izliaja vsaki četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Neiranlcovana pismi se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto + krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K. za druge deiele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema Narodna Tiskarna’* v Gorici, ulica Vet-turlni St. 9.
loven9ko
vero dom
Naročnino in naznanila sprejema upravniStvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se račtinijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat H v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XVIII. Igtrilk.
V Gorici, 19. maja 1910.
20. številka.
Krščanska načela
Sovražnik se smeje krščanskim načelo in. Tako le piše »Soča" z dne 14. t. m.: »Primorski List" pravi, da se bori že 18. leto, da sc hoče še bojevati za krščanska načela - dokler mu ne sne naročnikov novostrujarski list, ki se tudi bori za krščanska načela, pa po svoje, ker imajo klerikalci več vrst krščanskih načel."
Tako bi radi liberalci v naše vrste zasadili zagozdo, ki bi nas razcepila. To bi bilo srčno veselje za „Sočo“. To je tudi njen pravi namen. »Soča" nima v zadnjem času sploli nobene ideje in nima sploh drugega namena več ko razdirati, kar zidajo dobro misleči možje. Ustanovili so prepotrebne šole v Gorici
—	„Soča“ jih razdira, ustanavljajo slovensko gimnazijo — »Soča" jo že razdira, ustanovili so »Alojzijevišče", »Si-rotišče“ itd. — »Soča" jih zažiga — ustanavljajo društva in zadruge — „Soča“ jih napada. Tako bi »Soča" tudi srčno rada podrla na Goriškem slogo v katoliški stranki. Na to dejstvo opozarjamo somišljenike in zlasli č. duhovščino. Napraviti se hoče mej nami brezmiselni razloček mej katoliško in krščansko-socialno stranko, mej mladimi in starimi. Ali je kak razloček mej katoliško in krščansko-socialno stranko, mej mladimi in starimi ? Ali je res, da imajo klerikalci več vrst krščanskih načel ? Ali pravimo, da ni nobenega razločka in da so krščanska
načela le ena. Kdor nasprotno uči, ni katoličan, pa naj si nadene še tako lepo krščansko ime. Krščansko-socialna stranka je upravičena se s tem imenom ponašati le kolikor je katoliška in katoliška je upravičena se s tem imenom ponašati le kolikor je krščanska. Le omejenost more roditi kak spor mej katoliško in krščansko-socialno stranko. Še večja omejenost je razlikovanje mej mladimi in starimi. Borimo sc vsi za katoliško organizacijo, za katoliško prosveto. za katoliške ideje, ki so večno mlade, ki oživljajo in pomlajajo sleherni narod, ki se jih poprime.
Takega brezmiselnega ..športa", kakor ga imajo na Tirolskem, kjer si stojite katoliška in krščansko-socialna stranka nasproti, ne potrebujemo. Tako postopanje je omejeno in ne pristoje polnoletnim katoličanom.
Na Tirolskem je tak »šport" v narodnem oziru neškodljiv. Nemci imajo vse pravice in si lijhko dovolijo marsi-Icak skok v stran. Za Slovence je tak »šport" škodljiv. Mi živimo v vojski in sicer ne samo proti slovenskemu liberalizmu in proti socialni demokraciji, ki hočeta okužiti in omehkužiti slovensko ljudstvo, ampak tudi proti mogočnim narodom, ki nam jemljejo rodno zemljo. Potrebujemo velike in trdne organizacije, potrebujemo na vseh koncih narodnih trdnjav, kar so naši zavodi, naša društva in zadruge, potrebujemo krepke in navdušene čete, kar so naši možje in mladeniči, ki jih moramo izvežbati za velika
narodna dela, potrebujemo denarnih sredstev, ki jili dobimo polom varčnosti in zdržnosti, k čemur napeljujejo ljudstvo naša društva in krožki itd. Tu je naše ogromno delo, ne pa mejsebojni prepiri, ki bi jih liberalci radi videli mej nami. „Soča" upa zastonj, da se bo naša katoliška stranka razcepila. Vsi smo vneti za katoliško stranko, vsi navdušeni za krščansko-socialno delovanje, vsi mladi v podjetnosti, vsi pripravljeni, na boj za sv. vero in domovino zlato. Rojaki, dajmo čutiti skupnemu sovražniku moč složnega delovanja po krščanskih načelih!
Herosfratslvo.
Narodni gospodje obeli strank so vže davno nemirno opazovali gibanje goriških Italij" iov, ki stremijo za tem, da bi oni dobili italijansko gimnazijo v Gorici, dočim naj bi zadostovala Slovencem in Nemcem nemška gimnazija. Ti gospodje so uvideli, da se ognemo tej nevarnosti le tako, ako ustanovimo v Gorici za Slovence jednaki položaj, kakor so ga ustanovili Italijani za se. Zato so se pa intenzivno bavili s tem vprašanjem in prigovarjali vse rodoljube, ne oziraje se na njihove politične nazore, naj bi se njihova želja realizirala. Ne bojimo se ugovora, da so se ti gospodje v zadnji vrsti obrnili na politike S. L. S., in to še potem, ko so se prepričali, da je drugod vsak poskus brezuspešen.
Tudi rodoljubi S. L. S. so imeli od začetka pomisleke, ali bi vstopili v tako akcijo, ali ne, uvidevši ogromne zapreke, katere bode treba premagati, ako se hoče priti do cilja. Opetovanim in nujnim tozadevnim prošnjam so se vdali in obljubili, udeležiti se tozadevnih razprav, opozorivši mlade nositelje te ideje, naj ne vabijo k prvemu posvetovanju preobilo Ijudij, ker skušnja uči, da mnogo kuharic presoli juho.
Do tukaj je šlo vse gladko in dobro. Društvo slovenskih profesorjev je zahtevalo štiri zastopnike v ožjem kuratoriju, čemur se je brez ugovora ugodilo. Le eno kolosalno napako so gospodje pripravljalnega odbora naredili, da niso vabili k tem posvetovanjem matadorjev, ki zapovedujejo pri „Soči“. To je crimen laesae majestatis, zato se je pa „Soča“ od 7. t. m. močno razkoračila in ubija s polenom sveto podjetje, katero hočejo izvesti goriški rodoljubi brez razlike strankarskega stališča.
In na ka' se nas anjajo tt gospodje, ki so veliki v razdiranju, a neznatni pri pozitivnem delu ? So-li ponosni na uspehe pri „Mizarski Zadrugi" ? Ali na velikonočne „pi-ruhe“, kateri so se spremenili v njihovi upravi v smradljive klopotce? Ali na nekatere naroune „botege“, ki gredo za 70% nazaj, da bi potem zopet napredovale ? „Soča“ sama priznava, da je nasprotna slovenski zasebni gimnaziji; čemu se torej jezi, če niso bili vabljeni njeni kaporijoni k posvetovanju za ustanovitev iste?
Ako ji pa ni po volji, da so »klerikalci" vzeli to zadevo v roke, naj pa ona osnuje nov „napredni" kuratorij, ki naj iz-
Naš ABC.
Priredil A. P.
0.
Obupijivcl. — Dokler človeštvo živi, je do gotove meje ozdravljivo; ne umrje človeštvo na sušici, ampak — če umrje — na vročinski mrzlici, ki vselej nastopi vsled lastne krivde: I en oba si rada predstavlja, češ, naše delo in prizadevanje za resnico in pravico je brezkoristno. Že misel o tem je ne-krščanska.
A. K o I p i n g: »Dr. Fliederstrauclr.
11.	zv., str. 76.
Odpadniki. — Verski odpadniki odpadejo tudi od reda in zvestobe.
J. g. M. Ilahn: »Dve sestri".
I. zv., str. 45.
Opravljivci — Kaj je opravljanje? Praviti o bližnjem, ki ni navzoč, kaj slabega — kak greh ali slabo lastnost Poglejmo tedaj, kaj je na tem! — Temeljni čednosti vsega krščanstva sta ljubezen in ponižnost; ti dve čednosti manjkala povsem človeku, ki drugim časi krati. Zato prav lahko ločiš pobožne osebe, so ii samo svetohlinke ali so dobri kristijani: dobri kristijani se skrbno varujejo opravljanja, svetohlincev pa to čisto nič ne peče.
A. Stolz: »Osem blagrov", str. 111.
Osrečevavcl. — Ah, ti novodobni ljudski osrečevavci — kako neizrekljivo nizki so njihovi sistemi (nauki)! Jesti in piti in gojiti telo, čim mogoče složno s prstki delati, duhci pa s praznimi teorijami (s prazno slamo v glavi) napihovati: ali moreš s takimi mamljivimi nauki pridobiti eno samo dušo? Nikakor!  So narobe kralj Mida, ki
je vse, za kar je prejel, spremenil v zlato: ti nruki spremenč najčistejše zlato v gnile cunje. Niti enega očesa ne morejo pokazati, da bi bili na njem posušili solze; niti enega pogleda nimajo, ki bi ga bili dvignili proti nebu; niti enega src;\ da bi je rešili bili gorja, ali dveh (src), ki bi jih bili sprijaznili med-seboj. Sejejo sovraštvo in prepir, srd in zavist, razdor in nered — in drznejo se trditi, da je pričakovati žetev ljubezni in miru od tega osata in trnja.
J. g. H. Hali n: Jz Jeruzalema", str. 26.
P.
Potrpljenje. — Ženske, ki nimajo prave religije (pobožnosti), tudi molčati ne znajo, niti potrpeti. Zdi se, da je tudi z možakarji taka!
A. K o I p i n g: „Kaj zamore dobra žena".
III.	zv., st. 25.
Sila (v verskih rečeh) je napačna in njen sad je srd (razdraženost). So bolne duše, s katerimi treba potrpeti,
kajti Bog je jako potrpežljiv; in meni se zdi, da bodi sad pobožnosti potrpljenje s slabostjo bližnjega.
J. g. 11. Ha h n: »Široka pot".
I. zv., st. 81.
Prostost. — Človeku je prostost v toliki meri potrebna, da se upira vsaki brzdi, od katere se — po pravici ali krivici — boji, da bi mu kratila samo-lastno odločitev. Na drugi strani pa le prečesto rabi svojo prostost, da se podaja v sužnost; in potem še prav ponosno imenuje ta nedostatek notranjega reda in strahu — pravico s a m o-lastne odločitve, ter, temelječ na
lo,	noče dobrih in modrih svetov od najboljših prijateljev.
J. g. H. H a h n: »Nirvana".
I.	zv., st 282.
Nekaj velikega in svetega je prostost, a resnica je nad prostostjo; človek je dolžan služiti resnici. Kaj koristi prosto, pridobljeno »prepričanje", naj je veda še toliko slavi, ako ne temelji na resnici? Podobno je ponarejenemu denarju: pride čas. pa se skaže istega nična cena.
T. Pes c h S. J.: »Pisma iz Hamburga".
V. izd., 1. zv., st 676.
Le oprosti se od Boga: — že suženj poslal si;
b6di pa sluga Boga — glej, in sveta si vladar!
V. pl. Strauss in Turne y, distih »Neodvisnost".
Mi smo mirni državljani, plačujemo svoje visoke davke, odslužimo neznosno vojaško dobo. Toda kar odločno odrekamo državi vsemogočnost in zahtevamo, da varuje naše državljanske pravice in se ne loti ne naše Cerkve, ne naše vesti.
J. g. H. H a h n : »Nirvana".
II.	zv., st. .136.
Prosveta. — Ogromna množica agitatorjev vsake baže se trudi, da zavede naše ljudstvo na kriva pota — bodi na verskem, bodi socijalnem polju. Naše ljudstvo, ki se poti in težko dela za vsakdanji kruh, pa nima samo dovolj virov, da bi razkrinkalo in zavrnilo te agitacije; dati treba ljudstvu ugodno priliko, da posluša, da so stari nauki še isti in ostanejo isti; in da so nauki, ki jih oznanjajo nasprotniki, popolnem zmotni in krivi.
Drž. min. Dr. L. \V i n d t h o r s t
25.	avg. 188^.
(Prosvčta moderna). — Bil Je pričetkom racijonalizem. veroizpoved
vede to lepo nalogo. „Klerikalci” ji rado-voljno prepustijo čast in delo.
E, kdor pozna te napredne „tiče“ okolu „Soče“, v£, da ti gospodje niso za delo splošne koristi, marveč le za tako delo, ki kaj nese. Bojijo se pa, da bi to tudi liberalci spregledali ter jim hrbet obrnili; a to jih ne reši pogina. S studom so opazovali tudi napredni gospodje herostratsko delo „Sočinih“ kaporijonov pri izvrševanju vzvi-šane naloge za S. Gregorčičev spomenik, isto tako s studom se bo obrnil vsak rodoljub od herostratskegazapočetja „Soče“ gledč ustanovitve slovenske zasebne gimnazije. Naposled bo slovelo njihovo ime v istem smislu kakor Herostratovo, ki je I. 256 pr. kr. zažgal sloveč tempelj v Efezu. V »So-činem" taboru vladata le strast in slepo sovraštvo ; a izvestno je: Kogar hočejo bogovi uničiti, tega zaslepijo.
Sedmi redni občni zbor vipavske železnice.
Za dan 12. t. m. je sklical g. predsednik upravnega sveta, dr. Anton Gregorčič, občni zbor delničarjev vipavske železnice na Dunaj z dnevnim redom: 1. Poročilo o vodstvu opravil; 2. Razprava o računskem sklepu za leto 1909 in odobrenje istega.
Iz obračuna posnameno. da so znašali dohodki lanskega leta 231.028 K 18 h in so prekosili dohodke p rej š n ega leta (1908) za 16.347 K 82 h.
Toda tudi stroški so se znižali v tem letu, in sicer so znašali lani 151.399 K 45 h, dočim so dosegli I. 1908 znesek 141.857 K 53 h. Te večje izdatke je provzročilo večinoma postavka »po-stajna in vožna služba", ki je kazala lani izdatkov 35.777 K 76 h, predlanskim pa le 27.805 K 90 h. To je pa opravičeno s tem, da so se plače železniškega osobja povišale za znesek 8504 k 74 h. .
H tem je došteti pa še 8.626 K 68 h upravnih stroškov in 632 K 75 pasivnih obrestij od najetih kapitalov, tako da znašajo vsi stroški 160.658 K 88 h.
Če odbijemo od dohodkov v znesku 231.028 K 18 h stroške v skupnem znesku 160.658 K 8S h, se razvidi, da je znašal obratni dobiček 70.369 K 30 h.
S temi je treba pa kriti najprej letne obresti glavnice, za katere garantira vlada, in znašajo za 1. 1909 vsoto 128.177 K 38 h. Potem takem ima vlada pravico zahtevati na ta račun še 57,808 K 08 h.
duhov-slabičev in pečat splošnega polovičarstva ter neodločnosti, ki je za trenutek kazal imeti bodočnost. A bili so šteti njegovi dnevi.
Nastopil je panteizem, ki je ostro začrtal le posledice, katerih se je plašil racijonalizein; kajti če je človeški um merilo vse resnice, tudi božje, kakor trdi racijonalizem; in če je le to resnično in istinito, kar razume preprosti razum, pa ima panteizem prav, ako je človeški razum njegov bog, ki ne trpi poleg sebe drugega (Boga). Toda tudi slava panteizma ni bila dolga.
Prikazal se je materijalize m in treščil je človeka, ki se je zdel Bogu enak, iz sanjave večine in vrgel ga — med živali.
So pač racijonalizem, panteizem, ma-terijalizem — vrsta sistemov (sestavov), ki so se odtujili krščanstvu. Tretja zmota je bila [foprava druge; druga (zmota) le nujna posledica prve. Vsi trije sestavi pa niso nikak napredek, ker niso nič novega: so le obnovitev ž e d a v n i h svetovnih n a z i r a n j in kulturnega stanja starih poganov.
Dr. P. H e 11 i n g e r: »Apologija".
Vlil. izd., st. 198.
(Dalje pride.)
Iz podrobnega razkaza tega računskega sklepa je razvidno, da so se zmanjšali dohodki iz postavke „osobni promet" v prinierju s predlanskimi za 3629 K 44 h, dočim so se zvišali pri »prometu blaga" za 6553 K 16 h in pri »raznih dohodkih" za 13.424 K 10 h.
Opomniti je še, da je v znesku 70.438 K 87 h za osobni promet vštet tudi znesek 50 000 K, katerega plačuje državna železnica vipavski za uporabo proge od Šempetra do Prvačine, tako da je dal v tem letu osobni promet istinito le 20.438 K 87 v, kar je lehko razumljivo, kajti od Dornberga doli potuje sedaj večina ljudi po državni železnici.
Obžalovati je, da vlada noče na nikak način skleniti peažne pogodbe z vipavsko železnico, dasi je v to po pravilih vezana. S tem bi se še le natanko dokazalo, koliko nese pravzaprav vipavska železnica, drugega praktičnega pomena bi pogodba ne imela, kajti če bi državna železnica tudi kaj več vplačala na eni strani, bi morala vipavska železnica odplačati vladi isti znesek na račun garantiranih 4% obrestij od osnovne glavnice.
Po občnem zboru je imel upravni svet sejo, v kateri se je konstituiral. Predsednik je ostal g. dr. Gregorčič, podpredsednik prof. Berbuč. Upravni svet je potem še kooptiral g. Ivana Budina, posestnika iz Zalošč in podžupana dorn-berškega, namesto jednega upravitelja, ki je odstopil. Ker so se različna vprašanja, pritožbe in želje razpravljala vže v seji, ki se je vršila 14 dni pred občnim zborom, in ni bilo drugega na dnevnem redu, je g. predsednik sejo zaključil.
Politični pregled.
Državni zbor.
Začetkom včerajšnje seje poslanske zbornice je odgovarjal domobranski minister Georgi na interpelacijo posl. Biankinija glede zapostavljenja Dalmatincev in Primorcev pri vsprejemu v mornariško akademijo in v šolo mornariških aspirantov v Puli. Povdarjal je, da nepoznanje nemškega jezika še ni nikaka ovira za vsprejem v imenovani šoli, ker je gojencem celo omogočeno, da polagajo izpite potom tolmačev. Minister je ugovarjal očitanju, da se zapostavlja Primorcev.
Zbornica je nato razpravljala o prvem čitanju vladne predloge glede ustanovitve avstrijskega voja odsluženih vojakov. Ko se je ta razprava prekinila, je zbornica nadaljevala razpravo o nujnih predlogih glede visokih šol.
Prihodnja seja 27. t. m.
Osemdesetletnica cesarjevega rojstva.
Sobotna „\Viener Abendpost" je razglasila: Kakor smo zvedeli, je mi-nisterski predsednik obvestil deželne poglavarje, da ne bo cesar povodom svojega osemdesetletnega rojstnega dne vsprejemal nikakih osebnih čestitanj in poklonstev. — Istoiako se ne udeleži tudi nikakih prireditev v proslavo 80-letnega rojstnega dne.
Program cesarjevega potovanja v Bosno.
Skupni finančni minister Burian je sestavil definitivni program za cesarjevo potovanje v Bosno. Cesar se odpelje iz Budimpešte v nedeljo, 29. maja ob peti uri zjutraj. Potem se pelje skozi Doboj, Zenico, Visoko v Sarajevo, kamor dospe 30. ob 3. uri 4 m popoludne. 31. maja ob (). uri zjutraj se začno avdijence v komiku. 1. junija v sredo, se vrši parada, 2. junija ogledovanje trdnjav, popoldne se cesar pelje v llidže k virom Bosne, kjer se mu bo pokazala kmečka poroka s plesom „Kolo". 3. junija se odpelje cesar v Mostar, kamor dospe ob
12.	uri. Nazaj se odpelje cesar isti dan ob 6. uri 30 minut zvečer.
Politična oporoka kralja Edvarda VII.
V	danskih političnih krogih se trdi, da je zapustil angleški kralj IMvard politično oporoko, ki vsebuje politično smer, katero naj se vzdrži po njegovi smrti. Posebno priporoča svojemu nasledniku, naj se drži obveznostij, ki so se sklenile z državami, s katerimi se je Angleška zvezala ter naj se vzdržuje prijateljsko razmerje nasproti trozvezi. Posebno pa priporoča kralju Juriju, naj zastavi cel svoj vpliv na to, da se vzdrži mir. Tudi v zadnjih dnevih svojega življenja je izrazil upanje, da bo počil dan, ko se bo pričelo razorože-vanje vseh držav.
Darovi.
Za »Slov. S ir o t i š č e":
Josip Kosovel, Zagrajec 10 v; Marija Vidmar v Gorici 50 vin.; Frančiška Rupnik v Gorici 20 vin.; Miha Zega, deželni poslanec 10 K; Frančišek Orešec, c. kr. profesor, mesto vstopnice k vesel. 1 K; Frančišek Vodopivec, c. kr. svetnik v pok., mesto vstopnice k veselici 2 K; Dr. Franc Oblak, mesto vstopnice k veselici 1 K; Alojzij Filipič, bogoslovec v Gorici pri poslušanju lepega petja I K; N. N., Skrilje, 5 vin; Ivan Bizalj, Podsabotin 20 vin; Josip Bekar, duhovnik 3 K: Maks Plesničar2 K; v nabiralniku v gostilni g. Franca Vuka v Sovodnjah 2-20 (ravno toliko za »Šolski Dom").
Gč. Marija Cej, učiteljica v Biljah je nabrala od svatov kot jubilejni dar za »Slov. sirotišče": Orel Metod 1 K; Fornazarič Anton 60 vin.; Avgust Lasič 1 K, Lovec Frančiška 50 vin, Peric Fr. 1 K, Marija Cej 4 K, Toni Mlekar 2 K, skupaj 10 K 10 vin.
Veselica v »Centralu" na binkoštni pondeljek vrgla 284 K 60 vin.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L!
Domače in razne vesti.
Birma in kanonična vizitaclja v
dekanijah Kobarid in Bovec se bode vršila letos v naslednjem redu: Dne 25. junija zvečer pride prevzvišeni gospod knez in nadškof v Kobarid. Dne
26.	junija predpoludne bo v Kobaridu birma in vizitacija; popoludne odide prevzvišeni na Livek, med potjo obišče podružnico v Iderskem. Dne 27. junija bo birma in vizitacija na Livku ; popoludne odide prevzvišeni v Kred, med potjo obišče cerkev v Staremselu. Dne 28. junija predpoludne bo birma in vizitacija v Kredu, popoldne odhod v Borjano. Dne 29. junija bo birma in vizitacija v Borjani, popoludne birma in vizitacija v Sedlu, potem odhod v Bre-ginj. Dne 30. junija predpoludne birma in vizitacija v Breginju, popoludne birma in vizitacija v Logeh, zvečer dohod v Breginj.
Dne 1. julija se vrne prevzvišeni v Kobarid; med potjo obišče cerkvi v Su-židu in na Svinein, popoludne pa cerkev sv. Antona nad Kobaridom. Dne 2. julija zajtitra odide na Trnovo, kjer bo predpoludne birrna in vizitacija; popoludne odhod v Bovec, kjer obišče prevzvišeni cerkev v Plužni še tisti večer. Dne 3. julija predpoludne birma in vizitacija v Bovcu; popoludne vizitacija podružne cerkve D. M. v Polju; ob 3>/a uri birma v Čezsoči; vizitacija cerkve v Kalu; odhod v Sočo. Dne 4. julija predpoludne birma in vizitacija v Soči; popoludne odhod v Trento. Dne 5. julija predpoludne birma in vizitacija v Trenti; popoludne odhod v Log pod Predelom. Dne 6. julija predpoludne birma in vizitacija v Logu; popoludne vizitacija podružne cerkve v Strmcu ; potem od-
hod na Srpenico. Dne 7. julija predpoludne birma in vizitacija na Srpenici; popoludne se prevzvišeni povrne v Gorico.
Sbod slovenskih kolonov bo, kakor že naznanjeno, prihodnjo nedeljo ob 3. pop. v Vipolžah.
Očitne krivice kolonom. - Poročajo nam o vnebovpijočih krivicah, ki jih morajo trpeti ubogi koloni v Brdih. Gospodarji sedaj določajo, koliko da je črešenj na deblu, oni določajo tudi ceno. Kolon mora plačati gospodarja po njegovi cenitvi. Včasih ne prime za ves sad, ki je bil na deblu, niti toliko, kolikor zahteva gospodar po svoji cenitvi zase. Ali niso to res očitne krivice ?
Kožbanska župnija je razpisana do 20. junija. Patron je verski zalog.
Razkaz doželnlh pedpor, dovoljenih v zadnjem zasedanju deželnega zbora, ki smo ga objavili z našo številko z dne 12. maja na podlagi urad-n i h podatkov, »Edinosti" ne dd miru, marveč hoče ta list po svoje dokazati, da Italijanom je bilo dovoljeno več nego Slovencem. — Da »Edinosti" delo olajšamo, jej razkrijemo, kakšnih načel so se držali naši poslanci, ko so konečno odločevali o podporah. — Rekli so: 1. obnovljeni krediti se ne bilancirajo, ker je smatrati, da so se bilancirali že pri prvem dovoljenju. — 2. Na novo dovoljeni krediti naj se po možnosti bilancirajo. — 3. Pri tem naj se stalne podpore jemljejo v poštev v 25kratnem znesku (naj se kapitalizirajo). — 4. Podatke in skupne zneske da deželno knjigovodstvo, a poslanci jih potrdijo ali premenijo v dosego možne enakosti za obe strani.
Razume se, da kar so deželni poslanci s sodelovanjem deželnega knjigovodstva v tem oziru dognali, ni in ne more'biti pravično, ampak pravično je le to, kar »Edinost", nasprotnica slovenskih ljudskih poslancev, »dokaže".
Da je ni sram! —
Da jej še dalje delo olajšamo, povemo jej, da 100.000 K za furlansko železnico (Gorica-Červinjan) radi teja ne prištevamo novim podporam, ker ne obremenijo deželnega zaloga niti za vinar, marveč se izplačejo iz zaloga, ki ga italijanska stran Že poseduje iz onega časa, ko je deželni zbor do\olil in izplačal enaka zneska za slovensko in laško stran v železniške svrhe (Go-rica-Ajdovščina, Tržič-Červinjan, Gorica-Červinjan). — Stalnih podpor radi tega nismo p oseb e navedli, ker smo vedeli, da »Edinost" pride s tem na dan (česar pa ni sama staknila) in ker po našili informacijah se stalne podpore bilancirajo med sabo. — Če pa so italijanske stalne podpore v resnici za
7.000	K večje nego slovenske, naj »Edinost" to dokaže s tem, da jih posamič navede in primeri druge drugim. Potem bomo tudi mi govorili. — A propos!
Kje je po onih 300-400 tisoč kron več 1 za italijansko kot za slovensko stran, o katerih je »Edinost" lagala. Ali »Edinost" svojo I a ž tako hitro pozabi. Z jezikanjem in z bevskanjem misli pozornost odvrniti od svojih o brek o-v an j. Sram jo bodi I
»Goriška ljudska posojilnica" je liberalen denarni zavod, katerega vodijo gospodje, ki se malo razumejo na zadružništvo. Nekdaj skupna narodna last, za katero so nesebični rodoljubi mnogo žrtvovali, je seda1 ta denarni zavod strogo liberalni denarni zavod, privesek »Trgovsko-obrtne zadruge". En denarni zavod je drugemu na poti. zato ne more noben dobro vspevati. To je posledica liberalnega dilentantizma v zadružništvu, katerega pa dobro občutijo tisti, ki imajo s tema denarnima zavodoma opraviti. j
»Goriška ljudska posojilnica" je izdala za I. 1**09 poročilo o delovanju, iz katerega je razvidno, da gre ta libe-(Dalje v priiogi.)
Priloga »Primorskemu iisfu“ št. 20. z dne 19. maja 1910.
beralni denarni zavod dosledno — rakovo pot. — Le poglejmo številke.
V	1. 1909 te pristopilo 44 zadružnikov, izstopilo pa 5 7, torej se je število zadružnikov zmanjšalo za 13. Velik korak nazaj, če pomislimo, da ’e 1, 1908 pristopilo ISO deležnikov izstopilo pa le 113. — Hranilnih vlog se je v letu 1909 vložilo K 507.835-14, dvignilo pa K 641.994*47. Torej se je več dvignilo za K 134.159\33. To tudi nekaj govori. Pri drugih denarnih zavodih se navadno hranilne vloge množe, tukaj pa padajo. Stanje hranilnih vlog koncem leta 1908 je bilo: 1,727.304-70, koncem leta 1909 pa 1,643.638-—. Pojdimo dalje 1 Novih posojil se je dalo v I. 1909 K 305.461, vrnilo pa K 354.024. Torej se je več vrnilo kot dalo 50.000 K. Kako je do tega prišlo v sedanjih razmerah, ko naš kmet komaj bori naprej, ve »Goriška ljudska posojilnica" najbolje sama. — Prometa je imela „Goriška ljudska posojilnica" v minulem letu K 3.744.526-20. Čistega dobička izkazuje K 13.167-81.
Ako primerjamo promet naše Centralne posojilnice" v minulem letu, ki je znašal nad 9,000.000 K s prometom „Gor. lj. pos.", vidimo, da je še precej velik razloček.
Kaj pa čisti dobiček I „Centralna posojilnica" izkazuje' pri 9-milijonskem prometu 13.000 K dobička, „Goriška ljudska posojilnica" pa pri nekaj več kot 3 in pol milijonskem prometu tudi
13.000	K čistega dobička.
Drugega ne rečemo kakor le to, naj ljudstvo pregleda ta števila in naj sodi I
Porotniki. V torek so bili izžrebani porotniki za prihodnje porotne obravnave, ki pričnejo 30. t. m. in sicer: Atilij DSrfles, Ivan Felderbauni, Artur Frantz, Miha Gasser, Ivan Janesch, Josip Juch, Franc Kavčič, Oskar Krainer, Josip Makuz, Feliks Mosettig, Aleksander Soller, vsi iz Gorice; Josip Budin iz Grgarja, Florijan Čehovin, Gor. Branica, Anton Fiegl, Pevma, Franc Jakil, Rupa, Josip Kodermac, Sovodnje, Ivan Leban, Črniče, Anton Lokar, Ajdovščina, Ivan Oblokar, Solkan, Josip Rubbia, Voger-sko, Ivan Saunig, Bilje, Anton Skolaris, Vipolže, Josip Angeli, Kormin, Emil vit. Franzoni, Medeja, Miha Gnot, Kormin, Josip Hanka, Fara. Hugo Lazzari, Muš-koli, Alojzij Leviš, Gradišče, Ivan Miceu, Fara, Ferdinand Padoani, Červinjan, Anton Pizzecco, Kormin, Evgen Pontin, Ruda, Leopold Jonko, Bovec, Peter Ko-košar, Podmelec, Ivan Lužnik, Poljubinj, Henrik pl. Ziernfeld, Tolmin. Kot namestniki so bili izvoljeni: Viktor Ba-razzetti. Josip Bisiach, Klement Bonnes, Rok Bozzini, Anton Culot, Franc Delchin, Karol Dobida, Josip Mulitsch in Peter Tomasini, vsi iz Gorice.
Komet. — Vse prerokovanje o koncu sveta je bilo toraj krivo. Sedaj se prorokuje, da bo komet videti od 21. t. m. naprej vsak večer na zapadnem nebu in sicer precej po solnčnem zahodu terj bo vsaki dan do 28. t. m. izginjal kasneje, tako da 28. t. ni. izgine ob 11. uri 30 min. po noči. — Mnogo radovednežev je davi gnalo na razna razgledna mesta. Hudomušneži so uganjali burke, a tudi njim je minula volja do šal, ko so videli, da jih je imel komet za norce. Danes, torej na dan, ko bi imel biti konec sveta, kometa še videti ni bilo, še manj pa njegov rep, ki bi nas imel poslati vse na drugi svet. V Ameriki bi ljudstvo take proroke gotovo občutno kaznovalo. Najboljše jo je menda zadel „Kikeriki“, ki je pisal, da se ie komet zbal, da ne bi finančni minister Bilinski predlagal davek na njegov (kometov) rep, ter ga je zato skril. Ker se dandanes sestavlja o vsaki reči statistiko, smo radovedni, ako se bo sestavila o dobičku, ki so ga imeli krčmarji, kavarnarji in drugi ljudje s pomočjo kometa.
Cena moki je še precej padla. Peki pa le niso še znižali cene kruliti. Pravijo, da imajo za moko sklepe z raznimi mlini
po starih visokih cenah, da ako znižajo ceno krnim, imajo zgubo. Naj veruje, kdor hoče!
Svarilo pred nemškimi agenti! — Po slovenskih krajih se klali nebroj različnih agentov, ki živijo večinoma od goljufije. Tako je bil pred kratkim obsojen v Ljubljani neki Karl Proksch z Dunaja na dva meseca ječe, ker si je različne premije, ki jih je inkasiral, pridržal zase. Neki agent Josef Glauninger, iz Gradca pa je bil radi goljufije in po-neverjenja obsojen na sedem mesecev ječe. Torej pozor pred nemškimi goljufi!
Zopet velika nesreča na isterski železnici. V sredo zjutraj je ogibalni čuvaj na postaji Vodnjan pozabil zapreti zatvornice in dva voza sta hotela peljati čez tir, kar je pridrdral vlak z veliko brzino. Ker se zatvornice nahajajo ravno na ovinku, ni tega mogel strojevodja pravočasno zapaziti. Na prvem vozu sta sedela 17 letna žena in njen soprog, na drugem vozu pa mati prve. Vlak je zadel v prvi voz ter ga razrušil. Voznika je vrglo v stran ter ga smrtno ranilo. Njegova žena je prišla pod vlak ter je vsa razmesarjena ostala na mestu mrtva. Mati, ki je sedela na drugem vozu, je lahko ranjena. Ranjenega voznika so takoj prepeljali v puljsko bolnico, kjer je pa čez eno uro umri.
Tatvina v vlaku. — Dne 8. t. m. je bila v vlaku med Št. Petrom in Rakekom opekarskemu mojstru Petru Di-fantu iz žepa ukradena listnica, v kateri je imel 20 K in 20 lir denarja. Tat je še neznan.
Velik nakup. — Družba sv. Mohorja je kupila Sakserjevo podjetje v Celovcu. Cena nad pol milijona K.
Kadilnikove koče otvoritev se bo vršila v nedeljo, dne 22. maja 1910. Za gorka, mrzla jedila, pijačo in dobro postrežbo bo poskrbljeno.
Izseljenci na povratku. — V ponedeljek je po 17-dnevni vožnji priplul iz New-Yorka v tržaško pristanišče parnik Avstro-Amerikane „Laura“ pod kapitanom S. Čarom. Izkrcalo se je 52 pasežirjev, večinoma izseljencev, ki se vračajo v domovino. — Istotako je v pon-deljek iz New-Yorka dospel v luko parnik Cunard-Line „Ultonia" s 157 pase-žirji, tudi večinoma izseljenci, ki se tudi vračajo v domovino.
V	Ameriko se dandanes izseljuje iz evropskih držav največ iz Avstrije. Dočim se je pred leti izseljevalo največ iz Italije, se opaža, da so že več let Avstrijci najštevilnejši izseljenci. To je znamenje, da se je gospodarsko stanje v Italiji izboljšalo, med tern ko se je v Avstriji poslabšalo. Saj je vsaki dan rastoča draginja /že itak neznosna.
Hofrlchter. — Medtem, ko je vsa javnost pred priznanjem zločina bila prepričana, da je izključeno, da bode Hofrichter obsojen na smrt, je sedaj splošno mnenje, da bode Hofrichter gotovo obešdi. Ugiba se samo, ali ga bode cesar pomilostil, ali ne. Nekateri trdijo, da čeravno ni kazal cesar dO sedaj nikakega nagnenja do pomi-loščenja, se je v zadnjem času iz raznih razlogov omehčal ter da bode Hofrichter pomiloščen.
,.Zeit" pa pravi nasprotno, da je cesar prepričanja, da je potreba Hof-rihterja strogo in eksemplarno kaznovati, da je toraj pomiloščenje popolnoma izključeno.
Velikanska nevihta v Pragi. — Dne 13. t. m. popoldne je bila v Pragi nevihta, kakoršne ne pomnijo in ki je napravila ogromno škodo. Utrgal se je oblak in voda je drvila v velikanskih potokih po ulicah ter je odnašala seboj po 10 kg teške kamne. Marsikje je vdrla v pritlična stanovanja in v kleti, skladišča itd. Na Vaclavskem trgu je voda brizgala iz nekega kanala do višine prvega nadstropja. Voda je poplavila na tem trgu tudi električni trans-
formator, nastala je kratka spojitev in transformator se je vnel. — Blizu Prage je blisk ubil nekega inženirja, ki je bil ravno na potu v tovarno.
Mesine novice.
m Odborova seja „Slov. katol. delavskega društva" v Gorici bo v
ne leljo ob 10. uri v društvenih prostorih.
m Kapucinska cerkev v Gorici je potrebna poprave in razširjenja. Uže davno ne zadostuje potrebam. Zato se bo zvišala in razširila. Delo sc je začelo.
, m Binkoštna veselica, ki se je vršila vpond. v dvorani »Central" seje dobro obnesla. Ugajali so zelo kratki prizori s petjem. Šaloigra: V e d e ž e v a I k a se je igrala prav spretno. Igrala so jo p. n. gospice: Slava Medvešček, Pavla Černigoj in Leopoldina Plevel. Občinstvo jim je ob koncu navdušeno ploskalo. Deklamacijo je imel deček Vinko Benko, učenec 3. razreda „Mal. Doma". V prizoru: Kam in kje sta nastopila dečka Herman Udovič iz otroškega vrta in Josip Kos, učenec 4. razreda »Malega Doma". V prizoru: Kdor k vojakom hoče iti je nastopil deček Alojzij Pahor iz 4. razreda „Malega Doma". Petje pod vodstvom preč. g. župnika Ko k o š a r j a je bilo izborno.
Dober vspeh pri veselici je obilo poplačal trud vsem, ki so sodelovali. Posebno hvalo zaslužijo preč. g. župnik Kokošar, g. Koršič, učitelj v »Malem Domu", gospici Ela Abramova in Marica Podgornikova, pevci, pevke in dr.
Veselica se je tudi v gmotnem oziru dobro obnesla. Vrgla je 284 K 60 v.
m Ustmeni zrelostni izpiti na srednjih šolah v Gorici se bodo vršili na držav*ni gimnaziji od 30. junija do 5. julija; na državni realki od 6. do 9. julija.
m Požar. — V. noči od sobote na nedeljo je koj po polnoči izbruhnil požar, ki je uničil hlev in senik podjetja Filipa Zongher v ulici Leoni št. 7. Konje in vozove so rešili. Pogorelo je pa približno 150 kvintalov sena. Mestni ognje-gasci so do 7. ure zjutraj gasili.
m Seja mestnega sveta goriškega.
V	sredo je imel mestni'svet sejo, v kateri se je vsprejel protest na vlado proti nameravanemu novemu vinskemu davku. Poživlja se vlada naj uvažuje slabe razmere na vinskem trgu, ki so potrebne olajšave. Določili so se dnevi za dopolnilne občinske volitve in sicer se bodo te vršile v III. razredu dne 6. junija, v II. razredu dne 8. junija in v I. razredu dne 11. junija t. I.
m Okrajna bolniška blagajna. — Iz računskega sklepa okrajne bolniške blagajna posnamemo sledeče številke: Prejemkov je imela blagajna 124.671 K 07 v, izdatkov pa 118.925 K 85 v. Rezervni zalog je znašal koncem leta 1909 105.602 K 82 v. Premoženje znaša
111.332 K 91 v. Podpor se je izplačalo za 72.181 K 42 v.
m Sklep šolskega leta v obrtno na-daljetalni šoli v Gorici. V pondeljek so se zbrali učenci obrtno nadaljevalne šole v prostorih »Šolskega Doma." Sklepa so se udeležili visokorodni gospod dvorni svetnik grof Attems, šolski svetnik gospod Šantel, okr. šolski nadzornik gospod Finžger in drugi. Mojstri so se, kakor po navadi tudi letos, odlikovali s svojo odsotnostjo ter s tem dokazali, kako jim je pri srcu odgoja lastnih vajencev.
Voditelj šole gospod cesarski svetnik Vodopivec je poročal o šolskem letu, o katerem poročilu bodemo pa prihodnjič obsežnejo spregovorili. Ravnotako priobčimo prihodnjič tudi podrobnejše poročilo o razstavi učenških izdelkov, ki je bila res krasna.
Obsojen vojak. — Oni vojak, ki je v noči od 1. na 2. januvarja t. 1. težko ranil tlakarja Mareschi, ki je vsled izkrvavljenja umrl, se imenuje Ivan Lepenik ter je bil od vojaškega sodišča obsojen na štiriletno težko ječo. —
Iz goriške okolice.
g Poroka. — Dne II. t. m. sta bila poročena v Biljah g. Metod Orel, cerkovnikov sin z gdč. Matildo Fornazarič. Bog živi ženina in nevesto in daj da bi srečno hodila življenja cesto!
g Sovodnje. Prvi voz peska za pre-novljenje in razširjenje kapucinske cerkve v Gorici je peljal tukajšnji posestnik Jožef Kovic in sicer brezplačno. Da bi dobil ninogo posnemalcev. Objavljali bodemo imena onih, ki bodo posnemali Kovica Za čast božjo vneti posestniki, posnemajte I ■ Plačilo pa ne izostane pri Onem, v čegar čast se tempelj božji prenavlja!
g Rubije. — Most čez Vipavo v Rubijah se popravlja. Minuli teden je bil par dni zaprt prometu. Najbrže bo še par dni. Ta most je sedaj lastnina cestnega odbora. Kupil ga je namreč cestni odbor od barona Pianchija. Po odkupu je cestni odbor koj odstranil mitnico, kar je v korist našemu ljudstvu.
Cesta iz Zdravščin v Rubije ni prav uzorna. Par hudih klancev je. Pa tudi preozka je. Ako se srečata dva obložena vozova, skoraj da se ne moreta umakniti drug drugemu. Posebno na nekaterih mestih. Zatorej je neobhodno potrebna poprava te ceste. Ako se ne motimo, je deželni zbor v zadnjem zasedanju dovolil 10.000 K podpore za popravo te ceste. Da bi se z delom uže skoraj začelo, kajti bliža se čas, ko bodo naši kmetje iz Sovodenj, iz Št. Andreža, iz Vrtojbe, iz Mirna itd. hodili kupovat v Furlanijo steljo (palttd). Dobro naložen voz paluda komaj za-more po tej cesti.
g Gabrlje pri Mirnu. — Mi Ga-berci, kar nas je ob državni cesti, ki pelje iz Gorice skozi Miren mimo nas, se radi te ceste ne moremo pritožiti. Pritožiti pa se moramo radi skladovne ceste, ki veže Rubije in Gabrije dolenje in gorenje z državno cesto. Ta cesta ima dva huda klanca, kakoršnih se malo dobi v goriški okolici. Prvi je na takozvanem »Bokišču". Kdor je vozil kdaj tod, mu je ta klanec gotovo ostal v spominu in ne želi več tod voziti. Strm je, ozek, zraven tega ima še hud in nevaren ovinek. Drugi je v gorenjih Gabrijah, nič boljši od prvega. Svoj čas se je uže govorilo, da se namerava ta cesta preložiti tako. da bi se vsaj prvi klanec odstranil. Cesta bi se namreč odcepila uže v Rubijah od sedanje, ter bi vodila tik Vipave in bi prišla na staro cesto v Gabrijah pod cerkvijo. To je pametna misel. A dosedaj je bila ta stvar menda le govorica. Ali se bo to kdaj uresničilo? Pred par leti je cestni odbor popravljal to cesto blizu pokopališča. Nekaj se je napravilo. Hud ovinek se je razširil. — Na tej cesti je promet velik. Ta cesta je edina, ki veže Opatjeselo, Kostajevico, Dol itd. z železniško postajo v Rubijah. Pa tudi Spodnjemirenci se v veliki meri poslužujejo te ceste.
g Vabilo na redni letni občni zbor „Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice" v Sovodnjah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo 26. maja ob
4.	uri popoldne v lastnih prostorih. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. Potrjenje letnega računa; 3. Volitev nadzorstva; 4. Slučajnosti.
-	Ako bi ne bilo ob določenem Času zadostno število navzočih, vršil se bo občni zbor pol ure pozneje, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih članov.
Odbor.
g Kmečka hranilnica in posojilnica v Kozani-Vipolže, registr. zadruga z neomenjeno zavezo vabi na redni občni
zbor, ki se bo vršil v duhovniškem stanovanju v Kozani dne 29. maja t. I. ob
5.	pop. st: sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Po-trjenje računskega sklepa za I. 190". 3. Volitev enega udav načelstvo in nadzorstvo. 4. Slučajnosti.
g Iz Dornberga. — Na binkoštno nedeljo smo v Dornbcrgu pogrebli mladega tridesetletnega moža Antona Laha, odločnega pristaša slovenske ljudske stranke, izvrstnega pevca in podpornega člana našega „Orla". Zato so se pa Orli in Orlice vdeležili pogreba polnoštevilno.
Binkoštni praznik smo pa izročili materi zemlji truplo mladega 17-letnega dekleta Marije Žorž. Tudi pri njenem pogrebu so se vdeležili Orli in Orlice z mnogoštevilnim mladim naraščajem.
Oba pogreba sta bila tako veličastna, da takih Dornberg najbrž ni še videl.
Bil	je pri obeh sprevodih vzoren
red,	za kar so skrbeli	naši marljivi re-
darji. Hvala jiml
Pa	tudi nekateri	Batujski Orli so
se	na	dan pogreba	vdeležili, med
njimi brat Novak, ki je po pogrebu imel lep govor na dvorišču gosp. Dopliharja. Ljudstvo ga je pazljivo poslušalo.
Spoštovanima družinama Lahovi in Žorževi naše globoko sožalje nad bridko izgubo, pokojnima pa večni mir in večna luč naj jima sveti.
g Renče. — Naše liberalno društvo »Svoboda" prireja vsako leto veselico na isti dan, ko se zaključi tukajšnja zidarska obrtna šola. S takim ravnanjem se hoče liberalna »Svoboda" okoristiti. Sklep šolskega leta obrtne šole privabi marsikoga v Renče, ki bi sicer ne prišel, ako bi se priredila le veselica. Sicer poreko „Svobodaši", da nikogar ne vlečejo k veselici. A to ne drži. Dejstvo je, da se liberalna »Svoboda" vsako leto poslužuje reklame za veliko udeležbo s tem, da bobna, da se ta dan zaključi tudi obrtna šola. Kdo more to preprečiti ? Nobeni Kajti vodstvo obrtne šole je ravno isto, kot vodstvo »Svobode".
g Miren. — Liberalni magnati so minulo nedeljo v Mirnu spet enkrat »triumfirali". Povabili so »Sokole" z goriškega na veselico v gnjezdu »klerikalcev", v gornji del Mirna. Pravili so, da bo »Sokolov" kot listja in trave. To pa vse zato, da razbijejo »klerikalno" trdnjavo pri cerkvi. A poskus se ni posrečil. »Sokolov" je prišlo le malo, kakih 30. Sprejema ni bilo nobenega. Kako razočaranje. Nastopili so pri telovadbi tudi šolski otroci. Ali je imelo šolsko vodstvo za ta nastop potrebno dovoljenje od šolske oblasti? Kako je do tega prišlo? Šolskim otrokom je strogo za-branjen pristop k veselicam, r.a katerih se pleše. Pri tej veselici pa je bil ples glavna točka in šolski otroci so pri tej veselici sodelovali.... Kaj uže tako daleč smo prišli ? — Udeležba pri telovadbi je bila mičkana, temvečja je bila pri plesu. — No, sedaj so magnati in liberalni učitelji, ki so vse to aranžirali, zadovoljni. Pomilujemo liberalne inteli-gente, da si ne upajo prirediti kaj lepšega, izobraževalnega!
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Šmarij. — Krasno vspela je veselica »katol. slov. izobraž. dr.". Res je bil vspored zelo obširen, pa šlo je gladko vse izpod rok. Po pozdravu, ki ga je govoril domači g. župnik, vdarili so tržaški tamburaši par krasnih koščekov. Igrali so ves čas zelo pridno in zares vbrano, želi so pa tudi zasluženo pohvalo. Posebno se je pa pri celi veselici odlikoval vrli pevski zbor »katol. slov. izobr. dr.“ iz Rihenberga. Ti lepi glasovi in to lahko prednašanje.
Vsa čast takemu društvu, zlasti pa še pevovodji!
In kaj naj rečem o obeh igrah: »Pravica sc je skazala" za mladeniče in »Čašica kave", kojo so vprizarjale domače mladenke?
Veste kaj mladeniči, le tako naprej in marsikateri izmed vas bo delal čast še drugačim odrom ne samo domačim. Omeniti pa moram posebej še berača Kruljca in gostilničarja Ferjana. Ali ni to nenavaden gledališki talent in pri prvem nastopu! Pa tudi vsi drugi pogodili so svoje vloge dovolj dobro.
In ta dekleta! Poglejte jih no, kakšen nastop! Kako fino in neprisiljeno njihovo kretanje, kako nevstra-šeno njihovo predavanje! In to je bila njihova prva nastopnja na oder! Dekleta šmarenjska, le tako naprej in vžifek imele boste same, pri vas pa tudi mi I Slava takim fantom in mlandenkam! Priredite le kmalo zopet kaj tacega!
Vdeležba je bila prav velika, zlasti iz Žabelj prišlo je mnogo društvenikov. Seveda tudi sosedje Gabrci bili so v častnem številu zastopani. Iz Gor. Branice obiskali so nas društveniki in 12 Orlov. Vidi se, da take veselice nepokvarjeno mladino kar vlečejo n&se. Saj pa tudi ne more drugače biti! Kaj to naj bodo veselice, po katerih boli glava in se rani srce? »Katol. slov. izobr. društvu" v Šmarjah pa kličemo: Le naprej, mladeniči, še Orla ustanovite! Na zdar! Po veselici nabralo se je še za »Slov. Stražo" 15 K.
a Gor. Branica. — Po šestih letih slabega spomina bil je v Branici zopet javen ples. Pa kje ? Pri Rokcovih, bolje pri Ferjanu, gostilna pri spomeniku.
Torej Vi, g. Ferjan, in Vaša soproga hočete z Vašim bogastvom zastrupljati braniško mladino, ker dajete prostor plesu v svoji hiši! Varate se! Imate dve hčeri, imejte nje za ples, če Vam ljubo, pustite pa druga braniška dekleta pri miru! Če bogatinove »punce" zgubijo poštenost, ostane jim še denar; če pa naše hčere zgubijo dobro ime in poštenost, ostane jim samo še sramota I
Pa povejte, komu na kljub počenjate tako? Morda našemu g. kuratu? Ta se zmeni za tako jezico in Vaše maščevanje nad njim, kakor za lanski sneg ali pa še manj. Če pa kljubujete Bogu in cerkvi, vedite, da je bilo veliko takih bogatinov, ki so pa šli rakom žvižgati Le tako naprej in pripeti se isto lahko tudi Vami Sploh pa vemo Braničarji, da je bilo tudi pri Vas nekdaj malce drugače I
Šopirite se toliko s tistim »Spomenikom". Kdo ga Vam je pa pridobil, kdo postavil? Ali ni bil ravno naš predobri, nekdajnji dušni pastir, blagi g. Vales, ki se je na vse moči potegoval zanj ?
V	zahvalo pa je ravno Vaša stranka kovala smrdljive pušice zoper njega. Če bi pok. g. Markota ne bilo, tudi Vaš spomenik bi mogoče ne stal. Mi, ki smo bili v istih časih pri skladovnem odboru, vemo pa tudi, da cerkev oskrbuje ta spomenik in da je nekaj sveta prepisanega za cesto k spomeniku na cerkev sv. Katarine. Kako je s tisto cesto? Kam pa gre trava, ali pa denar od najemnine, saj ceste ni in se po trikrat tam lahko kosi trava? Še nekaj.
Kako je bilo pa takrat, ko je bil spomenik postavljen? Kdo je imel dobiček, kdo je pa lačen in žejen šel od spomenika? Tako vidite g. Čehovin, po domače Roke, zakaj se Vam gre! Za kronice in zopet kronice!
Ali ni sramotno, da se s plesom molze fantom in dekletam denar iz žepa, da eden potem rožlja ž njim. oni pa morajo drugi dan jesti nezabeljeno repo ?
Ali ni naravnost grešno, klicati s plesom skupaj mladino in jim nastavljati zanjke? Sc boste mogoče še kesala,
Vi pobožna gospa mama, da ste ravno v mesecu majniku, Mariji na čast dovolili ples v hiši in držala roko tej razvadi.	V	e	d	e	ž.
Iz tolminskega okraja.
t Iz volčanskega okraja. —■ Dragi »Primorski List“! Ker si najbolj razširjen list med kmečkim ljudstvom, med trpini-siromaki, h katerim spada tudi pisec teh vrstic, sprejmi v svoje predale to-le: Kmečki stan
—	najlepši stan, to je bil nekdaj, sedaj ni več. Neštevilne potrebe so obtežile male kmete posestnike v teku pol stoletja. Vladajoči krogi so se premalo brigali za naš obstanek. Kmet se do današnjih časov ni zavedal svojih pravic in zato so ga drugi stanovi zlorabljali. Kmet jim je pomagal do blagostanja, velikokrat sam sebi nasproti. Kmetu mora država zopet pomagati na noge. On je temeljni kamen države. Ako se temeljni kamen stavbe maja in trese, ni vsa stavba za nič! Pozdravljeni vsi, ki si prizadevajo nam pomagati! Vlada bi morala pri naših dolgovih posredovati, da se ti največji tlačitelji vsaj nekoliko ublažijo. Saj ima vlada velike fonde, katere je namenila častnikom, da plačajo dolgove. Mari smo kmetje posestniki manj vredni kot častniki? Kljub vsej marljivosti in pridnosti našega kmečkega ljudstva si kmet ne more pomagati.
Č i g i n j s k i.
t Ponikve. — Nekdanji »Sočin" dopisnik in »odlikovanec" je v »Primorcu" št. 19 zapel slavo novemu županu Iv. Kuštrinu ter šel v svet.
Krivično in neumno je za nas Po-nikovce in Pečane, da trpimo toliko časa župana v tistih gozdih. Pred kratkem se je nek Goričan čudil, da imamo tako daleč župana, medtem ko imamo dve tako veliki vasi. Dobil je prav umesten odgovor, da hoče. namreč imeti eden, kar ima drugi in pri tem prepiru se pa tretji smeje. Godi se nam kakor onima dvema psičkoma, ki sta se pulila za klobaso, pojedla pa jo je mačka.
»Primorčev" dopisnik je pametno molčal o novem županu, dasi bi imel še marsikaj povedati. Govorilo se je sicer, da bodo premestili župana, pa se to ni zgodilo. Očka župan pa se lahko smeje in s pravico lahko pravi, da na Ponikvah ne bode nikdar več župana.
Na dopis s Ponikev v, »Primorskem Listu" z dne 14. aprila ni mogel drugega odgovoriti, kot da je preotročji, brezpomemben in pika. Prav lahko je reči »pika" ali pa »konec je", ko ni moči resnice ovreči.
'V onem dopisu je nekaj hotel kon-statirati o glasovanju (o čemur bi se dalo še mnogo pisati, a za sedaj pu stimo to), jaz pa hočem sedaj konsta-tirati nekaj o delovanju občinskega odbora.
Že na seji na dan volitve so se zbrali, da »ugodno" rešijo vladno predlogo o vinskem davku. Med temi „in-teligenti" se nahajata dva krčmarja, ki sta glasovala „za“ vpeljavo davka ter še druge silila, naj isto store. Pet jih je ubogalo. Fden se je temu uprl in samo trije so se tega oklenili. Zmagali so oni. .Jako zanimivo: kmet proti kmetu I
Dopisnik piše še v »Primorcu" nekaj o alkoholizmu ter se v dopisu spominja samo klerikalcev. Nikar ne gazi po našem polju, kajti liberalno polje bi utegnilo v tem oziru biti plo-dovitneje in »Primorec" ne bi utegnil imeti zadosti prostora za njegov sad.
Kar se pijančevanja, posebno pa žganjepitja tiče, sem tudi jaz mnenja, da bi se moralo čimveč omejiti, a pri nas ni toliko in tako hudih pijancev, kakor po drugih krajih, katerih nečem naštevati. Še nekaj. Oni dopis v »Primorcu" namreč končuje z napadom na „nunce", da se za njih preveč skrbi ter da za vsakim grmom eden tiči. Čudno
je pa samo to, da mi Ponikovci zbog te množine duhovnikov nimamo že tretje leto nobenega. To je res dolgo.
Občinar.
Iz kobariškega okraja.
kd Kamno pri Kobaridu. — Podpisano načelstvo tukajšne »Kmečke hranilnice in posojilnice registrovane zadruge z neomejeno zavezo" vabi na redni občni zbor. ki se bo vršil v ne-deljo dne 29. maja t. I. popoldne takoj po blagoslovu v sebi »K. sl. izobraževalnega društva." Dnevni red: L Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenjc računa za L 1909. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.	Načelstvo.
kd Izpod Krna. — Dne 9. t. m.
je sneg pobelil naše hribe, po nižavah je pa neprestano deževalo. Črešnje sedaj cvete, a težko, da jih bo kaj, ker je premokro. —■ Naši liberalci so postali krotki, odkar imamo društvo, ki dobro napreduje. Dolgo časa so se repenčili, a prišli so konečno do prepričanja, da ničesar ne opravijo proti nas. Padel jim je pogum, zato pa pravijo »Primorcu", da se kregamo. Društveni znaki jih tudi nekoliko bodejo, pa se jim bodo že morali privaditi. Da se pa bodo še bolj jezili, jim povemo, da mislimo ustanoviti društvo antialkoholikov. Kaj porečete k temu ? Najbrže boste pili noč in dan in pa plesali, da bo le pravo veselje. —	Hribodolski.
kd Kamno. — V naši vasi vladajo glede blagostanja občine zelo čudne razmere. Če pomislimo, da je 5 hiš zaprtih oziroma porušenih, ni to lepo in ne dela časti naši občini.
Dalje je več hiš v katerih gospodarijo in gospodinjajo samo moški. Tem kmetijam bi bila potrebna pridna gospodinja v hiši. Toda kaj se hoče, človek obrača, Bog obrne.
Tukajšnji gospodarski svet se zadnje čase klaverno drži. Nemara čuti, da bo kmalu prešel. Upanje imamo na boljše čase. Ako torej hočemo stvar prav urediti, mora se začeti na pravi podlagi, potem smemo pričakovati boljše bodočnosti.
Ob lepih poletnih nedeljskih dnevih hodi naša mladina rada na sprehode, kar je zdravju zelo koristno. Toda zgodi se večkrat da pride v slabe tovar-šije. Mladina bodi značajna, uzorna, kar bo v ponos naši občini.
Iz bovškega okraja.
b Bovško. — Zadnji sneg, ki je zapadel minuli teden po naših vrhovih, je zginil. Krasno vreme imamo, j Živino puščamo na planine. Pastirji veselo ukajo, slavčki žvrgole. Pomlad je v deželi. Mislimo, da nas je zima za letos zapustila. Ne maramo je več! — Seno kaže letos dobro. Dal Bog ob svojem času potrebnega dežja, kajti brez krme se pravi biti pri nas brez denarja. Živinoreja je naš glavni pridelek, naš up, naše življenje.
S politiko se kmetje na Bovškem malo pečamo. Kar zvemo iz časnikov, u jih dobivamo, med katerimi zavzema naš priljubljeni »Primorski List" prvo mesto, o tem pa marsikaterikrat govorimo in razpravljamo. Tako smo pred par dnevi govorili tudi o najnovejši nameri goriških Slovencev, ki hočejo ustanoviti slovensko gimnazijo. Ta namera se nam e zdela jako pametna in bi ne bilo lepo od naših občin, posebno tudi od našega iovca, da bi tega najnovejšega slovenskega ognjišča ne podpirali. Skrbimo skupno za naše sinove tam doli v Gorici, katere neusmiljeno tare nemščina na gimnaziji.
Iz komenskega okraja.
km Novi davek. — V Kostanjevici sta Malka in Tinca imeli mehke želodce. Ugibale ste, kako teinu odpomoči. Kar jima šine modra misel v glavo in sicer tla bi tudi one. po vzgledu mladeničev, ki grejo na nabor, šle po vasi pobirat kurji davek, in hajd Košarico v roke in liajdi! Ko pridete do neke kmetske hiše, jima stara gospodinja pove, kar jima je šlo. Tako je splavalo vse upanje po dobrem pečenjaku po vodi. Umevno je, da po trudapolnem plesu ne diši vsaka jed in da si prazen želodec kaj boljšega od zelja poželi:
Le pleši, pleši Tina,
Da pojde dan z spomina,
Ko je Malka rekla: šljek šljekat,
Po vasi pojmo jajce brat!
Mladi fant.
Iz korminskega okraja.
kr Iz Brd. Deževno vreme ne upliva ■dobro na visnko trto. Prvih črešenj ne bo veliko, zadnjih bo več Drugega sadja tudi ne bo veliko, kajti zadnji vihar, ko je sadno drevje cvetelo, je mnogo škodoval na zarodu. — Briški koloni čakamo nestrpno, kaj bo z nami, ali se bodo naše razmere zboljšale ali ostane pri starem. Sedaj se celo po dunajskih časopisih piše o goriških kolonih, in se čudijo, da je v 20. stoletju še. mogoče kaj tako nazadnjaškega. Dal Bog, da bi delo naših zastopnikov ne bilo brezuspešno. Z zaupanjem v boljšo bodočnost. čakamo konečno rešitev izpod težkega kolonskega jarma.
kr Dobrovo. — Binkoštni ponde-ljek so nas obiskali števerjanski telovadci „Orli" ter priredili veselico, ki se je razvila jako lepo. Telovadili so telovadci, pela so razna pevska društva, godba je svirala in tudi igra je bila vprizor-jena. Ljudstva je bilo zbranega nenavadno mnogo. Cela Brda so bila zastopana. Bil je lep popoldan.
Za kratek čas.
Kako Je kočijaž Štefan stregel pri mizi. — Pri nas vedo, da imajo gosposki ljudje, ki malo ali nič ne slišijo. neke vrste rog, ki ga nastavljajo na ušesa, da bolje slišijo. Tega pa niso vedeli v deveti deželi, od koder je bil kočijaž Stefan doma. Nekega dne je moral Štefan streči gospodi pri mizi. Pričujoča pa je bila gospa, ki ni skoraj nič slišala. Štefan prinese na mizo grah ter ga ponudi gospei : »Gospa grah" 1 Gospa ne sliši. — Stefan glasneje: »Gospa, grah"! Nič odgovora. Štefan na vso moč: „Gospa, grah" ! Gospa, ki je imela pri sebi rog, ga brž nastavi misleč, da ji bo Štefan kaj povedal na uho. Štefan pa, ki ni videl še take priprave, je mislil, da bo gospa na tak način zajela, dvigne krožnik ter strese graha v rog.
Loterijske Številke.
14. maja.
Dunaj . Gradec .
. 36 48	5	76	6
. 29 21	2	35	30
Zaradi preselitve so na prodaj m o b 111 j e v ulici Jrigemma v (gorici štev. 18.
Rojaki!
Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Dom&'„
Le po knjigi,
ki jo je izdala Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici, aatnoreš pravilno pripravljati Pe-katete. Zahtevaj jo, pošlje se ti zastonj !
Prodci se malo posestvo, nekaj nJIv In senožeti, pod jako ugodr\iml poboji v Ka nalu. Naslov prodajalca pove i\aše upravnlštvo.
GLA80VIR ;rvstat
je na prodaj. — Cena 120 130 krou. Kje ? pove uprava lista.
Gr
a*
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupi imetijM potreMcin in pri pinii ^ ^ ^ kmetijskih pridelkov.
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32.
*****
35.000 stiskalnic za grozdje, sadje, obrtne namene itd.
20.000	mastilnih mlinov za sadje in grozdje, veliko število hidravličnih stiskalnic za obrt in poljedelstvo je izšlo Mil]ffaPtll-OVill tovaren.
Leta 1(J09 je bilo narejenih:
2500 stiskalnic in 1Ž00 niastilnili mlinov.
Neovrgljiv dokaz za odločnost kakovosti istih proizvodov.
Kar brez skrbi se obrnite do
Ph. Mayfarth - a & C.o
tovornice poijedel. strojev železnln in parnih samokovov.
Dunaj II. Jaborstrasse TL
Zahtevajte brezplačno dopošiljatev ilustrovanih cenikov. Išče se dober zastopnik.
^	Odlikovana pekarija	£
|	^ in sladčičarna	^
♦
♦
♦
♦
♦
♦
K. Draščik
v Gorici na Kornu
(v lastni hiši)
IzvrAuJe naročila vsakovrHtnega peciva, torte, kolače za birmanoe in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča fle sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice. Izdeluje cerkvenajiela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe.
JAKOB ŠULIGOJ
= urar c. kr. državne zeležnice =
v SOBICI, Gosposka glin št. 25.
priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete.	—
Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v eopjei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
-€>-€>€>S
Čevljarska zadruga v Mirna
naznanja sl občinstvu, da
jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na
VogaJiTvT^abati^e štev. 1 ter se priporoča
za obilno naročbo. — Ima v
vrstnega obuv
zmernih cenah.
L
JVfazrcanilo.
„ Centralna posojilnica registrovaua zadruga z omejeno zavezo** v Gorici naznanja, da, bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5 VI« (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
1
l
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
TrHklao (itokflievo Jetrno olje. PoNebno nredntvo proti pranim boleznim in Nplofenl telenn! Klahostl. Ir.vrna ateklonlra tega olje na ravnomene barve po K 1 44», Itele barve K 2.
Trftklno fteleruato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem »e ozifravijo v kratkem 6mu i gotovostjo vm kostne boleini, tlemi otroki, golSe, malokrvnost itd.
Cen« ene steklenice je 1 krono 40 vinirjev.
Opomba. Olje, katerega naropam direktno Ir. Sorveirlje, prelftte *e vedno v mojem kem. lahoratorja prodno ne napolnijo Ntekleahe. Zato tamurrm Jamfltl Nvojlm M. odjemalcem glede čUtote iu utalae Npopobnoiitl ra zdravljenje.
Crintofolettijeva pijača i« kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju « traklnlm oljem.
=-— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ■ ■—=
Hiša je na prodaj,
ki imn klot vrt in vodnjak. '
Več se izve pri Vinko Krpanu, Miren pri
Gorici.
Delaonica cerkvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban Gorico,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
VIKTOR TOFFOLI
(SORICA
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-  ugodnejših krajev _______________
Jedilno olje
Jedilno fino Istrsko	„
Corfu	„
Puglie	„
Jesih vinski
K 1-04 „ 1-12 „ 1-20 „ 120
50 96 v.	liter	"TPC
Marsiglia	.	.	. K 1'2S
Hombay.............. 1*20
Bari................ 1-40
Lucca............... J-60
najfinejŠR	........21—
Milo in luči. duhovščini in cer-
Priporočani čč kvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro IG in via Se-minario 10.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle ii otroke. Nžročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Anton Potatzky
’ v Gorici, na sredi rfaštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nlrnberškeea in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine la krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost: seneRa za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
izb^r raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. —	■	--------------
Dr. Bnero
i'
Za mnogobrojna naročila so toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
a
u
tol)
a
o
a
H
u
o
N
o
(U
Prosiva zahtevati listke!
zdravnik, kirurg ter bivšf asistent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u.
Specijalist za ženske bolezni.
Ordinira od 10.—11. ure predp.. in od 3.—4 ure pop.
Fran - Josipovo tekallšče 6
(tik lekarne Kiirner).
Največja trgovina z železjem
MiflBIG & MIM |5 J
’ * |
-I 5 *
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
C e n e nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske b 1 a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva aahtevati listke!
n
p
o
t*r
•n
o
a
o
s
p
er*
P
Os
©
JANA LIKAR
V GORIGI
Semeniška ulica št. 10.
Vvelika zaloga pisarniških In šolskih potrebščin.
I
S zakaj da ni v Gorici S In modne trgovine
S	izprožila, se je	tudi	ustanovila domača obrt z manu-	§
S	fakturnim	in modnim	blagom rojakov	S
S	_	  S
v	S
I
^ !
Vedno in vedno se je povpraševalo in govorilo, $
V trgovini se dobi papir in papirnati izdelki, pergamentni papir za zavijanje masla, svilen papir in peresa za umetne cvetlice, šolske, molitvene in vpiso-valne knjige, svete podobe, tiskovine za duhovnije in župnije. Sprejema tudi tisk zasebnih tiskovin, računov, posetnic, napisov itd. itd.
Dobra postrežba, najnižjo cene!
Svoji k svojimi —— Svoji k svojimi
Staroznana narodna trvdka:
nobene domače manufakturne S HaI Ant fin Tv P OP O n Ir rt - a komaj se je ta dobra misel §0^11	IV.	rtJttJIlKO
□|Ivančič & Kurinčič,!
Jš Gosposka ulica štev. 11. Š
■ s	S
Kdor si hoče nabaviti dobro in trajno nnmla- o
S in šivilje
S Nikdo naj ne zamudi prilike si ogledati domačo S trgovino, v kateri se zagotavlja dobro pošteno in do-^ mačo postrežbo.
Š 1111111U | PREPRIČAJTE SE SAMI!
^1
^ Vzorci se na željo pošiljajo vsakemu poštnine prosto^ ^	na	dom.
irsssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssArsžš
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
postreže pošteno in točno b pristnimi belimi In črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov ; potem h py!zenj«kim pivom ..rRAZDItOJ" ir. slovečo češko ..Meščansko pivovarne**, in izbornim proti-vinskim pjvoin iz pivovarno kneza Sclnvarzcnbcrga v Proti-vinu na Coškom, in sicer v sodčokih in »tnklenicah; z domačim pristnim tropin ovnom 1. vrste, la3tnoga pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vso k-ajo avstrijsko-ogrske državo v sodih od 6<» I naprej franko goriška postaja. — CENE ZMERNE.
j}jj Priporočajte med seboj jjj
J. Medvedi
Gorica
M Corso Verdi 38. [(j! w Postrežba strogo Sl
I solidna. H
I*,rrwiw—i
kupite pri
Po znižanih cenah i
Franc Ravnikar-ju v Gorici
—	RAŠTELJ št. 16-------
raznovrstne sezijske novosti kakor: Oxford, kambrik, cefir panama, pique, batist, raznovrstno volno, moški kamgarn, cvilih za postelje, prte, brisalke, srajce, odeje, različne rute za na glavo, cajg za moške, posteljne garniture, naramnice, nogavice itd. Za dobro in sveže blago se jamči!
Platno vseli vrst in žima za novince (novoporočence) vedno v veliki izberi!
Priporoča se najuljudneje
Franc Ravnikar, Gorica
Haštelj 16 (v lastni hiši.)
izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L Lukežič) v Gorici.