Več za letovanje otrok bw?videvZa SOcialno delo v Kranju dl^^ni« iV sv°jem proračunu za leto» da bo za svojo 3°y potreboval za 20 odstot-ii?Jayn 8.redstev kot letos. Seznam 2? finan - za katere Center skrbi in n x 8e v novem letu ne bo biljnog? .Pa *ma Proračun nekaj 7>o ; jih v prejšnjem ni j*h 1^an^ Predvsem prispevek k 13Cev v k *?ove8a doma upokoji; ranju, za kar so namenili ** i° Precej delež ou etovaW- nJem letu namenjen q "Je zdravstveno ogroženih °renjske občine se namreč pripravljajo na sporazum, da bi v letovišče v Novigradu že v prihodnjem letu pošiljali na letovanje le otroke. Objekti v Novigradu so bili pred leti postavljeni prav za letovanje gorenjskih otrok, kasneje pa se je tu razvil delavski turizem m so se letovanja otrok omejila predvsem na zgodnejše poletne in pa jesenske mesece. Zdaj pa prevladuje težnja, naj bi bili objekti v Novigradu namenjeni le za otroška letovanja, za kar so bili prvotno tudi postavljeni. Ce se bodo občine sporazumele, bo v prihodnjem poletju samo iz kranjske občine lahko odšlo v Novigrad okoli 1500 otrok. Center za socialno delo v Kranju zato predvideva za ta letovanja okoli 250.000 din, to je tretjino stroškov letovanja. Svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Kranj je na svoji zadnji seji sprejel predlog Centra za socialno delo, da še letos nagradijo rejnice v občini Kranj. Nagrade bodo izplačane v višini enkratne rejnine. Svet je tudi potrdil izplačilo za 14 odstotkov povišanega zneska za ozimnice, ki jih je Center namenil socialno ogroženim občanom. L. M. Žalne svečanosti na Gorenjskem Jesenice 31. oktobra ob 16. uri bo osrednja žalna svečanost ob grobovih padlih borcev na Jesenicah 1. novembra ob 9.30 ob grobovih padlih talcev na Koroški Beli ob 11. uri na pokopališču na Blejski Dobravi ob 11.30 pred spomenikom padlih na Blejski Dobravi ob 14. uri ob grobovih padlih v Žirovnici Kranj 31. oktobra ob 17. uri bo osrednja svečanost v občini na Trgu revolucije pri spomeniku žrtvam NOB. Družbenopolitične organizacije vabijo na žalno svečanost vse občane. Druge žalne svečanosti pa bodo: 31. oktobra ob 11. uri pred spomenikom NOB v Trbojah ob 16. uri pred spomenikom NOB na Orenku ob 16.15 pred spomenikom NOB v Preddvoru ob 16.30 pred spominsko ploščo Lucijanu Seljaku na Škofjeloški cesti v Stražišču ob 17. uri pred zadružnim domom na Primskovem ob 18. uri pred spomenikom NOB na Jezerskem 1. novembra ob 7.30 pred domom Andreja Kmeta v Britofu ob 8. uri na pokopališču v Predosljah ob 9. uri na pokopališču na Kokrici ob 10. uri pred spomenikom NOB v Naklem in na pokopališču v Kokri ob 11. uri na pokopališču v Šenčurju ob 13.30 pred spomenikom NOB v Goričah Radovljica 31. oktobra ob 17. uri pred spomenikom padlih v Bohinjski Bistrici 1. novembra ob 8.30 na grobišču padlih v Zgornjih Gorjah ob 9.15 na pokopališču borcev na Bledu ob 10. uri pred spomenikom v Dragi ob 10.30 na dvorišču nekdanje kaznilnice v Begunjah ob 11.30 pred spomenikom padlih v Radovljici Škofja Loka 1. novembra ob 9, uri bo osrednja žalna svečanost pred domom ZZB NOV v ŠkoQi Loki. Druge žalne svečanosti pa bodo: 31. oktobra ob 13. uri v Železnikih ob 15. uri pred spomenikom padlih v Hotavljah 1. novembra ob 9. uri pred spomenikom padlih na Trebiji ob 10.30 pred spomenikom padlih v Virmašah Tržič 1. novembra ob 10. uri bo osrednja žalna svečanost na pokopališču v Tržiču, kjer bodo položili vence na partizanskem grobišču in k spomeniku padlim vojakom v I. svetovni vojni. Vence bodo položili tudi pred spomenik in na prostor nekdanjega taborišča na Ljubelju. Razen tega bodo 1. novembra žalne svečanosti še pred spomeniki v Križah in Retnjah, v Lešah, na Brezjah pri Tržiču, v Ko-vorju, Podljubelju, Jelendolu in v Lomu. Predstavniki organizacije ZB iz Loma bodo položili venec tudi pred spomenik pod Storžičem. Nesreča v steni Triglava V nedeljo, 28. oktobra, se je v Jugovem stebru v severni steni Triglava pripetila nesreča. Na pomoč trem alpinistom, ki so obviseli v skalah v navezi, so takoj oddli gorski reševalci z Dovjega in iz Mojstrane. V ponedeljek so reševalci priplezali do ponesrečenih in dvema alpinistoma pomagali na varno, medtem ko tretjega'huje ranjenega alpinista zaradi teme de niso mogli potegniti iz stene. Imena ponesrečenih alpinistov de niso znana. V akciji je sodeloval tudi helikopter. ^^na klobukov ŠeSir Skoffa Loka priporoča svoje izdelke piccadilh — piccac/il(y — piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilh' Naročnik: fyraJ seje v Skofji Loki končal dvodnevni seminar za ravnatelje gimnazij in drugih srednjih Sol. lPravila ga je skupnost gimnazij SR Slovenije. —Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka 84 JeS^itelii: obč. konference SZDL in ® Kranj, Radovljica, Sk. Loka K*at«i K,— Izdaja CP Gorenjski tisk - fft "lavni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar ___ iLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DE Kolektiv kombinata Žito je v soboto v Ljubljani proslavil 15-letnico obstoja. Ob tej priliki so podpisali tudi samoupravni sporazum o združitvi TOZD. — Foto: F. Perdan »Tg^ Kranj, sreda, 31.10. 1973 Hb H< List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. tftfHA ' lt1li»f Od 1. januarja 1958 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Razširjena seja Prejšnji teden je bila v Beogradu v navzočnosti predsednika zveze komunistov Jugoslavije Tita razširjena seja izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Na seji so obravnavali aktualno politično situacijo v svetu, zlasti še na Bližnjem vzhodu, posledice za nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov in položaj Jugoslavije. Govorili so tudi o obrambnih sposobnostih naše države in o razreševanju nekaterih odprtih ekonomskih problemov. Varčevanje v armadi Na posvetovanju v zveznem sekretariatu za narodno obrambo so razpravljali o ukrepih za bolj gospodarno poslovanje in učinkovitejše izkoriščanje materialnih in finančnih sredstev v enotah in ustanovah JLA. Ugotovili so, da je na področju armade dosežena takšna stopnja razvoja oboroženih sil, da je s sredstvi, ki so na voljo, mogoče doseči večje ekonomske učinke in hkrati zagotoviti večjo bojno pripravljenost JLA in oboroženih sil v celoti. Nagrade novinarjem Najvišja novinarska priznanja — nagrade Moša Pi-jade za življenjsko delo, ki jih podeljuje zveza novinarjev Jugoslavije, so letos dobili Dara Janeković (Vjesnik), Ra-divoj Marković (radio Beograd) in Radivoj Papič (Oslo-bodjenje). Predlaganih kandidatov je bilo 16. Brez omejitev Komisija za življenjske in delovne razmere pri svetu zveze sindikatov Jugoslavije se strinja s predlogom, da bi svetu guvernerjev poslali zahtevo, naj ne bi omejevali kreditov poslovnih bank, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, nakup ozimnice in učinkovitejšo preskrbo mest. Predlog je dala komisija za življenjsko raven pri republiških sindika-'tih Hrvaške. Več na deviznih računih Jugoslovani smo imeli konec septembra letos na deviznih računih milijardo 35,5 milijona dolarjev. V vsem lanskem letu pa je doseglo devizno varčevanje 733,7 milijona dolarjev. Največ deviz so letos privarčevali na Hrvaškem. Sodeč po napovedih se bodo samo letos devizna sredstva na račun občanov povečala za toliko kot so se v zadnjih treh letih skupaj. »Zastave« na kredit Crvena zastava svoji beograjski trgovini daje posojilo za svoja vozila, in sicer za fička 20.000 dinarjev, za zastavo 1300 luxe in za fiat 125 PZ pa 30.000 dinarjev. Kupci bodo posojila odplačevali 30 mesecev, obresti so 12-odstot-ne, gotovinski polog pa znaša 20 odstotkov.. Velenjski premog Po dogovoru z republiškim izvršnim svetom bo velenjski rudnik dobavil četrtino količin premoga predvidenih za zadnje trome8ečje letos. Od 20.000 ton lignita bodo za ogrevanje gospodinjstev po 6000 ton razdelili podjetjem na celjskem in ljubljanskem področju, mariborska podjetja bodo dobila 5000 ton, za ožje koroško območje pa je predvidenih 3000 ton. Nove dobave bodo odvisne od tega, koliko premoga bo potrebno za TE Šoštanj. Srečanje na Rabu Na Rabu so proslavili 30-letnico drugega pomorskega obalnega sektorja, osvoboditev otoka in rešitev interniran-cev iz taborišča v Kamporu. Slovesnosti so se udeležili številni bivši borci in nekdanji interniranci. Govoril je predsednik republiške konference SZDL Hrvaške doktor Ivo Margan. 8754 udeležencev na javnih razpravah Jesenice V petek, 26. oktobra, je bila na Jesenicah skupna seja občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta Jesenice. Najprej so razpravljali o poteku javnih razprav, o Eredlogu družbenega dogovora o adrovski politiki, o vlogi naše države ob dogodkih na Bližnjem vzhodu, o tezah o nadaljnjem razvoju SZDL, ustanovitvi medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko ter o nekaterih kadrovskih spremembah. S skupno sejo občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta so na Jesenicah zaključili z javnimi razpravami o osnutkih zvezne in republiške ustave. Pri oceni javnih razprav so ugotovili, da so udeleženci na razpravah v celoti podprli temeljna načela in vsebino obeh dokumentov. Ob tem so ugotovili tudi rekordno udeležbo, saj je na razpravah sodelovalo 8754 ljudi in je tako skoraj vsak tretji občan sodeloval v eni izmed razprav. V gospodarskih panogah so organizirali 207 razprav, udeležilo se jih je 6364 zaposlenih, v negospodarstvu se je 28 razprav udeležilo 1125 ljudi, v raznih društvih se je 28 razprav udeležilo 885 ljudi, v krajevnih skupnostih je bilo 10 razprav s 380 udeleženci. V javnih razpravah so podprli temeljna načela, v pripombah pa so predvsem opozarjali na osebno in kolektivno odgovornost ter na dosledno uresničevanje vseh načel in nalog. Udeleženci seje so v razpravi opozorili na dober potek javnih razprav v Železarni Jesenice, saj so se v tej delovni organizaciji nanje dobro pripravili. Po 256 samoupravnih delovnih enotah so organizirali 177 sestankov, ki se jih je skupno udeležilo več kot 4600 zaposlenih in je tako na javnih razpravah sodelovalo okoli 80 odstotkov članov tega delovnega kolektiva. V Železarni je javne razprave organizirala osnovna organizacija sindikata, ki je pred potekom organizirala za številni predavateljski aktiv uvajalni seminar. V poročilu in v razpravi so na seji ugotovili, da sta lokalni sredstvi jav- Mladi o občinskem statutu JHik Sreda — 31. oktobra 1973 Medtem ko so se razprave o osnutkih obeh ustav končale, se bodo v tržiški občini nadaljevale razprave o osnutku novega statuta občine in statutih krajevnih skupnosti. O osnutku občinskega statuta bodo najprej razpravljali na seji občinske skupščine, ki bo predvidoma 6. novembra. Dopolnjen osnutek bo šel nato v javno razpravo. Na žadnji seji predsedstva občinske konference zveze mladine Tržič, ki je bila v torek, so se dogovorili, da se bodo v razprave o statutu vključili tudi mladi. Osrednja mladinska razprava bo po 4. novembru, udeležili pa naj bi se je predvsem člani izvršilnih organov mladinskih aktivov iz tržiške občine ter člani občinskih organov zveze mladine. Mladinci bodo tako med prvimi, ki bodo organizirano razpravljali o novem statutu občine. Razprava bo za mlade pomembna, saj se bodo tudi oni in njihova organizacija vključili v nov skupščinski sistem. -jk Mladinski aktiv tudi v Mojstrani Pri občinski konferenci ZMS Jesenice si posebno v zadnjem času prizadevajo, da bi predvsem zaživeli mladinski aktivi po posameznih krajevnih skupnostih. Medtem ko so ponekod aktivi precej aktivni in se mladi vanje radi vključujejo, ponekod životarijo, v nekaterih krajevnih skupnostih pa je njihovo delo popolnoma zamrlo. Pred nedavnim so mladinski aktiv ustanovili na Javorniku in mladi iz te krajevne skupnosti si že prizadevajo, da bi ob moralni pomoči raznih krajevnih organizacij ter ob svoji aktivnosti poiskali primerne prostore, v katerih bi se shajali. Poleg mladih z Javornika in drugih pa so si zaželeli svojih grostorov tudi mladi iz Mojstrane, icer so v tej krajevni skupnosti mladi že imeli svoj mladinski aktiv, ki je dokaj uspešno deloval, zadnje leto pa aktivnosti mladih v kraju ni bilo več čutiti. Minuli teden so se zato zbrali v Mojstrani člani političnega aktiva ter skupaj z mladimi pretehtali več možnosti za ustanovitev mladinskega aktiva. Člani raznih krajevnih organizacij so sklenili, da mladim nudijo vso pomoč, tako moralno kot finančno. Tako bodo v teh dneh ustanovili iniciativni odbor, ki bo pripravil ustanovno konferenco. D. S. nega obveščanja — jeseniški Radio in glasilo delovnega kolektiva Železarne Zelezar — dobro opravila svojo nalogo s tem, da sta temeljito obveščala o poteku javne razprave. Predvsem Zelezar, ki je skoraj v vsaki številki posredoval bralcem mnenja in pripombe iz razprav ter seznanjal s temeljnimi načeli osnutkov obeh dokumentov. Na zadnji skupni seji so razpravljali tudi o predlogu družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini ter o situaciji na Bližnjem vzhodu ter položaju naše države v tem političnem trenutku. Strinjali so se z ustanovitvijo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko in podprli predlog, naj bi bil sekretar medobčinske- §a sveta Janez Vari. Izvolili so tudi elegacijo za medobčinski svet, v kateri bodo tudi Zdravko Pogačnik, Stane Pretnar, Janko Burnik in Teo Lipicer. D. Sedej V FTP v« v Trzicu volilna konferenca ZK V ponedeljek je bila v Tržiču konferenca občinske organizacije ZKS, ki se jo ie udeležil tudi član CK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir. Na konferenci so ocenili delo tržiških komunistov po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja ter 29. seji CK ZKS ter razpravljali o družbenopolitičnem in gospodarskem položaju v občini. Albert Jakopič je v daljši razpravi nanizal naloge pri utrjevanju obrambne pripravljenosti države ter pripravah na splošni ljudski odpor. Gost je ocenil tudi položaj na Bližnjem vzhodu. Konferenca je sprejela predlog komisije za organizacijo in statutarna vprašanja, da se pri konferenci oblikuje komisija za idej-nopolitično izobraževanje, ki bo skrbela za idejno politično izobraževanje v občini. Za organizirano delo na tem področju bo skrbel koordinacijski odbor za družbeno in idejno politično izobraževanje pri konferenci ZK, pomagal pa mu bo predavateljski aktiv. Le-ta bo deloval pri tržiški Delavski univerzi. Ponedeljkova konferenca je bila tudi volilna konferenca. Izvolili so nov komite, ki šteje 13 članov in ne več 11, ter revizijsko komisijo in člane častnega razsodišča. Za novega sekretarja komiteja občinske konference ZKS so izbrali Janeza Piškurja, dosedanjega tehičnega sekretarja komiteja ZKS. -jk Kranj V petek, 26. oktobra, je bila v delavskem domu na Jesenicah ustanovna seja konference mladih v izobraževanju, ki jo je pripravila komisija za šole pri občinski koferenci ZM&-Udeležili so se je delegati iz mladinskih aktivov osnovnih in srednjih šol ter predstavniki študentov. Najprej so razpravljali o delovnih naloga11 organizacije ZM do kongresov ZMJ in ZMS. Zavzeli so se, da vodstva mladinskih aktivov na šolah aktivno posežejo v razpravo o nov organiziranosti mladinske organizacije. Prizadevati si morajo tudi, da aktivne mladince vključijo v organe samoupravljanja na šolah. Zatem so sprej1 program dela konference, ki obsega številne naloge. Sklenili so, da ga bodo z vso doslednostjo uresničevali. Na koncu so izvolili predsedstvo konferenc® mladih v izobraževanju in predsednika Gorana Dražiča. J. Rabič Odbornik kranjske občinske skup; ščine Anton Japelj se na četrtkov .. seji skupščine ni strinjal z odg°j vorom podjetja Creina Kranj na vprašanje, zakaj je bil ukinjen loj^1. avtobus ob 5.15 na progi Stražišče—Kranj. V Creini so namreč odgovorili, a lokalni avtobus ni vozil le v času letnih dopustov od 15. julija do 15. avgus^ da pa zdaj-spet vozi. Odbornik Japelj je poudaril, da avtobus ob 5.15 še vedn ne vozi. Creini so naročili, da do naslednje seje skupščine problem preuči u pripravi odgovor. A Z. V ponedeljek sta se na s^P"? posvetu sestala predsedstvo obe:u ^■■■■^■■■■H ske konference zveze mladine... predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Radovljica. Člani so razpravU^. o ustanovitvi aktivov mladih delavcev v delovnih organizacijah in o b°G organiziranosti sindikatov. Ocenili so izvajanje ustavnih dopolnil in Ja razpravo o osnutkih ustave in občinskem statutu. , Bled, 30. oktobra — V Park hotfelu na Bledu je bila popoldne prošla^ občinskega odbora rdečega križa Radovljica ob 20- letnici prostovoljne^ krvodajalstva. Na proslavi so podelili priznanja organizatorjem krvodajalst . in značke večkratnim krvodajalcem. V kulturnem programu so nastop vski zbor Stane Žagar iz Krope, harmonikarski orkest 'ovljice in folklorna skupina DPD Svoboda iz Gorij. Včeraj je bila v Tržiču ustanov"« skupščina temeljne telesnokultun . _____________ skupnosti občine Tržič. Deleg^. nove skupščine so se seznanili z delom iniciativnega odbora za ustanovi skupnosti, z delom dosedanje občinske zveze za telesno kulturo ter z naj'« mi, ki jih bo imela nova skupnost. Sprejeli so poslovnik o delu skupsc , statut in ostale dokumente in izvolili organe skupnosti. Na ustan« ^ skupščini so prav tako slovesno razglasili rezultate športnih tekmovanj, K bila organizirana v počastitev ustanovitve nove skupnosti. - JK Radovljica komorni moški pev glasbene šole iz Rad Tržič skupščini so prav tako slovesno razglasili rezultate športnih tekmovanj. * bila organizirana v počastitev ustanovitve nove skupnosti. - JK Občinski statut in statut KS še v razpravi V ponedeljek, 29. oktobra, sta se na skupni seji sestala konferenca SZDL in plenum občinskega sindikalnega sveta Škof j a Loka. Seje so se udeležili tudi člani komiteja občinske konference ZKS in predsedstvo občinske konference ZMS. Na seji so ocenili priprave na javne razprave o osnutku zvezne in republiške ustave ter osnutku občinskega statuta, njihov potek in vsebino. Ugotovili so, da so razprave potekale po predloženem programu in so jih pripravili v vseh krajevnih skupnostih in skoraj v vseh delovnih organizacijah. Predložene ustavne spremembe, še posebno pa osnutek občinskega statuta, so med občani škofjeloške občine zbudile veliko zanimanje. Razprave niso potekale kot predavanja o novih določilih, temveč so delovni ljudje in občani sodelovali s številnimi vprašanji in pripombami. Največ so se zanimali za delegatski sistem, kako bo deloval, kako bodo potekale volitve delega- tov, kdo ie lahko delegat. Veliko Pjj' pomb je bilo tudi na občinski stat. Občani so se zanimali Za vioir krajevne skupnosti v novem dru^ nopolitičnem sistemu, za odnos i® občino in krajevno skupnostjo ter sodelovanje temeljne organizacJ združenega dela in krajevne skup ^ sti. Delovni ljudje v organizacU združenega dela so postavili 9e vo, da nova ustava zagotovi, da bo tolikokrat deklarirana razbren nitev gospodarstva tudi uresničila- Na seji so ostro kritizirali t . temeljne organizacije družen dela oziroma podjetja, ki razprav sploh niso pripravila- *^ predvsem manjši obrati škofjelo . podjetij v obeh dolinah, nekaj P8 tudi večjih delovnih organizacij- j, Razprave o ustavnih spremern y so se s ponedeljkovo sejo tua , škofjeloški občini zaključile. ^ ljujejo pa se razprave o osnu ^ občinskega in osnutku ®ta krajevne skupnosti. ^ g. DANES VAM PREDSTAVLJAMO ENO NAŠIH EKSKLUZIVNIH SPALNIC Poleg ekskluzivnih modelov si oglejte v naših prodajalnah tudi veliko izbiro vsakovrstnega serijskega pohištva: dnevne, samske in otroške sobe, spalnice, kuhinje, ter sedežno in kosovno pohištvo Kranj, Ljubljana, Celje, Maribor, Koper Murska Sobota, Nova Gorica 31. oktober — svetovni dan varčevanja Varčevanje - pogoj za lepši jutrišnji dan vaJ*na&nji dan — svetovni dan Vgf^eva»ja — simbolično poziva v»wi prebivalce tega planeta k tS®®yanju za boljši in lepši ju-o»v u dan- CiU varčevanja je gaJ°®?jen in iz dneva v dan bo-ben j el°vek, ki je sam sposo-U8tvaodločati o deležu, ki ga je *ru- Prav je zato, da se ko smo priča različnim kaj??rotjem, ko svetovni mir vahj v<>jne, tekma za oborože-^ota inflaciia' špekulacije, la-ciij' zatiranje, spomnimo tega prfcgj z nenehnim tovrstnim Hie ®yvanjem in prepričevala .a"ko upamo, da bo človek 8toj svoje dostojanstvo in ob-na tem planetu. Ko enkrat iHijjje sile ne bodo namenjale obn;arde »n milijarde sredstev za n0y Vanje in le nekaj miiijo- Hoati*^ razvoj miroljubnih zna-se ^ lahko rekli, da smo ^epr ižftli današnjemu cilju. av kot paradoks današnje-Uja Vet°vnemu dnevu varčeva-Žav a Primer Združenih dr-0(Joi.?^erike, ki so pripravljene dolan 1 Izraelu 2,2 milijarde klini V yojaške pomoči, po ^rani pa dobi svetovno lii0£* oalkov inštitut le tri mi-obu® tolarjev na leto, ne smemo Cilj jutrišnjega dne ne sme biti vojna in "aje, marveč mir. Va,.* prednjj.e.VanJe so poznali že naši kultur prednjeazijskih visokih k«tere 8e nam obranile posode, v tak0 fiije .človek hranil denar in si varnost d*• zagotoviti materialno lik je j Prvi znani ohranjen hranil-Kaje \z 300 let pred našim štetjem. 8r8ke'a edini, ki se je ohranil iz Ltnel j ^e. Izkopan je bil v Prieni. . obliko majhnega templja, Je b.U v Delfih in na Olimpu, ^en, ima varčevanje velik po-a^ tude za osebno varnost, mar-r*ave va skuPno gospodarsko moč oblike' svetu so znane različne (j^^aniziranega varčevanja. pJ*et^etji smo bili na primer pri ■ P*8 n f6 razbčnim hranilnicam. ^i^iranf8 *abko govorimo že o orga-ftlofl* varčevanju. Te službe so j°Zan ki prek države jam- Prihranjeni denar občanov. IZKUŠNJE IN NACRTI LJUBLJANSKE BANKE NA GORENJSKEM Krargska podružnica Ljubljanske banke na področju varčevanja ni brez izkušenj. Poleg klasičnih hranilnih vlog občanov so v zadnjih letih uvedli vrsto novih oblik, ki spodbujajo občane vseh starosti k varčevanju. Vsakemu najmlajšemu prebivalcu Gorenjske pokloni kranjska podružnica Ljubljanske banke s poslovnimi enotami ob rojstvu hranilno knjižico z začetno vlogo. Organizirali so varčevanje v šolah in v pionirskih hranilnicah. Že nekaj let poteka izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice v nekaterih delovnih organizacijah. V zadnjih mesecih pa je znanih že več primerov izplačevanja pokojnin na hranilne knjižice. Poleg nekaterih drugih, ki jih nameravajo še uvesti, so to za zdaj oblike varčevanja, katerih cilj je, da bi varčeval vsak prebivalec Gorenjske. Oglejmo si nekaj številk. Konec 1965. leta so imeli gorenjski prebivalci prihranjenih 37,179.000 novih dinarjev, konec septembra letos pa so znašale hranilne vloge, devizni računi, tekoči in žiro računi in druge oblike varčevanja že 491 milijonov 821.000 novih dinarjev. V osmih letih so se torej privarčevana sredstva prebivalstva povečala za 13-krat. Najhitreje so naraščala sredstva na deviznih računih občanov in so se povečala 34-krat, sledi stanovanjsko varčevanje (17-krat), hranilne vloge (10-krat) in žiro računi (5-krat). Vseeno pa hranilne vloge ta hip predstavljajo 75 odstotkov vseh sredstev prebivalstva. Močno se je v zadnjem letu povečalo izplačevanje osebnih dohodkov zaposlenih v gorenjskih delovnih organizacijah na hranilne knjižice. Konec septembra lani je 23.166 delavcev iz 65 gorenjskih delovnih organizacij dobivalo osebne dohodke na hranilne knjižice. Vrednost hranilnih vlog je znašala 40,125.000 novih dinarjev. Konec septembra letos pa je dobivalo osebne dohodke na hranilne knjižice 33 ti- ljubljanska banka gospodarska moč je odvisna tudi od varčevanja ISSgj anska banka 80Č 510 zaposlenih iz 64 delovnih organizacij. Vrednost njihovih hranilnih vlog je znašala 76 milijonov 100.000 dinarjev. Razveseljivi so tudi podatki o varčevanju pri novorojenčkih. Lani konec septembra je imelo 4862 novorojenčkov na Gorenjskem prihranjenih 920.000 novih dinarjev. Letos se je število teh najmlajših varčevalcev povečalo na 8516, na hranilnih knjižicah pa imajo 2,047.000 novih dinarjev. Zanimiv je tudi podatek, da je banka najmlajšim varčevalcem kot začetno vlogo prispevala 255.000 dinarjev. Tako se je vloga banke doslej povečala za 8-krat. Lani oktobra je kranjska podružnica Ljubljanske banke ustanovila pet šolskih hranilnic na Gorenjskem: v Cerkljah, Bohinjski Bistrici, Železnikih, Križah pri Tržiču in na Jesenicah. 492 učencev na teh osemletkah je imelo konec septembra letos prihranjenih 61.764 novih dinarjev. V letošnjem šolskem letu pa bo banka nadaljevala z ustanavljanjem šolskih hranilnic. Tako nameravajo v kranjski občini odpreti še 8 hranilnic, in sicer na vseh matičnih šolah. V jeseniški občini bodo odprli šolsko hranilnico v Kranjski gori, v škofjeloški občini nameravajo odpreti tri hranilnice, v tržiški in radovljiški pa po eno. Najmlajša oblika varčevanja, ki si Eravzaprav utira šele pot, je pri ranjski podružnici Ljubljanske banke izplačevanje pokojnin na hranilne knjižice. Lani te oblike še ni bilo. Kljub temu pa se prvi rezultati že kažejo. Doslej dobiva pokojnine na hranilne knjižice 50 gorenjskih upokojencev (v kranjski občini 36, v jeseniški 5, radovljiški 7, v škofje- pridno varčuje. Pa tudi sicer je menda priden. Vsak mesec postane njegov hranilnik malo težji. Ne le očka in mamica, tudi stari starši kaj primaknejo. »Danes sicer še ne ve, kaj pomeni denar, vendar sva se z možem odločila, da z Rolandove hranilne knjižice ne bomo jemali denarja vse dotlej, dokler se ne bo poročil.« Iz Begunj nas je pot vodila v Škofjo Loko na Sorško cesto 31. Tod se je 31. oktobra lani Bernardi in Marjanu Berčiču rodil sin Boštjan. V sredo, ko smo ga obiskali, mamice, ki je zaposlena v škofjeloški Drogeriji, ni bilo doma. Bila je pri zobozdravniku. Očka, šofer pri podjetju loški in tržiški pa po 1 upokojenec). Konec septembra so imeli ti varčevalci na hranilnih knjižicah 418.000 novih dinarjev. Predstavili smo vam nekatere ustaljene oblike varčevanja .pri kranjski podružnici Ljubljanske banke. In načrti? V banki pravijo, da njihovi podatki kažejo, da sredstva prebivalcev iz leta v leto naraščajo. Vendar po njihovem mnenju de vedno prepočasi. Izračuni menda kažejo, da se v Sloveniji letna privarčevana kvota giblje okrog 2,88 odstotka dinarskih sredstev, s katerimi razpolagajo prebivalci. Za primerjavo pa povejmo, da so lani dosegli v Zvezni republiki Nemčiji letno privarčevano kvoto 12,8 odstotka, kar je 4-krat več. Zato namerava banka v prihodnje postopoma uvesti de nekatere oblike varčevanja. Tako razmišljajo o varčevanju pod naslovom 2elezna rezerva, kar pomeni, da bi imel vsk aktivni prebivalec vsak mesec na hranilni knjižici vsaj 1000 novih dinarjev za nepredvidene potrebe. Poleg tega pa nameravajo uvesti varčevanje za letni dopust, kasko varčevanje za osebne avtomobile, varčevanje za vzdrževanje stanovanj, kmečko varčevanje in de nekatere druge oblike. Skratka, kranjska podružnica Ljubljanske banke na področju varčevanja sledi cilju, da bi bil v prihodnje sleherni prebivalec Gorenjske varčevalec. S tem si ne bo krepil le svoje materialne varnosti, marveč posredno prispeval tudi k večji moči gospodarstva. NAJMLAJŠI PRIDNO VARČUJEJO Pred današnjim svetovnim dnevom varčevanja — praznikom vseh varčevalcev smo s predstavniki kranjske podružnice Ljubljanske banke obiskali nekatere najmlajše varčevalce na Gorenjskem. Odločili smo se," da obiščemo tiste, ki so bili rojeni lani 31. oktobra na svetovni član varčevanja. Šest jih je bilo. Vsi so že ob rojstvu dobili hranilno knji?\co Ljubljanske banke z začetno vlogo. Ob današnjem prvem rojstnem dnevu pa jim je banka poleg čestitk pripisala k privarčevanemu znesku kot darilo še 100 novih dinarjev. V Begunjah številka 54 praznuje danes prvi rojstni dan Rolando Stojanovič. Mamica Marinka in očka Srečko sta zaposlena v Elanu. Pravita, da najmlajši član kar Merkur, pa je bil tudi v službi. Na malega Boštjana je pazila Bernardina sestra Marija Jurčič. Njej smo izročili darilo. Povedala je tudi, da mladi lastnik hranilne knjižice vneto varčuje, saj so enkrat že morali izprazniti njegov hranilnik. Leto dni stara Marija Basej iz Vašce 5 pri Cerkljah se je ravno odpravljala spat, njena mamica Marija pa v službo v Iskro. Očeta fe: povedala njena stara mama. »Včasih, ko sem bila jaz mlada, je bilo težko kaj prihraniti. Danes, ko je vse drugače, pa je prav, da se tudi mladi čimprej navadijo na varčevanje.« Leto dni starega Roberta Rupnika z Jesenic smo našli v vrtcu Angele Ocepkove. Mamica Jolanda je zaposlena v zdravstvenem domu Jesenice, očka Rado pa pri Gradisu. Medicinska sestra v vrtcu Maruša Tomazin je povedala, da je mali Robert zelo priden in da že hodi, njegova mamica, ki smo ji čestitali in zaželeli malemu vso srečo, pa je zaupala, da ima mali Robe* t na hranilni knjižici že 960 dinarjev. Nazadnje smo po dolgem iskanju našli zadnjega slavljenca — Adija Baliča z Jesenic. Ni šlo drugače, da smo ga najprej zbudili, da je lahko pogledal v fotoaparat. Njegova mamica nam je povedala, da bo tudi Adi varčeval, ko bosta z očetom rešila nekatere stanovanjske težave. Ivana, zaposlenega v Elektro Kranj, ni bilo doma. Bil je v službi. »Seveda Marija varčuje,« je povedala mamica.« Vsak mesec ji nekaj stisnemo v hranilnik. Mislim, da je pobuda Ljubljanske banke, da varčujejo že - 1 - r\u j v • _____ najmlajši oziroma, da že starši la"a?£enL iT™ varčujejo zanje, pohvale vredna.« Tudi v Kranju, na Kolodvorski cesti 7, kjer danes slavijo rojstni dan Špelce Gregorčič, nismo imeli sreče. Mamica Cvetka, zaposlena v Kokri in oče Frenk v Iskri, sta bila v službi^ »Kar zapišite, da pridno varčuje in da je prav, da banka vsakemu novorojenčku da hranilno knjižico,« je Nazadnje zapišimo še željo Ljubljanske banke: Vsem varčevalcem in teh je okrog milijon sedem sto tisoč ob svetovnem dnevu varčevanja iskreno čestitajo, posebno pa še šestim najmlajšim gorenjskim varčevalcem, ki danes praznujejo prvi rojstni dan. # % W m o %JI Jrm J. Sreda — 31. oktobra 1973 Kmetijsko živilski kombinat Kranj — obrat Agromehanika je minuli teden odprl na Koroški cesti v Kranju (nasproti restavracije Park) novo prodajalno rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo, avtomobilskih in traktorskih gum. — Foto: F. Perdan Pomanjkanje prostorov V ponedeljek, 22. oktobra, je bila na Jesenicah seja temeljne kulturne skupnosti, na kateri so razpravljali o prostorih za kulturno delovanje v jeseniški občini. V posameznih krajevnih skupnostih takih prostorov sploh nimajo: na primer v Gozd-Martuljku, v Ratečah, na Blejski Dobravi, Planini pod Golico, v Kranjski gori. Zadovoljivo je le na Hrušici, Dovjem, na Javorniku, v krajevni skupnosti Žirovnica, kjer imajo vsaj delno urejene prostore za kulturno delovanje. Na Jesenicah je gledališka stavba stara, ni razstavnih prostorov, postavlja pa se tudi vprašanje delavskega doma, ki izgublja svojo kulturno vlogo. Na seji so zato sklenili, da bodo imenovali posebno komisijo, v kateri bodo delegati skupščine občine, zveze kulturno-prosvetnih organizacij, Železarne Jesenice in drugih, ki bodo poskrbeli za hitrejše reševanje problema. Dogovorili so se tudi, da bodo dali pobudo za širšo politično razpravo v okviru Gorenjske, saj je ta problem že več let značilen za vse občine na Gorenjskem. Služba družbenega knjigovodstva podružnica Kranj razpisuje licitacijo naslednjega inventarja: računski stroji 3 seštevalni stroji 17 pisalni stroji 6 šalterski stroji national 2 razmnoževalni stroji 2 loščilci za parket 1 mizice 1 rex stoli 3 električne peči 2 Licitacija bo v ponedeljek, 5. novembra 1973, ob 14. uri za družbeni sektor in ob 15. uri za zasebni sektor v stavbi po- • družnice soba 16, I. nadstropje. Na seji so obravnavali tudi osnutek novega statuta kulturne skupnosti, ki je usklajen z osnutkom obeh ustav, morali pa ga bodo uskladiti tudi z novim statutom občine in z nekaterimi republiškimi zakoni. Pri uskladitvi statuta gre za bistvene vsebinske premike v delovanju kulturne skupnosti. O statutu bo najprej razpravljala skupščina, nato pa ga bodo dali v razpravo vsem tistim, ki v občini delujejo na kulturnem področju. V nadaljevanju seje so tudi sklenili, da bodo pregledali delo posameznih uporabnikov sredstev kulturne skupnosti. Do 1. decembra bodo morali vsi predložiti programe svojega dela za prihodnje leto in svoje finančne načrte. D. Sedej Odložena razprava Zbora radovljiške občinske skupščine sta na sredini seji razpravljala o osnutku odloka o obrtnih dejavnostih, ki se lahko opravljajo kot postranski poklic, in o osnutku odloka o obrtnih in drugih dejavnostih, za katere je podan družbeni interes. Odborniki so sprejem obeh odlokov po daljši razpravi odložili do naslednje seje, s tem, da je treba preučiti nekatera predlagana določila. Pri prvem odloku so nekateri med drugim menili, da bi za izdajo dovoljenja za opravljanje obrti kot postranski poklic morali interesenti ponovno predložiti dokazila o ustrezni strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti, čeprav so ga doslej že imeli oziroma so takšno delo že opravljali. Dokaj nejasno je bilo po mnenju nekaterih odbornikov tudi določilo, da bi upravni organ lahko dal interesentom dovoljenja oziroma potrdila le, če z opravljanjem obrtne dejavnosti ne bi kakorkoli motili neposredno okolico. Pri drugem odloku — o obrtnih dejavnostih, za katere je podan družbeni interes — pa so sklenili, da ga bo pred sprejetjem obravnaval še svet za turizem in blagovni promet. A. Z. 15 let kombinata Žito 1800-članski kolektiv živilskega kombinata Žito Ljubljana je v soboto popoldne na zboru samoupravljavcev na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani proslavil 15-letnico obstoja kombinata, hkrati pa so podpisali sa noupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo. Slovesnosti so se razen predstavnikov družbenopolitičnega, kulturnega in športnega življenja udeležili tudi Franc Popit, Franc LeskoSek in Viktor A. v beli. Poleg glavnega direktorja Žita Franca Puterla je govoril še član republiškega izvršnega sveta in sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar. V okviru 15-letnice obstoja je kombinat Žito sredi tega meseca odprl v Kamniku prenovljeno slaščičarno Vesna, v Ljubljani pa so minuli teden odprli prenovljeno pekarno in odkrili lesen kip mlinarja — delo kiparja Petra Jovanoviča. V kulturnem delu sobotne slovesnosti so po podpisu samoupravnega sporazuma nastopili slovenski oktet, gledališka igralca Milena Zupančičeva in Polde Bibič ter godba milice. S svečanosti so poslali tudi pozdravno pismo predsedniku Titu. — A. Ž. 140 ur male šole V začetku januarja prihodnjega leta naj bi v kranjski občini spet steklo delo v malih šolah. Medtem ko so vzgojiteljice in učiteljice dosedanji program predelale v stotih urah male šole, pa je novi program za male šole dopolnjen in tako razširjen na 140 ur. Prejšnja leta je bilo treba skrbeti le za to, da bi pred vstopom v šolo kar največ predšolskih otrok osvojilo program male šole, to je, da bi vsak predšolski otrok obiskoval malo šolo. Tako je v kranjski občini kot tudi v skoraj vseh gorenjskih občinah tudi bilo. Razlikovali so se le programi malih šol, vendar pa ne bistveno. Pedagogi se strinjajo, da se mora otrok v mali šoli socializirati in se privaditi določenih delovnih navad, se spoznati z ročnimi spretnostmi in ostalimi dejavnostmi, ki mu olajšajo vstop v osnovno šolo. Pojavile pa so se druge razlike, ki so posebno v prvem razredu za otroka precej neprijetne in mu delo v prvem razredu lahko oteže. Pedagogi se namreč boje, da bi lahko razlike v programih malih šol tako v vrtcih, šolah, v mestu ali na podeželju otroke razdelile po osvojenem znanju, ki ga nudi mala šola. Zato je program malih šol v letošnjem šolskem letu razširjen za 40 ur, tako da se bodo razlike v znanju predšolskega otroka pred vstopom v šolo kar najbolj zmanjšale. Pri sedanjih eksperimentalnih šolskih učnih programih je enoten razred za učitelja velika olajšava pri delu, za otroke pa seveda pomeni enak start prav tako zagotovljeno uspešno delo. Prav zato so na izvršnem odboru temeljne izobraževalne skupnosti Kranj sklenili, da poverijo nalogo za pripravo kar najbolj enotnega pro- Eama za male šole posebni komisiji. j-ta bo pripravila enoten okvirni program, pri katerem pa bo seveda tudi dovolj možnosti za lastno ustvarjalnost vzgojiteljic in učiteljic v mali šoli. L. M. IMI 20 IE T PH Cesta JLA 6/1 H V nebotičnik PROJEKTIVNO 1 P0 D J ETJ E 1 K R A N J IZDELUJE NACRTE ZA STA- NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Obnovili bodo najnujnejše Zadnje deževje je tudi v radovljiški občini napravilo precej škode. Na Jezernici na Bledu je voda odtrgala precej obrežja, prav tako pa je odtrgano tudi obrežje na Selu pri Bledu. Tod je v nevarnosti tudi most. Precej škode je povzročila tudi Radovna, v Bohinju pa so ugotovili večje udore in trganje obale. Škodo si je že ogledala posebna komisija in se dogovorila s Splošno vodno skupnostjo Gorenjske, da bo popravila najhujše, da ne bi prišlo do morebitnega rušenja mostov na Selu, v Bohinjski Bistrici in na Otočah. Sreda 31. oktobra 1973 Na Plavškem travniku je Splošno gradbeno podjetje Sava postavilo avtomatsko betonarno. Betonarno so postavili le začasno. V naslednjih letih jo nameravajo prestaviti pod Hrušico, ob prodni pregradi. Poleg betonarne je gradbeno podjetje Sava zgradilo tudi industrijsko halo za izdelovanje betonskih polizdelkov. —Foto: D. S. Belje — PIK poslovni center Kranjska gora objavlja prosta delovna mesta: FINANČNEGA REFERENTA Pogoj: srednja ekonomska šola, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost opravljanja vseh finančnih poslov, vezanih za obdelavo v finančnem sektorju podjetja; FAKTURISTA IN KARTOTEKARJA Pogoj: srednja ekonomska šola, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost fakturiranja, vodenja kartoteke in ostale evidence za potre-jjg centra* BLAGAJNIKA IN MATERIALNEGA KNJIGOVODJO Pogoj: srednja ekonomska šola, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost za blagajniške posle in materialno knjigovodstvo za potrebe centra; SKLADIŠČNIKA Pogoj: VK delavec trgovske ali mesarske stroke, 5 let delovnih izkušenj, sposobnost za vodenje in organizacijo celotnega skladišča centra; SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoj: NK delavec z dokončano osemletko, 1-letna izkušnia, sposobnost za skladiščno delo, skrb za red in čistočo ter ostalo; VODJO TRGOVINE Pogoj: VK delavec trgovske stroke, 5 let delovnih izkušenj, sposobnost organiziranja in vodenja trgovskih poslov; VODJO MESNICE Pogoj: VK delavec mesarske stroke, 5 let delovnih izkušenj, sposobnost organiziranja in vodenja trgovskih poslov; 2 PRODAJALCEV Pogoj: KV delavec trgovske stroke, 3 leta delovnih izkušenj, prodaja v trgovini in mesnici; SEKAČA Pogoj: K V delavec mesarske stroke, 3 leta delovnih izkušenj, prodaja vseh vrst mesa in predelave; 4 BLAGAJNIKOV Pogoj: srednja ekonomska šola, 1 leto delovnih izkušenj, sposobnost za delo na register blagajni v trgovini oziroma mesnici; VODJO RESTAVRACIJE Pogoj: VK delavec gostinske stroke, 5 let delovnih izkušenj, vodi, organizira celotno poslovanje restavracije; 2 KUHARJEV — VODIJ IZMENE Pogoj: VK kuhar, 3 leta delovnih izkušenj, opravlja vsa dela vezana s pripravo in izgotovitvijo toplih ter mrzlih jedi; 2 POMOČNIC V KUHINJI Pogoj: NK delavec odnosno priučeni kuhar, 3 leta delovnih izkušenj, opravlja vsa pomožna dela v kuhinji; 2 NATAKARJEV Pogoj: KV natakar, 3 leta delovnih izkušenj, strežba in delo pri točilni mizi; 2 TOČAJEV Pogoj: K V delavec gostinske stroke, 3 leta delovnih izkušenj* -delo pri točilni mizi, po potrebi pomoč v restavraciji; ČISTILKE Pogoj: NK delavec z dokončano osemletko, 1 leto delovnih izkušenj, skrb za red in snago, po potrebi kurirski posel. Poskusno delo za vsa delovna mesta traja 3 mesece. Stanovanje ni zagotovljeno. Nastop s 1. decembrom 1973, za čistilko zaželeno s 15. novembrom. Pismene ponudbe je treba poslati na naslov: Komunalni servis za Poslovni center — Kranjska gora C. Železarjev 6, 64270 Jesenice. Trajna zaščita kmetijskih površin V četrtek, 25. oktobra, se je v Kranju ponovno sestal iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti občine Kranj. Člani odbora, vodi ga inž. Franc Kuralt, kmet iz Zabmce, so podrobno obravnavali posamezna poglavja in določbe osnutka družbenega dogovora o oblikovanju in delovanju ter financiranju nove skupnosti ter jih primerjali z razmerami v kranjski občini. Iniciativni odbor je menil, da je treba pred ustanovitvijo skupnosti organizirati vsestransko javno razpravo. 7. novembra namerava iniciativni odbor sklicati posvetovanje predstavnikov predvidenih podpisnikov dogovora o ustanovitvi in finan-siranju skupnosti. To so kmetijske organizacije združenega dela, občinska skupščina, gozdnogospodarske organizacije in krajevne skupnosti ter občinska konferenca SZDL. Vendar vloga konference SZDL pri snovanju in delovanju skupnosti v kranjski občini še ni iasna. 5. člen zakona o kmetijskih zemljiščih ' namreč pravi, da SZDL ne more biti podpisnik družbenega dogovora o zemljiških skupnostih. Na seji iniciativnega odbora se je pletla zanimiva razprava, kolikq naj vsak podpisnik dogovora prispeva za delovanje skupnosti. Čeprav/ bo skupnost sama ustvarjala določena sredstva (prispevki pri prometu z zemljišči, davek od neprimičnin, dajatve pri spreminjanju namembnosti kmetijskega zemljišča itd.),, bodo sredstva začela dotekati šele takrat, ko bo skupnost stekla. Zato bo treba na i ti denar za »start« nove skupnosti. V Kranju so izračunali, da bo skupnost ob ustanovitvi Eotrebovala okrog 400.000 dinarjev. )elno bodo morali to vsoto zbrati podpisniki, delno pa občinski proračun. Osnovna naloga občinske kmetijske zemljiške skupnosti bo trajno varovanje kmetijske zemlje, njeno smotrno obdelovanje ter preprečevanje škodljivih in nenačrtnih posegov v vedno bolj dragoceno kmetijsko zemljo. Tej nalogi je v vsaki razpravi pred ustanovitvijo nove skupnosti namenjenih največ besed. Na četrtkovi seji iniciativnega odbora v Kranju so menili, da je treba v družbeni dogovor in statut, ki ga bo imela skupnost, vnestii : določila, da bodo ti cilji res dose Predvsem je treba za kme^J # površine, katerih namembno® spremeni, določiti pravične oa ^ nine, ki naj bodo višje za etit zemljišča, ki so trajno namejUjv kmetijstvu in se jih lahko up0r ^ druge namene le v izjemnih P ^v rih. Eden takih izjemnih bo zanesljivo gradnja g°r® pfi hitre ceste.. Sredstva, ki jih P^il* spreminjanju namembnosti zemljiška skupnost, bodo zadostovati vsaj za najnUJ^j}) komasacije in nakup enakovr ^ kmetijskih zemljišč drugje ^.^jji usposabljanje opuščenih kme > zemljišč. Kje so v kranjski občini zemljišča, namenjena dolg j^j obdelavi, ki jih je treba varovati, je določeno. Na seji tivnega odbora so bila oin -nt"? področja Žabnice, Vogelj, P^P^I} . police, Visokega, Hrastij, y Suhe, Predoseli, PodbreziJ, , rfi med Naklom in Zejami rt®' je i zemljišča je treba varovati T gpf? izjemnih primerih dovoljevat' j< membo namembnosti zara<11 Jjjjlt' benih in drugih posegov. skupnost oziroma njene bodo morale pri obravnav ^ p zemljišč sodelovati z gradbe" j0 ^ urbanisti. Tovrstno skupno 0 ^ v bo moralo začeti že sedaj. i0r kranjski občini popravljajo P^^r sko, urbanistično in za , dokumentacijo. »te**, Bolj bomo morali . "P°Ski spoznanja naših prednikov. itn naselja gradili tam, kjer roo^ zemlja ni bila uničena, so V na seji. Praprotna polica ie z"fldPJ, primer umne stanovanjske t> njenih prvotnih prebivalcev- 9e\n nizacija se bo morala iz ravn*jVlje,1-'j na gozdna obrobja, kjer s o ^d) ski pogoji boljši, zemlja P ^ £ dragocena, čeprav je i" e kilometrov stran od mestnu"• 0 (i Takšna razdalja danes prak pomeni nobene ovire več. _ tjypw. Na četrtkovi seji inlCl,i d* » odbora v Kranju so sklen^i ' bodo pred ustanovitvijo s tfitf* predstavniki kranjske skupščine in jih seznanili s Vval> , in mnenji, ki so se °V ^ dosedanjem delu iniciativi'^jgK bora- ^ t r i g | a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo veliko izbiro jesensko -zimskih modelov v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču. SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM k@čna kamnik SADNA DREVESNICA IN VRTNARIJA Nudi za jesensko in spomladansko saditev sadike vseh sadnih vrst Prodaja od 7. do 16. ure od 25. oktobra dalje Zlati par iz Crngroba ta£?° ve, ali je Matevž Masterl Uenlf 8ta 8 prikupno izvo-0 Marijo Cof izmenjala po-fcivai Prstana, slutil, da bo pre-NaikJ>b nJej pol stoletja? ^Udi i ne- Časi so bili namreč po8 I*® vsaka ura, vsak teden brPtv,j je ljudem nalagal nova Preri ua ter iih pehal v težave, No waterimi so mnogi klonili. UbiL* atevž in Marija sta jim Prek ? kljubovala. Skupaj sta *»jlv°1ila obdobja pomanjka-nas^ja ter nazadnje * *eP6e dneve, ki zdaj, na s6e vedno krepkemu paru jaj0{J^jejo mirno zreti v priha- rojen septembra 1898 v ta je bil šestnajsti otrok oče- kliCVl »eza Masterla, zidarja po po-14 L^-ta je fanta, ko je dopolnil Uvajn,*- Jemati 8 seboj ter ga ^otejjj1 V- 8^rivnosti gradbeništva, deli v0- ^ 08emnaj8t»h, so mu naje j suknjo, kajti izbruhnila pfp^^vna vojna. V njej je videl 8e«on* mar8ikaj neprijetnega ter •0|»iov a°' zre* možakar, vrnil je 2n0" A komaj dva meseca pozneje Ha Ko s2^abil za orožje ter odšel r°ško, da bi pod zastavami generala Maistra iztrgal Nemcem severne predele Slovenije. Žena Marija je pri štirih letih ostala sirota. Nebogljeno dekletce so dali v rejo družini tedanjega župana iz Srednjih Bitenj. Do svojega enajstega leta je obiskovala šolo, nato pa je zaradi vojne morala knjige odložiti ter pomagati pri napornih kmečkih opravilih. Z Matevžem sta stopila v zakonski stan jeseni 1923. Dva sinova sta imela; Franca in Ivana. Pomanjkanje, moževa bolehnost in nikdar sita otroška usta so Marijo prisilili, da je poiskala zaposlitev v predilnici na Trati, kjer je vztrajala vse do invalidske upokojitve leta 1952. Sinova sta se med zadnjo vojno pridružila partizanom. Franc je srečno prebrodil preizkušnjo ter dočakal svobodo, za Ivan'a, borca 5. prekomorske brigade, pa še danes ni jasno, kje in kako je padel. Prejšnjo soboto dopoldan je škofjeloški matičar znova potrdil v neštetih stiskah prekaljeni zakon Masterlovih. Zlatoporočencema so prišle čestitat tudi nekdanje Marijine sotrudnice iz Gorenjske predilnice, ki jim ie slavljenka ostala v spominu kot dobra prijateljica, vzorna delavka in iskrena tovarišica. j. q Tapetništvo Radovljica dobavlja in montira uvožene švicarske karnise, izdeluje in dobavlja zavese po individualnih naročilih. Oblaga tla s tapisomi in PVC-oblogami. Sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela. Lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se priporočamo PEČI ^ ZA CENTRALNO GRETJE STADLER in EMO od 25.000 — 50.000 Kcal TAKOJŠNJA DOBAVA murka posl. ŽELEZNINA w tel. 75-194 (34. zapis) Redki so slovenski igralci in režiserji, ki bi bili tudi literarno delavni. Poleg Ignacija Borštnika poznamo le še Milana Skrbinška, Osipa Šesta in Frana Lipaha in morda še koga, ki so pisali za oder. Borštnik pa je bil vrh vsega še čuteč verzi-fikator, pesnik; dramatiziral je Tavčarjevo povest Otok in Struga (poleg že omenjene Jurčičeve Veronike Deseniške), spisal veseloigro Ni moj okus in zelo znano in igrano ljudsko igro Stari Ilija. Razen teh izvirnih del se je zvrstilo izpod Borštnikovega peresa še mnogo prevodov, ki so obogatili in popestrili repertoar naših podeželskih amaterskih odrov. Celo scenarija za film se je lotil naš Cerkljan! Menda so film Sodim in brišem res tudi posneli. Režiral je Borštnik sam, kot soigralec pa je v filmu nastopal še Milan Skrbinšek. Zanimivo bi bilo dognati, kako je s to stvarjo — saj bi veljala kot naš najstarejši filmski poizkus. Lipah v svojem zapisu o Borštniku še omenja, da je njegov film bil pravzaprav posvečen lepotam Gorenjske, posebno Bledu in Vintgarju. SPUSTITE ZAGRINJALO Kot pesnik se je Borštnik vdajal domotožju. Saj je največ pesnitev napisal v Zagrebu, objavljal pa jih je v slovenskih časopisih, posebno v tedaj zelo razširjenem Ilustrovanem Tedniku. Vse njegove pesmi so polne hrepenenja po Gorenjski in domačih krajih. Ko je Borštnik slavil svoj tridesetletni igralski jubilej, je objavil pesem, ki je hkrati življenjski obračun in slovo od življenja. Za primer Borštnikovega čustvovanja naj zadostuje le konec te pesnitve: Zato tecite solze, škropite še enkrat mi ta mali svet, v obleko praznično odet! Tako poslednje naj solzč, ki plakal sem jih jaz za tč, za tč, umetnost, tvoje ideale! Da te solzč v očeh bi vedno stale, da ena vsaj ostati more, do zadnje noči, zadnje zore življenja mi kot drag spomin na srečne dni — dni bolečin! Spustite zagrinjalo ... BORŠTNIKOV KULTURNI DOM Najbrž nisem edini, ki meni, da Borštnikovo ime v Cerkljah pa tudi v Kranju in na Gorenjskem sploh, ni dovolj poudarjeno. Res pa je, da so že stari Cerkljani po svojih močeh pač, dovolj častili svojega slavnega rojaka. V hiši nekdanjega šolskega upravitelja in župana so imeli Borštnikovo sobo. Ta je bila vedno le zanj pripravljena, kajti veliki igralec je pogostoma Erihajal iz Zagreba v svoj domači raj. Kako je sedaj s to tako imenovano Borštnikovo sobo? — Ko je še živel, so prijatelji igralčevi po njem celo poimenovali lepo planinsko pot, kije vodila prek Ambroža v Bistrico. Ljubljana ima Borštnikov kip (delo kiparja Franceta Kralja) v parku pred nekdanjim Deželnim gledališčem (zdaj Opera). Maribor ima vsakoletna Borštnikova gledališka srečanja — kaj pa Kranj in Cerklje? Plošča na rojstni hiši — to je premalo. — Borštnikov kulturni dom v Cerkljah, ki bi bil žarišče amaterske odrske dejavnosti na Gorenjskem — le to bi bila dostojna počastitev velikega umetnika. CRNO-BELE SODBE Nekaterim slovenskim slovstvenim delavcem preteklosti se je slabo pisalo in se še zdaj. Tako radi prevzemamo negativne sodbe in jih ponavljamo v nedogled. Ne da bi se v čas nastanka teh črnih sodb kaj prida poglabljali. Tako me potopisna pota pripeljejo tudi v kraje literarno-zgodovinskih »izobčencev«, kakršni so npr. Jernej Kopitar, Jovan Vesel-Koseški, Anton Koder, Fran Govekar in drugi. Povsod se mi zbudi občutek, da smo bili (in smo še!) zelo radodarni z očitki in strogimi sodbami. Namesto, da bi nepristransko prisluhnili tudi drugi plati zvona. Bil sem celo priča grobi netaktnosti, ko je učiteljica vsa v ognju črnila moža, v čigar rojstni hiši je bila s svojimi učenci. Ne spominjam se prav (bilo je to pred več kot petnajstimi leti), ali je bilo to v Kopitarjevem domu v Repnjah pri Vodicah ali v rojstni hiši Jovana Vesela v Kosezah pri Moravčah. Spominjam se le, kako je bilo domačim hudo in mučno. No, ni tu mesta pa tudi legitimacije nimamo za kake rehabilitacije velikih in zaslužnih mož, ki jih tako vztrajno mažemo, namesto da bi se potrudili tudi do njihovih pozitivnih vrednosti, ki pa jih ni tako malo. Tudi s starim Bleiweisom »očetom slovenskega naroda« je tako, da zaradi nekaterih senc že celo stoletje preziramo njegovo velikansko in požrtvovalno celoživljenjsko delo za domovino. Pač pa bi hotel v to kramljanje o Cerkljah le vplesti pripoved o usodi skoro pozabljenega slovenskega pisatelja Antona Kodra, ki je bil sicer rojen v Radomljah pri Kamniku, že s šestim letom pa se je s starši priselil na Poženik. Počitek je našel na pokopališču v Cerkljah. Čeprav je moral skoro vse življenje službovati v tujini, si je želel počivati v slovenski zemlji. Visok, z viniko ves obrasel, obelisk je viden daleč naokrog — saj je to najvišji nagrobnik — napis na njem pa je zakrit z zelenjem: »Počivam naj v slovenski zemlji, ki sem jo tako neizmerno ljubil«. C. Z. Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 31. oktobra od 19. ure in do 9. novembra do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bojan Gregorčič, tel. 68-260. V njegovi odsotnosti kličite samo v nujnih primerih Zdravstveni dom Skopja Loka, tel. 60-440. 't\ Zorman 57 ®raga moja Iza tista ?? v°Jski je potrebna hrana,« se je oglasil Gašper. »Tudi l^ka skladišč.« J»afcrt azal0 se je, da je Tinko že vse premislil in da je napravil bi bi| z.adnje podrobnosti. Samo pravih ljudi je bilo treba in SevpSnpravljen Pomagati... eba a sem bil pripravljen, čakal sem, samo reči mi je bilo »P tn j^ismo za danes zmenjeni,« je rekel Tinko. ToaZaj l?oš znal sam, kajne?« a> k l Poparilo. Prepričan sem bil, da se bova tudi vra-^l^eU sva bila prišla, da mi bo spodaj pod hribom rekla ... pan in °Va Prijatelja... da mi bo spet položila na laket h tud-Se stisnila k meni. Prepričan sem bil, da jo bom spremila ?azaJ v mesto, a sta si jo Tinko in Gašper kar pri-O^t i v čem bi se bil mogel meriti z njima. l°kler Sem ria jasi in gledal za njo, ko je odhajala po slemenu, n-i izgubila med borovci. Stopala je med Tinkom in Nel in po premikanju ramen in po nagibanju glave sem r>Hku V1 se sPet smeje. Zaman sem ugibal komu, Gašperju ali ai> morebiti kar obema. V l *nej^onmajstem letu človek še ne pozna opreznosti, ki ga a si V ,?ivJjenju sili, da dvakrat premisli, preden se odloči, in *tv izbira varno pot. V sedemnajstem dokazuješ 0 d***1 zrelost, in če ni drugega, se z najvišje zapornice na j^fek vr^fne^ sk°zi ozko korito, ki ga je izkopal pod jezom e1skti Samo stari ljudje se zgroze ob takem početju. JJova^ ^arla je tvegala. Vsak dan. Vendar je morala zmeraj k-' /"agovati strah. V meni je nevarnost budila občutek »Nn f Pa me je kar naprej opominjala: teleti Umljivo?<< a e*av | SVa se pogosto sestajala na jezu. Med kopalci, ki so rbi in nina betonski ploščadi, sva se lahko pomenkovala brez ni se bHo bati, da bi zbujala pozornost. A če sem skočil z vrha zapornice pod jez, v njenih očeh ni bilo občudovanja, ki bi ga bil rad izzval. »Nič ne pomisliš, da priletiš lahko na skalo?« mi je očitala. »Poznam jez.« »Zmotil se boš samo enkrat.« »Pa če se?« »Ce bi rad izgubil glavo, jo raje za našo stvar.« Kakor je imel Gašper navado govoriti naša vojska, je Karla zmeraj omenjala našo stvar. Mislila sta oba isto. Takrat smo še vsi mislili isto, v ničemer se nismo razhajali. In nikoli nismo prelagali bremen na tuja ramena. Vsak je napravil, kolikor je mogel. Ne, napravil je, kolikor je bil dolžan, to pa je bilo dostikrat več, kakor pa se je zdelo, da je v človeških močeh. V mestu, kakor je naše, so si vsi meščani znanci, čeprav si nekateri ob srečanju komaj pokimajo ali pa še to ne. Kar pomnim, jih poznam. Ze v otroških letih sem si ustvaril o njih podobo, zato sem bil hudo presenečen, kadar se je ta spreminjala in sem spremembam težko sledil. Presenetil me je Puh, ki se je na cesti prijazno nasmehnil še nemškim škornjem. Ponoči je dostikrat do svita tovoril vreče, ki so bile namenjene na Ravno, in se spretno izmikal patruljam, koje izbiral ceste, ki so jih bile pravkar obšle. Presenetil me je tudi Šnef. Zanj je veljalo, da je ni stvari, ki bi je ne zamenjal za kozarček žganja. Morebiti je bilo to res. Res pa je bilo tudi, da nihče ni tako varno in zanesljivo prenesel pisma kakor Šnef, pa naj je bilo to zjutraj na tešče ali zvečer, ko so se mu noge včasih že zapletale. Presenetil me je Bole. Hodil je po cestah, kakor da mu je ves svet prav malo mar. Ce sem ga hotel pozdraviti, sem ga moral najprej zdramiti iz zamišljenosti. Izkazalo pa se je, da ve za vsak utrip mesta. Ze po tem, kako so Nemci hodili po ulicah, kako so se pogovarjali in v kakšne gruče so se zbirali, je uganil, kaj pripravljajo. »Danes so taki, kakor da se jim je doma prismodilo mleko.« In res so potlej koga zaprli ali pa so udarili kam v hribe in nam je steber Črnega dima za gozdovi naznanjal novo pogorišče. Tak svet sem spoznal, ko se mi je odprl zid molka, ki me je dotlej obdajal. V mestu, kjer se je zdelo, da se vse brž razve, so ostale nekatere reči skrite prav do konca vojne. Mesto v mestu bi lahko rekel, kup skrivnosti klepetuljam na očeh. Nepričakovana srečanja na nenavadnih krajih so me vselej osupljala, in če so mene spresenečali drugi, sem druge presenečal najbrž jaz. Kdove koliko jih je bilo. ki so bržkone pomislili: Tale smrkavec? Ali pa so se nemara čudili: Heisingerjev? Heisingerjevi so bili vendar zmeraj za Nemce. Da sem Antonov brat, so najbrž kar pozabili. . Pred vojno, ko smo bili Novakovi ob bogatih Heisingerjih le ubogi, neugledni kmetje, so me vsi šteli za Novakovega. Sedaj, ko je zvenelo sumljivo že Heisingerjevo ime, mi pa nihčie ni priznal, da sem v resnici samo Novakov. Sosedje človeku radi obesijo, kar je slabega, in v skrbi za lastno varnost sumničijo tudi tam, kjer ne bi bilo treba. Menda sem bil tudi sam tak. Kako sem bežal pred hišnikom, kako sem ga sovražil. Obesil sem mu vzdevek Lili Marlen in razmišljal sem, da bi ga pričakal v kleti z grudo premoga in ga udaril po glavi. Prepričan sem bil, da bi ga bilo prav malo škoda. Še zmeraj sem se ga bal, ker se je v klobučevinastih copatah tihotapil po hodnikih in se dostikrat pokazal tam, kjer sem ga najmanj pričakoval. Kar zrasel ie za kakim vogalom ali ob kakem oknu in me nepremično gledal, kakor bi spraševal: Kaj pa se ti klatiš okrog, ko bi moral delati? Kadar je bil dobre volje, je prepeval svojo Lili Marlen, in takrat sem natanko vedel, v katerem koncu hiše je. Toda zadosti je bilo, da so prekrili sonce oblaki, pa je utihnil, kakor utihnejo škržati, brki so se mu povesili in ves je bil kakor deževno vreme. Takrat se mi je zdel nevaren. Potuhnjeno je drsal po hodnikih, in dostikrat sem mislil, da me sumijo in da so mu naročili, naj mi bo za petami. Prve kartone z odrezki sem prinesel Karli že nekaj dni po srečanju s Tinkom. »Kje si jih dobil toliko?« se je začudila. »Ta teden jih še nismo oddajali.« »Te so iz prejšnjega tedna.« »Kako?« V Karlinih očeh je bilo brati resnično presenečenje, meni pa je bilo v zadoščenje, da sem vedel nekaj, kar sama ni. »Vsak svoje skrivnosti imamo,« sem rekel. Seveda bi ji bil povedal, če bi bila še naprej spraševala, Karli vse. A je bila z odgovorom očitno zadovoljna. Samo opomnila meje: Roman je izdul Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. %JS iur « Sreda — 31. oktobra 1973 L ne drobite jesenskih nakupov-opravite jih hkrati-na enem mestu - po nižjih cenah! PRIHRANITE NAJMANJ 200NDINZ DRUŽINSKIM NAKUPOM od 1.10. do 30.11. pri ffestni1 fififfil*i 9 A je vizitka dobre modne prodajalne! Zahvala Ob boleči izgubi naše dobre in nenadomestljive mame, stare mame, sestre in tete Frančiške Plajbes se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se trudili, da bi jo ohranili pri življenju, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in ji darovali cvetje. Še posebno se zahvaljujemo kolektivu Mercator, TOZD »Preskrbe« Tržič za izkazano pozornost.. Iskrena hvala č. duhovščini za pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča hčerka Mihelca z družino. > Križe, 29. oktobra 1973 Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam PESO in drobni KROMPIR. Pivka 2, Naklo 6290 Prodam TELICO, 200 kg, in BIKCA, 300 kg. Možjanca 7 6291 Poceni prodam nov »ŠANK« in EKSPRES na dve ročki. Telefon 77-314 Bled 6292 Kompletno KOPALNICO poceni prodam. Jenko Alojzij, Ljubljana, Podmilščakova 16 a 6293 Prodam ZELJE v glavah — vsako količino. St. Žagarja 32, Grajzar Ugodno prodam rabljeno zakonsko SPALNICO, kuhinjski ŠTEDILNIK na drva in CENTRIFUGO za perilo. Naklo 151, tel. 44-088 6295 Prodam novo POMIVALNO MIZO »Gorenje« (120 x 60) za 700 din ceneje. Snack »Bar« Kokrica 6296 Kranj CENTER 31. oktobra ameriAki barvni film KRALJ DŽUNGLE ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma TOLPA COLA VOUNGERJA IN JESSE JAMESA ob 20. uri 1. novembra kanad. barv. film PROSTITUTKA ALI SVETNICA ob 16., 18. in 20. uri 2. novembra amer. barv. film TOLPA COLA YOUNGERJA IN JESSE JAMESA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽI C 1. novembra amer. film DAMA S KAMELI-JAMI ob 16., 18. in 20. uri 2. novembra kanad. barv. film PROSTITUTKA ALI SVETNICA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 31. oktobra amer. barv. CS film KAVBOJI ob 18. in 20. uri 1. novembra premiera madžar. filma TAM, KJER SE ŽIVLJENJE KONCA ob 18. in 20. uri 2. novembra amer. film DAMA S KAMELI-JAMI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 31. oktobra franc. barv. film ZAKON V PE-KOSU ob 18. in 20. uri 1. novembra franc. barv. film ZAKON V PE-KOSU ob 18. in 20. uri 2. novembra danskf barv. film REKTOR V POSTELJI ob 18. in 20. uri Skof)a Loka SORA 31. oktobra amer. barv. film CRNI PANTERJI V HARLEMU ob 18. in 20. uri 1. novembra amer. barv. film BLISKOVITI UPOR ob 20. uri 2. novembra amer. barv. film BLISKOVITI UPOR ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 31. oktobra amer. barv. film DETEKTIV SHAFTob20. uri 2. novembra amer. barv. film DETEKTIV SHAFTob20. uri Radovljica 31. oktobra danski barv. film SOLA ZA ŽENINE ob 20. uri, amer. film NEPOZABNI KOMIKI ob 18. uri 1. novembra amer. barv. film ŠKORPIJON UBIJA ob 18. uri, amer. barv. film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA ob 20. uri 2. novembra danski barv. film SOLA ZA ŽENINE ob 20. uri bar. film LJUBEZEN V Kranjska gora 31. oktobra grSki BAZUKI RITMU 1. novembra amer. barv. CS film LJUBEZENSKI SESTANEK 10 Obiščite prenovljeno restavracijo Park, kjer boste solidno in hitro postrežem z izbranimi jedili in pijačami. Ob sobotah in nedeljah igrajo Domači fantje. Sreda — 31. oktobra 1973 V. Prostitutka ali svetnica Režija: Gilles Carle Gl. vloge: Micheline Lan-ctot, Donald Pilan Režiser Gilles se je v tem svojem delu lotil soočanja tradicionalne podeželske miselnosti modernega kmečkega človeka, ki je bolj ali manj religioznega značaja, s posebno obliko svobodomiselnosti mestne žene, ki ne priznava religioznih vrednot in nima nobenih moralno etičnih predsodkov. Bernadette se je naveličala mestnega okolja in onesnaženega zraka v njem. S sinom je odšla na deželo, da bi mu lahko nudila čimbolj naravno življenje in ga vzgajala v skladu z zakoni biološkega razvoja človeka. Njene vegetarijanske navade so se zdele sosedom čudne in kmalu so spoznali, da se nova soseda od njih precej razlikuje. V njej so videli sredstvo zadovoljevanja nekaterih potreb, ki so jih morali sicer spričo svoje religiozne notranjosti zanikati. Ob Bernardetti so pozabili na pregrešnost svojih dejanj. Vedno jim je pomagala na najpreprostejši način. Ustregla je tudi najbolj čudnim željam. Kmalu so jo proglasili za svetnico, saj si drugače niso znali razlagati njene »nadnaravne« moči. Film je uradno zastopal Kanado na lanskem festivalu v Cannesu. M. G. KUPIM prvovrstne in suhe SMREKOVE PLOHE 8,5 in 2,5 cm. Jezeršek Stane, Zg. Bitnje 97, Žab-nica 6315 KOpim ŠOLSKO GRADIVO za 3. in 4. letnik srednje veterinarske šole. Naslov v oglasnem oddelku. 6311 vozila Poceni naprodaj FIAT 1300 v dobrem stanju. Ogled Kranj, Smledni-ška 64, tel. 24-336 6198 Prodam dobro ohranjen AUSTIN 1100. Ogled v delavnikih od 16. do 18. ure. Kranj, C. kokrškega odreda 14 a Prodam dobro ohranjen AMI-6. Sešek, Stara Loka 76, Škofja Loka Poceni prodam ohranjen FIAT 850, letnik 1969, in popolnoma novo se zapakirano trajno žarečo PEĆ »Rubin«, 4000 kalorij. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 6303 TOMOS V 15, odlično ohranjen, prodam po ugodni ceni. Gregoričeva 17, Cirče, Kranj 6304 Poceni prodam avto »ZASTAVA 750« v zelo dobrem stanju. Betonova 34, Kokrica 6305 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Cena 8200 din Golob, Medetova 1, Kranj 6306 zaposlitve SPREJMEM VAJENKO ali dekle za priučitev, ki ima veselje do PLETILSTVA. Pletilstvo - Knific Jožica, Oprešnikova 29, Kranj 6228 Za silvestrovanje iščem TRIO. Naslov v oglasnem oddelku. 6312 OPOZARJAM opazovano oseb* ki je vzela predpražnik izpred vrat, naj ga vrne. Štular, Gradnj*0' va 3, Kranj 631^ prireditve stanovanja MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako soboto mladinski pl®® i pričetkom ob 19. uri. Igra ansanu>e »TURISTI«. Vabljeni! Mlad miren fant išče SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »Nujno« 6307 Nujno iščem SOBO v Škofji Loki ali okolici. Jezeršek Jožica, Jelovica, Škofja Loka. 6308 V centru Bleda ODDAM veliko opremljeno SOBO s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Predplačilo« 6309 V Kranju iščeva GARSONJERO ali enosobno stanovanje za pol leta. Plačava 1000 din mesečno. Ponudbe pod »Gorenjca«. 6310 ostalo Ušla mi je mlada OVCA. Prosim proti nagradi javite, Šenčur, Štefe-tova 31. 6313 obvestila VRTNICE, nizke in večkrat cvetoče VZPENJALKE, dobite v Vinariji TUŠEK, Podbrezje 623' Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj. Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: Cr »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravic«. Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj» MoSe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številk« 51500-601-10152 — Telefoni: gl»v?" urednik, odgovorni urednik uprava 21-190, uredništvo 21-83"-novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletn« 30 din, cena za 1 Številko 70 p«*-— OproSčeno prometnega davka P° pristojnem mnenju 421-1/72. NOVEMBKR - MKSKC NAKUPOV S POPUSTI IN NAGRADAM' VOUSLCL 5% POPUST NA STANOVANJSKO OPREMO 3% POPUST NA BELO TEHNIKO nagradno žrebanje nakupnih blokov in nagrade 100 baterijskih kuhinjskih ur V salonu pohištva veleblagovnice globus, specializiranem salonu kuhinjske opreme Dekor, Kranj, prodajalni Slon, Žiri in Manufaktura, Gorenja vas. Rezultati žrebanja bodo objavljeni 8. decembra v časopis Glas in Delo. NOVEMBKR-MKSKC NAKUPOV S POPUSTI IN NAG R A DAN'' Kmetovalci, avtomobilisti! Na Koroški cesti št. 17 (nasproti restavracije Park) v Kranju smo odprli novo prodajalno rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo avtomobilskih in traktorskih gum Kmetijsko živilski kombinat Kranj Agromehanika Prodam KRAVO. Cadovlje 8, Golnik 6297 Prodam globok otroški VOZIĆEK in opremljeno ZIBKO. Pot v Bitnje 2, tel. 24-956 6298 Prodam lepo TELICO, 4 mesece brejo. Cerklje 79 6299 Nemške BOKSERJE — samice, rodovniške, odličnih staršev (Cacib) prodam. Berginc, Škofja Loka, Fran-kovo naselje 2 6300 Prodam popolnoma novo SPALNICO in STEREO aparat. Ogled v soboto popoldan. Sr. vas 57, Šenčur Šport med vikendom . NOGOMET — Presenečenja v »portu niso redka. Tako je kranjska Sava, ki na jjomaCem terenu ne zna osvojiti točke, v Novi Gorici presenetila favorita za prvo ®®«to Vozila, in mu zadala poraz. Drugi kranjski predstavnik je po mlačni igri v drugem polčasu odpravil vrhniAkega Usnjarja, medtem ko je bila tekma Primorje : neodigrana. Jfidi: Triglav : Usnjar 3:2 (2:1), Vozila : Sava 2:3 (2:1). ■®dmi° 9 z 12 to4^ami na drugem mestu, Sava je četrta, Tržič pa £*ri prihodnjega kola: Sava : Adria, Tržič : Litija, VozUa : Triglav. |. . ROKOMET — V predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v II. zvezni rokometni iISiT knske, so dekleta Alplesa izgubila v Labinu. Premagal jih je namreč domači Rudar. V V'o&Ki republiški ligi sta oba gorenjska predstavnika ostala praznih rok. Tržičani so izgubili dvoboj v Ribnici, Kamnik pa je moral na domačem igrišču prepustiti točki trboveljskemu tudarju. P Izidi — ženske: Rudar : Alples 16:8 (6:1); moški: Kamnik : Rudar 15:17 (10:11), n'btuca : Tržič 24:18 (9:8). i, Pari prihodnjega kola — ženske: Alples : Koka, moški: Tržič : Branik, Jadran : ftamnik. ODBOJKA — V IL zvezni odbojkarski ligi je bilo srečanje Kamnik : Internlet Peloieno. V moški republiški ligi je Bled brez težav v telovadnici osnovne šole v j*Pnici odpravil Bovec, Jeseničani pa so morali na gostovanju v Mežici priznati *£emoč domačinom. V ženski ligi so Jeseničanke kljub pomlajeni ekipi Osvojile obe „ Rezultati — moški: Bled : Bovec 3:0, Mežica : Jesenice 3:1, ženske: Jesenice : Hfwiik 3:0. n. /ari prihodnjega kola — moški: Zenica : Kamnik, Jesenice : Gaberje, Branik : ® moštvi razdelili točki. 5f«ultat srečanja: Olimpija : Jesenice 5:5 (1:3,0:1,4:1). t. ^MUCANJE — skoki — Na prvem pionirskem republiškem prvenstvu na platnih skakalnicah za pionirje v Mostecu na 25-metrski oz. na 35-metrski ?7®*alnici je nastopilo SO mladih skakalcev iz petih klubov. Pri mlajših pionirjih je "'Najboljši Baje (Arija), medtem ko sije pri starejših pionirjih naslov najboljšega fakal klubski kolega Bajca Vrhovec. m, »rstnl red — ml. pionirji: 1. Baje, 3. Bevc (Triglav); st. pionirji: 1- Vrhovec WrUaX 3. Prešeren (Jesenice), 8. Bizjak (Triglav). -ldh ' l Ljubljanska conska rokometna liga Derbi zadnjih za Savo Derbi z dna lestvice je na domačem terenu dobila Sava. Moštvo Alplesa je v Dupljah proti istoimenskemu moštvu osvojilo pomembni točki. Križe so vedno višje na lestvici in so preteklo nedeljo zanesljivo {»remagale povratnika iz republiške ige ekipo Brežic. Sešir je na zelo vročem terenu v Krškem osvojil še nadaljnji dve točki. Rezultati: Slovan-B : Mokerc 13:17, Sava : Preddvor 20:17, N. mesto : Olimpija 19:19, Duplje : Alples 16:19, Krško : Sešir 15:17, Križe : Brežice 24:18 Lestvica: Sešir 9 9 0 0 199:125 18 Mokerc 9 8 01 144:117 16 Olimpija '95 1 3 164:154 11 Krško 9 504 171:145 10 Brežice 9 5 0 4 199:174 10 Križe 9 5 0 4 145:150 10 Alples 9 4 0 5 138:131 8 Slovan-B 94 05147:150 8 Novo mesto 9 3 1 5 160:164 7 Duplje 9 3 0 6 145:183 6 Sava 9 2 0 7 125:176 4 Preddvor 9 00 9114:182 0 Ivan Novosel SL0VENUAUE KRANJ SAVSKI LOG SEJEMSKA HALA tr:j Wm P a moneta »ššiŠsžii h i * i % h s v k ■ ■:;• A >11 />. -i I Wm f ft P < I s" spalnica clara ostava na dom-Kredit do 1500 din ^Oce čaka nagrada, ki si jo že lahko ogledajo "^c&em paviljonu na goreryskem sejmu Mladi jeseniški hokejist Edi Hafnerje stalna huda prepreka za branilce in vratarje gostujočih moštev. Je hiter, obvlada vse veščine moderne hokejske igre, močan pa je tudi v udarcu. — Foto: F. Črv I. zvezna hokejska liga Je to sploh še šport? V 2. kolu I. zvezne hokejske lige je vodilna trojica Olimpija, Medveščak in Jesenice katastrofalno pregazila svoje nasprotnike. Rezultata 33:3 in 30:0 kažeta, da sta Olimpija in Jesenice dodobra napolnili mreži slabih gostujočih moštev, kar pomeni, da v letošnjem ligaškem hokejskem sistemu nekaj ni v redu. Slabi nasprotniki in polna mreža golov niso pravi odsev našega hokeja. V bodoče bo treba res spremeniti sistem tekmovanja, saj vodilna trojica zabija gole kot za šalo. Toda to je odločitev najvišjih jugoslovanskih hokejskih forumov, proti katerim pa niti hokejisti niti drugi nimajo kaj iskati. Jesenice : Celje 30:0 Jesenice, športna hala pod Me-, žakljo, I. zvezna hokejska liga, Jesenice : Celje 30:0 (6:0, 15:0, 9:0), sodnika Krisch in Kaltnekar (oba Ljubljana), gledalcev 700. Strelci za Jesenice: T. Košir in Škerjanc po 4, R. Smolej, M. Jan in Poljanšek po 3, Felc, B. Jan, S. Be-ravs in Mlakar po 2, ter Ravnik, Pipan, Jug, S. Košir in F. Smolej po 1. Jesenice: Zbontar, Knez, Jug, S. Košir, Pipan, B. Jan, I. Jan, Ravnik, Beravs, R. Smolej, Mlakar, F. Smolej, Felc, Poljanšek, Škerjanc, M. Jan, T. Košir, Eržen, Razinger. Igra mačke z mišjo, bi lahko rekli za visok rezultat šestnajstkratnih Zvezna namiznoteniška liga — ženske Se dya poraza Čeprav so dekleta kranjskega Triglava v prvi zvezni ženski namizno-teniški ligi nastopila doma, so bila v igri z zagrebško Mladostjo in lVfa-rathonom poražena. Triglav : Mladost 1:5 Visok poraz namiznoteniških igralk domačink. Kljub temu, da so Zagrebčanke nastopile brez repre-zentantke Reslerjeve, so Triglavan-ke ta dvoboj izgubile z visokim rezultatom. Edino točko za Kranj-čanke je osvojila Zakojčeva, ki je premagala Simičevo. Visok poraz Triglavank je zaslužen, toda niso zapustile slabega vtisa, saj so zaigrale borbeno. Pripomniti pa je treba, da jim v zaključnem delu igre manjka predvsem psihične pripravljenosti. Izidi: Zerovnik : Simič 14:21, 15:21, Zakojč : Duganić 22:24, 19:21, Jakopin : Fabri 22:20, 12:21, 10:21, Zakojč : Simič 21:18, 18:21, 21:15, Zerovnik : Fabri 15:21, 19:21, Jakopin : Duganič 21>17,18:21,9:21. Triglav : Marathon 1:5 Edino točko v srečanju z drugim zagrebškim predstavnikom Mara-thonom je spet osvojila mlada Z&kojČGVA« Izidi: Žakoič : Batanič 17:21, 21:17, 23:21, Novak : Cordaš 17:21, 20:22, Zerovnik : Mohorovič 21:5, 16:21, 18:21, Zakojč : Cordaš 13:21, 21:13, 15:21, Zerovnik : Batanič 19:21, 21:23, Novak : Mohorovič 21:11,17:21,18:21. V prihodnjem kolu s6 bodo Tri-glavanke v Ljubljani srečale z Ilirijo. -dh državnih prvakov, ki so z lahkoto odpravili nepripravljene Celjane. Ostali izidi: Olimpija : Crvena zvezda 33:1 (13:1, 9:0, 11:0), Medveščak : Spartak 10:1 (6:0, 3:0, 1:1), Partizan : Slavija 3:11 (1:2, 2:4, 0:5). Pari prihodnjega kola: Jesenice : Crvena zvezda, Celje : Spartak, Medveščak Slavija, Partizan Olimpija. -dh Kranjčan Turk že tretjič? Na kegljiščih v Beogradu in Novem Sadu se je končalo letošnje državno prvenstvo moških. Najvišji državni naslov je spet osvojil Triglavan Jože Turk, ki je obenem tudi stalni član državne reprezentance. To mu je po dveh državnih naslovih v mladinski konkurenci že tretji naslov med člani. Prvenstvo, ki še ni končano, je potekalo v nenormalnih pogojih. Organizatorja sta namreč že pred tednom dovolila nastop kegljačem Medvešča-ka, dovolila pa bosta tudi nastop zakasnelemu Miru Steržaju, ki je zbolel. Rezultati: 1. Turk (Triglav) 1940 (v Novem Sadu 135, v Beogradu 1005), 2. Draga« (Medveščak) 1934 (919, 1015), 3. Žnidaršič (Konstruktor) 1917 (937, 980), 5. Jenkole (Triglav) 1903 (876,1027 to ie obenem rekord beograjskega kegljišča), 18. Česen (Gradiš) 1837 (894, 943), 22. Jereb (Triglav) 1831 (893,983). -dh € w 1 IS 11 MLi M 11 Sreda — 31. oktobra 1973 i n c ir* £> ir* £> I VS^kJ t C/l/t' / Ni ustavil po nesreči V nedeljo, 28. oktobra, ob 19.30 se je na cesti drugega reda v vasi Oberne pripetila prometna nesreča. Neznani voznik osebnega avtomobila zastava 1300 ljubljanske registracije in svetle barve je pripeljal z blejske smeri in v nepreglednem ovinku vozil po sredini ceste. Pri tem je oplazil osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Levak (roj. 1929) iz Ljubljane. Po nesreči je neznani voznik odpeljal naprej. Na Levakovem avtomobilu je za 6000 din škode. Vozil po sredini V ponedeljek, 29. oktobra, ob 8. urj se je na cesti drugega reda v vasi Brode pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Prevodnik (roj. 1910) iz Brod je vozil proti Škofji Loki. V levem blagem ovinku je zapeljal na sredino ceste prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pravilno po svoji desni pripeljal voznik tovornjaka Janko Nemec (roj. 1942) iz Podljubelja. V trčenju je bil voznik Prevodnik huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Prehitevanje Na cesti prvega reda na Pivki pri Naklem se ie v petek, 26. oktobra, nekaj pred 8. uro zjutraj pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Rudolf Drnovšek (roj. 1947) iz Sebenj je vozil proti Kranju. Na Pivki je zavil na levo polovico ceste, ker sta se pred njim ustavila dva osebna avtomobila. Vtem je Drnovškov avtomobil prehiteval voznik osebnega avtomobila Ivan k Tušek (roj. 1936) s Podbrezij in vozili sta trčili. V nesreči je bil lažje ranjen voznik Tušek, na avtomobilih pa je 14.000 din škode. Smrtna nezgoda V petek, 26. oktobra, popoldne se je na cesti drugega reda Kranj—Mengeš pripetila huda prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Franc Romih (roj. 1929) s Kokrice je vozil proti letališču Bmik. V križišču s cesto četrtega reda Voklo—Šenčur je nameraval zaviti levo, zato se je pomaknil proti sredini cestišča in med vožnjo ob prekinjeni črti dajal z roko znamenje, da namerava zaviti. Vtem je iz nasprotne smeri s precejšnjo hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Miroslav King (roj. 1951) iz Tržiča, zaposlen v Avstriji, in trčil v voznika Romiha. Le-ta se je v nesreči tako hudo ranil, da je po prevozu v ljubljansko bolnišnico umrl. Spregledal pešca Na Škofjeloški cesti v Kranju se je v petek, 26. oktobra, ob 20. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Blaznik (roj. 1952) s Cešnjice je vozil od Kranja proti Zabnici. Pri srečanju s tovornim avtomobilom pri odcepu ceste za Puškarno je voznik Blaznik spregledal Siler Jožeta (roj. 1908) iz Kranja, ki je prihajal nasproti po svoji levi strani ceste. Avtomobil je pešca zadel in zbil po cesti. Hudo ranjenega Jožeta Silerja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Izsiljevanje prednosti V soboto, 27. oktobra, nekaj po 18. uri se ie v križišču na Kidričevi cesti v Skofji Loki pripetila prometna nezgoda žaram izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Vili Hof (roj. 1951) iz Škofje Loke je vozil proti železniški postaji. V križišču Kidričeve ceste pa je z desne strani z nepredno-stne ceste pripeljal na prednostno Kidričevo voznik mopeda Vinko Rihteršič (roj. 1941) in se zaletel v Hofov avtomobil. Voznika Rihteršiča so, ker je bil v nesreči huje ranjen, prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nezgoda pri srečanju Na cesti četrtega reda med vasjo Volaka in Cabrače se je v soboto, 27. oktobra, popoldne pripetila prometna nezgoda pri srečanju. Voznik traktorja Franc Petrovčič (roj. 1919) iz Volake pri Škofji Loki je peljal traktor proti vasi Cabrače. Na Jakopovem travniku se je srečal z osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Franc Možina (roj. 1951) iz Kranja. Traktorist se je avtomobilu umaknil preveč na rob ceste, zato se je traktor prevrnil 10 metrov globoko. V nesreči je bil voznik Petrovčič hudo ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. Trčil v tovornjak V soboto, 27. oktobra, ob 5. uri zjutraj se je na cesti drugega reda v Britofu pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Jože Zabret (roj. 1945) z Bobovka je v križišču na cesti iz Predoselj čakal, da bo cesta prosta. V križišče pa je tedaj pripeljal v osebnem avtomobilu Valentin Brolih, (roj. 1950) iz Visokega in v križišču zavijal v desno proti Predosljam. Zaradi neprimerne hitrosti se je v križišču zaletel v tovornjak. V nesreči je bil r voznik Brolih huje ranjen in so ga pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 21.000 din. Zapeljal s ceste Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Ludvig Meosslacher (roj. 1949) je v soboto, 27. oktobra, popoldne vozil po cesti prvega reda od Tržiča proti Ljubelju. V Podljubelju je iz neznanega vzroka zapeljal na skrajni desni rob ceste in vozil po bankini, nato* pa trčil v drevo pb cesti. V nesreči je bil voznik huje ranjen, sopotnik pa lažje. Oba so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 25.000 din. Neprimerna hitrost Na cesti drugega reda med Bohinjem in Lescami se je v nedeljo, 28. oktobra dopoldne v Polju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Miroslav Zivlakovič (roj. 1954) iz Tržiča je vozil proti Bohinjski Bistrici. V blagem ovinku v Polju je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti in nekoliko poledenele ceste zaneslo v levo s ceste na travnik, kjer je avtomobil trčil v kup kamenja, se prevrnil in nazadnje obstal na kolesih. V nesreči si je sopotnik Kujo Krijaštorac iz Tržiča zlomil nogo. Škode na vozilu je za okoli 8000 din. Mopedist padel V nedeljo, 28. oktobra, je na cesti drugega reda na Koprivniku padel z mopedom Mirko Seljak (roj. 1950) z Mrzlega vrha. Voznika so nezavestnega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Obisk Franca Popita in Janeza Barboriča na Jesenicah V ponedeljek, 29. oktobra, sta obiskala Jesenice predsednik CK ZKS Franc Popit in predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije inž. Janez Bar-borič. Dopoldne sta se sestala s člani kolektiva TOZD valjarnć železarne Jesenice, popoldne pa z direktorji, predsedniki delavskih svetov in sekretarji osnovnih organizacij ZK na Jesenicah. V železarni sta se pogovarjala o uveljavljanju ustavnih dopolnil v tej delovni organizaciji in o delovanju delovnih skupin kot posebni obliki organiziranosti proizvajalcev. Na popoldanskem pogovoru pa sta se s političnim aktivom pogovarjala o uveljavljanju ustavnih dopolnil in ustanavljanju TOZD v občini in o situaciji na Bližnjem vzhodu. D. S. Dražja goriva V noči od ponedeljka na torek (od polnoči naprej) so začele veljati nove cene za bencin, plinsko in kurilno olje. Bencin se je podražil za 1,20 dinarja pri litru, plinsko olje (nafta) za 70 par in gospodinjsko oziroma kurilno olje za 35 par Sri litru. Nova cena za encin super (98—100) je 4,30 dinaria (stara cena 3,10), za bencin (86—88) 4 dinarje (2,80), za plinsko olje (nafta) 2,40 dinarja (1,70) in za gospodinjsko oziroma kurilno olje 1,80 dinarja (stara cena 1,45 dinarja). »Mladinec« ob Bližnjem vzhodu Občinska konferenca zveze mladine Radovljica je pred dnevi izdala posebno številko glasila Mladinec, namenjenega mladinskim aktivom v občini. Posebna številka predstavlja dogodke na Bližnjem vzhodu. Razen tega je predsedstvo občinske konference ZMS na ponedeljkovi seji sklenilo, da bo o krizi na Bližnjem vzhodu posebno gradivo, ki ga bodo obravnavali vsi mladinski aktivi v občini. Brez cepljenja v Italijo Potem ko je svetovna zdravstvena organizacija razglasila, da v Italiji ni več kolere, je zvezni sekretariat za delo in socialno politiko preklical odredbo o obveznem cepljenju jugoslovanskih državljanov pred potovanjem v Italijo. Tudi potnikom v mednarodnem prometu, ki prihajajo v Jugoslavijo z območij, ki so bila prej okužena s kolero, ni treba več imeti mednarodnega potrdila o cepljenju proti koleri. Srečanje delavcev stanovanjskih podjetij V hotelu Jelovica na Bledu je bilo v petek peto tekmovanje delavcev — članov stanovanjskih podjetij na Gorenjskem. Tričlanske moške in ženske ekipe so se pomerile v kegljanju. Med moškimi ekipami je bila najboljša ekipa Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, druga je bila ekipa Stanovanjskega podjetja Jesenice, tretja pa ekipa iz Radovljice. Enaka je bila tudi uvrstitev med ženskimi ekipami. Prehodni pokal je tako osvojila ekipa Podjetja za stanovanjsko komunalno gospodarstvo Kranj. Prihodnje leto bo kranjsko podjetje organizator republiškega tekmovanja zaposlenih v stanovanjskih podjetjih. A. 2. V počastitev 31. oktobra — svetovnega dneva varčevanja je numizmatično društvo Gorenjske pod pokroviteljstvom kranjske podružnice Ljubljanske banke v petek odprlo v stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju razstavo z naslovom Zgodovinski dogodki v luči numizmatike. Razstavo je odprl predsednik društva Simon Ješe. Odprta bo do nedelje, 4. novembra — A. Z. — Foto: F. Perdan V sobotni številki Glasa je v rubriki 1 + 3 pri montaži slikovnega gradiva prišlo do zamenjave slik pri Stanetu Jelerju in Lojzetu Blažunu. Prosimo, da nam napako oprostite. Uredništvo V okviru 21. gostinsko-turističnega zbora Slovenije, kije bil minuli ted*n ** Bledu, je bilo tudi tekmovanje v futri hoji 8 pladnji. — Foto: F. Perdan V restavraciji Blegaš na Bledu je bila v petek kulinarična razstava. SlO^ čarski del te razstave pa je bil v dvorani Kazine. Med nagraj slaščicami je dobila srebrno medaljo za izdelek Dnevne dobrote v restavraciji in bronasto medaljo za izdelek Kekec torta tudi Sonja P0^0!^ mlečne restavracije Živila Kranj. Sonja Polšak je prvič sodelovala na razstavi. Na sliki: del slaščic na kulinarični razstavi v Kazini. Zanimiva in zelo obiskana je bila v dvorani Kazine tudi razstava pogr*TA Med številnimi nagradami je dobila zlato medaljo tudi ekipa Vt'a/W hoteli Bled (Štefan Knafelc, Viktor Jeromel in Iztok Šorli) za P°f!ra]< Plesni turnir — tango (na sliki). — V okviru gostinsko-turističnega bilo v četrtek popoldne tudi tekmovanje barmanov v mešanju pijač-smo, da je med 15 tekmovalci osvojil prvo mesto Ludvik Kerčmarl^it Viator Bled — Park hotel bar), kije od 90 osvojil kar 89 možnih točk. bil Štefan Horvat (Viator — Golf hotel). Ludvik Kerčmar je s svojo sodw gfio Cvetko sodeloval tudi na razstavi pogrinjkov, kjer sta prav tako osvoji od nagrad. — Foto: F. Perdan Premalo sodelovanja v turizfljj razvoj predvsem nekaterih strukturnih objektov. -e bil" V okviru turističnega zbora J.^ p tudi letos več razstav, Šp°rt1 ^ drugih prireditev. Največje nje sta vzbudili razstava \ v Kazini in kulinarična raz81 ^ restavraciji Blegaš na BIeau- t„ motorna vozila z nos: nad 3 tone, in sicer Že d*to državnim praznikom od ^ 21. ure in na dan prazn'*t 5. do 22. ure. Prepoved P1 „a ta za te vrste vozila velJcegte gorenjskem območju za^raHJ prvega reda Ljubljana--—Ljubelj in Kranj-fj!^ —Rateče ter za cesto w Bled—Boh. Bistrica. oZil* Za vsa druga tovorna vej do 3 ton pa velja vožnje na sam državni P od 17. do 21. ure.