uri daleč do doma. Povedati pa moram, da so to storili brez plačila, ker so me poznali, da sem ondi doma, kjer nas vse rado ima. Ko sem zopet enkrat v svojem življenji prijetno sedel na vozu in drdral po prašnej cesti proti Blagovici, domislim se nemškega pisatelja Seume-ta, ki je potoval 1801. leta po tej dolini. V^svojem popisu „Spa­ ziergang nach Syrakus" grozno toži, da ga je v Št. Ožboltu neki trdo- srčni kramar v ostri zimi že pozno po noči prav po pesje iztiral iz sobe, ker ni bil „nobel" in se ni pripeljal v kočiji, kakor delajo navadno gospoda. Jezil se je nad vsemi Šentožbolčani, še celo nad fajmoštrom, ki je tako slabo vladal svoje ovčice, da niso poznali krščanskega usmi­ ljenja. Jaz moram reči, da se mi je vse bolje postreglo, da sem bil po­ polnoma zadovoljen s postrežbo, če ravno nisem več imel, nego dva­ najst soldov. Solnce je že zahajalo, ko pridem zopet domu v Krašnjo. Oče so bili danes bolje volje, nego takrat, ko sem odhajal. Dali so sami^ za polič vina pri Jurji, in so-me neprenehoma izpraševali, kako po Šta­ jerskem letina kaže; to se ve, da sem jim jaz vedel le vse dobro povedati, kar jih je še bolj razveselilo. Zdaj pa z Bogom dragi bralec! dokler se zopet ne vidimo v ka­ kem drugem potopisu. »! s. .i.j'jjj U,} lini i <««,{ -Si^-'i .мЈ/ШУ < " m * Trdoglav. ^ (Mythologiena črtica; spisal Davorin Trstenjak). Ne samo narodne pesme, ampak tudi stare listine so nam ohranile ime Trdoglav. Leta 927 sta menjala viši škof salcburški Odalbert in in žlahtnik Reginperht svoje lastine v Rotachgaui; priče te menitve so bili nemški in slovenski žlahtniki, med slednjimi: Turdogauuo, Zventiboh in Auo. *) Pismo se je naredilo „anno incarnationis Do­ mini DCCCXXVII actum ad Karantanam" — v Karantani — v Kar- niškem gradu blizo Gospe svete. (Anhang zur Juvavia str. 136 c. XXIII.) — Okoli leta 970. je poklonil visi škof salcburški „nobiii clerico N. Witto" mancipia ita nominata Liuzi cum filiis et filiabus — med temi Slovence Turdagouuo, Putizlao**), Blagadsa, Raza in Dra­ go si d (lib. cit. str. 199). Za jezikoslovca je oblika: Turdo — Turdagouuo in Auo neskončno znamenita, ker nam pisava imen spričuje, da so koratanski Slovenci za Cirila in Metoda že glasnik 1 kot v izgovarjali, v pa kot n, ker le iz izgovarjanja: „Turdoguavo" je zamogel zapisati nemški pisec to ime v gori priobčeni obliki, ktero bi nam bil panoniško sloven- *) Auo = Alo spomui se na slovenska imena: Alič, Aljjančič itd. **) Putizlau a Budislav. Fis, ski in starobolgarski pisec priobčil v obliki ТвргдогдлвБ. Zavoljo iz­ reke: tur d o namesto tvrdo primeri dandanašnje izgovarjanje koro- tanskoslov : duri, namesto: dveri. Oblika G-uavo, daije slov. imena iz one dobe: Wezelo (Veselo) Penno, Wo lato, Dri dod rago Liuto, Vogo, Hin to, Uuluo itd. nam dokazujejo, da se je staro­ bolgarski "L glasil kot o; Miklošič stavi veljavo tega glasnika = slabemu u, Šafarik = o/e Hattala = y. V Selcah na Gorenskem sem slišal nominativ „grad" izgovarjati še „grado". Oblika Dridodrago = Drdodrago (amicus venabuli Jagdspies Freund) nam pričuje, da so korotanski Slovenci methatezovali; pri­ meri današnji: hrib, hriber za: hrb, hrber. Ali pustimo jeziko­ slovne razlage, da-si ravno bodo onim, kteri tako imenovane frižinske spomenike imajo za čisto staroslovenščino, (v kteri pa jaz tri življe, naimer starobolgarski, starohrvaški in slovenski najdem) marsiktere po- mislike napravile. — Ime Trdoglav pa ni samo historično, temuč tudi mythicno. Na­ šel sem povesti pod Peco na Koroškem, v solčavskih planinah in na Krasu, da stanuje Trdoglav v pustem gradu, v kterem ima lepo, svetlo, ko zlato bliščečo divico zaprto. Narodne pesmi imenujejo to devico: Marjetico. Eno teh nahajamo v Vrazovi zbirki, cela se glasi tako-le: Stoji, stoji pusti grad, , Ki nima nobenih vrat, Л*^" -c; " if ' Eo eno samo linico, g V kteri stoji Marjetica, ..^ Ker mi češe lepe lase, . Ma zlate niške, sreberno šet. Grad je v mythih indoevropskih narodov simbol viharnih obla­ kov; v takem gradu stanuje vremenski bog K r o n o s po grških basno- slovcih (Quint. Smyrn X. 195.) germanski: Thunar, staroindijski Indra. Trdoglav je bil tedaj pri paganskih Slovencih bog viharja (Sturmgott). Vihar pa ne deluje samo v gromskih oblacih, temuč posebno razsaja po pečevnatih gorah, zato so si stari narodi umišljevali, da so viharji za­ prti v globokih pečevnatih duplih , tako B o r e a s v traškem gorovji Haemus itd. Moč viharjeva pa je neskončno velika, trdna kakor pečina; zato ima viharno božanstvo priimke silni, močni, trdni, z močno trdno glavo; enako indijski Dadhyanc, Mimir, nemški Grummel- kop in Wodan. Božanstva viharjev tudi kradejo device: tako Wodan, Friko,^Boreas. Čudovitno je, da se nahaja tudi v nemških povestih ime Margareta kot mythicno, in Mannhardt ima prav, ako reče: Die heilige Margaretha trat in der Volkslegende an die Stelle einer heidnischen Göttin (primeri germ. Myth. 382 itd.) Ker ima po slovenski narodni pesmi Marjetica lepe rumene lase, ktere češe s sreberno ščetjo, osebljena je v njej nekaka boginja luči, svitlobe; berž ko ne Devica *) srbsk. Divojka češk, Devana, ktero je Hanuš primeril grški boginji svitlobe: Palladi — Atheni. *) v solčavskih planinah; D ivica ime gorej zravett nje Ded, Baba, Raduha »-> sama mytbicoa imena, Pis, To vihar vjame in jo zapre v svoj pusti grad, ki nima nobenih vrat, ko eno samo linico, dokler je njen ljubitelj iz grada ne reši. Po­ slušaj mo dalje narodno pesem: še je prišel grofic mlad: дКај delaš, lepa deklica, Gor v linah goranjih? Tako Marjeta govori: „„Jes sim lepa deklica Marjetica Sim bla s križov ukradena. 'i So bli botri nespametni. De so se upijanili, , iy Na križji pot me postavili, ; Ni svet'ga križa storili. Tukaj najdemo paganske in kerščanske namisleke zmešane. Preob­ širno bi bilo razlagati vse pomene in Symbole križopotja; vsi ti namis- leki se strinjajo v križajočih se bliskih, kteri so predhodniki viharjevi (ob- širniše glej Schwartz die poetischen Naturanschauungen str. 252), in kterim je Devica, Djevojka, Devana izpostavljena, predno jo vjame bo­ žanstvo viharja. ^,^,^ Marjetica grofu dalje pripoveda: ' „Še je prišel Trdoglav, .1 ^ Vzel me mlado deklico, Se me prinesel v pusti grad. ' ' Jez sem že letu sedem let Sedem let osmega pol". — 1 . ' Znamenito je čislo sedem. Ker je vložil narodni pesnik v vrstice mythicno legendo, kakor se je med prostim narodom pripovedovala, ni gledal na mero časa. Jaz bi v Trdoglavu iskal tudi božanstvo zimskega viharja; tako bi sedem let utegnilo pomeniti sedem zimskih mesecev, v kterih vlada Trdoglav z neizprosljivo groznostjo in ostrostjo, in ima vjeto boginjo nebeške svitlobe. Narodna pesem dalje pravi: Tako Marjeta govori: „„Ti b' mene rešil prav lahko, Pridi danes osmi dan, Ko ne bo Trdoglav doma; Pojde kje na Ogersko Ki bosta dva prisegala. Kakor v drugih mythih (n. pr. v staroindijskih je bog gorskih vi­ harjev R;avana, ki je ukradel lepo Sito, ljubico solnčnega boga Rama-ta — Radoš, Raduh — odpotoval in ga ni bilo doma, ko je Rama s pomočjo svojega opičnjaka Hanumana rešil Sito iz pustega grada in ga užgal): tako tudi Trdoglav odpotuje na Ogersko, kjer dva prisegata. Bog viharja Trdoglav je torej tudi cul nad prisegami ravno tako, kakor grški bog vetra Hermes, kteri je bil nebeški sel in svečenik (sacerdos) in imel prorokovalno moc. Marjetica mlademu groficu pripoveda, kako jo lehko reši iz pu­ stega grada: „Pernes! oljkove križe tri, K' so cvetno nedeljo v cerkvi bli, Tri leskove šibice, 5j u. K' 80 vse enega leta rašene, Z vsako tribrat vdaril bos Potle Marjeto rešil boš". Tu spet vidimo paganske in krščanske namisleke zmešane: krščan­ ski da paganskemu moč in posvečenje. Oljka je že v grškem mythu Symbol vremenskega dreva (Wetterbaum, adamovo drevo, posebna tvarina megel po hudem vremenu; primeri Serv. „Minerva jacta hasta-olivam creavit") in leskova šibica še dandanašnji velja za bajalno šibico (Wtinschelruthe). Narodna povest torej ni mogla izpustiti teh dvojih dreves, kteri sta symbola natornih prikazni. Narodna pesem dalje pravi: Prišel grofic je osmi dan, Vzel je oljkove križe tri, *. . ' . K' so cvetno nedeljo v cirkvi bli; Vzel je tri leskove šibice, Vse enga leta rašene, ' ^ K' so ble v cerkvi žegnane, • Z vsako trikrat vdaril je, Of€lXifI -^"^ Potlej Marjeto rešil je, ' '* i: Marjeta se doli spusti - ,,' " . ' Po drobni zlati ketini. Kesiti imamo tukaj vprašanje, kdo je namišljen pod mladim gro­ ficom. Ako smo v Marjetici našli osebljeno lučno božico, tako mJadi grofic ni drugi kot mladoletni solnčni junak — solnčni bog bodi si Raduh — Radogost ali kteri drugi, ker po indoevropskih mythih solnčna božanstva rešujejo vjete božice luči in svetlobe, tako Herakles, Rama, Kršna, Apollo. Indijski Rama reši Sito iz oblasti zimskega viharskega velikana s tem, da njegov grad zažge, to je: solnčna toplota razdere snežnati grad in zimsko burjo, naš junak pa spusti svojo ljubico po zlati ketini doli. Zlata ketina ni druga, kakor solnčni žar, tako da utegne pod vjeto deklico tudi namišljena biti boginja mladoletne zemlje, ktero solnčni bog reši iz sužnosti zimskih viharjev. Vendar ker se v pesmi veli: Trdoglav tako govori, Ali tam na Ogerskim: „Meni se pak tako zdi, Da zlata ketina zvenči, Da bo nekdo Marjeto vzel". Trdoglav tako močno rjovf. Da se je tieesla semlja in nebo Od prevelikega strahu. Tako Trdoglav govori: Kaj ti pravim, grofic mlad! Tista je prava sestra tvoja. : A^^i; i W^Sis * Nikar ne stor' tega grehu, . ^ * Da bi jo za ženo vzel. — Da je Marjetica sestra mladega grofica, ima se pod deklico umeti nekaka svitla nebeška božica; drugače ne bi bil Trdoglav je vzeti od­ svetoval, ako bi bila vjeta deklica zemeljska boginja, kajti po indoev­ ropskih mythih so zemske boginje soproge solnčnih božanstev. Ta narodna pesem je torej odlomek paganske legende in njen za- popadek se da razvezati v sledeče natorine prikazni: Bog viharja, gorkih burij, močni, silni, da kedar on zrujove, stre­ sata se strahu nebo in zemlja, ukrade — vjame boginjo nebeške svitlobe in jo zapre v svoj pusti grad — temno mrzlo oblakovje; tu stoka jet- nica skoz sedem in pol mesecev, dokler je ne reši iz sužnosti mladoletno toplo solnce. Druge narodne pesme mythicnega zapopadka bom posku­ sil drugokrat razložiti. Mislim, da sem slovanskim bajeslovcem s to razlago saj v nekoliko ustregel; ethične refleksije o tej pesmi prepuščam drugim. Imajo li Slovanje kakih zaslug za naobra- ženost evropsko ? (Spisal Fr. Štrukelj.) (Konec.) Vsi ti predhodnji znaki, ki pričajo o velikej sposobnosti Slovanov za naobraženost, bili so tako rekoč jutranja zora za jasni dan in cvetočo dobo Slovanov; ali na to je nastala strahovita burija, ki je dolgo vihrala po vseh slovanskih zemljah. Pozivala je je od nadaljevanja krasno za- početega dela na drugo polje, da drugim dolžnostim zadoste. Grozovita ta burja ni bila Slovanom samo s tem škodljiva, ker jih je v daljnem napredovanji zadržala, nego tudi s tem, ker jim je skoro vse že zadob- Ijene duševne plodove požrla in vničila. Kakovo blago duševnih plodov bi iz te rane dobe mogli pokazati, ko ne bi bili Mongoli v Ruskej in Poljskej vsega končali! Ona plemena pa, ki so bila napadom barbar­ skim manj podvržena, nabrala so si obilo književnega blaga, zlasti Čehi, ki so bili v 14. stoletji v tem oziru jako bogati. Iz vsega tega je jasno, da so si Slovanje obilo prizadeli, da se izobrazijo; ali nemile okolnosti so je zadrževale v tem blagovitem delu. Toda vkljub temu vendar le moremo nekoliko mož med Slovani navesti, Ы so se Tsi posvetili naukom, in kterih slava še dan danes slovi.