GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 14 — Leto IV. Murska Sobota, 3. aprila 1952 Cena din 6.— Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — čekovni račun: Narodna banka M. Sobota 641-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna Izhaja vsak četrtek Izkušnje z občnih zborov KDZ Občni zbori kmečkih delovnih zadrug v ljutomerskem okraju, ki so se začeli v februarju, so z 21. marcem končani Vse zadruge so si izvolile nova vodstva. Izkušnje, pridobljene na teh občnih zborih, naj služijo poštenim zadružni-kom v borbi proti razbijačem zadrug in tudi v pripravah na nove občne zbore, na katere se je treba pripravljati vse leto z dobrim in poštenim delom in ne le nekaj dni ali tednov pred samim zborom. Tako so preteklo leto delali nasprotniki delovnih zadrug, zato jim je ponekod uspelo za nekaj časa omajati tudi poštene zadružnike. Zato objavljamo kratko analizo teh občnih zborov. Priprava reakcije na občne zbore in njihov potek Resnici na ljubo je treba povedati, da se je reakcija živahneje pripravljala na občne Zbore KOZ kakor pošteni zadružniki, čeprav je poštenih zadružnikov vendarle velika večina. Mnogi zadružniki so namreč še vedno pod vplivom kulakov, akoravno iz dneva v dan vidijo, kako jim kulaki izpred nosa kradejo njihove pridelke. Niso se še mogli povsem otresti hlapčevstva, ki so ga podedovali. Večina socialno Šibkejših je bila doslej navajena, da so zaščito in pomoč prejemali od višjih forumov ljudske oblasti in političnih organizacij. Čim bolj pa se borba zaostruje tem samozavestnejši postajajo ter upajo bolj odkrito nastopati proti strojim izkoriščevalcem. Kjer obstajajo partijske organizacije in dvigajo revolucionarno zavest socialno šibkejših — ki so se včasih Čutili manj vredne —, tam so najboljše zadruge.. Reakcija na Cvenu je bila prepričana, v svoje uspehe. Upala je, da občnega zbora ne bo mogoče izvesti, ker ne bo možno sestaviti kandidatne liste, če ne bo hotel nihče sprejeti kandidature. Ker pa so na Cvenu tudi mnogi pošteni zadružniki. so tem hoteli preprečiti kandidiranje posebno hudo so napadli Branita Puconjo, Magdiča in še nekatere dobre zadružnike. S tem, da so napadli najzavednejše in najboljše zadružnike, so hoteli prikriti svoje razdiralno delo. Kljub temu se jim želje niso uresničile. Pravilni potek občnega zbora KDZ je najprej poskušala zavreti križevska reakcija. Pa se ni zadovoljila le doma, temveč je poskušala vplivati na ostale zadruge, da bi čim prej napravile občne zbore ter jih razbile, po njihovem vzorcu Smatrala je, da je s svojim razbijaškim delom dala dovolj poguma drugim zadružnim špekulantom na Murskem polju. Njihova taktika je bila v dogovoru, da naj občni zbor traja le do razrešnice upravnemu odboru, nato pa bi se zadružniki naj razšli. Da bi to laže dosegli, so se razbijači dogovorili, naj bo občni zbor v nezakurjeni dvorani, po zboru pa naj ne bo niti prireditve niti prigrizka. Za delovnega predsednika so v Križevcih izvolili bivšega večletnega župana Skuhala — ki ima na ohišnici več konjev, ker za njega zadružna pravila ne veljajo. Pod njegovim predsedstvom je zbor uspel tako, kakor si je reakcija želela. Kljub temu, da so odposlanci Zadružnega sklada v Ljutomeru svetovali delovnemu predsedniku, naj ne prekinja dela z opoldnevnim odmorom, ga je ta naredil. Ta odmor je trajal teden dni. Na novi občni zbor je zadružnike KDZ Križevci privabila mala revizija, ki je pojasnila, zakaj niso imeli večjih dohodkov. Na tem zboru so bili najglasnejši prav tisti, ki jih je revizija razkrinkala kot krivce za nizke dohodke KDZ. Teh nekaj ljudi se je krčevito upiralo sprejetju gospodarskega računa (ker je v nasprotju z njihovimi gospodarskimi računi, ki slone na izkoriščanju), vključitev trgovskega oddelka KZ v zadrugo, češ da je nerentabilen, najemu kredita (ker imajo preveč rezerv), hoteli pa so izglasovati organizacijo lastne gostilne (ker je imel nekdo poseben interes). • Na občni zbor so se razbijači posebno temeljito pripravili na Kogu. Priprava ni trajala le nekaj dni pred volitvami ampak vse leto. Ta se je sestajal iz gospodarske sabotaže. Predsednik zadruge je bil Jože Tomažič, veliki kmet, ki je bil tudi član upravnega odbora Zadružnega sklada. Gospodarski uspehi te zadruge — oziroma reakcije ali bolje rečeno Tomažičevi — so sledeči hektarski donosi: rž 167 kg, krompir 3300 kg, vino 455 l, krava pa ie dala povprečno 525 l mleka na leto. Na okrog 9 ha njivskih površin na sploh ni bilo žetvo, ker je kulture v glavnem zadušil plevel Tomažič trdi, da je za slab pridelek kriva vojna, ker so vinogradi poškodovani. Toda vojna je bila pred šestimi osmimi leti, ne pa lani. Predlanskim ko Tomažič še ni mislil na izstop, so bili hektarski donosi zadovoljivi. Dejanski vzroki slabega pridelka na so bili v tem, da so lani bili vinogradi samo enkrat okopani, ni bilo škropilnic za škropljenje, manjkalo je galice itd. Po čigavi krivdi? Zelo čudno je, da Je Tomažič pridelal na svojem privatnem vinogradu, ki meri okrog 95 arov, in meji na zadružne, okrog 1600 l vina, do- čim je povprečen pridelek v zadružnih bil le 455 l. Tomažičev karakter pa se odraža tudi v tem, da je dal izstopno izjavo, kljub temu. pa je hotel »voditi« kot član upravnega odbora Zadružnega sklada v Ljutomeru zadružno politiko v okraju (taka je njegova krščanska vzgoja!). Kakor vedno, se Je tudi tokrat reakcija posluževala za svoje umazano delo žen, ki so politično nerazgledane in še niso pogledale preko »plota« lastne domačije. Nekatere so pri tem celo blatile ljudsko oblast, ki se bori za njihovo enakopravnost. Zelo značilen je bil primer v Iljaševcih, kjer je na zboru najbolj kričala in blatila ljudsko oblast neka mlada žena, katero so k temu nagovorili sorodniki njenega moža, ki so bogati ona pa je iz siromašne družine. Takšen teror izvaja reakcija nad socialno in fizično slabejšimi osebami v isti mah, ko zahteva za sebe vso demokracijo. Sekcija žena zadružnih bo morala tem ženam več pojasnjevati in jim odpirati oči. Priprave množičnih organizacij na občne zbore Glavno zaslugo za to, da reakciji ni uspelo razbiti zborov KDZ, imajo partijske in množične organizacije na vasi. Najaktivnejše so bile partijske organizacije v Ivanjkovcih, Ljutomeru, Tomažu, Krapju, Moti, Cvenu, Veržeju, Bolehnečicah, Radoslavcih in še drugje. Ne samo, da so preprečile zle namene reakcije, temveč so v utrjevanju zadružništva desegle lepe uspehe, kakor sp n. pr. združitev zadrug in uvajanje gospodarskega računa. Doslej so se združile sledeče zadruge: del VDZ Vinski vrh z Ivanjkovci, drugi del VDZ Vinski vrh s Krčevino, Stročja vas pa s Presiko. Združitev teh zadrug je velik napredek pri njihovem utrjevanju, ker postajajo močne gospodarske enote z dobrim socialnim sestavom. V pripravah za občne zbore so se slabše odrezale nekatere organizacije OF, akoravno so tam, kjer je močna partijska organizacija, mnogo prispevale k razkrinkavanju špekulantov in razdiračev zadrug. Malo ali sploh nič niso napravili odbori OF v Križevcih, na Kogu. Cezanjevcih, Vučji vasi, Bunčanih. Šalincih. Zato bi v teh odborih bile potrebne spremembe, kajti vsak odbor in posamezni odbornik se mora zavedati, da je njegova osnovna naloga socializacija vasi. Tudi mladinske organizacije bi morale biti delavnejša Na občnih zborih se je opažalo, da je precej zadružne mladine nastopalo celo reakcionarneiše kot starejši ljudje. Mladina je živahna in želi biti revolucionarna. Če na pade pod vpliv reakcije, ker jo mladinske organizacije ne vzgajajo dovolj in pravilno, pa s svojo borbenostjo lahko pomaga sovražnikom socializma. Zato je mladino treba vzagajati, kajti lastnih izku- šenj Še nima mnogo, če vzamemo mladino na splošno, ne le posameznike. Gotovo pa nima izkušenj iz predaprilske Jugoslavije, dočim se starejši ljudje le spomnijo na rubeže in žandarje, ako ne že kaj drugega. Občni zbori in volja ljudstva Kako poskuša reakcija izmaličiti voljo ljudstva, smo se lahko prepričali na občnih zborih. Reakcija si še vedno upa lastiti demokracijo zase, čeprav le v majhni manjšini, To se najbolj odraža pri razpravljanju o raznih vprašanjih, kot so gospodarski račun, krediti, sprejem novih članov v zadrugo in drugih. Kljub temu, da je reakcija v manjšin! si upa nastopati v imenu vseh, češ da so vsi proti uvajanju gospodarskega računa. Tako je kričalo nekaj razbijačev zadruge pri. Miklavžu, Krčevini m Razkrižju. Pri glasovanju pa je večina zadružnikov bila za sprejem novih Članov, za najem kreditov in za uvedbo gospodarskega načrta, a le mala manjšina, nekaj špekulantov, proti. Tudi na občnem zboru v Ivanjkovcih je Novakova ves čas kričala: »Vsi smo proti združitvi zadrug!« Kasneje pri tajnem glasovanju pa se je pokazalo, da je bila velika večina za združitev. Takim izkoriščevalcem in špekulantom delovni ljudje ne smejo več dopuščati, da bi govorili v njihovem imenu, temveč jih prepričati, da so minuli časi, ko so lahko počenjali take stvari. Nergarstvo mnogo škoduje Dočim je reakcija na občnih zborih enotna in se razbije le, ko se kateremu njenemu članu dokaže tatvina in razbijaštvo, moramo ugotoviti, da enotnost delovnih in poštenih zadružnikov mnogokrat razbija nergaštvo. Namesto, da bi ustvarili enotno fronto proti razbijačem in svojim izkoriščevalcem, saboterjem in tatovom, izgubljajo dobri zadružniki svoje sile pri jadikovanju in nerganju, čeprav mnogi s tem ne mislijo slabo, škodujejo zadrugi, koristijo pa sovražnikom. Nerganje pa pospešuje nedovoljno znanje in razumevanje stvarnosti, povzročajo ga pa največkrat prav sovražniki zadrug. Na občnih zborih KDZ so dobro ocenjevali, kakšne ljudi so si izvolili v upravne odbore. Kajti izkušnje zadnjih let, so pokazale, da je od odbora bilo v mnogih primerih odvisno vse gospodarstvo. Sodeč po občnih zborih, pošteni zadružniki ne bodo več dopuščali, da bi slabi odborniki povzročali zadrugi škodo. Ker pa so se. v upravne in nadzorne odbore ponekod še vrinili kulaki, ki bodo poskušali ovirati napredek zadruge, bodo morali biti budni. Po potrebi pa bo treba narediti tudi izredni občni zbor, na katerem bodo odstranili vse razbijače in zavirače zadrug. Pošteni zadružniki pa morajo biti v zahtevi, da mora njihov upravni odbor delati pošteno in pravično, odločni in dosledni. Tako bodo lahko pravočasno preprečili vsako Škodo, ki bi jo kdor koli poskušal v njihovi zadrugi storiti. P. J. Jugoslovansko ljudstvo protestira proti fašističnemu pohlepu po naši zemlji Jugoslovansko ljudstvo ni moglo mirno gledati na demonstracije in spletkarjenja, ki so jih povzročili italijanski iredentisti in kominformisti v Trstu. Posebno še, ker je to hotela izkoristiti italijanska vlada in doseči priključitev Trsta k Italiji. Zapadne velesile so pokazale, da se s temi italijanskimi željami ne strinjajo. Zato je tem bolj čudno, da je anglo-ameriška vojaška uprava pretekli teden sporočila, da bodo volitve v Trstu istočasno kot v Italiji in po italijanskem volilnem zakonu o vezanih listah. Zaradi vsega tega je val ogorčenja prevzel Vse prebivalstvo Jugoslavije. Proti koncu preteklega tedna so se začeli ljudje po mestih in podjetjih zbirati na protestnih mitingih. V Ljubljani so demonstracije zakadi šovinistične in iredentistične gonje v Trstu sprožili študenti, katerim je sledilo vse prebivalstvo. V soboto se je pred kolodvorom zbralo nad 20.000 ljudi. Prav tako se je v Mariboru v soboto popoldne zbralo na protestnih zborovanjih v mestu in po raznih podjetjih okoli 15.000 delavcev. Protestna zborovanja pa se nadaljujejo in širijo tudi na podeželje. Val ogorčenja nad takim postopanjem pri reševanju tržaškega vprašanja se nikakor ne more poleči med jugoslovanskim ljudstvom. V ponedeljek so Ljubljančani še vedno protestirali po ulicah in se je že dopoldne zbralo več 10 tisoč prebivalcev. Ne zaostajajo pa niti ostala mesta naše države. Tudi po Beogradu prebivalstvo po ulicah protestira proti fašističnemu pohlepu po Trstu. V ponedeljek so se že dopoldne množice iz vseh krajev Beograda zlile na Trg Republike, kjer se je zbralo nad 200.000 ljudi. Od tam so se napotili pred poslopje Ljudske skupščine FLRJ, kjer so med drugim vzklikali: »Tujega nočemo, svojega ne damo! Življenje damo, Trsta ne damo!« O podobnih protestnih mitingih poročajo iz vseh krajev naše države. To je dokaz, da se jugoslovansko ljudstvo ne bo pustilo od nikogar izigravati in bo vedelo braniti svoje pravice in svojo zemljo. Okrog 2000 Sobočancev na protestnem zborovanju V ponedeljek zvečer se Je zbralo na Trgu Zmage v Murski Soboti okrog 2000 ljudi: Slanov sindikata, frontovcev, mladincev in pionirjev, ki so obsojali iredentistično in šovinistično gonjo v Trstu. S tem so Sobočanci dokazali, da so enotni v borbi vseh jugoslovanskih narodov, ki ne morejo dopustiti, da bi tržaškemu ljudstvu spet za- vladali fašisti, ki so mu za časa italijanske vladavine med dvema vojnama povzročili toliko gorja. S protestnega zborovanja so poslali resolucijo zunanjemu ministru vlade FLRJ tov. Edvardu Kardelju, v kateri prosijo in zahtevajo, naj se tov. minister zavzema za pravice tržaškega delovnega ljudstva. V ljutomerskem invalidskem podjetju skrbno gospodarijo Kolektiv invalidskega podjetja v Ljutomeru se ni ustrašil težav, ki so nastale v obdobju prehoda na novi finančni sistem. S skrbnim gospodarjenjem ter štednjo surovin je uspešno zaključil preteklo gospodarsko leto in z nezmanjšanimi napori nadaljuje z bojem za večjo proizvodnost ter kakovost svojih izdelkov. Podjetje Je izpolnilo lanski finančni načrt s 116 odstotki, čeprav je le-ta temeljil na storilnosti 32 delavcev, v resnici pa je proti koncu leta bilo zaposlenih 19 delavcev. Z odpustom nediscipliniranih delavcev, štednjo materiala, čuvanjem strojev, izboljšanjem delovne discipline ter zmanjšanjem nepotrebnih odpadkov, je kolektivu uspelo prištediti z znižanjem polne lastne cene svojih proizvodov približno 618 tisoč dinarjev V podjetju ne poznajo neupravičenih izostankov, medtem ko so število upravičenih in bolezenskih izostankov skrčili na minimum. Tudi odpadke uporabljajo pri izdelovanju drobnega pohištvenega inventarja. V preteklem času so prodajali odpadke po nizkih cenah — 400 din za naloženi voz odpadkov. Z uporabljanjem odpadkov so nastalo zgubo odpravili. Uspeh je otipljiv in se odraža zlasti v solidnih cenah mizarskih izdelkov. Čeprav so se surovine znatno podražile ter se povečale dajatve delavcem, je podjetje s 50 oost znižanjem upravnih in obratnih režijskih stroškov obdržalo cene svojim proizvodom na lanskem nivoju ter uspešno konkurira sosednim obra- tom mizarske stroke. Iz svojih surovin izdeluje za odjemalce kakovostno pohištvo po solidnih cenah — kompletno spalnico za 28 tisoč din, kakovostno izdelano, obojestransko furnirano spalnico iz trdega lesa mza 77 tisoč dinarjev itd. Zmerne cene in pa kakovost proizvodov sta odliki delovnega kolektiva, ki je znal navezati poslovne stike s številnimi odjemalci pohištva, zlasti pa z enotami naše Ljudske Armade, ki se o kakovosti proizvodov pohvalno izražajo. Podjetje je lani prigospodarilo nad 650 tisoč dinarjev čistega dohodka in plačalo 580 tisoč dinarjev prometnega davka. Tudi letošnje mesečne bilance so slika skrbnega gospodarjenja in rentabilnosti v podjetju. Čeprav redno plačujejo družbeni prispevek in druge dajatve, jim mesečne bilance kažejo čisti dohodek. Največ zaslug za uspešno gospodarstvo v podjetju je pripisati upravnemu odboru in dosedanjemu upravniku tov. Otoničarju, ki je kot partizanski invalid vzorno vodil delavce k proizvodnim uspehom. Tudi sindikalna organizacija, ki je do nedavnega le životarila, je začela z vzgojnim delom med člani. Zadnji sindikalni sestanki, kjer so delavci razpravljali predvsem o predlogu družbenega načrta, so vzpodbudno vplivali na sindikalno vodstvo, ki si prizadeva, da bi kolektiv tudi v vzgojnem pogledu dohitel proizvodnjo ter se uvrstil med kolektive-vzornike. -ok- Resnica in znanost morata stužiti za osnovo pri vzgoji mladine Na mladinski konferenci združenih okrajev Murske Sobote in Dolnje Lendave so obravnavali tudi o vzgoji naše mladine, ki je osnovna naloga mladinske organizacije. To delo pa ovirajo različne težave. Ne samo, da v nekaterih vaseh ni ljudi, ki bi delo vaškega mladinskega aktiva znali pravilno in zadovoljivo usmerjati, temveč na našo mladino prežijo tudi sovražniki take vzgoje, sovražniki socializma. Mladinska organizacija vzgaja delavne ljudi, ki verujejo v bodočnost, v lepše življenje, katero pa si bodo sami ustvarili. Sovražniki socializma pa želijo mladino odtegniti tej vzgoji in takemu prepričanju v lepše življenje. Zato učijo in poudarjajo ob vsaki priložnosti, da verniki, tudi mladina, morajo živeti le za posmrtno življenje, kajti zemeljsko življenje je le kratkotrajno, začasno. S takim in podobnim učenjem, sklicujoč se na verske predpise, skušajo ljudi uspavati, jih odtegniti od tega, da bi se zanimali za današnjo stvarnost, dopovedujoč jim, da je vse to le utvara, in plašeč jih z grehom. S tem nastopajo včasih bolj, včasih manj prikrito, kakor pač kažejo trenutne razmere. Vendar si moramo biti na jasnem, da je takih vzgojiteljev precej, le da ne nastopajo vedno dovolj odkrito. Ti se borijo predvsem za mladino, kajti, kakor pravilno ugotavlja uredništvo »Evangeličanskega koledarja«, čigava je mladina, tistega je bodočnost. Ker pa se bojijo, da bi se mladina »okužila« e spoznanjem resnice, če bi spoznavala našo stvarnost, »Evangeličanski koledar« svari starše, naj pazijo na svoje otroke, kajti nanje preti mnogo sovražnikov. Teh sovražnikov v koledarju niso našteli, temveč so jih hoteli prikazati le po ovinkih. Toda tudi tako lahko bralci ugotove brez dvomov koga so mislili, če bero njihovo svarilo pred politiko, ki da je umazana, svarilo pred slabim branjem itd. Njihov strah je upravičen, če gledajo s stališča lastnih koristi, ne pa s stališča ljudi, ki jih smatrajo za svoje ovce. Njihov cilj je, da imajo za seboj čredo nerazgledanih ljudi, ki se brez vodnika ne upa narediti koraka, ne pa da bi pomagali tem ljudem k lepšemu življenju. Čim manj ljudje vedo, tem bolj so poslušni, ker jih k temu sili strah pred nečim, česar ne poznajo. Naša mladina pa mora biti razgledana, da si bo znala ustvarjati lepšo bodočnost in ne bo čakala le na vodnike: mora poznati stvarnost in resnično življenje, da ne bo živela v sanjah. Samo to želimo dati naši mladini. Če bo seznanjena z resnico in znanostjo, se ne bojimo, da bi se dala varati nekomu, ki nima poštenih namenov in Je sovražnik napredka, socializma, ali celo sovražnik slovenskega ljudstva. Med diskusijo je bil sprožen predlog, naj konferenca sprejme posebno resolucijo kot protest proti tistim, ki, ho- teč si lastiti pravico vzgajati našo mladino, jo želijo obdržati v neznanju in mračnjaštvu. Mladinska organizacija pa bo priznavala za vzgojitelje le take ljudi, ki bodo vzgajali poštene ljudi in dobre državljane naše socialistične domovine. Nato so delegati z velikim odobravanjem sprejeli Protest predstavnikov prekmurske mladine Okrajna mladinske konferenca združenih okrajev Murske Sobote in Dolnje Lendave ugotavlja, da je »Evangeličanski koledare, ki je izšel v uredništvu g. Harija, nedostojen do naše socialistične družbe in današnje stvarnosti, predvsem pa ima nepoštene namene z vzgojo naše mladine. Sprašujemo se, zakaj prav danes taka zaskrbljenost g. Harija za vzgojo naše mladine, ko svari starše. češ, ali ne vidite, koliko sovražnikov preži nanje, namreč na njihove otroke. Kdo pa so ti sovražniki ki prežijo na našo mladino? G. Hari si jih v koledarju ni upal imenovati, ker je tako postala zadeva bolj dvoumna in jo lahko vsak razlaga po svoje Tega pa gotovo ni hotel tudi zaradi tega, ker je kljub vsemu hotel ostati »dober državljan«. Toda naša mladina že ve, da so moralni zakoni religije podobni dvoreznemu nožu; zato jih nepoštenjaki radi uporabljajo v nepoštene namene. Do tega prepričanja je prišla po lastnih izkušnjah. Kako si g. Hari še upa lastiti pravico vzgoje naše mladine ter staršem zabičevati, naj pazilo na berilo svojih otrok. Saj je naša literatura v pretežni večini napredna, socialistična. Se mar boji, da bi se naša mladina »okužila« z resnico? Pravico vzgajati našo mladino ima naša mladinska organizacija pod vodstvom naše Partije in napredni vzgojitelji, ki jo vzgajajo tako, kakor to zahteva današnji čas. Le tisti, ki so se borili za pravice in osvoboditev delovnih ljudi izpod kapitalističnega izkoriščanja, imajo pravico vzgajati in usmerjati vzgojo naše mladine. Kaj pa je storil za naše delovne ljudi g Hari in mnogi njemu podobni. Kako si upa lastiti pravico vzgajati našo mladino, ko pa je tedaj, ko je v Črnih vodah krvavel Stefan Kovač, sprejemal od madžarskih oblasti kolajne. Toda on si drzne še več. Ker današnja politika ni po njegovi volji, kot je bila takrat, uči ljudi, naj puste umazano politika Odgovarjamo mu, da je umazan tisti, ki tako nepošteno gleda na našo stvarnost. Kajti samo za nepoštenjaka je lahko politika gradnje socializma umazana stvar. S tem urednik »Evangeličanskega koledarja« žali vse naše delovno ljudstvo, predvsem pa mladino, ki ne more spregledati teh in podobnih žaljivk Zato najostreje obsojamo vse podle misli, ki so v tem koledarju še precej skrite pod plaščem idealistične filozofije ter pričakujemo, da bodo nehali s svojim umazanimi delom pri varanju naše mladine. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 3. aprili 1952 Ljudska tehnika naj bo zbirališče tudi kmečkih ljudi Kritična ocena dela osnovnih organizacij Ljudske tehnike na področju ljutomersko-radgonskega okraja nam odkriva slabosti, ki so kvarno vplivale na razvoj te izobraževalne organizacije na podeželju. V preteklem letu je bilo ustanovljenih več klubov in skupin, vendar je bilo njihovo delo osredotočeno na okrajno središče in bližnjo okolico. Te organizacije so večinoma ozko specializirane ustanove, v katerih so razni inštruktorji vzgajali ožji krog ljudi, stremečih za nekim poklicem. Na tej bolezni so zlasti bolehala avto-moto društva, ki so se omejevala zgolj na vzgojo članstva v teh organizacijah. Znano je, da so tečajniki po opravljenem izpitu zapustili društvo, misleč, da nimajo od njega kaj več pričakovati. Zaprtost v izobraževalnem delu je samo škodovala prestižu organizacije ter onemogočila izobrazbo širšemu krogu ljudi in mladine. V društvih imamo strokovnjake, ki se ogrevajo za takozvano »višjo« izobrazbo članstva, pozabljajo pa na osnovne vzgojne metode dela, ki so vabljive zlasti za mladino. Tako bi radi imeli v avto-moto društvih samo šoferje in mehanike (menda nadomestilo za združenje šoferjev!) Ti ljudje pozabljajo, da je vzgoja množic osnovna naloga organizacij Ljudske tehnike. Ni dovolj, če n. pr. v krajšem tečaju vzgojimo neko število »pečenih« šoferjev, marveč je potrebno, da bodo ti ljudje poznali ustroj motorja in vozil, prometne predpise itd. To bomo lahko dosegli z vsakodnevnim in ustaljenim vzgojnim delom med člani. Naše gospodarstvo in Armada potrebujeta solidne strokovne kadre vozačev, ki niso zgolj možje »volana«. temveč tudi dobri mehaniki in poznavalci vodi. Društva Ljudske tehnike so poklicana, da z vsakodnevnim (ne kampanjskim!) vzgojnim delom pomagajo pri izobraževanju naših ljudi. Pod pojmom tehnike razumemo navadno zgolj avtomobilizem, fotografijo, radiotehniko itd., ne vidimo pa zaostalosti na podeželju. V naših krajih niso redki primeri, da se v sušnih letih zbirajo ljudje v procesijah in »prosijo boga za dež«. Te cerkvene manifestacije so prepričljiv dokaz, da imamo v tem prameni opravka z ljudmi, ki še niso seznanjeni z osnovnimi naravnimi zakoni. Nadvse hvaležna naloga organizacije Ljudske tehnike bo, da se s po- jasnjevanjem naravnih pojavov bojuje proti zakoreninjeni religiozni zaostalosti med množicami. Delo Ljudske tehnike smo v preteklosti ocenjevali po enostranskem kriteriju: koliko članov ima, koliko izdelkov je postavila na razstavo itd. To pojmovanje je bilo v osnovi zgrešeno. V prihodnosti bo treba gledati na delo Ljudske tehnike skozi prizmo občih naporov za napredek na podeželju. Uspehi posamezne organizacije se merijo po tem, koliko ljudi je zbrala v svojih vrstah in kaj je storila za vzgojo in napredek prebivalstva na svojem področju. V radgonskem okraju, kjer so lani ustanovili 10 novih organizacij in našteli 1400 Članov, so se nekateri klubi odrezali. Radioamaterski klub in elek-tro-strojni klub v Očeslavcih sta pomagala pri elektrifikaciji središča Videm in okoliških vasi. Člani kluba so pridno instalirali električno omrežje in naprave. Klub Je v domačem kraju razstavil svoje izdelke. Razstavo je obiskalo mnogo ljudi in pionirjev,- katerim so člani pokazali, kako delujejo detektorji, enocevniki itd. Ustanovili so tudi svojo delavnico. Elektrostrojni klub pri radgonskem obratu DES je pravtako izpolnil lanski delovni načrt, elektrificiral nekatere vasi ter vzgojil kader mladih električarjev. Pomoč kluba podeželju ni dragocena samo v materialnem pogledu, temveč tudi v vzgojnem smislu, saj so njegovi člani poučili domačine tudi o praktični uporabi elektrike, štednji in čuvanju naprav itd. Za organizacije radgonskega okraja je značilno, da so lani izpolnile in celo presegle delovne načrte (avto-moto društvi Radgona in Radenci, radioamaterski krožek v Radgoni), medtem ko v ljutomerskem okraju ni bilo podobnih uspehov. Ljutomerske organizacije so životarile ter se bavile z drobnimi, brezperspektivnimi posli. Nekaj skromnih uspehov je imelo avto-moto društvo v Ljutomeru, ki je organiziralo več tečajev za vozače, in elektrostrojni krožek v Ivanjkovcih pri elektrifikaciji okoliških vasi. Slabost v delu teh klubov Je v neurejenih organizacijskih razmerah, saj jih vodijo večinoma posamezni strokovnjaki. Voljena vodstva, ki naj bi vzajemno skrbela za omnožičenje društev, so le podaljšek posameznikov. Zato se ni čuditi pičlemu številu članov Ljudske tehnike na področju okraja. Le z združenimi močmi bomo lahko odstranili nevarnost poplav v Prekmurju Preteklo soboto je imela Vodna zadruga svoj redni občni zbor, na katerega so prihiteli kmetje iz obeh okra« jev. Ker ima zadruga nad 25 tisoč članov, je pač nemogoče, da bi obiskali zbor vsi člani, zato je članstvo zastopalo le okrog 100 delegatov. Zboru so razen zastopnikov oblasti in množičnih organizacij prisostvovali tudi strokovnjaki za vodno gospodarstvo iz Uprave za vodno gospodarstvo LRS. Kakor je bilo pričakovati, so se v diskusiji oglasili k besedi številni delegati ter tako povedali svoje mnenje in predloge. Poročilo starega odbora je zadružnike podrobno seznanilo o delu in uspehih Vodne zadruge tekom preteklega leta. Prav za prav je začela zadruga v novi obliki šele v jesenskih mesecih in sicer po likvidaciji stare in ustanovitvi nove zadruge za celotno Prekmurje. Nova Vodna zadruga je zajela v svoj delokrog nad 25 tisoč članov, ki posedujejo nad 70 tisoč ha plodne zemlje. Od navedenih zemljišč je nad 40 tisoč ha neposredno ogroženih od vsakoletnih poplav, ki zadajajo našemu gospodarstvu občuten udarec. Zadruga je v preteklem letu v glavnem omejila delo na vzdrževanje vodnih nasipov, katerih je nad 200 km. Neredno plačevanje vodoplavnih doprinosov pa je upravo prisililo, da se je omejila le na najnujnejše primere, tako da zadruga ni mogla uspešno pomagati proti večjim poplavam. Da vodoplavni doprinosi niso redno prihajali na upravo, je krivo nerazumevanje članstva, še več pa brezbrižnost poedinih KLO, ki se niso brigali za izterjavo. Tako je iz blagajniškega poročila bilo razvidno, da dolgujejo člani za preteklo leto na vodoplavnem doprinosu nad 1,100.000 dinarjev. Med nerednimi plačniki so se posebej odlikovali v Turnišču, Bogojini, Nedelici, v okolici Dolnje Lendave, pa tudi v nekaterih predelih soboškega okraja. Jasno je, da s takim gospodarjenjem. ni bilo mogoče uspešno izvršiti postavljenih nalog. Uprava je tekom zime uredila vodoplavni kataster za celotno področje, kateri je že bil dostavljen KLO. Nekaj bežnih številk o škodi, ki jo zadajajo poplave Na poplave je kmet v Prekmurju že nekako navajen, kot na hudo leto. Ta nadloga nastopa že stoletja, enkrat bolj, drugič manj, vsakikrat pa odjeda kmetu dobršen kos kruha. Če bi hoteli oceniti vso škodo, ki jo povzročajo poplave Mure in številnih pritokov in potokov, bi ta škoda šla v milijarde. Za nas je dovolj, če ocenimo škodo, ki jo je prizadejala poplava v letu 1950/51. Samo na poljskih pridelkih so izračunali nad 160 milijonov din škode. Tu pa ni računana škoda na Naftnih poljih, na porušenih šupah, onesposobljenih stanovanjih itd. Najnevarnejši je Kobiljski potok, Ledava, Črnski potok in ostali pritoki. Vsi ti pohlevni potoki se zaradi neurejenih razmer v času deževja spremenijo v drveča jezera, proti katerim se je težko ubraniti. Stara Jugoslavija je ne samo enkrat poizkušala na papirju rešiti vprašanje neurejenega vodnega gospodarstva, na žalost pa nikoli z resnim namenom. Po drugi vojni je ljudska oblast začela s širokopoteznimi načrti in deli, ki pa so zadnje čase zaradi važnosti dograditve ključnih objektov zastala. Z združenimi napori se da marsikaj narediti Po poročilu upravnega odbora se je v dvorani razvila prav živahna diskusija, ki je v celoti pokazala, da ima večji del prebivalstva resen namen začeti z delom. Ing. Pejnovič, upravnik okrajnega posestva v Beltincih, je razglabljal o škodi, ki jo povzročajo poljedelstvu poplave s tem, da iz leta v leto odnašajo plodno prst. Strokovno je dognano, da bo mogoče po zaklju- čenih melioracijah dvigniti ha donose na zavidljivo višino, kar pa je edaj zaradi nastopajočih povodenj silno otežkočeno. Posestva so občutila posebno veliko škodo na poljih pri Nedelici, to pa le po krivdi vaščanov, ki so, boječ se za svoja polja, spustili vodo čez nasipe na državni svet. Takšen odnos do socialistične skupnosti je vreden vse graje ter ga je treba v bodoče ostro kaznovati. V diskusiji se je oglasil tudi dolgoletni strokovnjak ing. Knez, ki je poudaril veliko važnost melioracij predvsem Kobiljskega potoka, Ledave in drugih. Z delom pa je treba začeti načrtno, saj bo le tako pričakovati koristi. Uprava za vodno gospodarstvo LRS bo zadrugo podprla z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Poročila delegatov iz vasi pa so pokazala, da poedini KLO še vedno nimajo pravega zaupanja v zadrugo ter celo odbijajo vsako sodelovanje ali pa pričakujejo vse le od države. Takšno mnenje poedince v je tuje naši skupnosti ter ima korenine pri vaških reakcionarjih. Zastopnik iz Adrijanec je namreč poročal, da gorički kmetje ne bodo plačevali vodoplavnega doprinosa, ker baje niso ogroženi od poplav. Ni pa pomislil, da ravno gorički potoki zaradi neurejenosti povzročajo poplave in škodo Ravencem. Delegat iz Prosenjakovec spet vidi samo svoje krajevne interese, ter je mnenja, da je treba začeti z deli v okolici Prosenjakovec. Takih in podobnih predlogov je bilo še nekaj, vse to pa dokazuje, da se naši ljudje v Prekmurju še vedno niso resno poglobili v stvarnost. Naravno je, da Ravene brez Goričancev ne bodo kos velikim nalogam. Tu je treba enotnih naporov, kakor je enoten problem poplav za vso Prekmurje. Treba je namreč resnici odkrito pogledati v oči; brez naporov ni uspehov. Zadruga v Prekmurju pa ima vse objektivne pogoje, da izpelje zadane naloge. Računajoč množičnost članstva lahko zadruga dobi letno samo od članarine, odnosno vodoplavnega doprinosa nad 14 milijonov dinarjev. S tem denarjem pa bi lahko v nekaj letih meliorirali vse nevarnejše potoke in pritoke, ki bi desetkrat poplačali napore pri melioracijah. Kaj predvideva plan za letos Ob zaključku zbora so zadružniki prejeli sledeči načrt letošnjih del: V lendavskem okraju se bodo očistili vodotoki Ledava od izliva Kobiljski potok do okrajne meje, čiščenje Kobiljanskega potoka od Kobilja do državne meje, desno brežni potok Kobilskega potoka pri Kobilju, kakor tudi spodnji del Bukovnice od Genterovcev do Zlikovcev, zaključiti dela na visokovodnem nasipu pri Bistricah itd. V soboškem okraju pa bodo kot najnujnejši dela čiščenje levega pritoka Ledave od Predanovcev do izliva pri Brezovcih, Ledava od okrajne meje navzgor. Čiščenje Martajnskega in Puconskega potoka, Bogojinskega potoka, Lipnice itd. Vsa predvidena očiščevalna dela bi stala okrog 2 in pol milijona din. Da se odstrani nevarnost poplav, pa bo nujno začeti z regulacijo. Predvidevajo, da bi vsa melioracijska potočna dela stala okrog 80 milijonov dinarjev, kar je le polovico od škode, ki Jo je prizadejala poplava samo v letu 1950. Seveda, vsa dela ni mogoče zajeti že letos. Le s skupnimi napori jih bo mogoče dokončati v naslednjih letih. Za letošnja dela je zbor izglasoval 30 milijonov din investicijskih kreditov. Da pa bodo dela uspešna, bo treba v bližnji bodočnosti dograditi razbremenilni kanal pri Soboti in obrambne nasipe na Muri. -e Elektaična ograja za pašnik Ko so zadružniki ljutomerskega okraja pred meseci brali v časopisih, da bodo v Sloveniji na večjih državnih posestvih in KDZ napravili električne ograje za pašnike, da ne bodo pri živini rabili pastirjev, so se začeli zanimati za to novost. Ni pa ostalo samo pri zanimanju. Pred dnevi so se na pobudo zadružnega sklada pogovorili na seji upravnega odbora KDZ Stročja vas, da si bodo pašnik ogradili z električno žično ograjo. Zadruga ima močno razvito živinorejo, v bližini novega govejega hleva pa štiri hektare travnika, kateri bo prav dobro služil za pašnik. Travnik bo razdeljen na štiri enako velike dele, da živina ne bo pohodila vse paše naenkrat, temveč se bo izmenoma pasla vedno le na enem delu, da ostalih treh pa bo rasla nova paša. Tako bo imela vedno enako dobro pašo. Tisti del, na katerem se bo pasla živina, bo ograjen z električno žično ograjo. Ko jo bodo hoteli spustiti na drugi del pašnika, bodo prenesli tudi ograjo. Tako bodo ograjo lahko stalno prenašali na potrebno mesto. Ograjo bodo začeli delati že prihodnje dni in jo bodo postavili v kratkem času. Za njo pa ne bodo rabili niti velikih denarnih izdatkov. Tako bo tudi ta novost v KDZ Stročja vas presenetila nekatere godrnjaške zadružnike, ki bodo gotovo tudi sedaj dvignili svoj glas zoper postavitev električne ograje, kakor so to storili pred gradnjo govejega hleva. Sele takrat, ko se bodo prepričali, da bo to res koristna stvar, se bodo pomirili. O taki ograji pa bodo verjetno še začeli razmišljati tudi sosednji zadružniki v KDZ Mota, Krapje in drugi. Če imajo primeren pašnik ali travnik, bi tudi oni lahko uporabili to novost. M. I. Lani predvsem trgovina — letos razvoj gospodarstva V marcu je imela Splošna kmetijska zadruga v Soboti svoj redni letni občni zbor, na katerega so v velikem številu prihiteli člani iz vseh okoliških vasi. Že samo poročilo upravnega odbora, ki ga je podal tovariš Pujs, je pokazalo, da je bilo delo zadruge v preteklem letu uspešno. Posebno živahen promet je Izkazovala trgovina in odkupni odsek. Zadruga ima v Soboti odsek za železnino in manufakturo. Oba odseka sta dobro poslovala ter nista imela nekurantnega blaga, kar dokazuje sposobnost kadra v trgovini. Tako je odsek za manufakturo pod vodstvom tov. Švarca izkazal 17,393.000 din prometa, železnina 15,393.000, špecerija pa 14,885.000 dinarjev. Skupni promet je tekom leta znašal nad 50 milijonov dinarjev, kar je za zadrugo vsekakor lep uspeh. Skupni dobiček znaša 750.371 dinarjev, k temu je manjši del prispevala tudi zadružna ekonomija. Delali so tudi ostali gospodarski odseki, med drugim živinorejski, kmetijski in sadjarski. Aktiven je bil tudi kreditni odsek, ki ima nekaj nad 116 tisoč dinarjev hranilnih vlog. Šibka stran upravnega odbora Je bila v tem, da je delo slonelo — velja tudi za ostale odseke — le na poedinih ljudeh, Vsled česar delovanja ni bilo mogoče razširiti. Živinorejski odsek ima na terenu dva priznana bika ter se trudi selekcionirati živinorejo nasplošno. Doseženi so bili že prvi uspehi. Tudi sadjarski odsek ima štiri škropilnice, od katerih pa sta dve v Mačkovcih in Selu, ne da bi jih KLO pravočasno vrnili. Tekom zime so opravili zimsko škropljenje, pri katerem pa so člani premalo sodelovali. V diskusiji so se člani pogovorili o bodočem delu. Ker so bili dosedanji članski prispevki prenizki, bodo te dvignili na 500 dinarjev. Zadruga pa bo zato dala primeren popust pri nakupu potrošnega blaga, tako da bodo člani zainteresirani ter imeli od zadruge tudi neposredno korist. Po sklepu zbora je šlo od čistega dobička 40 odstotkov v fond za dvig kmetijstva. Nabavili bodo sejalnike in ostale stroje, ki so potrebni kmetovalcem pri delu. Zadruga bo letos posebno razvila gospodarsko dejavnost Ljutomerskim godbenikom so izročili priznanja V soboto 22. marca so Ljutomerčani slavili pomemben kulturni praznik 30. letnico obstoja in delovanja mestne godbe na pihala. V prostorni dvorani Doma kulture so se srečali ljubitelji glasbe, ustanovitelji godbe in ostali gostje. Množična udeležba meščanov in okoliških ljudi na tej prireditvi je dokaz, da naši ljudje cenijo kulturne pridobitve iz preteklosti ter da se živo zanimajo za uspehe vodilnih kulturnih skupin v okraju, med katere sodi tudi jubilant. Nastopajoče godbenike, ki so se pojavili na odru v novih uniformah, je prisotno občinstvo navdušeno pozdravilo. Predsednik kulturno-umetniškega društva »Ivan Kaučič« tov. Štebih je v slavnostnem govoru opisal vse važnejše dogodke v delovanju glasbenega društva ter se spomnil tovarišev, ki so v marcu 1922. leta ustanovili godbo. Podčrtal je zlasti zasluge bivšega dirigenta, učitelja in pevovodje Franca Zacherla, ki je do 1940. leta vodil godbenike ih pripomogel, da je bila v Ljutomeru ustanovljena glasbena šola, ki je skrbela za vzgojo mladega naraščaja. Na strani godbe je bil tudi takratni slovenski župan Kukovec, ki je izposloval društvu občinsko pomoč, dalje soustanovitelji Slivar, Korošak, Mihalič in drugi. Ko je govoril o delu godbe po osvoboditvi, je dejal, da se je v kulturnem življenju vidno uveljavila. Zlasti pomembno je prizadevanje kolektiva, ki se kaže v nenehni skrbi za kakovostne produkcije. Godba je pod strokovnim vodstvom tov. Loparnika zabeležila vidne uspehe; v raznih tekmovanjih se je uvrstila med vodilne godbe v Sloveniji. Njene vrste se čedalje bolj širijo, vanjo vstopajo mladinci, kar Je zanesljivo jamstvo za bodoče uspehe na glasbenem področju. Godba je bila v povojnih letih ena izmed najbolj delavnih sekcij mestnega kulturno-umetniškega društva. Tov. Štebih je izrekel pohvalo vsem kolektivom in ustanovam, ki so pomagali društvu z denarnimi in drugimi sredstvi. Delovni kolektivi ljutomerskega okraja, zlasti mestnih podjetij, so razumeli svojo dolžnost do vodilnega društva v okraju ter se v poslednjem času zelo zanimajo za izboljšanje kultumo-prosvetnega dela v mestu in na podeželju. Vodstvo mestnega KUD je prejelo od podjetij nad milijon din prispevkov za preureditev dvorane v Domu kulture. Delavski svet okrajnega magazina je podaril godbi uniforme, vredne nad pol milijona din. Vse to so živi dokazi zavednosti delavskega razreda, ki v svojem boju ne pozablja na kulturne institucije, jamstvo za vse večji razmah kulturno-prosvetne dejavnosti med množicami. V imenu okrajnega odbora Ljudske prosvete je čestital godbenikom tov. Regoršek in izročil godbi pohvalno diplomo. Vodstvo KUD je denarno nagradilo vse godbenike, dočim sta najstarejša godbenika Roman Bratuša in Blagovič iz Desnjaka prejela še pohvalne plakete in praktične nagrade Zasluženo priznanje Je bilo izrečeno tudi dirigentu tov. Loparniku. Ko so nagrajenci prejemali darila, jih je prisotno občinstvo navdušeno pozdravljalo. Iskrenega priznanja množice je bil deležen zlasti tov. Blagovič, pionir v godbi, ki že 30 let neprestano sodeluje na javnih produkcijah ter se redno udeležuje vaj, čeprav domuje v oddaljenem Desnjaku. Nastop godbenikov, ki so zaigrali osem skladb tujih in domačih avtorjev, je navdušil občinstvo. Sindikalna podružnica Proizvodnje nafte je predlagala kandidate za delavski svet Sindikalna organizacija v podjetju Proizvodnje nafte je sklicale več množičnih sestankov Članstva, na katerih so razpravljali o družbenem planu podjetja. Živahne diskusije so pokazala, da je večina članov pravilno razumela pomen družbenega plana in naloge ki se v zvezi z njim postavljajo pred delovni kolektiv. Delavci so obljubljali, da bodo izpolnili vse naloge v šestmesečnem tekmovanju v upravljanju delavskih svetov, kajti razumejo, da bo od izpolnitve nalog in od delovnih uspehov podjetja odvisna njihova nagrada, njihov zaslužek. Uspehi podjetja pa so v marsičem odvisni od dobrega vodstva, delavskega sveta in upravnega odbora podjetja. Zato to na množičnih sindikalnih sestankih razpravljali tudi o tem, kdo lahko kandidira v delavski svet in kdo bi lahko bil izvoljen. Pretresali to vsakega poedinega člana, da bi izbrali najboljše. Po dolgih pripravah in razpravah je sindikalna podružnica predlagala enotno kandidatno listo s 64 kandidati. V delavski svet pa bodo izvolili 53 članov. Večje število kandidatov bo članom delovnega kolektiva omogočalo da bodo lahko med njimi še izbirali. Naloge poljedelskih odborov pri KZ 10. Travništvo 7. Za borbo proti škodljivcem in boleznim rabimo tudi razstavna sredstva in strupe, razkužila itd. Za naročilo teh mora skrbeti poljedelski odbor, da bodo vedno na razpolago v zadostni meri. 8. Uvajanje boljšega in naprednejšega njivskega kolobarja in v zvezi s tem pridelovanje krmnih rastlin na njivah v večji meri. Naš doslejšnji kolobar je enostranski, žitni, saj pridelujemo 70 do 80 odstotkov žitaric. Zemlja je zelo enostransko izkoriščena, zato se ne smemo čuditi, če peša in so njena rodovitnost zmanjšuje. Marsikje pridelujejo žitarice s slabim pridelkom, ko bi tam mnogo bolje uspevale razne krmne rastline in bi dale dobro krmno osnovo za živinorejo. 9. Arondacija zemljišč Velika ovira naprednemu njivskemu pridelovanju je velika razkosanost poljedelskih površin na majhne parcele. V naprednih državah imajo kmetije svojo zemljo v enem kosu. Tamkaj je možne izkoristiti mehanizacijo in napredne oblike dela ter pridelovati poceni. Pri naši razkosanosti pa je delo težavno, zamudno in drago, zato ne moremo konkurirati, tekmovati s cenami. Zaradi tega je nujno, da razmišljajo o arondaciji — zložbi zemljišč tudi naši kmetovalci. Je naša najbolj zanemarjena in naj-slabejša kultura. Delo naših kmetovalcev na travniku je v glavnem pospravljanje pridelka če odštejemo spomladansko čiščenje, ki obstaja le iz razkopavanja krtin. Travniške površine so izčrpane, saj že desetletja odvažamo hranilne snovi, vračamo pa nič. Zato se ne smemo čuditi, če Je pridelek tako slab, ponekod komaj 5 do 6 meterskih stotov sena in otave na hektar in to celo na kraju, kjer bi lahko bila lepa njiva. Ta pridelek je ponekod tako slab, da se niti ne izplača kositi in pospravljati. Razen tega pa je tudi kakovost, krmilna vrednost zelo slaba. Za zboljšanje travništva lahko poljedelski odbori mnogo storijo. Treba je misliti na boljšo nego, gnojenje, podsetev, napravo novih travišč itd. S povečanim pridelkom travniške krme bomo ustvarili solidno osnovo naši živinoreji. 11. Melioracije ali zboljšave večje ali manjše pridejo v poštev vsepovsod. Osuševanje, namakanje, regulacije potokov, jarkov, planiranje, arondacije so dela, ki mnogo koristijo kmetijstvu in omogočajo na prej zanemarjenih ali ogroženih površinah napredno pridelovanje. Posamezni kmetovalec ne more opraviti melioracije, ker jo je treba izvesti istočasno na večji površini, ki je lastnina večjih kmetoval- cev; zato je potrebno skupno, združeno delo. Imamo celo vrsto manjših ali večjih pomanjkljivosti, ki močno škodujejo produkciji in bi se dale odpraviti z malimi stroški. Prepričani smo, da bi bili posestniki pripravljeni sami narediti marsikatero zboljšavo — melioracijo, če bi imeli vodstvo. To bi lahko bil poljedelski odbor. 12. Vnovčcvanje — odkup kmetijskih pridelkov mora imeti v celoti v rokah KZ v svojem okolišu. Ako upoštevamo razna navodila, ki smo jih predvideli v pridelovanju, ta posel ne bo težaven. Kmetovalci bodo prodajali kakovostne pridelke, ki jih lahko pošiljamo v potrošna središča brez vsakega posredovalca in uresničimo zadružno načelo, da »blago gre od pridelovalca naravnost k potrošniku«. Kmetijsko zadrugo namreč ne smemo smatrati za posredovalca, saj je prostovoljna organizacija pridelovalcev. Zaslužek prodaje pa ostane pridelovalcem oziroma za skupno pospeševanje kmetijske proizvodnje. V kratkih obrisih smo nanizali nekaj nalog, ki se jih naj lotijo poljedelski odbori kmetijskih zadrug. Te naloge so tako obširne in važne za dvig poljedelske proizvodnje, da se jih mora lotiti vsak kmetovalec v lastno korist. Člani poljedelskih odborov pa morajo dajati iniciativo; zato pa je treba izvoliti v nje razgledane, napredne in delavne kmetovalce. Odborom v pomoč naj bodo nastavljeni pri zadružnih združenjih kmetijski strokovnjaki za nasvete in tehnična navodila. (Konec). Murska Sobota, 3. aprila 1952 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 VESTI IZ OBMURSKIH KRAJEV KZ Trate prednjači v radgonskem okraju Nedavno so bili zaključeni letni občni zbori splošnih KZ v radgonskem okraju, ki so pokazali dokaj različno sliko stanja splošnih KZ, ki jih je trenutno v okraju sedemnajst, z okrog 4000 člani. Delo teh zadrug se je doslej obstajalo v glavnem iz trgovskega poslovanja, dočim so ustanavljanju raznih kmetijskih odsekov posvečali vse premalo skrbi. Nekatere zadruge imajo z ozirom na dobro krmno bazo mnogo pogojev za razvoj živinorejskih odsekov, kot je to na primer Sp. Ščavnica, Videm, Benedikt itd., a se v teh zadrugah ti odseki zelo slabo razvijajo. Kmetijska zadruga na Velki, ki zavzema predvsem hribovit okoliš, je na zadnji letni skupščini ustanovila na svoji zadružni ekonomiji plemenilno postajo. Trgovski odsek te zadruge je ustvaril 77.000 din. dobička. Še lepši gospodarski uspeh je dosegla KZ Trate, ki je ustvarila okrog 300.000 dinarjev čistega dobička. Zelo dobro sta se razvili zadružni podjetji mesnica ki pekama. Glavna zasluga za tako uspešno delo v imenovani zadrugi gre dosedanjemu in ponovno izvoljenemu predsedniku tov. Emeriku Bračku, po- Gospodarska razstava v Ljutomeru Za drugo gospodarsko razstavo, katera bo letos, vlada veliko zanimanje po vsem okraju. Posebno se zanimajo obrtniki raznih strok. Tudi učence v gospodarstvu je priprava za razstavo močno razgibala, posebno ko so zvedeli, da bodo razstavljali ločeno od svojih mojstrov. Vse kaže, da bo na razstavi dobra udeležba vseh obrtnih strok. Poraja se tekmovanje, kdo bo imel bolj kvalitetne in praktične izdelke za vsakdanjo uporabo. Razstava bo vsekakor pokazala tudi zelo močno konkurenco pri ceni posameznih izdelkov, kateri bodo razstavljeni in bodo obenem naprodaj. Značilnost letošnje razstave bo tudi v tem, da bo na razstavnem prostoru posebna pisarna, kjer bodo lahko obrtniki in drugi udeleženci razstave delali pogodbe s kupci. Obrtniki se zavedajo, da kdor bo imel razstavljene boljše in pa cenejše predmete, bo lahko pričakoval naročnike tudi izven ljutomerskega okraja. Pripravljalni razstavni odbor je prejel od nekaj najbolj zavednih obtnikov in ustanov že prijavne pole. 'Ostali pa naj ne pozabijo, da je treba dostaviti vse prijavne pole razstavnemu odboru do prvega maja. — jb. Stara tradicija KUD »France Prešeren« na Stari cesti je včasih bil med najboljšimi vaškimi društvi, saj je leta 1950 bil nagrajen od IO OF v Ljubljani s 50.000 din. Tega leta je pripravil 18 prireditv, lansko leto je pri delu popustil. Bolj slabo je bilo s pevskim zborom, vaje niso imeli po programu, ker je vmes bilo nekaj ljudi, katerim delo zbora ni bilo toliko pri srcu, kot neki njihovi osebni nameni. Mladina pa si želi petja, saj jim je to edina zabava in razvedrilo v tamkajšnjih hribih. Zato je Sonenvaldova zopet pričela z rednimi pevskimi vajami. Gotovo bodo tudi ostali pevci, ki sedaj stojijo ob strani, razumeli naloge pevskega zbora in se pridružili. Dramatska skupina je bila delavnejša. V njej je združenih 30 delavnih in požrtvovalnih članov, ki se večkrat prikažejo na odru. Letos so dvakrat nastopili na odru z igro »Zemlja«, za pust pa z »Zdravnikovim strežnikom«. Tudi za 8. marec so se pripravili. K delu sta največ prispevala Heda Grilec in Stanko Kralj, ki kljub težavam vodita društvo po Začrtani poti. Pred kratkim je začel z vajami tudi tamburaški zbor. Vadi tedensko dvakrat. Ker so v tem zboru večinoma začetniki, ima z njimi mnogo truda Slavko Zgoznik. Njegovo vztrajno delo pa je že pokazalo uspehe. Upamo, da si bo KUD na Stari cesti s svojim delom spet priboril staro slavo. Nekateri znaki zadnje mesece kažejo to možnost. Seveda pa bo končni uspeh odvisen od vseh članov društva. Po. Dober roditeljski sestanek v Odrancih Preteklo nedeljo se je v Odrancih zbralo nad 120 ljudi — staršev šoloobveznih otrok. Tako obiskanega in uspešnega roditeljskega sestanka niso imeli že dolgo. Starši so se zanimali, kako se njihovi otroci učijo in vedejo v Šoli. Na sestanku pa je upravitelj šole podal tudi referat o mladinski vzgoji naše šolske in Izvenšolske mladine. Pri tej morajo sodelovati starši in učitelji, pa tudi množične organizacije. Doslej so matere imele ponavadi slabe stike s šolo, čeprav se šolska in domača vzgoja morata dopolnjevati Zato so se o tem temeljito pomenili na nedeljskem sestanku. Matere pa so se tudi zanimale pri razrednih učiteljih o svojih otrokih. Že pred tem sestankom so mnoge matere prisostvovale pri pouku. Na sestanku pa so sklenile, da bodo še večkrat prišle. S sestankom so bile zadovoljne matere in učiteljstvo. S skupnimi močmi staršev. poklicnih vzgojiteljev, krajevnih organov oblasti in množičnih organizacij bo vzgoja uspešnejša, naša mladina bo postala resnično nova generacija socialistične domovine. -ko slovodju Benotu Krumu ter knjigovodju Pozniču. Na občnem zboru so dvignili članski delež od 150 na 1500 din in poleg zagotovitve potrebnega obratnega kredita znatno dvignili jamstvo. Zadruga odkupuje vse kmetijske pridelke in živino ter razteza svoje poslovno območje tudi na sosedne vasi, zlasti tja, kjer splošne KZ niso dovolj delavne. Zelo uspešno posluje tudi KZ v Sp. Ščavnici, ki je bila prejšnja leta vedno v deficitu, a je z izboljšanjem načina dela po zaslugi novega poslovodje tov. Edvarda Polanca ustvarila v kratkem času lep dobiček. Na letnem zboru so zadružniki soglasno dvignili zadružni delež na 500 din Zelo uspešno so napredovale tudi KZ v Račkem vrhu, Kapeli in Gor. Radgoni, dočim to v KZ Benedikt slabo gospodarili, ker so bivši poslovodja in nekateri nameščenci zagrešili malverzacije, za katere so nedavno prejeli zasluženo kazen. Na letošnjih zborih so člani zadrug sprejemali tudi gospodarski račun kot novi sistem dela in gospodarstva, zlasti tam, kjer obstojijo zadružne ekonomije. -jh. Vrednost starega železa Marsikdo se ne zaveda, koliko je staro železo vredno in to ne le za našo industrijo in železarstvo, temveč tudi za vsakega posameznika, ki ima tako staro, za njega neuporabno šaro. Zato so ljudje take stvari pripravljeni prodati. Ker pa ne poznajo cene, prodajo, kakor kdo plača. Tako so se zadnji čas v okolici Benedikta v Slovenskih goricah pojavili nakupovalci starega železa ter litine, ki so ga plačevali po 3 do 5 din kg. Ko se je predsednik KLO Benedikt tov. Rojko pozanimal za ceno, je zvedel, dn »Odpad« v Mariboru plačuje za kg starega želzea 6,50 do 14 din, za litino pa celo do 22 din. Mar ne bi kazalo, da bi naše kmetijske zadruge kupovale tudi staro železo? S tem bi zbirale to potrebno surovino za naše tovarne in topilnice, a kmetom ki imajo stare, neuporabljive stroje, pa omogočile prodajo teh in po primernih cenah. Zakaj bi se tudi s tem nekdo okoriščal na Škodo prodajalcev? Vzemimo le primer tov. Borka iz Trstenika ki je prodal star lit gepelj težak 200 kg po 5 din kg. Če bi ga prodal po dnevnih cenah, bi lahko dobil zanj štirikrat toliko. Koliko škode je utrpel, ni težko izračunati. Zato je v korist vseh kmetovalcev, da bodo kmetijske zadruge odkupovale staro železo, litino, pa lahko tudi star papir, cunje in druge podobne stvari, ki za drugo kot predelavo niso več uporabne. -jk. Najboljši izobraževalni tečaj v radgonskem okraju Izmed 16 izobraževalnih tečajev v radgonskem okraju, ki so bili nedavno zaključeni, je bil kvalitetno najboljši gospodinjski tečaj v Negovi, ki ga je skozi tri mesece posečalo 32 tečajnic iz domače in sosednjih vasi. Praktični pouk iz gospodinjstva je vodila tov. Ana Lah, dočim so splošne predmete poučevali učitelji Avgust Kramberger, Milan Lah, Anica Knez in Tončka Kubil. Po zaključnem tečaju so tečajnice organizirale razstavo kuharskih izdelkov in živilskih ter ročnih del. Razstavo je obiskalo mnogo ljudi iz bližnje in dalnje okolice, ki so s priznanjem občudovali kvalitetne izdelke. Ob zaključku tečaja so uprizorile v režiji tov. Knezove Detelovo igro »Begunka«. Vse vloge so bile dobro podane. Ženska mladina iz Negove in okoliških vasi si želi v bodoči zimi še takšen tečaj. Pionirji na odru V igri, s katero so nastopili v Prosvetnem domu v Gornji Radgoni, kjer nastopajo poleg pionirjev tudi matere, je na neprisiljen in prisrčen način prikazana proslava materinskega dne, kakršno si je zamislil in organiziral sam pionirski odred brez vednosti staršev ali kogar koli drugega. V igrici sami, ki traja z vsemi vložki poldrugo uro, se na odprtem odru kot na filmskem platnu odvijajo vse predpriprave in priprave, ki se končno razvijejo v sijajno proslavo, v kateri nastopajo govornik, recitatorji, harmonikar, violinist in celo balet in vse to v čast materam, ki se ob vsem tem dogajanju presenečene in do solz ginjene, z ostalimi gledalci pojavilo na odru. Krona vseh sodelujočih pa je pri tem nastop pionirskega gimnazijskega pevskega zbora, ki je bil prav tako in to odlično uvežban, povezan v igro. Potek vsega dogajanja na odru in deloma pred njim (pevski zbor) je bil ves čas, (nastop harmonikarja in violinista, bi bil lahko krajši), na primerni višini, kar izpričuje dobro in stilno režijo. Igra posameznikov je bila neprisiljena. V nekaterih se je dalo slutiti obetajoče igralske talente. Delcu, ki ga za slične prilike toplo priporočamo, je šteti, med drugim v prid tudi to, da sodeluje v njem upoštevajoč nastop pevskega zbora, skoraj celoten pionirski odred. Skratka: res uspela prireditev. -ik Člani IZUD Spodnja Ščavnica so zadnji čas marljivi. Uredili so oder, ki je dobil primerno razsvetljavo. Za to pa ima največ zaslug šolski upravitelj, ki Je skoraj vsa dela opravil sam. Na tem odru so pred kratkim uprizorili igro »Veriga«. 85 aktivnih čebelarjev Toliko jih šteje društvo v Dolnji Lendavi, ki je pred kratkim imelo svoj občni zbor. Večina izmed njih je mlajših Čebelarjev, ki so začeli čebelariti šele po zadnji vojni. V preteklem letu so strokovnjaki tega društva pregledali vse Čebelnjake ter v več primerih ugotovili kužno gnilobo čebelne zalege. Žal se po vaseh še najdejo čebelarji, ki imajo čebele v koših. Letošnjo zimo so čebele še dobro prezimile. Čebelarji pa so se pogovorili o letošnji Čebelni paši, katero jim načrtno razdeljuje čebelarsko društvo v sporazumu z OLO. V lendavski okolici je posebno mnogo akacije, društvo pa je zadnja leta zasadila tudi nekaj drugih medenih rastlin. Dragi cement Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi je obsodilo tri nevarne Škodljivce, ki so se hoteli okoristiti s tujim blagom. Stanko Perdec, gostilničar v Petišovcih, je namereval zidati. Da bi dobil cenejši cement, se je sporazumel z Josipom Paničem, delavcem pri Proizvodnji nafte, da ga bo ta dvigal pri svojem podjetju na račun potrošnje pri delih in ga predajal Perdecu. Na pomoč jima je prišel še šofer Franč Zamuda pri podjetju »Slovenija-ceste«, ki je cement prevažal. Tako je Perdec dobil 6000 kg cementa in še neki drugi material v vrednosti 138.0.00 din. Čeprav so te stvari prevažali ponoči, so jih končno odkrili in predali sodišču. Po daljši razpravi so bili obsojeni: Stanko Perdec in Josip Panič na 2 leti in 6 mesecev zapora, Franc Zamuda na 1 leto in 4 mesece zapora, vsi pa na povračilo storjene škode. Pertoča Do sedaj skoraj nismo brali ali slišali o Pertoči in delu tamkajšnjih vaščanov. V zadnjem Času pa so tudi v Pertoči sklenili, da ne bodo zaostajali za ostalimi kraji. Tako so lansko Jesen ustanovili Izobraževalno-umetniško društvo, ki je bilo zelo delavno skozi vso zimo. Pred kratkim pa so ustanovili, pod vodstvom Sekcije žena in s pomočjo Kmetijske zadruge, KLO in Mlinskega podjetja ter staršev deklet, kuharski tečaj. 27. marca so na zaključek tečaja prišle predstavnice Okrajnega odbora sekcije žena in predstavnik Ljudske prosvete. Goste so dočakale zelo okusno oblečene tečajnice v lepo urejeni obednica Ob ugodnem razpoloženju vseh navzočih so starši deklet, dekleta in ostali sklenili, da bodo izobraževalno delo nadaljevali v prihodnji jeseni ter ga poživeli s predavanji Ljudske univerze. Izkoristili so zimski čas Organizacija protiletalske zaščite v radgonskem okraju prireja zadnje tedne tečaje protiletalske zaščite. Takšen tečaj poseča v Lutvercih 50 ljudi in v Benediktu okrog 100 ljudi. Uspeli tečaji se vrše tudi v Negovi in Stari gori. Na tečajih se obravnava predvsem gasilska kemična in sanitetna služba. V Gornji Radgoni se vršita hkrati dva takšna tečaja, ki sta pred zaključkom. Tako so najkoristnejše uporabili zimski čas za lastno znanje in usposabljanje. —jh. Rankovci Tudi v Rankovcih imajo tečaj protiletalske zaščite, ki je razdeljen na tri ekipe: kemično, sanitetno ter veterinarsko. V vsaki ekipi je po 8 oseb, v sanitetni so večinoma dekleta. Tečaj je zvečer trikrat tedensko. Predavata rezervni oficir JLA tovariš Štefan Vogrinčič in učiteljica tov. Poldka Zvonar. Zaprosili pa so tudi, da bi prišla predavat iz Sobote zdravnik dr. Vučar ter veterinarski referent tovariš Samec. Tečajniki se predavanj redno udeležujejo. 25. marca so v Rankovcih imeli cepljenje zoper tuberkulozo. Cepljeni so bili vsi otroci in mladina do 25 let starosti. Odzvali so se 100%, kar dokazuje, da ljudstvo razume kakšno korist ima od tega, in pravilno ocenjuje skrb ljudske oblasti za zdravje ljudstva, predvsem pa mladine. rj Kotiček za gospodinje Čaj is mlajših kopriv čisti kri, čaj iz koprivovega cvetja pa pomaga zoper protin, ker razkraja sečno kislino. Kozarec ne poči, če ga, preden vlijemo vanj vročo tekočino, počasi segrejemo in postavimo na papir ali na leg ter denemo vanj kovinasto žlico, nakar šele tekočino počasi vlivamo. Jeklena peresa ostanejo dalj časa dobra, če Jih vedno, kadar nehamo pisati, vtaknemo v svež krompir. Če nam pade jekleno pero v črnilo, ga moramo takoj vzeti iz črnilnika, ker sicer pero črnilo razkroji. Usnjene Jopiče očistimo tako, da jih umijemo z milnico, v katero smo kanili nekaj kapljic salmlakovega cveta in jih nato posušimo na ne prevročem kraju. Kakteje morajo imeti mnogo svetlobe in sonca. Od marca do oktobra meseca jih moramo dobro zalivati in škropiti. Preden začno cvetiti in medtem ko cveto, jih ne smemo premikati, ker sicer popki odpadejo. Iz predala sodnika za prekrške Dekleta so zašla na stran pota. — V poslopju državnega posestva Podgradje v ljutomerskem okraju stanujoče delavke Marija Hojč, Marija Anderlič in Marija Glavač so se lani decembra vdale nemoralnemu življenju. Čeprav sta bivali v isti sobi še dve sostanovalki, pravtako delavki na posestvu, jih njuna navzočnost ni motila pri nedostojnem početju. Na stanovanje so zahajali fantje Leopold Ritonja, Slavko Fekonja in Ištvan Sabu ter z izprijenkami v nočnem času uganjali nemoralna dejajanja. Početje mladih ljudi, ki je sčasoma postalo običaj, je obsodil ves delovni kolektiv. Kljub opominom, ki sta jih izrekla delavski svet in upravnik posestva, so dekleta nadaljevala z nemoralnim življenjem. Tudi odpust glavne »partnerke« Hojčeve iz službe jih ni spametoval. Na zahtevo delovnega kolektiva so posegli vmes varnostni organi ter poskrbeli, da bodo razuzdanci primemo kaznovani Nosil je lovsko puško, čeprav ni imel dovoljenja. — Štefan Sever, iz Vitana štev. 10, je pridno lovil divjačino, ne da bi si izposloval orožni list za lovsko puško, s katero se je često sprehajal po lovišču. Sodnik za prekrške ga Je kaznoval z denarno kaznijo in zaplembo orožja. Protizakonita odpoved službe. Franc Berk, upravnik gradbenega podjetja pri zadružnem skladu v Ljutomeru, je 1. novembra 1. 1. izdal zidarskemu pomočniku Zamudi pismeno odločbo o odpustu iz službe. Odločba je bila pomanjkljiva; ni vsebovala zakonitega odpovednega roka, niti pravnega pouka. Samovoljni upravnik je bil kaznovan. Pozabila je na čistočo v gostilni. — Poslovodkinja gostilne krajevnega ljudskega odbora v Ivanjkovcih Angela Špacapan je malomarno opravljala svojo službo. Kršeč uredbo o obratovalnem času, je 26. decembra lani imela odprt lokal do 24. ure, čeprav je bila poučena o vsebini odloka OLO. Čistoča in higiena v lokalu sta ji deveta briga. Pravtako je opustila evidenco gostov, ki so prenočevali v gostilniških prostorih, ter jih ni prijavila pristojnim oblastem. Zaradi težjih prekrškov je bila poklicana na odgovornost in je morala plačati 5000 din v skupno blagajno. Konkurenca usnjarjem se je nesrečno končala. — Preiskovalni organi so pred dnevi preiskali stanovanje Alojza Zmazeka v Precentincih št. 47 in odkrili pri njem predelovalnico živinskih kož. Zmazek je opravljal obrt »usnjarja« vse do lanskega leta. Ustrojil je tri goveje kože ter se na cenen način dokopal do usnja. Poleg treh neizgotovljenih kož, ki so bile najdene pri preiskavi, je moral prispevati še 4000 din v sklad za socialno ogrožene ljudi. * Ni se prijavila. — Študentka Fanica Sluga iz Ljubljane je od oktobra 1951 leta bivala pri svojih starših v Ljutomeru ter pri njih preživela bolezenski dopust. Čeprav je vedela, da se je dolžna prijaviti bližnjemu prijavnemu uradu, tega ni storila. Zato je bila upravno kaznovana. —ok— Opozorilo vse mnaročnikom! Današnji številki smo priložili položnice. Obenem pa smo vsem naročnikom, ki so z naročnino v zaostanku, zraven naslova napisali številko, ki pomeni, koliko dolguje na naročnini za naš list do konca aprila. Zato prosimo vse take naročnike, da nam čim prej nakažejo zaostalo naročnino, obenem pa vsaj za nekaj mesecev vnaprej. Kajti prt vsakokratnem pošiljanju denarja morajo plačati tudi poštnino, za katero bodo izdali tem več, čim večkrat bodo pošiljali. Uprava »Ljudskega glasa« Za vzgled Tovariš Novak Anton, bivši uradnik okrajnega sodišča v Soboti, ki sedaj živi s svojo ženo v Puconcih od skromne pokojnine, je poslal okrajnemu odboru za gradnjo kulturnega doma v Soboti 150 dinarjev. Okrajni odbor se tem potom tovarišu Novaku naj lepše zahvaljuje za njegovo lepo gesto. Mlinsko podjetje v M. Soboti je obvestilo okrajni odbor za gradnjo kulturnega doma, da bo prispevalo za kulturni dom z vprežno živino in da bodo vsi delavci podjetja prispevali še v denarju. Na sestanku VOOF Šalovci so navzoči člani sklenili, da bodo podprli akcijo za gradnjo kulturnega doma v Soboti, ker se zavedajo, da bo ta dom tudi pogoj razvoja njihovega kulturnega življenja. Ker imajo prebivalci Šalovec tudi gozdove, bodo najbrž, kakor ostale goričke vasi, prispevali v glavnem v materialu. Sicer so sklenili, da bodo prispevali tudi v denarju. V Moščancih so letos obiskovali predavanja Ljudske univerze. Ker še nimajo izobraževalnega društva, so gasilci priredili dramatsko prireditev, s katero so gostovali tudi v Adrijancih. Na zadnjem predavanju Ljudske univerze so navzoči, na poziv članice sekcije žena tovarišice Erženove, sklenili, da bodo pomagali pri gradnji kulturnega doma v Soboti. Akcija je v teku. Na iniciativo občinskega odbora OF so v Mlajtincih ustanovili odbor za pomoč pri gradnji kulturnega doma v Soboti Vaščani bodo pripravili 20 m3 gramoza in ga tudi sami nakladali. Prispevali bodo tudi denarne prispevke. Gotovo bodo njihovemu vzgledu sledili vaški odbori OF tudi po drugih vaseh. Upravni odbor državnega posestva v Rakičanu je na svoji redni seji razpravljal o pomoči pri gradnji kulturnega doma v Soboti Sklenil je da bo posestvo prispevalo les, odboru za gradnjo v Soboti pa bo dalo na razpolago tudi vozila za razne prevoze. Člani SKUD »Kajuh« bodo prispevali s prostovoljnim delom, a člani sindikata denarno pomoč. Ta sklep dokazuje, da je pri naših delavcih močno porasla kulturna zavest, katero so si v Rakičanu pridobili e svojim kulturno-prosvetnim delom. Razvedrilo in učenje Glavna naloga mladine na gimnaziji je učenje, da bi sl pridobila čim globljo in širšo izobrazbo. Ni dovolj, da se mlad človek neko stvar samo za silo ali mimogrede nauči, ker jo potem hitro pozabi. Tako učenje znanosti, resnice in idej še ne pomeni izobrazbo. Kdaj pozneje se takemu človeku zdi, da je o neki stvari že slišal, vendar se je ne more prav spominjati. Zato je osnovna naloga mladinske organizacije na gimnaziji, da pomaga poglabljati in širiti znanje vseh dijakov. Kajti življenje zahteva izobraženega človeka. Učenje v šolskih učilnicah pa dopolnjujejo z izobrazbo v raznih krožkih. Bavijo se tudi s kulturnim, političnim in fizkulturnim delom, da dopolnjujejo znanje, ki si ga pridobe pri šolskem pouku. Obenem pa jim je tako delo tudi za razvedrilo. Na soboški gimnaziji imajo svoje fizkulturno društvo, ki razvija telesne sposobnosti svojih članov. Deluje strelska skupina, šahovsko društvo in tradicionalni prirodoslovni krožek. Marksistični krožek seznanja dijake z dogodki po svetu in pojasnjuje njihovo ozadje ter sile, ki vplivajo na njih ali jih povzročajo. Razen tega pa jim nudi možnost, da s pomočjo predavateljev razjasnjujejo razna nejasna vprašanja iz političnega in ostalega vsakdanjega življenja.. Kulturno umetniško društvo »Cvetka Štefana« skrbi za dramatsko delo. Člani vsako leto naštudirajo po dve igri. Razen iger pa društvo organizira razne prireditve, proslave in literarne večere. Tudi letos študirajo dve igri. Osmošolci držijo svojo tradicijo, da se pred odhodom iz gimnazije postavijo z dobro naštudirano igro. Pred kratkim so nastopili z Molierovim »Namišljenim bolnikom«, enkrat za dijake, dvakrat pa za ostalo občinstvo v M. Soboti. Z večjim uspehom so gostovali tudi v nekaterih vaseh: Gornji Lendavi, Rakičanu in Turnišču, pa tudi v Gornji Radgoni. Ravnateljstvo gimnazije je igralcem nudilo prijateljsko pomoč. Posebno jim je pomagal prof. tov. Hartman, ki je igro režiral. Pomagala je tudi prof. tov. Stanovnikova. Ostali dijaki pa študirajo igro »Rokovnjači«, s katero se bodo postavi na odru proti koncu šolskega leta. S. L. Mali oglasi Beseda din 5. Za pismeno dajanje naslovov. Je priložiti din 20. DELAVSKO KNJIŽICO št. 1495455/464 na ime Adolf Varga, Gradišče, razveljavljam, ker se je zgubila. KONJSKI VOZ brez koles v dobrem stanju prodam. Poizvedeti v gostilni Strnišča, Slatina Radenci. PREKLICUJEM izgubljeno delavsko knjižico na ime Anica Smodiš, Beltinci. SADNA DREVESCA, jabolčna s srednjevisoko krono, za sajenje na stalno mesto, odličnih sort in vegetativne podlage EM II. IX. XVI. po konkurenčnih cenah, vam nudi kmetijsko gospodarstvo Podgradje pri Ljutomeru. GOSPODARSKEGA POMOČNIKA za oskrbo 20 govedi sprejme kmečka delovna zadruga »Berce«, Ivanjkovci. Vsej javnosti in okolici mesta Murska Sobota sporočamo, da bomo v času od 4. do 7. aprila 1952 prikazovali v našem kinemategrafu prvi slovenski mladinski film »KEKEC« ob sledečem času: v petek, 4. aprila, ob 17.30 in 20. uri; v soboto, 5. aprila, ob 17.30 in 20. uri; v nedeljo, 6. aprila, ob 15., 17.30 in 20. uri; v ponedeljek, 7. aprila, ob 17.30 in 20. uri V nedeljo pri predstavi ob 15. url bodo imeli obiskovalci s podeželja prednost pri nabavi vstopnic, zato obiskovalce iz mesta M. Sobota prosimo, da si po možnosti ogledajo film ob delavnikih. Kolesarjem shramba za kolesa preskrbljena. Uprava »Mestnega kina« M. Sobota Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 3. aprila 1952 Za lepši izgled mesta Pretekli teden so začeli urejevati Trg Zmage. Prekopavali so cvetlične grede, na katerih bo z nastopom toplejšega in lepšega vremena treba zasaditi ali posejati rože, da se bodo ljudje počutili prijetneje, ko bodo v toplih poletnih dneh in večerih počivali na klopeh. Urejevali so tudi drevesne nasade, porezali in odžagali polomljene ali suhe veje, izruvali, kar ni za rast, in posadili nekaj mladih drevesc. Urejevali in čistili so, kakor priden gospodar čisti svoj sadovnjak in pridna gospodinja svoj vrt. Pričakujemo pa, da se bodo podobnih del lotili tudi ostali prebivalci, ki imajo svoje hiše in vrtove. Vsak dober gospodar čuti potrebo, da uredi svoj vrt in dvorišče in ne bo pričakoval, da bi ga k temu moral kdo siliti niti mu prigovarjati. K temu ga sili njegov lastni čut in njegova želja, da bi vse bilo lepo urejeno. Še bolj pa čuti potrebo urediti tisti del svojega dvorišča, ki je viden mimoidočim. Prav tako pred hišo in ulico. To je lepa, pa tudi potrebna lastnost. Kako bi izgledalo, če ljudje ne bi ime1i čuta za lepoto in čistočo. Kdor pa nima čuta za ureditev zunanjega izgleda svoje hiše in dvorišča, kakor tudi ulice pred hišo, ga navadno nima niti za stanovanje. Sicer pa se s čistočo in lepo ureditvijo Sobočani zadnja leta ne moremo preveč pohvaliti. Pri tem pa ne glejmo le na blatne ulice — na kar se nekateri tako radi izgovarjajo — te se bodo z leti tlakovale, vseh naenkrat pa ni mogoče; in končno, blato ni vsak dan. Tudi včasih so bile prav tako blatne in prašne ulice pa so se kljub temu dale očistiti. Lepša je čista ulica, kakor pa tlakovana in onesnažena s papirji, slamo, živinskim blatom in še marsičem drugim. Pravilo, naj Je stvar še tako preprosta, da je le čista velja tudi za naše ulice, hiše in vrtičke pred hišami, kjer ni pločnika. Ulice in pločniki naj bodo očisti. Toda kdo naj jih čisti? Včasih so jih čistili lastniki hiš, vsak pred svojo hišo in dvoriščem. V vojnem času so ljudje zaradi hujših in težjih skrbi na take malenkosti pozabili. No in sedaj so se nekateri spet oprijeli te lepe navade, drugim, manj vestnim in pridnim, pa se zdi, da tudi brez Čistoče lahko izhajajo. Nekaj krivde, da so malomarneži zanemarjali čiščenje, je bilo tudi pri mestnih množičnih organizacijah, gotovo pa tudi pri mestnem ljudskem odboru; kajti vemo, da se vsakega človeka ne more prepričati z lepimi besedami — redke izjeme se najdejo povsod. In proti takim je treba nastopiti z resnejšimi ukrepi, ki jih mora podvzeti MLO. Zamujeno je treba čim prej popraviti. Pri tem je treba misliti, kako zagotoviti čistočo naših ulic. Vsako mesto ima poseben pravilnik, po katerem se morajo meščani — ljudje, ki živijo v mestu — tudi ravnati; če ne, pa se jih lahko s kaznimi prisili, da ne bodo kršili predpisov. Enako bo treba tudi v Soboti glede reda in čistoče. Pošteni prebivalci s tem ne bodo prizadeti, malomarnežem pa njihovih slabosti ne smemo spregledati. Bilo bi pa krivično trditi, da bi vse to morali že zdavnaj narediti, ali očitati našim množičnim organizacijam in ljudskemu odboru popolno malomarnost. Res, da bi se dalo več narediti, kot se je — upoštevati pa moramo, da so včasih imeli toliko drugega dela in skrbi, da na to niso imeli časa pomisliti. Z razvojem pa še njihove naloge spreminjajo in jim ostaja vedno več časa, da se bodo lahko zavzeli tudi za take stvari. Dela bo predvsem v začetku, dokler se vse to uredi, mnogo. Poleg čiščenja bo treba urediti zanemarjene zgradbe, pločnike pred zgradbami, pa tudi žlebove na ulični strani, da ne bo teklo ljudem za vrat, če bodo ob deževnem vremenu šli po ulici. Urediti bo treba nasade, parke, drevorede, kopališče in pokopališče. Kakor smo že v začetku omenili, je mestni odbor že poskrbel delavce za delo v parku in za obrezovanje topol. Toda dela je mnogo. Zato bi bilo prav, da bi na pomoč priskočilo čim več prostovoljcev. Le s skupnimi močmi vsega prebivalstva bo Sobota dobila takšen izgled, da bo vsakemu lahko v zadovoljstvo in ponos. Sedaj ob nastopajoči pomladi je najprimernejši čas, da se resno lotimo dela. KMETIJSKI SVETOVALEC Negujmo ozimne posevke Letošnja zima je bila precej neugodna za prezimovanje ozimin, zato je nujno in dolžnost vsakega kmetovalca, da odpravi te posledice čim prej, ko bo dopuščalo vreme in stanje zemlje. S pravilnimi agrotehničnimi ukrepi, to je z oskrbovanjem in nego ozimin spomladi, močno povečamo hektarski donos. Lanski slabi pridelki ozimin so bili prav tako posledica neugodnega prezimovanja ih neprimerne pomladi. Kakšne pa so bile te neugodnosti? Takoj po setvi se je začelo močno deževje, ki je včasih bilo podobno poletnim nalivom. Zaradi tega se je na zemlji naredila močna krasta ali skorja. Ta je zraku preprečila dostop v zemljo, sestava zemlje se je pokvarila, korenine so se takorekoč dušile, zato so se posevki slabo razvijali. Tudi pomlad je bila zelo slaba in je onemogočala oskrbovanje posevkov. Zato se ne smemo čuditi, če je tudi žetev bila slaba. V pretekli zimi so bile vremenske prilike nekoliko drugačne. Jesen je bila ugodna in so se posevki, zlasti rž in ječmen, bujno razvili. Prva polovica zime je bila brez snega z menjajočo toploto; mrzlo in toplo vreme se je menjalo, kar je neugodno vplivalo predvsem na pšenico, ki je marsikje trpela od zmrzala ali po domače srena. V drugi polovici zime pa je zapadel visoki sneg na vlažno, mokro zemljo. Vsled tega so bili posevki tako rekoč ves čas v vodi. Tudi teža snega in ledena skorja sta bila neugodna predvsem za rž in ječmen. Kot posledico vseh teh vplivov lahko pričakujemo zbito, skorjasto zemljo, pri rži in oziminem ječmenu pojav snežne plesni in gnilobe, pri pšenici pa vpliv zmrzala (sren, sreš). Vse to pomeni, da bodo posevki vsled take sime oslabljeni. Naloga vsakega gospodarja je, da odstrani te slabosti in ustvari ugodne pogoje za nadaljni razvoj ozimin. To pa lahko dosežemo s pravilnimi in pravočasnimi agrotehničnimi ukrepi — oskrbovalnimi spomladanskimi deli. Pri spomladanskih oskrbovalnih delih moramo biti zelo previdni in temeljiti. Rabimo valjar in brano. Vlogo valjarja pri oskrbovanju posevkov v splošnem podcenjujemo in ga malo uporabljamo. Sicer pa so naši gladki in široki valjarji premalo prikladni, ker se ne priležejo zemlji, posebno še kjer orjejo na ozke kraje (postati). Potrebno bi bilo naročiti težke, kolutaste večdelne valjarje. Zato naj skrbijo KDZ in KZ strojni odseki Težki, kolutasti valjarji pritisnejo celo rastlinico v zemljo, da se z lahkoto ukorenini, medtem ko gladki in široki valjerji pritisnejo le lističe. Za uporabo valjarja je spomladi zelo omejen čas. Ne smemo valjati, dokler je zemlja prevlažna, če pa se preveč osuši, pa zopet ni pravega učinka. Pravilno opravljeno valjanje zahteva od kmetovalca prakso in spretnost. Za valjarjem, ko so se rastlinice že ukoreninile, pa moramo pobranati, da na površini zrahljamo zemljo, kar jo varuje pred izsušenjem. Okorene lesene brane za to niso primerne; potrebne bi nam bile večdelne, lahke, železne ali pa mrežaste brane. Brananje nadomešča okopavanje. Na kratko si oglejmo, kako je postopati pri negi posameznih žitaric: Rž in ječmen prezimujeta navadno močno obraščena, pokrijeta zemljo, zato zmrzal ni tako nevarna kot pri pšenici. Če pa bi le bila poškodba po zmrzalu, je nujno valjati in po ukorenitvi branati. Pri brananju pa moramo biti zelo previdni, ker je rastišče teh rastlin nad zemljo in ga lahko poškodujemo. Če so posevki vsled zime oslabeli in v razvoju zaostali, je nujno potrebno, da jim priskočimo na pomoč s hitro učinkujočimi dušičnimi gnojili in sicer čilskim solitrom ali kalkamonsalpetrom. Na hektar računamo od 50 do 100 kg. Količina je odvisna od zagnojenosti zemlje. Pretiravati tudi ne smemo, ker lahko povzročimo prenaglo in prebujno rast in s tem poleganja. Važno je, da rasline dobijo hitro učinkujočo, lahko topljivo hrano, ki jim zadostuje le za prvo potrebo, da laže prebolijo slabe posledice zime. Pšenica navadno trpi od mraza ali srena, ker pozimi ni obraščena in ne pokriva zemlje, zato pa menjavanje toplote močneje vpliva na njo. Ko zmrzuje, se zgornja plast zemlje prevzdigne, z njo pa tudi nežne rastlinice. Ko toplota raste, se zemlja utaja in upada. Pri tem dviganju in upadanju zgornje plasti zemlje se potrgajo koreninice in rastline takorekoč obvise v zraku. To poškodbo opazimo kmalu spomladi. Rastlinice ležejo na eno stran, zemlje se drže le s tanko koreninico, kmalu se začnejo sušiti in rumeneti. V takem slučaju je nujno valjati posevek, da rešimo pridelek. Valjar pritisne rastlinice k zemlji in se razvijejo nove korenine, rastlina si opomore, posevek ozeleni. Po ukorenitvi pa moramo branati iz razlogov, ki smo jih opisali pri rži. Pšenica zdaleka ni tako občutljiva za brananje kot rž, tembolj pa je hvaležna. Za naglavno gnojenje z umetnimi gnojili je pšenica zelo hvaležna. Rabimo enake količine kot pri rži, 50 do 100 kg na hektar čilskega solitra ali kalkamonsalpetra. Lahko uporabimo tudi apneni dušik v enakih količinah. Trosimo pa ga čimprej, torej zgodaj spomladi in sicer, ko je posevek suh. Čilski soliter je priporočljivo trositi v dveh obrokih, prvi obrok zgodaj, drugega pa čez mesec dni. Na koncu omenimo še vprašanje, ki ga ponovno stavljajo naši kmetovalci. Lansko jesen so pozno, po končani, setvi, prejeli superfosfat in ga niso potrosili. Ali je pravilno uporabljati za žitarice sedaj spomladi superfosfat? Da. Spomladi potrošeni superfosfat bo učinkoval v dobi najmočnejše rasti in pri tvorbi zrnja, zato ga lahko trosimo celo pozneje. Vsa zgoraj omejena dušičnata umetna gnojila so na razpolago v trgovinah KS in si jih lahko vsakdo nabavi. Cena je primerna in je uporaba na vsak način gospodarska. Kmečke delovne zadruge in kmetovalci opravljajte oskrbovalna dela posevkov s čim večjo vestnostjo, ker od tega bo v veliki meri odvisen pridelek. Telesna vzgoja in šport V Dolnji Lendavi so ustanovili društvo za telesno vzgojo ,,Partizanʻʻ Dolnja Lendava, kot lepo mestece in dosedanje okrajno središče ob madžarski meji, vsa dolga leta po osvoboditvi ni uspela skoraj ničesar narediti za osnovno telesno vzgojo. Dolgoletnega mrtvila niso mogle prebuditi tudi nadrejene fizkulturne zveze; dočim so si domači funkcionarji vtepli v glave zadovoljstvo, da imajo nogometni klub »Nafto«, s katerim so prikrivali nedelavnost za telesno vzgojo. Tudi pismo CK KPJ o nalogah v fizkulturi ni kaj preveč zaleglo. Saj se celo na sestankih ZB NOV pojavljajo nekateri diskutanti z mnenjem, kaj brige organizacijo ZB društvo za telesno vzgojo »Partizan« in sličnimi omalovažujočimi pripombami. Pa je prav ZB tista, ki je v vsej Jugoslaviji prevzela patronat nad »Partizanom«. V D. Lendavi že dalje časa deluje iniciativni odbor za ustanovitev društva za telesno vzgojo »Partizan« pod vodstvom Lojzeta Valenčiča, Marjana Vrankarja in drugimi sodelavci, ki so zagriženo poprijeli, da bi društvo čimprej začelo sistematično delovati. Naj- aktivnejši člani že delajo, prostori »Titovega doma« (društveni dom) so napolnjeni Štirikrat tedensko s telovadečimi pri redni telovadbi. Moški oddelki telovadijo v ponedeljek in četrtek, ženski pa v torek in petek. 20. t. m. je obiskalo moško telovadbo že čez 80 mladincev in članov, pričakuje pa se, da bo v naslednjih dneh začelo redno telovaditi nad 300 aktivnih telovadcev. Velike naloge čakajo vodniški zbor, v katerem daje Vzgleden primer Lojze Valenčič, predsednik IO Okrajnega ljudskega odbora, ki dela kot vodnik v telovadnici z mladino in člani. Vodniški zbor sestavljajo: Marjan Vrankar, Svetec, Sedovnik, Tišl, Vasari, Breznikova, Požgajeva, Rozina Mučeč, Kojzekova, Doršičeva, Gyötijeva, Krajnčeva, in Greta Horvatova. Razveseljivo je dejstvo, da so se v vodniške vrste vključili predvsem starejši in izkušeni ljudje kot Breznikova in ostale. Mladina, vključuj se v to društvo, kjer bo dovolj zdravega razvedrila in telesnih vaj ter iger, s katerimi hočemo krepiti sebe in obrambno sposobnost domovine! -ič. Kmetijsko-tehnično društvo Želja in potreba, da se s sodobno kmetijsko tehniko seznani širok krog kmečkih proizvajalcev, sta sprožili, da so se v okrilju Ljudske tehnike začela snovati na podeželju Kmetijsko-tehnična društva (KTD). Člani teh društev se teoretično in praktično izurjajo v uporabljanju traktorjev, motornih škropilnic in drugih kmetijskih strojev, v uporabi umetnih gnojil, zaščitnih sredstev itd. Obvladanje tehnike s področja gradbeništva, elektrotehnike in komunalne dejavnosti spada prav tako v delokrog teh društev. Kmetijsko-tehnična društva, ustvarjajo pogoje za obsežnejšo mehanizacijo našega kmetijstva, ki je zelo važen činitelj v socialistični preobrazbi vasi in povečanju kmetijske proizvodnje. Vso dejavnost razvijajo KTD na osnovi prostovoljnega pristopa in udejstvovanja članov. Območje društva zavzema tak obseg, ki je najbolj prikladen terenskim prilikam in ni vezano na gospodarsko enoto. Društvo tako povezuje v svojem okolišu vse proizvajalce iz vrst splošnih kmetijskih zadrug in iz socialističnih obratov, pa tudi nameščence in delavce, ki jim je kmetijstvo stranski poklic. Glavno je, da vsi ti sami želijo spopolniti svoje znanje na širokem polju kmetijske tehnike. Kmetijske zadruge in državna posestva so močno zainteresirana na uspešnem delovanju KTD in pripravljena, da jim stavijo na razpolago materialna sredstva (stroje, prostore itd.). Kmetijsko tehnična društva povezujejo in koordinirajo v okrajnem odboru Ljudske tehnike svojo dejavnost z ostalimi vajami dejavnosti LT. KTD nudijo možnost in priliko tudi kmečki mladini, da se seznani z naprednim kmetijstvom, posebno tisti, ki ni obiskovala kmetijskih šol. KTD so važno torišče delovanja kmetijskih strokovnjakov in praktikov. V društvih lahko prenašajo svoje znanje in izkušnje na širok krog kmečkih proizvajalcev. Dobro pripravljena predavanja in praktični tečaji o uporabljanju kmetijskih strojev, o uporabi umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, o ureditvi sodobnih sadovnjakov in vinogradov itd., ki so se tu in tam uspešno že izvršili v okviru KTD, vse to nudi najlepšo priliko kmetijskim strokovnjakom, da kot dobri državljani pripomorejo k napredku našega kmetijstva. Tretji zaporedni in zasluženi poraz Železničar (Maribor) — Mura 5:1 Mariborčani so preteklo nedeljo odnesli lepo zmago iz Sobote, ko so visoko porazili domačo Muro. Igrišče je bilo težko za igro, kajti skoraj ves čas igre je deževalo. Na mokrem igrišču so se bolje znašli Mariborčani in kar petkrat zatresli mrežo domačih. Napadalna vrsta Mure je sicer že v 3. minuti po Zelku dosegla prvi gol, toda to gostov ni motilo. Ves ostali del prvega polčasa je pripadal enajstorici Železničarja, ki so kmalu izenačili in v kratkem času dosegli še tri gole. S tem je bila usoda domačega moštva tako rekoč zapečatena. Drugi polčas so Muraši odločneje pričeli in bili ves čas enakovreden nasprotnik, vendar uspeha niso dosegli. Nekaj pred koncem so dosegli Mariborčani še peti gol. Pri Muri je razočarala predvsem napadalna vrsta, kjer se razen Zelka ni nobeden posebno odlikoval. Krilska vrsta in branilca so se sicer trudili precej, toda tudi njim ni šlo od rok. Skalar v vratih je posebno v drugem polčasu nekajkrat zelo uspešno posredoval, vendar bi z malo več pazljivosti lahko ubranil vsaj dva gola. Moštvo Železničarja je dobro zaigralo. Vratar je imel le malo dela, kajti obramba je bila na mestu in je že pred kazenskim prostorom zaustavljala skoraj vse akcije napadalne vrste Mure. Napad je delal precej preglavice obrambi Mure. Odlikovali so se predvsem v tem, da so pogosto in nevarno streljali na vrata, kar jim je prineslo tudi zasluženo zmago. Sodnik Presinger iz Celja se je sicer trudil, da bi svojo nalogo čim bolje izvršil, vendar je naredil nekaj manjših napak. Igralci obeh moštev so bili v glavnem disciplinirani, Čeprav je bila igra obeh moštev precej ostra, vendar v dovoljenih mejah. Tudi Nafta ni bila uspešna Železničar (Ljubljana) — Nafta 4:2 Čeprav so Lendavčani imeli v prvem polčasu zmago že tako rekoč v žepu, je v drugem polčasu pomlajeno moštvo Železničarja najprej izenačilo, nato pa doseglo še dva gola in s tem lepo zmago. Predvsem po drugem golu Je moštvo Nafte precej popustilo, kar so Ljubljančani dobro izkoristili. Ne izmikaj se svojim dolžnostim Mladinec Oto Bauman, doma iz Trat, se vkljub večkratnim opominom ni maral udeleževati izvenarmadne vzgoje, zato je bil kaznovan z 2000 din denarne kazni. -jh. GRIČKI VANC: 14 BRATOVA KRI »Tako je rečeno med nami. Reveži pa sanjajo drugače,« mu je pritrdil Čuk. »Zato hčere ne bom nikoli dal revežu četudi bi jih imel deset. Tebi pa jo lahko zaupam. Če ne, bom pa dobil drugega, primernega zeta.« Sporazumela sta se za Anico, »kot če bi se pogajala za blago. Čustva in spoštovanje nista igrala nobenega pomena — glavno je bilo premoženje in denar. Račune pa jima je zmešala Anica, ko jo je oče poklical v sobo, da bi se pomenili Brez dolgega obotavljanja je povedala: »Gospod Čuk, nič se ne mučite, ker je škoda truda,. Jaz se še ne bom poročila; morda se niti nikoli ne bom.« »Kako pa to misliš? In to brez vednosti svojih staršev,« jo je prekinil oče. Najrajši bi jo udaril, pa se je pred Čukom le premagal. Anica je to slutila. Ker pa je čutila, da enkrat mora povedati resnico, in to čimprej, je izkoristila to priložnost. Zato je, čeprav plašno, zavrnila očeta: »Tudi vi ste se brez moje vednosti pomenili o poroki.« »Sem tvoj oče in moram skrbeti zate,« se je zadrl na njo. »Če hočete res očetovsko skrbeti zame, me rajši ne silite v zakon.« »Kaj pa naj storim? Te bom pustil pri hiši staro devico, da me boš še po moji smrti klela, zakaj ti nisem poiskal in dobil moža,« jo je oče hotel poučiti. Njegov glas pa je bil preosoren za to. »Kadar se bom hotela poročiti, si bom že našla moža —.« »Korenčkova nikoli«, jo Je prekinil oče in pokazal mezinec, »dokler bom le s temle migal, nikoli! Da bi mi hodila domov godrnjat in prosjačit. Nikoli! Ali me boš ubogala ali pa mi izgini izpred oči!« se je zadrl nad hčerjo. Kazalo je, da je mislil resno. Anica je brez besede odšla. Hotel jo je poklicati nazaj, pa mu lasten ponos ni dovoljeval. Martinu se je zdelo, da na tak način z očetom Sršenom ne bosta nič dosegla. Zato jo je poklical: »Anica, počakaj! Kaj bi se jezili in prepirali, rajši se pošteno pomenimo.« Anica se je pri vratih obrnila in mu odgovorila: »Kadar boš rekel, da se več ne vrneš, se bomo lahko pošteno pomenili.« »Tiho! Iz moje hiše ti ne boš metala gostov,« je zarohnel Sršen in skočil od mize. »Poberi se mi izpred oči!« Ko sta ostala sama, je Sršen s častno besedo obljubil Čuku, da bo Anico naučil pokorščine in da bo postala njegova žena. Prav zaradi tega, ker se tako upira, ne bo popustil. Nobenega drugega zeta ne mara kot njega, Čuka. Anica pa se bo rajši vdala, kot bi šla od doma. Čuk pa mu je obljubil, da bo vse storil, samo da bo dobil Anico. S tem pa Sršen še ni potolažil svoje jeze. Ko je bodoči zet — v kar je bil prepričan — odšel, se je še enkrat znesel nad hčerjo, pa tudi nad ženo. Zdelo se mu je, da žena daje hčeri potuho. Sršenovo jezo pa so ta večer okusili vsi po vrsti do najmanjših otrok in hlapca. Niti živini v hlevu ni prizanesel. XIV. Jesen je bila suha, niti zima ni prinesla snega. Mraz je pritisnil, snega pa ni in ni hotelo biti le enkrat je malo snežilo; pa je sonce kmalu pregnalo sneg, da se je obrdžal le v senčnih zavetjih. Zemlja je zmrzovala; na soncu se je talila, da je po dnevu bila po poteh mastna žlindra, ki se je lepila na čevlje. Zrak je bil dovolj svež in mraz dovolj oster, da so kmetje lahko kolinili. Jutro za jutrom se je slišalo cviljenje prašičev, ki so se neradi poslavljali od življenja. Bližali so se zimski prazniki, zato so se premožni kmetje, ki so lahko zredili več prašičev za družino, preskrbeli s svinjino. Prazniki so bili pred vrati. Teh so se. veselili mladi in stari. Ob praznikih ni bilo treba delati, na mizi pa so se vrstila najboljša jedila, kar so jih zmogli pri hiši. Mladi so se veselili še zato, ker so lahko dan za dnem oblekli nove obleke in postopali po vasi ali pred cerkvijo. Starčki in starke pa so menili, da bodo v teh dneh lahko naredili mnogo priprošenj za lepše posmrtno življenje. Vsi pa so se obenem veselili, ker so v se ob praznikih dnevi začeli daljšati. Tako je bilo po vsem Podbregu, pa tudi po okoliških vaseh. Tako je bilo tudi pri Sršenovih in Korenčkovih, čeprav so jih motile še druge skrbi, ki jih lansko leto ni bilo. Na božični večer ljudje niso polegli tako zgodaj kot navadno, ko so štedili petrolej. Zaspanci so dremali oblečeni; vsaj v eni sobi pa je morala goreti luč do polnoči Kajti ob polnoči je vse, kar je lahko lezlo, moralo v cerkev. Ponekod niti čuvaja hiše niso pustili, če ni bilo otrok pri hiši. Zato pa so v vasi podvojili stražo, ki je morala čuvati domačije. Korenčkov Jože je bil doma že dva tedna. Zaradi težav pa je z Anico govoril le še enkrat. Pred dnevi sta se s posredovanjem njegovega brata in Črepinjekove Rezike zmenila, da se bosta prav na božični večer lahko ponovno na skrivaj sestala in pomenila. Če jima bo uspelo, se bosta sestala že zvečer, če ne, pa spotoma v cerkev. Jože je čakal pri Črepinjakovih. Anica je prišla šele ob enajstih, ko so ljudje odhajali v cerkev. Da ju ne bi kdo motil, sta zavila po sadovnjakih in poljskih poteh v sosednjo vas, kjer je bila cerkev. »Ti je hudo, Anica, da sem se vrnil?« jo je vprašal Jože, ko sta stopala sama in se držala pod roke. »Kako moreš to vprašati?« mu je odgovorila z vprašanjem. »Ker moraš mnogo trpeti zaradi mene,« ji je odgovoril nežno. »Jože, mislim, na nama je tako usojeno.« »Če bi se poročila s Čukom, bi ti ne bilo treba toliko trpeti.« »S Čukom nikoli, četudi tebe ne bi bilo.« »Kaj pa bi storila, če se jaz ne bi vrnil?« »Ne vem, če bi se še lahko upirala; vem pa, da z njim ne bi bila nikoli srečna,« je vzdihnila.! »Kaj pa reče tvoj oče?« je vprašal Jože sočutno. »Zadnje dni se je malo unesel, ko Čuk ne prihaja vsak dan. Ne nadleguje me mnogo s poroko; še vedno pa je robat in z ničemer ni zadovoljen. Mislim, da se je Čuk prepričal, da ne bo uspel, zato se umika,« je razlagala Anica. »Kaj pa reče oče zaradi mene?« je bil radoveden. »Jože, pustiva to, saj bo vse dobro!« »Tudi jaz sem prepričan, da bo vse dobro,« je pritrdil Jože, čeprav ni bil prepričan. »Vendar me zanima, če te bom lahko kmalu obiskal na domu.« »Ne gre tako hitro. Morda se to zimo Že ne bova mogla poročiti.« »Ne?« je vprašal Jože, čeprav je tak odgovor lahko pričakoval. »Boš tako dolgo čakala in se boš lahko tako dolgo upirala?« »Za tebe, Jože, do smrti,« mu je odgovorila prepričljivo. »In če oče ne bo popustil?« »Pa se ne bom nikoli poročila... Ali pa pobegneva nekam, kjer naju ne bo nihče našel. Bi me vzel s seboj, Jože? Me res tako ljubiš?« »Anica, vso ljubezen, ki jo imam, jo imam za tebe... Pripravljen sem na vse, če le zate ne bo prehudo. Ne bi ti hotel povzročati gorja in težav.« »Ne morem drugače, Jože. Vem, da grešim, ker ne ubogam staršev; toda ne morem drugače. Zakaj pa me oče sili. Saj se bom jaz poročila in bom sama živela z možem... Oče pa, kakor da bi prodajal kravo iz hleva. Saj sem vendar človek. Ko ugotavlja, da s Čukom ne bo uspel, mi obljublja drugega, samo .. .« Ker je umolknila preden je končala, je Jože vprašal: »Kaj samo?« »Ah, pustiva to!« »Ne upaš ali nočeš povedati?« »Pa ti povem... Oče si je vtepel v glavo, da kogar koli drugega, samo tebe ne.« »Zakaj pa ga ne ubogaš?« je vprašal Jože, čeprav sam ni vedel, zakaj je to vprašal. (Nadaljevanje sledi)