnem gorovju Tronador v Bariločah je dne 18. januarja	Žalujoče hčere: Marija por. Kogovšek z družino Milka por. Rupnik z družino
1966 našel svoj prezgodnji ledeni grob naš član, gospod	Beti por. Skvarča z družino
	Zofi por. Lazar z družino
Božo Vivod	V domovini pa žalujejo Zanjo:
Zvestega in delavnega člana slovenske ideološke emigracije	Francka, Ivanka in Franci z
bomo ohranili v trajnem spominu.	družinami
Zedinjena Slovenija	San Miguel, Črni vrh nad Idrijo, 23. februarja 1966.
NAŠI
MLADINI
Urejuje: MARTIN MIZERIT leto III.	Štev. 5
■•«BaBBaaBaBaeBBBBaBBBaBBBBBaaaBaBaBaBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBmBBBBBBBBBBaBBaaaBBBBBBaBBBBaBBBaBBBBmBaaBaBBBaai
OH, TA JUHA!
Da bomo vedeli: Tvnlče ne mara juhe — za vse na svetu ne! In tako je nastala ta zgodba.
Večer. Tam nekje izven Buenos Airesa so odmolili rožni venec. Pogovor je nanesel na velikonočne praznike. Pa se oglasi mama: „Kmalu bo velika noč. Se kaj pripravljaš na to, Tinče?“
Tinče ne ve, kaj naj odgovori. „Kako naj se pripravljam? Saj molim vedno, kadar je treba!“ — „Že, že! A v postnem času so primerne tudi kakšne žrtvice, premagovanja!“ razlaga mama.
Tinče premišljuje. Seveda! Rad bi se lotil tega, kar mu svetuje mama, samo kako? Nič pametnega mu ne pade v glavo. No, pa saj je jutri še en dan, si misli Tinče in ob tej misli zaspi.
Kot nalašč pripravi mama drugi dan juho za kosilo. In ko sedejo za mizo, zafrkne Tinče nosek in napne šobici, da bi z jokom dosegel vsaj malo „popusta“. Pa se spomni: „Hm, kaj pa, \če je ta juha tisto premagovanje, s katerim naj se pripravim, na veliko noč? No, naj bo, poskusim jo spraviti — za pokoro!“
Krepko in korajžno zajame Tinče s krožnika — brez običajnega joka. Mama se kar čudi. Ampak pri drugi, tretji žlici se juha že ustavljen Že sega mama po šibi, da bi malo „pomagala“ Tinčetu. Pa ji ta reče: „Le pusti šibo, mama. Saj bom pojedel juho brez nje. Veš: zd pokorp in premagovanje!“
Res jo je pojedel. S težavo sicer, a vendar. In ko je bilo „trpljenja“ konec, pravi: „Kaj misliš, mamica, ali me je Bogec sedaj vesel?“ — „Kajpada, Tinče. Veruj mi: vsako premagovanje je največkrat več vredno kakor pa molitev. Upam, da to tvoje premagovanje ni bilo zadnje. Veš — za pokoro v postnem času!“
Mirko Kunčič
SLOVENSKA ZASTAVA
Mavrico pisano sklatil si je z neba, naš rod, ko je oznanjala zarjo novega dne mu na pot.
Bela je, modra, rdeča, našemu rodu svetinja, v vetru drhti kakor plamen, vedno na dom nas spominja.
Poslovenil Mirko Kunčič
Mizica, mošnjiček Im krepelc®
(Nadaljevanje)
Žena se je nekojiko obotavljala, slednjič pa le podlegla skušnjavi in splezala navzgor.
Sv. Peter se je tačas bas sončil v mehkem naslanjaču pred nebeškimi vrati in citai časopis.
„No, kaj bi pa spet rada?“ je skoraj nejevojjno zagodrnjal, ko je vrtnarjeva žena stopila preden.
„Naj mi ne zamerijo, preljubi gospod sveti Peter,“ je žena pohlevno odgovorila, „da jih spet nadlegujem. Prav lepo jih prosim, naj mi no posodijo še pest cekinov. Saj vidi vaša milost, da stoji zima pred vrati. Nakupiti si morava z možem obleke, da bova oblečena gosposko, kakor se spodobi za naju.“
&Sk
i
Sv. Peter jo je srepo pogledal izza naočnikov in nič kaj prijazen ni bil nje-bov obraz. Molče je vstal in prestopil prag nebeških vrat. Ko se je vrnil, je izročil ženi prazen mošnjiček.
„Na, tu imaš', pohlepnost nenasitna!“ je dejal. „Kadar se vam bo zahotelo cekinov, zakljičita: Mošnjiček, napolni se!“
„Naj vam Bog stotisočkrat povrne, preljubi gospod sv. Peter... in...“
„Je že dobro, že!“ jo je nejevoljno prekinil sv. Peter in sedel nazaj v naslanjač.
Žena se je ročno spustija po zeljnatem storžu na zemljo, kjer jo je že čakal mož. Hoteč ga presenetiti, je zaklicala:
„Mošnjiček, napolni se!“
Mož je široko odprl oči in zazijal. — Iz mošnjička so se vsuli sami lesketajoči se, novi cekini. . .
Nakupila sta si najimenitnejših oblačil in Še jepo mestno hišo na vrh, ki sta jo opremila z najdragocenejšimi preprogami in zavesami. Vse se je bleščalo v svili, v žametu, v srebru in v zlatu. Samo največji bogatini si morejo privoščiti tako razkošje. . .
Približala se je nedelja, Gospodov dan.
Vrtnar in njegova žena sta sedla v gosposko kočijo, ki je knez nima ena-
ke, in se s ponosno dvignjeno glavo od-pe;ljala k maši.
(Dalje prihodnjič)
PISANI DROBIŽ Besedna uganka
Tam na belem polju črne so sledi.
Če jih znaš razbrati, mnoge zveš stvari.
Čarobni kvadrat
	1.	2.	3.	4.
1.	A	A	I	I
2.	I	I	L	M
3.	M	N	O	O
4.	R	R	R	Z
Iz črk	v kvadratu		sestavi	besede, ki
se berejo vodoravno in navpično enako. Besede pomenijo: 1: letni čas,, 2. nekdanji prebivalec Slovenije, 3. moško krstno ime, 4. Mojzesov brat.
Rešitev ugank v prihodnji številki.
NAŠI PREGOVORI. — O STARŠIH
Kdor s svojimi starši lepo ravna, časno in večno srečo ima. Materina ljubezen vse premaga. Kdor matere ne uboga, ga tepe nadloga.
Rešene uganke iz 4. številke Besedna uganka: Monštranca. Izločilna uganka: Kopriva ne pozebe.