SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEY. (N°) 31
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 7 de agosto - 7. avgusta 2014
PISMO POSLANCEM
Državni zbor je zasedal a koalicija še v zraku
Novoizvoljeni poslanci in poslanke so se v petek, 1. avgusta, zbrali na ustanovni seji, na kateri so s potrditvijo vseh 90 mandatov tudi uradno ustanovili sedmi sklic Državnega
IRENA VADNJAL
»Kar boste sejali, to boste želi!«
Izvolili smo vas na odgovorno mesto. Ne na »delovno« mesto, kajti vi niste le delavci, ste poslanci, poslani od ljudi. Bili ste izvoljeni kot posamezniki in kot predstavniki stranke, torej neke skupnosti. Vaše poslanstvo boste opravljali
v	svojem imenu in v imenu tistih, ki smo vas izvolili.
Kljub vsem težnjam, da temu ne bi bilo tako, je družina še vedno osnovna celica družbe. Tudi
vi	izhajate iz družine. In »pravila igre«, ki veljajo v družini, so tiste vrednote, ki vam bodo pomagale tudi pri vašem poslanstvu. Pa poglejmo:
Pravičnost — v družini je nujno, da se vse dobrine, materialne in nematerialne, pravično deli med družinske člane. Ko boste odločali o najpreprostejših ali o usodnih stvareh — zavedajte se, da je za vas nekdo poskrbel, da ste dobili svoj pravični del vsega. Poskrbite tudi vi, da bo pravičnost pred pravom, pred očmi imejte vedno najmanjše, najšibkejše člane naše skupnosti.
Poštenost in zaupanje - med družinskimi člani vlada zaupanje, verjamemo v medsebojno pravičnost. Ostanite pošteni in vredni zaupanja. Le tako se boste lahko vračali v svoje družine, le tako boste lahko vsem pogledali v oči in mirno spali. Poštenost in zaupanje imata neverjetno moč, utrjujeta bregove, odpirata poti do ljudi.
Dobrodelnost in solidarnost — v družini si družinski člani med sabo pomagamo, dela si delimo. Ponovno vas pozivam, pred očmi imejte vedno najšibkejše člane naše družbe! Ne pozabite na njih, ko si bodo kljuke vaših pisarn podajali vplivni predstavniki različnih druženj in organizacij. Redkokdaj se bo zgodilo, da bo k vam po moč prišla vdova ali oče, ki zaradi izgube službe ne more preživeti svoje družine. A prav ta dva računata na vašo pomoč.
Poslušanje in gledanje - v družini se moramo poslušati, prisluhniti drug drugemu. Tudi vi poslušajte, poslušajte se med seboj, poslušajte, kaj vam govorimo tisti, ki smo vas izvolili. Nikoli niso vse besede modre, potrebno je ločiti zrnje od plev, pšenico od ljulke. Vadite se v razločevanju, ne podležite bleščečim ništrcem. Modre so običajno čisto preproste besede. In resnično - ni vse zlato, kar se sveti. Pojdite med ljudi. Videli boste, kako živijo in kaj potrebujejo, da bi lahko bolje živeli.
Govorjenje - družinski člani si med seboj sporočamo, kaj se nam dogaja, kaj potrebujemo, kaj podarjamo, drug drugega hvalimo, prosimo ali samo komentiramo. Med vami so izredni retoriki, pa tudi veliko takih, ki tega daru nimajo. Nič hudega. A ko boste govorili, naj vaša beseda ne prizadene, z njo ne povzročajte krivic. Bodite prijazni ali vsaj ne hudobni in škodoželjni. Besede naj bodo jasne in odločne, a ne sovražne. Naj ne povzročajo bolečine, ampak naj povezujejo in sejejo dobro. »Kar boste sejali, to boste želi.«
Vaše delo je poslanstvo. Poslani ste, da delate dobro, ne hudo. Da se odločate za vse nas, ne za vplivne posameznike in lobije. Pri odločanju ne glejte na lastne želje in hotenja, tudi ne na kratkotrajne in trenutno všečne rešitve. Glejte v prihodnost, bodite pošteni in odločajte v dobro vseh ljudi.
(časnik.si)	Vaši volivci
Državni zbor zaseda v novem sklicu
zbora. Mandatno-volilna komisija, ki se je sestala med prekinitvijo ustanovne seje, je namreč predlagala, naj potrdijo vse poslanske mandate, saj ni bila na poročilo o izidu volitev podana nobena pritožba in nobeden izmed mandatov ni sporen. Tako je državni zbor potrdil tudi mandat predsedniku SDS Janezu Janši, ki prestaja dveletno zaporno kazen zaradi obsodbe v zadevi Patria. Je pa pričakovati, da se bodo poslanci z vprašanjem Janševega mandata še ukvarjali. Nekaterim poslancem se namreč zdi nesprejemljivo, da poslansko mesto zasede nekdo, ki prestaja zaporno kazen, zato je pričakovati, da bo v prihodnje podan predlog za odvzem mandata. Po drugi strani pa so v SDS prepričani, da DZ mandata Janši ne more odvzeti in bi bilo to protizakonito.
Državni zbor je za predsednika izvolil Milana Brgleza, kandidata zmagovite Stranke Mira Cerarja (SMC). Sprva je bil sicer za predsedniško funkcijo predviden predsednik DeSUS Karl Erjavec, a se je kandidaturi odpovedal, ker še niso bila jasna koalicijska razmerja. Nato pa je znova dejal, da bodo v stranki za naprej vztrajali pri kandidaturi za funkcijo predsednika DZ,
če vstopijo v koalicijo.
Janša, ki se je seje državnega zbora udeležil brez spremstva pravosodnih policistov, je med prekinitvijo seje nagovoril tudi svoje podpornike iz Odbora 2014, ki so se zbrali v parku ob parlamentu. Zahvalil se jim je, da vsak dan prihajajo pred sodišče, ki bi morala biti hiša pravice, pa to po njegovih besedah še ni in jih spodbudil, naj vztrajajo. O zmagovalki volitev SMC je dejal, da živimo v času, ko so razmere tako izkrivljene, da je v hišo demokracije izjemno lahko priti, tudi če se ustanovi stranko dva meseca pred volitvami. »Težko pa je v njej ostati.«
Novo zasedbo državnega zbora v prihodnjem štiriletnem mandatu sestavljajo poslanci sedmih strank, ki so v povprečju stari 48 let. Najmlajši poslanec je star 24 let in je bil izvoljen na listi SDS, najstarejša pa je 70-letna poslanka DeSUS. Med novimi poslanci prevladuje visokošolska oz. univerzitetna izobrazba, kar nekaj je doktorjev znanosti. V poslanskih klopeh bo 26 dosedanjih poslancev. V 90-članskem državnem zboru je tudi 32 žensk, kar je štiri več kot v iztekajočem mandatu. Vseh 36 poslancev in poslank SMC je v državnem zboru novincev, med njimi je 17 žensk. Poslanci SMC so med bolj izobraženimi, iz njihovih vrst prihaja tudi sedem doktorjev in šest magistrov znanosti. SDS bo imela v novem sklicu 21 poslancev. Osem je takih, ki v državni zbor prihajajo na novo, medtem ko jih je 13 v poslanskih klopeh sedelo že v dosedanjem mandatu. Predsednik stranke Janša je bil v državni zbor izvoljen na vseh volitvah doslej. Poslanska skupina DeSUS je z desetimi poslanci v novem mandatu več kot podvojila število svojih članov, v poslanskih klopeh pa iz preteklega mandata ostajajo štirje. Od šestih poslancev SD je
polovica poslancev te stranke v poslanskih klopeh že sedela, polovica pa jih v državni zbor prihaja na novo. Združena levica s šestimi poslanci je prvič v parlamentu, ta poslanska skupina pa je v povprečju najmlajša. Na listi Združene levice je bila izvoljena le ena ženska. Mandate so pri NSi obdržali vsi štirje poslanci preteklega sklica, pridružil pa se jim je še novinec. Od štirih poslancev Zavezništva Alenke Bratušek so trije v državnem zboru že sedeli. Poslanca manjšin ostajata Roberto Battelli in Laszlo Goncz, ki na volitvah nista imela protikandidatov. Oba poslansko funkcijo opravljata že vrsto let, Battelli vse od prvih volitev.
Po tednu dni dolgih usklajevanj zmagovalke volitev SMC z ostalimi strankami, ki so prestopile prag parlamenta, je jasno, da v koalicijo z Mirom Cerarjem vstopa DeSUS. Ta si po besedah njenega predsednika Karla
Milan Brglez, novi predsednik DZ
Erjavca želi, da je v koalicijski pogodbi zapisano, da bodo vsi upokojenci v naslednjem letu prejeli regres. A sestava vlade še ni končana. O tem, ali v vlado ali v opozicijo, se nekatere stranke še odločajo. Glede odnosa DeSUS do NSi je pojasnil, da če bo NSi v koaliciji, bo treba uskladiti določene programske zahteve. Koalicijska pogajanja predstavnikov potencialnih partneric s Cerarjem se bodo uradno nadaljevala ta teden. Jasno pa je že, da bosta v opoziciji zagotovo SDS in ZL.
Leto po odstopu
Papež Frančišek je pred dobrim letom dni sprejel odstop ljubljanskega nadškofa Antona Stresa in odpoved službi mariborskega nadškofa Marjana Turnška. Nadškofa Anton Stres in Marjan Turnšek, ordinarija v Ljubljani in Mariboru, sta se namreč po posvetovanju na Kongregaciji za škofe in na povabilo papeža odpovedala službam glede na težko ekonomsko stanje, v katerem se nahaja mariborska nadškofija. Odločitev sta sprejela v upanju, da bo njuna odpoved prispevala k obnovi življenja v Cerkvi na Slovenskem. Papež Frančišek je ob njunem odstopu novomeškega škofa Andreja Glavana imenoval za apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije in celjskega škofa Stanislava Lipovška za upravitelja mariborske nadškofije. Čeprav so nekateri menili,
da bosta nadškofiji kmalu dobili nova ordinarija, se to ni zgodilo in tudi danes ne vemo, kdaj bosta dobili redno vodstvo.
Sredi prejšnjega tedna je tajnik Slovenske škofovske konference p. Tadej Strehovec v izjavi za javnost povedal: »Po lanskoletnem odstopu, 31. julija, sta se oba nadškofa, na željo Svetega sedeža, za eno leto umaknila iz javnosti. Tako je nadškof Stres preživel leto v Franciji, nadškof Turnšek pa v Sloveniji v Stični. Konec meseca se kot upokojena nadškofa vračata v krajevno Cerkev, kjer bosta s svojim znanjem in izkušnjami pomagala pri delu in življenju slovenske Cerkve.«
Upokojena nadškofa nista člana Slovenske škofovske konference, pomagala pa bosta, kjer bosta želela, to pa v dogovoru s krajevnimi škofi.
Kdo bo evropski komisar?
Vzporedno s pogajanji ob osnutku nove koalicijske pogodbe teče zgodba o kandidatu za evropskega komisarja. Svoje izbire imen pa predsedniku Evropske komisije Jean-Claude Junckerju do zdaj ni posredovalo pet držav, med njimi Slovenija. Na kandidatni listi naj bi bili premierka v odhodu Alenka Bratušek, evropska poslanka Tanja Fajon in prvak DeSUS Karl Erjavec.
Notranji minister v odhodu Gregor Virant je sejo vlade predčasno zapustil. Dejal je, da ne želi sodelovati v tej kadrovski kuhinji in da gre očitno nek dogovor med Zavezništvom Alenke Bratušek in PS, da to sprejmejo.
Dosedanji komisar Janez Potočnik je sporočil, da ne želi biti na seznamu z več kandidati za novega evropskega komisarja, če se bo slovenska vlada morda odločila za tak korak. »Pričakoval bi, da bo tudi pri izbiri slovenskega kandidata oziroma kandidatke odločala vladna koalicija strank izvoljenih na nedavnih volitvah,« je poudaril Potočnik. »Z izkušnjami, ki sem jih pridobil v preteklosti, želim še naprej pomagati Evropski uniji in Sloveniji,« je še zapisal v sporočilu za javnost. Seveda, strankarski in osebni interesi odločajo.
ROMANJE TREH SLOVENIJ
Na Svetih Višarjah se je v nedeljo, 3. avgusta, zbralo čez tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva.
Zbrani so najprej prisluhnili osrednjemu govorniku prof. Tomažu Pavšiču, ki je svoj nagovor naslovil Slovenija, ostani naša! Predavatelj doživlja ta romanja, ki se jih tudi sicer vsako leto udeležuje, kot nekakšen vseslovenski shod ali tabor. Proti koncu svojih izvajanj je dejal:
»Višarsko ozračje treh Slovenij me vsako leto navdihne in srčno ogreje. Ko čutim ob sebi slovenske brate in sestre iz treh duhovnih svetov sem vesel, da sem Slovenec. Vedno se spomnim na pisatelja Vinka Ošlaka, ki nam je nekoč na Dragi prepričljivo predočil, kako na takih shodih kot je današnji nismo nikoli sami. Z nami so nekdanji rodovi in posamezniki, ki so se zavzemali za iste ideali kot se mi ta trenutek. To je pravzaprav notranja moč, ki jo dobivamo naravnost od teh, ki so telesno odšli od nas, a so nam v pomoč kot angeli varuhi; v narodnih in državniških zadevah, kot na primer Prešeren, Slomšek, Gregorčič, general Maister in drugi.
Svete Višarje 2014
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI

Sveto mašo je daroval celjski škof
dr. Stanislav Lipovšek. Z njim je soma-ševalo devet duhovnikov, med njimi šest izseljenskih, ki delujejo v Evropi. Pri sveti maši je sodeloval cerkveni pevski zbor iz Žabnic.
Romanje treh Slovenij se je sklenilo s kulturnim programom. Moški pevski zbor Žabnice žal ni mogel nastopiti, je pa namesto njega zaigral in zapel moški trio iz Žabnic.
Na letošnjem romanju je bilo bolj čutiti tudi argentinske Slovence. Mladi iz Argentine, udeleženci višarskih dni, so z branjem beril in prošenj sodelovali že pri sveti maši, z recitacijo pesmi pa tudi pri kulturnem programu. Na romanju je bilo zbranih tudi več uglednih gostov, med drugimi: Andrej Capuder, Lojze Peterle, Mojca Kucler Dolinar, Zorko Pelikan, Silve-
ster Gabršček, Zorko Pelikan, dr. Branko Zorn.
Romanje je, kot od samih začetkov, organizirala Rafaelova družba v sodelovanju z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in s finančno podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
DNEVI MLADIH
Vzporedno so potekali Višarski dnevi mladih od četrtka, 31. julija, do nedelje, 3. avgusta 2014. Letos so z mladimi spoznavali Podjuno in Kanalsko dolino.
V četrtek so pogledali Sveto Hemo s prakrščanskimi izkopaninami ter Rozalsko votlino nad Globasnico, v petek so se srečali z gosti v Pliberku, Dobrli vasi in Železni Kapli, ki so jim približali življenje na avstrijskem Koroškem. Po Koroški jih je spremljal Janko Krištof, kulturnik in župnik v Bilčovsu ter Št. Ilju in predsednik Krščanske kulturne zveze. V soboto so spoznavali slovenske vasi v Kanalski dolini - Žabnice, Ukve in Ovčjo vas. Vodili jih je Luciano Lister. Popoldne so se povzpeli na Svete Višarje, v nedeljo pa sodelovali pri neposrednih pripravah na romanje treh Slovenij in se udeležili programa romanja.
TONE MIZERIT
VTISI IZ SLOVENIJE
Manj znane zgodovine
Od našega dopisnika
Za marsikoga je poznavanje ali že samo branje zgodovine naroda, države prijetno, zanimivo, kratkočasno. Dogodki, ki so kot mejniki med eno dobo in drugo, ali mirna obdobja rasti in razvoja, burnih vojaških premikov -vse je lahko vzrok, da pozabimo na vse, kar nas obkroža in se zatopimo v spoznavanje preteklosti.
Obstajajo tudi druge zgodovine. Te so manj znane in poznane, niso predmet obdelave priznanih zgodovinarjev ali piscev učbenikov. Te zgodovine so kot nepisana tradicija, ki si jo ustvarjamo v mislih ob poslušanju preteklosti iz ust starešin v plemenski urejenosti nepismenih afriških staroselcev. Pa ni treba iti v Afriko: tako spoznavanje lokalne zgodovine je možno tudi v krogu sorodnikov, vaščanov; takih, ki imajo že dosti križev na plečih in jim je v veselje klepet in utrjevanje spomina na svojo in družinsko, vaško preteklost.
Nekako tako so se razpredale misli, ko smo obhodili (obvozili) nekaj vasi in hiš po gorenjskem koncu, pa se -poleg vsakodnevnih in sodobnih novic - vedno vračali v tiste dobre in stare čase, ki jih že davno ni več; ki jih morda niti niso sami doživeli, ampak so jih doživeli njihovi pred-njimci, pa jih smatrajo za del svoje zgodbe. Ki niso skoraj nikjer dokumentirani, razen po kakih zvezkih domačih kronistov, ki zapisujejo te dogodke (redko), ali pa vsaj družinske podatke o rojstvih in smrtih. Ki se razraščajo v zelo bujno in razvejano družinsko drevo, pri katerem se vsake toliko časa pojavijo bralci, ki iščejo svojih korenin in kraje, iz katerih izhaja njihov rod.
Žal taki pogovori skoraj nikoli niso vrednoteni s strani mlajših poslušalcev, ker se sami takrat še ne zavedajo, da imajo tudi svojo zgodovino. A brez skrbi: tako kot je rajni predsednik AFA nosil prstan z napisom Vse mine, tako je tudi res, da vse še pride. In ko bo zanimanje prišlo (tam po petdesetem letu), se marsikdaj človek zave, da je tisti vse mine že minil in da ga je zamudil: zamudil veliko zanimivih dogodkov, ki za zveličanje sicer niso potrebni, so pa potrebni za naš vsakdan, da nas raztresejo od sodobnih tegob in da si nehamo gledati svoj popek češ, kakšni reveži smo.
Pa ni treba iskati take pogovore na vrtu domačije pod Krvavcem ali drugje: tudi vrt ali gostilna soba katerega koli od Domov po nedeljski maši je pravšen kraj, da povle-čemo na uho štorije očakov ali babic, ki jih z velikim veseljem pripovedujejo. Od nas zahtevajo le toliko, da jih na
hitro zapišemo, da nam ne uidejo iz spomina. Morda se bo kdaj kdo našel, ki mu bodo ti podatki zanimivi ali celo potrebni. Morda jih bomo oblekli v lepe besede, pofrizirali in kje objavili in s tem razveselili še koga.
Sam ne pozabim Andresa-Janeza, ko sem z njim obiskal rojstne kraje staršev. S kakšnim veseljem je spoznaval prostor, kjer je stala rojstna hiša, pa osnovna šola ali grob starega očeta!
Ob njegovem uživanju, je njegovo veselje bilo moje veselje.
Ja, zgodovina v malem je zelo zanimiva; še bolj, če smo vsaj posredno in preko prednikov nekako soudeleženi v njenem nastanku.
GB
Popravilo Robbovega vodnjaka
Ljubljanska občina bo sanirala kopijo Robbovega vodnjaka, ki stoji v bližini mestne hiše. Kopijo obeliska bodo zamenjali z novim, ki bo sestavljen iz treh kosov lesnobrdskega apnenca.
V ponedeljek, 4. avgusta se je izteklo javno naročilo za izbiro izvajalca sanacije, občina pa je prejela eno ponudbo v višini nekaj več kot 131 tisoč evrov z DDV. Ponudbo je oddalo podjetje Makro 5 gradnje, po analizi ponudbe in pridobitvi vseh potrebnih potrdil Davčne uprave RS pa sledijo še pogajanja.
Kopija Robbovega vodnjaka v bližini mestne hiše stoji od leta 2006, ko so z njo zamenjali izvirni vodnjak treh kranjskih rek, ki ga je leta 1751 izdelal italijanski baročni kipar Francesco Robba, piše v razpisni dokumentaciji.
Kopijo tako kot original - ta stoji v Narodni galeriji v Ljubljani - sestavljajo globok bazen na visokem stopničastem podstavku, tri moške figure in obelisk. Vsi elementi so izdelani iz naravnega kamna - hotaveljskega apnenca, carrarskega marmorja in lesnobrdskega apnenca.
Na ljubljanski občini so v razpisni dokumentaciji zapisali, so leta 2012 zaradi slabega stanja stopnic in skodele izvedli pregled vodnjaka in za leto 2013 napovedali konservatorsko-restavratorski poseg na kopiji.
»Dela so bila izvedena le deloma, saj se je ob izvajanju posega ugotovilo izredno slabo stanje obeliska,« so zapisali na MOL.
Obstoječi obelisk bodo zdaj zamenjali z novim, za izvedbo del pa že imajo gradbeno dovoljenje
Tedne se že vleče ta zadeva zunanjega dolga, »jastrebov« in defauluta, pa polemiki ni konca ne kraja. Že ves svet govori in piše (v Sloveniji govorijo o špekulativnih ali »hedge« skladih), da Argentina ni plačala obresti na bone preurejenega dolga, gospa predsednica pa vztraja, da je država plačala, a upniki niso prejeli denarja po sodnikovi krivdi. Kot neka nevarna in tragična igra »gospoda kapucinarja«.
Vse za epiko. Čeprav je gospa Cristina javno zatrdila, da njena borba ni epska, je v dejanjih vse usmerjeno v tak cilj. Vladni propagandisti so delovanje usmerili v neke vrste dokončni spopad s kapitalističnim svetom, ki se je zarotil proti Argentini. Postali smo žrtev mednarodne zarote in bojujemo sveti boj. »Domovina ali pa jastrebi« je geslo, ki polni stene po prestolnici in državi. Številke javno-mnenjskih anket so namreč pokazale, da gospa nekoliko pridobiva na ugledu, odkar je nastopila kot vojskovodja proti upornim upnikom. Ugled vlade je bil grozno padel in nekaj točk rasti je vzbudilo upanje, da ljudska volja lahko svoje oči ponovno obrne v gospo predsednico. Pozabljajo, da je to lahko muha enodnevnica, ki bo odletela takoj, ko inflacija ne bo pojenjala, ali ko bo brezposelnost, ki že hudo prizadeva družbo, še bolj narasla. Vsi ekonomisti (razen vladnih) resno napovedujejo, da se bo gospodarski zastoj povečal. Vprašanje je le, koliko bo padla notranja bruto proizvodnja. Tukaj so pa mnenja precej ločena, saj računajo med 1,5% pa do 3,5% za najbolj pesimisti. Gotovo je, da sedanji položaj prizadeva dotok tujih investicij, za katere se je vlada borila in sprejela poravnavo vseh zunanjih obveznosti od Repsola do Pariškega kluba. A zataknilo se je v New Yorku, ko je sodnik Griesa izrekel svojo negativno obsodbo. Glede te zadnje je nastala v finančnem svetu precej živahna polemika. Večina strokovnjakov smatra, da je ta razsodba zmotna in lahko negativno vpliva na pogajanja ostalih zadolženih držav, ki skušajo doseči preureditev svojih dolgov. V tem smo res izredni in epski: na glavo smo postavili del mednarodnih financ.
Struktura škriplje. Omenili smo težak gospodarski in socialni položaj. Celo vlada že priznava zastoj in vladni zavod za statistike (INDEC) je potrdil, da je zaposlenost v prvih treh mesecih v industrijskem sektorju
padla za 2 odstotka. To pomeni 25.700 delovnih mest manj. Razumljivo je ob tem, da ankete beležijo tudi spremenjeno skrb prebivalstva: inflacija je prešla na tretje mesto. Bolj ljudi skrbi, da ne bi izgubili službe. To seveda ne gre v vladne račune, saj trdijo, da je zaposlenost polna in stanje zadovoljivo. Seveda, največja skrb ljudi je pomanjkanje varnosti. 82,5 % prebivalstva postavlja to težavo na prvo mesto. Ni čudno, saj nas vsak dan mediji dejansko pokopljejo pod goro novic o ropih, ubojih, ugrabitvah ... Zjutraj gremo od doma in vedno nas skrbi, če se bomo srečno vrnili. In ni treba imeti kak luksuzen avto, da si vzpostavljen nevarnosti. Zadostuje kolo, ali mobitel, ali karkoli. Cena človekovega življenja stalno pada. Vlada pa se dela, kot da to ni njena skrb. Za to so odgovorne province. V ozadju tega rastočega kriminala pa so gotovo mamila. Tudi ob tem vlada gleda stran, čeprav zadnje čase vrsta odkritij kaže, da so visoki vladni funkcionarji povezani s proizvodnjo in prekupčevanjem mamil; zlasti taki, ki bi morali to preprečevati.
Težke številke. Ob vseh manevrih, povezanih z zunanjim dolgom in »jastrebi«, pa je skoraj neopazno šla mimo nas vladna sprememba državnega proračuna. Prejšnji petek je dekret »nujne potrebe« gospe predsednice letošnji državni strošek zvišal za 200 milijard pesov, kar je isto kot 24.242 milijonov dolarjev. Seveda, to ne bo prišlo iz zvišane davčne nabirke, temveč iz Centralne banke in pokojninskega sklada, v kolikor ne bo mogla vladna tiskarna natiskati toliko novih bankovcev. Jasno, da ves ta papir nima vredne zaslombe. Da bo to dodatno pognalo inflacijo v oblake je razumljivo. Skrb pa povzroča tudi dejstvo, da opozicija ob tem ni rekla besede. Ustavno je predpisano, da samo parlament lahko določa državni proračun. Enako, vsako proračunsko spremembo (v Sloveniji temu rečejo »rebalans«). Tudi če po dekretu »nujne potrebe« predsednik kaj spremeni, bi moral parlament potem v določenem roku to potrditi. Pa niti tega ne storijo, čeprav imajo v obeh zbornicah lastno večino. Požvižgajo se na ustavo. Seveda, opozicija je trenutno zapletena v svoje strankarske premike, ko vsi iščejo boljših položajev s pogledom obrnjenim na volitve prihodnjega leta. Uboga Argentina.
MENDOZA
O življenju g. Ivana Tomažiča
ZAUPANJE V MOC MOLITVE
Obljuba vztrajnosti in zvestobe
V prejšnji številki smo poročali, da je občina Godoy Cruz poimenovala javni zeleni prostor po pokojnem župniku Ivanu Tomažiču. Danes bomo pa opisali pokojnikovo življenje.
Ivan Tomažič se je rodil v Ljubljani 18. novembra 1912 v krogu preproste družine.
Duhovnik Ivan Tomažič
Okrog leta 1930, ko je izpolnil 18 let, se je na praznik svetega Duha odločil, da vstopi v semenišče v Ljubljani. Ob tej priložnosti mu je oče svetoval: »Ko se odločiš za duhovniški poklic vedi, da moraš postati dober duhovnih ali pa nič«.
Kot bogoslovec je preživel srečne dni in užival podporo lastne družine in domače skupnosti. Bil je posvečen v duhovnika 5. julija 1936. Tisti dan je še posebej pomislil na besede svoje matere: »Sin, pomni, da smo bili vedno skromni; nikdar ne pozabi na reveže«. In to je tudi storil.
V začetku je pastirsko službo opravljal v rojstni škofiji Ljubljana, v zapletenem času, saj se je začela druga svetovna vojna. Komunizem je najprej ukazal preganjati in pobiti vso duhovščino. V takih razmerah je moral bežati in ob slovesu mu je mati zavila kruh in kos sira
Park poimenovan po pokojniku
in se poslovila z besedami: »Se vidiva čez mesec«. To se ni moglo uresničiti, saj nikdar več ni videl ne očeta in matere, ne brata (ki so ga komunisti umorili), ne sorodnikov in domovine.
Kot begunec je leta 1945 prišel čez mejo v Avstrijo. Na Tirolskem je postal pomočnik v župniji in opravljal pastirsko službo tri leta, do 1949, med skrivanjem v hribih in gozdovih, ker so jih tudi v Avstriji lovili komunisti; in ko so ti zvedeli zanj je takoj moral zopet pobegniti. S prijatelji so se odpravili na pot in pripluli leta 1949 v Združene Države Severne Amerike. Tam jih niso sprejeli. Po težki poti, polni negotovosti, dvoma in lakote, so se odločili za Argentino, ki je spreje-
mala vse begunce. Odprta vrata Argentine so bila velik blagoslov za vse povojne emigrante.
V	Buenos Aires je prišel v 37. letu starosti. Po nekaj dneh v argentinski prestolnici se je namenil v Mendozo, kraj, ki mu ga je Bog pripravil za izvrševanje božje službe. Že v Mendozi, še vedno v letu 1949, je najprej pomagal župniku msgr. Álvarezu v cerkvi Nstra. Sra. del Carmen v San Martinu.
Po treh mesecih ga je tedanji mendoški nadškof msgr. Buteler nastavi v župnijo Santa Rosa de Lima, v Santa Rosi, kjer je pastiroval 17 let. Ni še dobro znal španskega jezika, ne tukajšnje kulture in navad; torej je preprosto in popolnoma vdan v božjo voljo vzljubil novi dom in svoje farane. Enako je ljudstvo g. Tomažiča spoštovalo in srčno ljubilo. V tej instanci je 25. februarja 1963 občinstvo kraja Santa Rosa imenovalo duhovnika Ivana Tomažiča za »Slavnega meščana« (Ciudadano Ilustre ). Ob priložnosti priznanja je duhovnik odgovoril: »Edino slavno je ljudstvo Santa Rose, ker so me ljubeče sprejeli, me učili, izkazali potrpljenje in pomagali vzljubiti to zemljo«.
V	srcu je vedno ohranil željo, da bi se vrnil v svojo prvo župnijo. V Santa Rosi še danes lahko srečamo ljudi, ki so ga poznali in nosijo najlepše spomine na g. Ivana.
Bog je pripravil našemu duhovniku novo pot. Leta 1967 ga je mendoški nadškof msgr. Olimpo Santiago Maresma prosil - ob težki zadevi -, da bi prevzel vodstvo dekanata Godoy Cruz, župnije San Vicente Ferrer. Sprejel je nalogo s pozdravom: »Predragi, darujem svoje življenje za to skupnost«. In tako je tudi naredil. Bil je neomajen in močan sredi viharjev. 30 let je vodil številno duhovno čredo v Godoy Cruzu, in ob dveh priložnostih ostal brez nobene pomoči v pastoralnem delu. Nalogo je brez dvoma uspešno izvršil in na novo zgradil duhovno življenje župnije. G. Ivan Tomažič je bil pravi svetnik na zemlji in vzor duhovnika.
Starost je začela jemati moči izvrstnemu župniku. Februarja leta 1996 ga je mendoški nadškof msgr. José María Arancibia imenoval za dosluženega župnika »Párroco emérito«, naslov, ki je nosil do smrti.
Težko bolan ni nikoli tožil. Imel je trdno voljo in vedno z optimizmom sprejemal potek življenja. Izgubil je eno oko in namesto prizadetja je tolažljivo izrazil: »Imam še enega«. Zadnji čas v župniji je največ služil kot spovednik, pričakujoč na ovce, ki bi se rade spravile z Gospodom.
Leta 1996 je obhajal 60. letnico duhovništva. V onemogli starosti je izžareval ljubezen do vseh, nežnost do vsakega bližnjega. Žel je, kar je sejal: ljudje so mu izkazali ljubezen in radi so ga obiskovali ter pomagali v bolezni. Videli so starčka, izčrpanega od dela na Gospodovem vinogradu. Na obrazu pa vedrost, duševni mir. V vsej svoji prisebnosti je lahko izjavil: »Bil sem zelo srečen kot duhovnik. Če bi se še enkrat rodil, bi ponovno sprejel Gospodov poklic«. »Bil sem grešnik, torej Bog bo usmiljen z menoj«.
G. Tomažič je bil več let duhovni direktor semenišča v Mendozi, kakor tudi duhovni vodja službe v pomoč bolnikom in umirajočim (Servicio Sacerdotal Nocturno). Obiskoval je bolnike, pomagal revežem in bil pozoren do najbolj potrebnih.
Zadnje leto življenja se je umaknil v duhovniški dom Casa del Clero, kjer je vdano in veselo posvetil svoj čas molitvi in spovedovanju.
Gibanje molivk in molivcev živega rožnega venca je ustanovil leta 1984 tedanji direktor slovenskih dušnih pastirjev
SREČANJE
molivk in molivcev
ŽIVEGA
ROŽNEGA
VENCA
Oí
v Argentini msgr. Anton Orehar. Podpirali in priporočali so ga vsi naslednji delegati: dr. Alojzij Starc, prelat g. Jože Škrbec in sedaj dr. Jure Rode. Nameni gibanja so molitev za blagoslov delu naših dušnih pastirjev; za vse potrebe naše skupnosti; za Argentino, Slovenijo in mir na svetu; za duhovniške poklice in svetost poklicanih.
Vsako leto se člani gibanja zberejo na skupnem srečanju. Letos je bilo to v nedeljo, 27. julija v cerkvi Marije Pomagaj, v območju Slovenske hiše v Buenos Airesu. Sv. mašo je daroval g. župnik Janez Pintar po namenih gibanja in za vse pokojne molivke in molivce živega rožnega venca. Nagovor je nanizal na nedeljski evangelij ob prvem čudežu v Kani Galilejski, kjer so apostoli začeli verovati. Na praznovanju je Marija rekla Jezusu: »Vina nimajo«, kar pomeni da še nimajo odrešenja. Brez Jezusa ni odrešenja, Bog želi, da se mu približamo. »Kaj je meni in tebi žena«, ji je odgo-
voril Jezus. Zakaj žena? Prva žena Eva je grešila. Nova žena Marija je sprejela božji ukaz, predstavlja božje ljudstvo. »Kar koli vam poreče storite«. To nam Marija ponavlja tudi danes. Važno je, da poslušamo Jezusa, kot so ga poslušali strežniki. Bili so prvi Jezusovi učenci, ki so ga ubogali in vanj verovali. Tudi mi smo Jezusovi učenci, veselo praznujmo dan srečanja.
Po sveti maši smo pred Najsvetejšim molili svetli del rožnega venca. Gospa Marjetka Selan je prebrala misli nekaterih papežev, ki so še posebej priporočali molitev rožnega venca. Tudi Marija je v vseh prikazovanjih v Lurdu, Fatimi in Medžugorju prosila vidce, naj molijo rožni venec za mir na svetu in za spreobrnjenje
grešnikov.
Po končani pobožnosti smo se pred cerkvijo pozdravili in še nekaj časa zadržali v prijateljskem pogovoru. Obljubili smo si, da se bomo prihodnje leto zopet srečali in zvesto molili rožni venec.
m.m.
Hujše kot na General Pazu - a lepše
Na slovenskih cestah se v času zamenjave počitni-karjev (kot je to 1. avgust) hitro zgosti promet. Na njih je najti vsemogoče registrske tablice; največ je nemških in nizozemskih, ki hočejo čim prej doseči jadransko obalo. Na koncu podravske avtoceste se kolona vozil šteje tudi 15 kilometrov, proti večeru pa se nekoliko skrajša. Med mejnimi prehodi so najbolj obremenjeni Sočerga, Gruškovje, Jelšane in Dragonja, kjer morajo vozniki za izstop iz države čakati tudi več kot eno uro.
Gospod Ivan Tomažič je umrl 5. junija 1997 zgodaj zjutraj, na prvi četrtek meseca, posvečen duhovniškim poklicem. S svojem življenjem je pričal, kar je bil: duhovnik Kristusa, Njegove
Kapelica v parku, posvečena Mariji iz Guadalupe
Cerkve in vsega človeštva.
Njegovi zemeljski ostanki po njegovi želji počivajo v atriju cerkve San Vicente Ferrer, v Godoy Cruzu. Na nagrobnem kamnu lahko beremo geslo, ki ga je spremljalo vsa leta duhovni-štva: »Nikdar ne pozabite na reveže«.
»Dobri in zvesti služabnik, pojdi v veselje svojega Gospoda!«. (Mt 25,21)
Tončka Šmon
Zahvala sedanjemu župniku cerkve San Vicente Ferrer (p. Gabriel Bossini), ker je posredoval podatke o življenju duhovnika Ivana Tomažiča. Zahvala Častnemu občinskemu svetu občine Godoy Cruz za uslužnost pri dostopu uredbe.
CARAPACHAY
Junijske spominske proslave
OLIMPIJADE IZ ZNANJA
Slovenski dijaki odlični
Junij je mesec spominov. Lepih in žalostnih. Pa naj bo mesec še tako natrpan z dejavnostmi v naši skupnosti, sta dva dogodka, ki se ju zvesto spominjamo: domobranska proslava in dan državnosti.
V nedeljo, 15. junija, se je Carapachajska srenja spominjala žrtev komunistične revolucije in padlih domobrancev v Sloveniji med drugo svetovno vojno in po njej. Pred spominsko ploščo ob vhodu doma smo najprej njim na čast prižgali svečo, nato pa je msgr. Jure Rode vodil žalne molitve. Potem pa smo se pomaknili v
dvorano, kjer je daroval sv. mašo za vse padle Slovence.
Po maši je sledil odrski prikaz pod vodstvom Damijana Ahlina, kulturnega referenta doma. Šolska otroka v narodni noši sta se pred zastavami ganljivo poklonila žrtvam z Balantičevo pesnitvijo »Zasuta usta«. Damijan Ahlin je dodal še lastno pesnitev »Kazenski zakonik«, ki ponazarja izbruh težkih časov v naši pretekli zgodovini ter žalostno usodo teh, ki so pogumno branili najdražje vrednote, se zoperstavili komunizmu in so zato prejeli »plačilo«: »Tiho pozabljeni v domovini«.
A svoboda je pridrla na dan pred 23. leti: Slovenija se je osvobodila jugoslovanskega jarma in postala svobodna, suverena država. Damijan Ahlin je to zapečatil z lastno pesmijo »Zaželene sanje« ... Sanjal je o bratski ljubezni, o složnosti, o s polno miru napojeni Sloveniji ...
»... Svobodne ptice miru prepevajo o ljubezni, zastava, ponosno zavihra, nežno objame vse slovenstvo in pozdravlja ostale veselo.
Tu in tam vsak je bratu brat, slovenski jezik - naš! ...«
Pa naj bi bile te le sanje? Bog daj, da bi se te želje-sanje uresničile v rodni domovini. Naša emigracija je po tem že od vselej hrepenela; zato smo živeli tu v Argentini »svobodno Slovenijo«. Zato še vedno molimo za Slovenijo in njene voditelje, da bi s pametjo oblikovali prihodnost demokratične, poštene države, naše drage Slovenije!
Ker je dan sovpadel s praznovanjem očetovskega dne v Argentini, smo se spomnili še naših očetov. Za to priložnost so otroci uprizorili kratek in zelo posrečen prizor. Pokazali so kako se je izražanje ljubezni spremenilo skozi čas, a vendar je ljubezen do očeta ostala bistveno nespremenjena. Pri tem pa ni manjkalo smeha. Po prizoru sta Boštjan Hanjže Škulj in Cecilija Vázquez Klemen podala vsak svojo deklamacijo, Očku in Oče , hvala ti! Za na konec so zapeli skupno tri pesmice: Če študent na rajžo gre, Petelinček lepo poje in Moj očka ima konjička dva. Samo štiri otroci, a peli so na ves glas, dvoglasno in uglašeno, da je bilo veselje poslušati! Očetom so podarili bombončke, da so jim posladkali dan, le malo v zahvalo in priznanje za vso ljubezen, ki so jo deležni dan za dnem od očetov.
AKB
Ingver - to čudežno zdravilo
Ingver (znanstveno ime Rhizoma zingiberis, po špansko jengibre) ščiti srce in ožilje, blaži vnetja, izboljša prebavo, lajša menstrualne težave, deluje kot naravna terapija za prehlade in glavobole, dviga energijo in zdravi razjede.
Kako vsemogočne zdravilne učinke ima ingver na naše telo, je skoraj nemogoče strniti v enem članku, ali kot pravi Paul Schulick: »Način, kako več kot štiristo sestavin ingverjevega okusa, vonja, hranil in sinergi-stov deluje med seboj in s tem ustvarja izjemne terapevtske koristi, je naloga neskončne zapletenosti,« v svoji knjigi Ingver, magična začimba in čudežno zdravilo piše svetovno priznani zeliščar in zdravstveni vzgojitelj.
Točnega izvora ingverja ne pozna nihče, nekateri botaniki so prepričani, da njegovo sanskrtsko ime (singabera) namiguje, da je doma v Indiji, a za zdaj ta domneva še ni
potrjena. Ta zelena trajnica ima vitek nadzemni del, ki doseže od 60 do 100 centimetrov, in podzemni del - kore-niko, ki je bele ali rumene barve in je aromatična, odebe-ljena ter grčasto razvejana. Danes je ingver eno izmed najbolj priljubljenih zelišč na svetu in že več kot tisoč let služi kot osrednja sestavina v vzhodnjaških zdravilih.
Zaradi antiseptičnega učinka in vitamina C ingver deluje kot naravna terapija za prehlade in glavobole. Ko nas zaboli v grlu, ga sveže stisnjenega dodajmo čajem in stisnjenim sadnim sokovom. Ingverjev čaj pomaga pri bolečih menstruacijah, omili tudi občutek slabosti, preprečuje bruhanje, vrtoglavico in glavobol. Tako sladkim kot slanim jedem lahko ingver dodajate v obliki začimbe in že samo z žličko te začimbe boste zaužili enako količino antioksidantov, kot bi jih z
Sobota),
Tudi med letošnjimi počitnicah so najboljši dijaki iz državnih tekmovanj s področij biologije, kemije, logike in računalništva odpotovali na mednarodne olimpijade iz znanja.
Prvi so, kot so sporočili iz Zveze za tehnično kulturo Slovenije, odšli biologi na Bali. Slovenijo so pod vodstvom Mojce in Katje Ota zastopali: Žiga Barbarič (Gimnazija Murska Aleksander Rajhard (Gimnazija Škofja Loka), Tim Ulčar Pertot (Gimnazija Bežigrad) in Jan Gojznikar (I. gimnazija v Celju).
Tim Ulčar Pertot in Jan Gojznikar sta se zapisala med dobitnike bronastega odličja. Žiga Barbarič in Aleksander Rajhard sta prejela certifikat za odličen rezultat (Certificate of Merit).
26. mednarodna računalniška olimpijada je potekala na Tajvanu. Tja so 12. 7. odpotovali Patrik Zajec, Žiga Željko, Simon Weiss in Vid Kocijan, vsi z Zavoda za računalniško izobraževanje. Spremljala sta jih Darko Pevec in Uroš Čibej, oba s Fakultete za računalništvo UL in člana Komisije za računalništvo pri ZOTKS.
Dosegli so odlične rezultate. Vid Kocjan je prejel srebrno kolajno, Patrik Zajec pa bronasto. Preostala dva sta za malo zgrešila odličje.
Lara Jerman (ŠC Rudolfa Maistra Kamnik), Vivian Mohr (II. gimnazija
Ekipa po podelitvi (od leve): poleg vodnice je prvi vodja ekipe Darko Pevec, poleg je dobitnik bronastega odličja Patrik Zajec, ob njem je Žiga Željko, Simon Weiss in na koncu je Vid Kocjan, dobitnik srebra.
Maribor), Teja Močnik (Škofijska klasična gimnazija) in Uroš Prešern (Gimnazija Novo mesto) so Slovenijo predstavili na 12. Lingvistični olimpijadi v Pekingu. Ekipo je spremljala dr. Simona Klemenčič, Gabrijela Hladnik pa je bila članica mednarodne strokovne žirije.
Za Laro Jerman se je tekmovanje izteklo odlično, saj je osvojila srebrno odličje, Uroš Prešeren pa je dosegel omembo rezultata.
Zadnji se domov vračajo kemiki. Ekipo Slovenije so sestavljali Andraž Oštrek (Gimnazija Kranj), Nejc Kejžar (II. gimnazija v Celju), Jan Jelen (Gimnazija Bežigrad) in Bruno Marinič (II. gimnazija Maribor), spremljevalca sta bila dr. Andrej Godec in dr. Darko Dolenc, oba s FKKT, UL. Olimpijada je potekala v Vietnamu.
Tudi kemiki so dosegli zavidljive rezultate, saj sta Bruno Marinič in Nejc Kejžar osvojila bronasto odličje, Jan Jelen pa častno omembo rezultata.
NATIONAL GEOGRAPHIC
Nagrada slovenskemu fotografu
zaužitjem ene porcije špinače. Z ingverjem lahko izboljšate tudi prebavo. Znano je, da pomirja želodčne in črevesne krče ter drisko, vendar je potrebna pazljivost pri otrocih, ki ga do drugega leta naj ne bi uživali.
Ingver, kot rečeno, lahko uživate svežega ali v obliki začimb. Ko ga kupujete, pazite, da bo koža na koreniki čvrsta. Pred uporabo ingver olupite in naribajte. Za pripravo ingverjevega čaja v dva decilitra vrele vode dajte približno polovico čajne žličke sveže nastrgane korenike. Skodelico pokrite in pustite stati od 10 do 15 minut, nato precedite. Če želite, ga lahko tudi posladkate z medom, če vas boli grlo, pa v čaj kanite še nekaj kapljic limone. Ker ingver stimulira krvni obtok, nam da občutek, da smo se z njim pogreli. To pa vam bo v teh v mrzlih dneh še posebej prijalo.
Na natečaju revije National Geographic Traveler je zmagala fotografija Marka Korošca iz Sežane, ki je žirijo prepričal z nenavadnimi oblaki v ameriškem Koloradu.
Marko Korošec, 32-letni meteorolog in fotograf, je fotografijo poimenoval Dan neodvisnosti, saj ga je oblak, ki je bil podoben vesoljski ladji, spominjal na istoimenski film iz leta 1996. Dodal je še, da ga ta fotografija opominja na to, »kako majhni smo pravzaprav v primerjavi z naravo«.
Fotografijo je Korošec posnel na enem izmed lovov neviht po ameriški Aleji tornadov, na kateri že od leta 2006 spremlja in raziskuje vremenske pojave. Za nagrado je
prejel osemdnevno potovanje za dve osebi na ladji po Aljaski, piše na spletni strani revije National Geographic Traveler.
Eden izmed članov žirije Dan Westergren je o fotografij dejal: »Njena moč je v tem, da je razen oblaka vse običajno. Oblika letečega krožnika daje občutek, da bo posrkal vso pokrajino, kot sesalnik posesa prt. Nerešena napetost fotografije vzbudi željo, da bi jo videl vedno znova.«
National Geographic Traveler je letos ocenjeval 18 tisoč fotografij v štirih različnih kategorijah: potovalni portreti, prizori iz narave, občutek mesta in spontani trenutki. Posnetke so ocenjevali po ustvarjalnosti in kakovosti fotografije.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
Slovenska vas - Prosvetno življenje. V nedeljo, 12. julija, je društvo Slovenska vas priredilo vsakoletne »koline«. Naslednjo nedeljo so obiskovalci Slovenskega doma imeli priliko videti lepe barvne skioptične slike iz Slovenije, katere je razlagal Ladislav Lenček CM in dva filma o blagoslovitvi naše cerkve. Ta prireditev je imela namen biti nekak uvod v slovesno praznovanje pete obletnice blagoslovitve, ki se bo praznovala letos v novembru. Zadnjo nedeljo, 26. julija, pa so člani dramatskega odseka društva Slovenska vas ponovili igro »Trije tički« v korist vikarijske Vincencijeve konference. ...
Ramos Mejía - Družabni večer. Tak večer je bil v soboto, 25. julija, ki je ob pogrnjenih mizah zbral lepo število rojakov. Poleg dobrot iz kuhinje in kleti je bil na sporedu kratek kulturni program, ki je zelo zadovoljil navzoče. Prejetno presenečenje je bil nastop terceta sester Durič, ki so zapele tri pesmi: Preljubo veselje, navzgor se širi rožmarin in Bratci veseli vsi. V drugem delu pa je nastopil moški kvartet in zapel: Stoji v planini vas, Jaz pa moj gvažek, Iz stolpa se mi zvon glasi in Majolko. Poslušalci so vidno zadovoljni nagradili pevke in pevce z odobravanjem.
Berazategui. Lepo uspelo prireditev smo imeli v nedeljo, 26. julija, v našem domu. Vsa naša skupina iz Berazateguija in okolice, posebno pa šolski otroci so hoteli na dostojen način pokazati vsi ljubezen, zahvalo in razumevanje za silne žrtve naše dobre in skrbne učiteljice gdč. Anice Šemrov, ki nas je morala zapustiti. .
Osebne novice - Družinska sreča. V družini Pavla Belca in njegove žene ge. Ivanke roj. Rupnik v mestu José L. Suârez se je rodil sin, ki ga je na ime Pavel krstil g. Franc Grom, za botra pa sta bila g. Matija Rupnik in ga. Marija Hrovat. Srečnim staršem naše čestitke.
(Svobodna Slovenija, 30. julija 1964 - Št.31)
RESUMEN DE ESTA EDICION
INFLACIJA v JuLIJu
Statistični urad je objavil, da so se v Sloveniji cene življenjskih potrebščin julija na mesečni ravni znižale za 1,1 odstotka, k temu pa so najbolj pripomogle poletne razprodaje obleke in obutve. Cene življenjskih potrebščin so medtem na letni ravni v povprečju ostale nespremenjene, povprečna 12-mesečna rast pa je bila 0,9-odstotna.
ZDRUŽILI SO DAVKARIJO IN CARINO
S formalno združitvijo davčne in carinske uprave je zaživela Finančna uprava RS (slovenska AFIP). Njene glavne naloge so boj proti zaposlovanju in delu na črno, davčnim utajam, tihotapstvu ter carinskim in trošarinskim nepravilnostim, nadzor nad gotovinskim poslovanjem in dvigovanje davčne kulture. V novi upravi bo za nedoločen čas zaposlenih 3701 javnih uslužbencev. Na združitev je predvsem vplivala manjša dejavnost carine, ki je posledica razširitve Evropske zveze.
DRAŽBA NAJDENIH PREDMETOV
Če se v vodah temnega Riachuela najde marsikaj, se dogaja nekaj podobnega tudi na dražbah slovenske policije. Kolesa in mobilni telefoni so najpogostejšereči. Na Policijski upravi Ljubljana imajo letno dve dražbi najdenih predmetov, kupci pa v povprečju ponudijo štiri -kratnik izklicne cene. Včasih se med najdenimi predmeti znajdejo tudi bolj neobičajne stvari - na primer žara ali viličar.
PRODANIH JE BILO VEČ CESTNIH VINJET
Družba za avtoceste republike Slovenije (Dars) je od 1. decembra lani, ko je stekla prodaja vinjet za letošnje leto, do konca junija prodal 2.808.000 vinjet z letnico 2014, kar je nekaj več kot 100.000 kosov ali štiri odstotke več kot v enakem obdobju leto prej. V denarju to znaša 104 milijone evrov in je glede na leto prej (tudi zaradi povišane cene) višji za l3 milijonov evrov.
PO SVETU
kitajski potres
Število žrtev nedeljskega katastrofalnega potresa na Kitajskem je naraslo na 381, približno 1800 ljudi je ranjenih. Potres z jakostjo 6,5 je močno prizadel območje okoli mesta Zhaotong v pokrajini Yunnan. Reševanje preživelih močno ovirajo zemeljski plazovi in obilno deževje. Po zadnjih ocenah je porušenih najmanj 12.000 stanovanjskih objektov, več kot 30.000 je poškodovanih. Prekinjene so dobava elektrike in telekomunikacijske povezave. Po navedbah kitajske televizije je bil potres najmočnejši v pokrajini Yunnan v zadnjih 14 letih, ki mu je sledilo še več popotresnih sunkov.
OFENZIVA V GAZI
Na območju Gaze je Izrael v ponedeljek ob devetih uveljavil sedemurno prekinitev ognja, da bi prebivalcem dostavili človekoljubno pomoč. Tokratno, že šesto premirje, je enostransko, in ga je palestinsko gibanje Hamas sprejelo zadržano. Ukrep namreč ne velja za območje vzhodno od Rafe, kjer je Izrael v nedeljo napadel šoli z begunci, v ponedeljek pa tudi begunsko taborišče. Kot poroča francoska tiskovna agencija, ki se sklicuje na bolnišnične vire, je bomba padla na hišo v palestinskem begunskem taborišču Šati v Gazi. V napadu je bila ubita osemletna palestinska deklica, 30 ljudi pa je bilo ranjenih. Po navedbah očividcev je šlo za izraelski letalski napad, a izraelska vojska tega za zdaj ni potrdila. Že od 8. julija se bojujeta največji prejemnik ameriške pomoči Izrael in palestinsko vojaško gibanje Hamas, ki nadzoruje Gazo. Ob Hamasovem boku pa se proti Izraelu borijo še druge oborožene skupine. Spomnimo, kaj so glavne zahteve posameznih strani: Hamas želi, da Izrael odstrani blokado Gaze, ki je tam že od leta 2007, a Izrael meni, da je ta nujno potrebna za preprečitev vnašanja Hamasovega orožja na območje. Hamas prav tako zahteva izpustitev velikega števila Palestincev, ki jih je Izrael zaprl potem, ko so bili na Zahodnem bregu ubiti trije izraelski najstniki. Tako je cilj Izraela za vselej ustaviti Hamasovo raketiranje iz Gaze, uničiti podzemne predore v mestu in odstraniti vsako vojaško grožnjo prebivalcem.
vaje ruske vojske
Ruska vojska je v času največjih napetosti v odnosih z Zahodom po koncu hladne vojne začela obsežne letalske vaje. V njih po navedbah Moskve sodeluje več kot sto vojaških letal. Kot je povedal tiskovni predstavnik vojaškega letalstva, v treh ruskih vojaških okrožjih na vajah sodelujejo različna letala in helikopterji. Med
drugim naj bi na vadbišču v Ašuluku ob Kaspijskem morju izvajali vaje uničenja ciljev v zraku in na tleh, preverili naj bi tudi delovanje sistemov protiraketne obrambe. Nemčija je medtem v sklopu gospodarskih sankcij zaradi krize v Ukrajini odpovedala gradnjo vadbišča za rusko vojsko.
epidemija se širi
Svetovna zdravstvena organizacija je zahodnoafriške države, ki jih je prizadela ebola, opozorila, da epidemija uhaja izpod nadzora in da bi s lahko razširila še v druge države ter povzročila številne žrtve in gospodarsko škodo. Epidemija je v več državah zahodne Afrike zahtevala že več kot 700 življenj. Generalna direktorica organizacije Margaret Chan meni, da je bil odziv na epidemijo nezadosten in da napori za nadzor epidemije ne preprečujejo njene širitve.
ukrajina blizu volitev
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je obljubil, da bo od nemirov pretresena Ukrajina čez nekaj mesecev dobila nov parlament in potrdil, da namerava jeseni razpisati predčasne volitve. Potem ko je prejšnji teden razpadla vladajoča koalicija, je taka odločitev tudi pričakovana. Pozive za predčasne parlamentarne volitve je bilo moč slišati že odkar so februarja po krvavih protestih odstavili proruskega predsednika Viktorja Januko-viča. Redne volitve so bile predvidene šele za leto 2017. Ukrajina se sicer nahaja v izredno težkih razmerah, saj se vladne sile že več mesecev bojujejo s separatističnimi uporniku na vzhodu države.
Fundador: MILoŠ sTARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Tončka Šmon, Metka Mizerit in Ani Klemen Boltežar.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
el nuevo parlamento
Según dicta la Constitución, el presidente Borut Pahor llamó a la sesión constitutiva del nuevo parlamento esloveno. Este se reunió el viernes 1. de agosto. La comisión pertinente confirmó a todos los miembros, incluso Janez Janša, condenado por presunto acto de corrupción. El nuevo órgano legislativo está compuesto por siete partidos. Fue elegido presidente Milan Brglez, miembro del triunfante partido de Miro Cerar. Sin embargo ese puesto es reclamado por el partido DeSUS en caso de ser parte del nuevo gobierno. En ese sentido no hay grandes novedades. Cerar continua con las tratativas para formarlo. Algo es seguro: tanto el SDS del ex premier Janša, como la Izquierda Unida estarán en la oposición. (Pág. 1)
las tres eslovenias
El domingo 3 de agosto pasado, en Svete Višarje hubo más de mil peregrinos de Eslovenia, países limítrofes y del mundo en la ya tradicional peregrinación de las 'tres Eslovenias'. Los presentes primero oyeron al orador central Prof. Tomaž Pavšič y luego participaron de la celebración eucarística. El encuentro culminó con un programa cultural. Paralelamente, se desarrollaron los días destinados a los jóvenes del 31/7 al 3/8 en el que, este año, conocieron más sobre Podjuna y Kanalska dolina, en la región eslovena de Austria. (Pág. 2)
rosario viviente
El movimiento de oración del rosario viviente - que fuera fundado en 1984 por el entonces delegado pastoral esloveno en la Argentina Mons. Orehar y apoyado por los siguientes delegados - se reunió el 27 de julio en la iglesia Marija Pomagaj. Los objetivos del movimiento de oración son para la bendición de los lideres pastorales; para las necesidades de la colectividad; para la Argentina, Eslovenia y la paz en el mundo; y por las vocaciones sacerdotales. En esta ocasión la misa fue presidida por Janez Pintar y luego se rezó, frente al Santísimo, el misterio luminoso. Como fieles discípulos de Jesús, y siguiendo el llamado del Papa a rezar el rosario, los integrantes del movimiento se prometieron continuar con las oraciones y reencontrarse en la reunión del próximo año. (Pág. 3)
¿QUIÉN FUE EL PADRE TOMAZIC?
El sacerdote Juan Tomazic nació en Ljubljana en noviembre de 1912. Con el apoyo de su familia decide ingresar al seminario. En 1936 es ordenado sacerdote. Durante la segunda guerra mundial debió huir junto con otros jóvenes sacerdotes. Hasta 1949 estuvo en Austria, realizando su tarea pastoral, hasta que lo descubren los comunistas y viaja a los Estados Unidos. Allí no lo reciben y decide desembarcar en la Argentina, llegando a Mendoza. El entonces arzobispo mendocino lo envía a la parroquia de Santa Rosa, donde desarrolló su trabajo pastoral durante 17 años (no sabía el idioma, ni conocía la cultura ni las costumbres, su fe y vocación hicieron lo necesario). En 1963 nombraron al padre Juan Tomazic ciudadano ilustre de la ciudad santarroseña. En 1967 lo vuelven a llamar, para que asuma la dirección de la parroquia Vicente Ferrer en Godoy Cruz, donde en 1996 (celebró sus 60 años de sacerdocio) fue nombrado párroco emérito, hasta su muerte en junio de 1997. (Pág. 3)
CARAPACHAY
Desde el centro esloveno de Carapachay nos informan sobre las actividades que realizaron el pasado domingo 15 de junio en el que conmemoraron a las víctimas de la revolución comunista en la segunda guerra mundial y finalizada ésta. Luego de reunirse frente a la placa conmemorativa, participaron de la misa y a continuación se realizó una presentación sobre el escenario con poesías alusivas. La conmemoración la unieron con la 'recompensa' que se celebra en junio: la independencia del país. Como ese día se festejó en la Argentina el día del padre, los niños prepararon un número y regalaron bombones a sus papás. (Pág. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
TURIZEM TURISMO BLED	A
EVT Leg. 12618	O
Dis. 2089	j-y-^Vv
de Lucía Bogataj
Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADvOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
c/J-fcistLt^kdo vk|iuč-
no sobote s iUArvpeo ^ ^ ^
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure. POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
poravnajte naročnino!
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
Družino Natalije Savelli in Damjana Tomazina je razveselil sinček Federico. Srečni družini naše čestitke!
Smrt
V Villa Ballester (San Martin) je umrl Rudi Praprotnik (87). Naj počiva v miru!
darujte v tiskovni sklad!
DAROVALI SO
V dobrodelni sklad
Zveza slovenskih mater in žena Našega doma v San Justu je družina Fantini--Belič darovala 1.000,-pesov v spomin na Klarico Draksler. Bog povrni!
SOBOTA, 9. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju
RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši in ob 18,15 razdelitev spričeval.
Ob taktu barv XII
ob 20. uri v Slovenskem domu San Martinu.
NEDELJA, 10. avgusta: 44. Mladinski dan v Slomškovem domu.
SOBOTA, 16. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju
RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA 17. avgusta: Romanje v Lourdes, ob 10 uri.
ČETRTEK, 21. avgusta: ZSMŽ San Martin, vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govorila bo prof. Lučka Makek: Norveška vs. Egipt.
SOBOTA, 30. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atención al público)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
Pod koprsko stolnico leži grobnica?
Raziskave, ki so jih arheologi opravili v koprski stolnici, so pokazale preplet številnih podpovršinskih ostankov. Po besedah konservatorja Gašperja Rutarja pa so na vsaj treh mestih našli strukture, ki verjetno kažejo na grobnice.
Strokovnjaki so že konec maja z georadarjem začeli pregledovati stolnico, da bi našli kripto, o kateri sicer poročajo zgodovinski viri, a ni več znano, kje je bila, so pred časom poročale Primorske novice.
Raziskave, ki so na terenu trajale en dan, so izvedli na območju prezbiterija in dela cerkvene ladje, pokazale pa so preplet številnih podpovršinskih ostankov, razen v vzhodni polovici apside današnjega prezbiterija. »Zasledili smo obrise starejše cerkve na tem mestu, ostanke njene apside in zidov v ladji nekdanje cerkve,« je pojasnil Rutar, konservator iz Centra za preventivno arheologijo pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
»Strukture, ki kažejo na verjetne grobnice, smo našli vsaj na treh mestih, dve v ladji tik pred oltarjem in eno v južnem stranskem oltarju, medtem ko so ob severnem stranskem oltarju vidni zidovi, ki po usmeritvah ustrezajo antični pozidavi,« je dodal.
Ostankov in struktur pod površino pa je še več, saj georadarska raziskava pokaže le tiste strukture, ki se po fizikalnih lastnostih razlikujejo od okolice, v kateri ležijo. V tem primeru pa imajo opravka s številnimi prezidavami in obnovami, posledično pa tudi s fizikalno zelo podobnimi ostanki zidov oz. ruševin, vse od rimskega obdobja dalje.
Koprska bazilika izhaja iz sredine 12. stoletja, že takrat pa se omenja tudi kripta, navaja Rutar. Raziskava ni obsegala sicer ključnega osrednjega dela prezbiterija med glavnim oltarjem in sarkofagom sv. Nazarija, kljub temu pa je po njegovi oceni mogoče domnevati, da nekatere od vidnih struktur lahko pripadajo vhodoma v nekdanjo kripto.
Rutar ob tem izpostavlja pomen georadarskih raziskav, ki ponujajo hiter način, kako brez poseganja v plasti in objekte in torej brez njihovega uničenja dobiti približen vpogled pod površino, to pa olajša načrtovanje nadaljnjih raziskav.
SLOVENCI IN SPORT
»Jaz sem vstajenje in življenje; kdor vame veruje bo živel, tudi če umrje in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl.«
(Jn. 11, 25-26)
V globoki žalosti sporočamo prijateljem in znancem, da je odšla po večno plačilo naša mama, sestra, svakinja in teta, gospa
Ana Jeretina roj. Puntar
* 24. 7. 1931 - t 26. 7. 2014
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste pokojno kropili in pospremili na zadnji poti.
Za spremstvo skozi vsa ta leta bolezni in za lep pogrebni obred s sv. mašo se zahvaljujemo gospodu prelatu dr. Juretu Rodetu. Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
sinova Martin in Tone z družinama; sestra Carmen in družina; svakinja Francka Štrukelj;
nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Neuquen, Leskovec pri Krškem, Domžale, Depala vas, Dob, Ljubljana
SARA ISAKOVIČ SE POSLAVLJA
Najuspešnejša slovenska plavalka Sara Isakovic (foto) je potrdila, da je končala športno pot. Isakoviceva je v začetku leta napovedala vrnitev v plavalne bazene, poleti pa si je po napornih višinskih pripravah premislila in končala kariero. Spoznala je, da se plavanju ne bo posve-
Sara Isakovic
tila v taki meri, kot je to potrebno za naskok na olimpijski vrh, ki ga je sprva načrtovala v Rio de Janeiru leta 2016.
Isakoviceva je plavalno kariero praktično sklenila že po igrah leta 2012 v Londonu, ko je zadnjič nastopila na velikem tekmovanju. Istega leta je osvojila tudi svojo zadnjo medaljo z velikih tekmovanj, ko je ob Anji Klinar, Urši Bežan in Mojci Sagmeister na evropskem prvenstvu v Debrecenu s slovensko štafeto 4 x 200 m prosto osvojila bronasto medaljo.
Šestindvajsetletna Isakoviceva je največji uspeh dosegla leta 2008 na olimpijskih igrah v Pekingu, kjer je osvojila srebrno medaljo na 200 m prosto in slovenskemu plavanju priborila sploh prvo in doslej edino olimpijsko medaljo.
MARIBOR V LIGI PRVAKOV
Nogometaši Maribora so na prvi tekmi tretjega kroga kvalifikacij za ligo prvakov v Ljudskem vrtu premagali izraelski Maccabi iz Tel Aviva z 1:0 (0:0). Edini gol na tekmi je v peti minuti sodnikovega podaljška dosegel Damjan Bohar. Povratna tekma bo v ciprski Larnaki, saj Maccabi zaradi vojnih razmer ne igra na domačem stadionu.
TUDI NOGOMETAŠI V TUJINO
Mladi slovenski nogometni up Žan Benedičič se iz Italije seli na Otok. Osem-najstletni Kranjčan, ki je že pred štirimi leti prestopil v Milan, za katerega je igral pri mlajših selekcijah, je namreč tik pred podpisom pogodbe z Leeds Unitedom. Ta zdaj nastopa v drugi angleški ligi.
Evropska knjižnica pod krošnjami
Pred Hišo EU-ja na Bregu v Ljubljani so odprli Evropsko knjižnico pod krošnjami, ki bo v branje ponujala izbor knjig evropskih avtorjev.
Na voljo so knjige literatov iz vseh 28 držav članic EU-ja, večinoma v slovenskem prevodu, nekaj pa tudi v izvirnikih. Knjižnica, ki bo odprta do 31. oktobra, bo tudi prostor razprave o strategiji Evropa 2020.
Evropska knjižnica pod krošnjami, ki jo organizira Zavod Divja misel v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji, bo poskrbela tudi za otroke. Ti bodo lahko listali slikanice v drugih evropskih jezikih. Najmlajšim pa bo namenjen tudi oktobrski niz petih srečanj z naslovom Spoznavamo teto Evropo. Otroci bodo ob knjigah lahko spoznavali posamezne države EU-ja in njihove posebnosti, arhitekturo, glasbo in pravljice.
Knjižnica bo ponudila tudi prostor za razmišljanje o strategiji Evropi 2020, o
kateri v EU-ju do konca oktobra zbirajo mnenja. Septembra in oktobra bodo o namenu in ciljih strategije spregovorili tudi gostje, med njimi Vida Ogorelec, Alenka Stanič in Vesna Leskošek. Ob pogovorih bodo povabili zainteresirane, da tudi sami prispevajo mnenja in predloge, ki jih bodo nato po izteku javnega posvetovanja posredovali v Bruselj, so sporočili iz predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Strategija Evropa 2020 teži k trajno-stnemu gospodarstvu EU-ja. Vizija predvideva pet velikopoteznih ciljev na področjih zaposlovanja, inovacij, izobraževanja, socialne vključenosti ter podnebja in energije, ki naj bi jih dosegli do leta 2020.
Evropska knjižnica bo odprta vsako sredo, četrtek, petek in soboto med 10. in 18. uro. Med drugim bo na voljo tudi tedensko osvežen nabor revij in tednikov iz članic EU-ja.
OBVESTILA