Poštnina plačana v gotovini
I Leto II. — Štev. 3.
I Krško, dne 2. februarja 1949.
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Naše
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat' dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Prešeren
Kako bomo najbolj dostojno proslavili 100 letnico Prešernove smrti
V prvi številki letošnjega »Našega dela« smo pisali o našem največjem pesniku- | revolucionarju svoje dobe Francetu Prešernu. Omenimo naj sedaj le to, kako bomo njegovo stoletnico smrti najbolj dostojno počastili. V vsakem kraju morajo biti proslave. V govoru, ki bo nakazal veličino Prešerna, je treba paziti, da bo ta veličina res zajeta tako, da ne bo dvomov posebno glede tehle vprašanj:
1.	Prikazati je treba Prešerna kot progresivnega pesnika-revolucionarja tedanje dobe.
2.	Zajeti vso veličino umetniške ustvarjalnosti, s katero je Prešeren dokazal sposobnost našega jezika kot jezika, v katerem se dado napisati tudi največje kulturne umetnine.
3.	Dati poudarka subjektivnemu faktorju zgodovine, to se pravi, pokazati tudi na to, da je Prešeren s svojo pesmijo temeljito vplival na razvoj našega narodnega
jezika in s tem tudi na ohranitev naše narodne bitnosti.
S temeljito obravnavo teh vprašanj in analizo njegovih glavnih pesmi naj bo Prešeren obde.an kot umetnik in kot revolucionar.
V tednu Prešernove knjige pa naj ljud-sko-prosvetni sveti z vsemi množičnimi organizacijami poskrbe za to, da bi se izvedla vsaj ena spodaj navedenih točk, in te so:
1.	Kjer so ljudsko-prosvetne knjižnice, naj se jim da denarna pomoč iz virov KLO in KZ.
0.	Izvesti se mora velika propaganda nabiranja novih naročnikov naših časopisov, to je »Našega dela«, »Obzornika« itd., predvsem pa naročnikov za Prešernovo knjižnico.
3. Izvesti se mora tekmovanje v izobraževalnih tečajih, t. j. kje bodo tečaji najboljše obiskani, kje bo največje zanimanje itd.

Obračun dela sindikalne podružnice
Jugotanin
Sindikalna podružnica št. 4 Jugotanin Sevnica je dala obračun svojega dela v letu 1948. Lepe uspehe lahko beležimo na kulturno-prosvetnem polju. Sindikalna podružnica je dala na oder štiri igre, in to: Cankarjevo dramo Hlapec Jernej, rusko dramo Brez tretjega, Molierovo veselo igro Skapinove zvijače in Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Z nekaterimi od teh iger so gostovali v Brežicah, Senovem, Krškem, Laškem in Zagorju.
Ravno tako so tudi igralci in recitatorji iz Jugotan.na vedno sodelovali pri vseh proslavah v Sevnici. Ves čis4i dobiček je bil porabljen za nakup po’itične in strokovno literature. V letu 1948 so nabavili 66 novih strokovn:h in političnih knjig. V preteklem letu so organizira’! »rdeči kotiček«, v katerem ima de’avstvo stalno na razpolago vse dnevno časopisje. Ob prili-
I ki novoletne jelke je podružnica zbrala i 3000 din za obdaritev otrok.
Pri gradnji zadružnih domov so člani ] podružnice naredili 848 prostovoljnih de-i lovnih ur. V tovarni so pa naredili v vrednosti za 12.826 din prostovoljnega dela, kateri denar je bil poslan za zadružne domove. Organizirali so tudi enodnevno ! udarniško delo ter so znesek 10.000 din darovali za KP. Podružnica je tudi skrbela za politični dvig članstva, zato ima organizirano redno štirinajstdnevno študijske sestanke. Sindikalna podružnica je tudi tesno povezana z upravo, uspehe lahko vidimo v tem, da je tovarna Jugotanin do-: segla svoj le4ni plan v letu 1948 že 6. novembra. Dobre uspehe vidimo tudi v letošnjem letu, v mesecu januarju so presegli plan za 11%. Za svoje uspešno delo je sedaj prejela sind. podružnica od Min. za i gozd. in les. industrijo 20.000 din nagrade.
Slovenski Korotan - Jugoslaviji
V	drugi polovici šestega stoletja so naši predniki naselili širne pokrajine od roba Beneške nižine do Donave in Aniže na severu ter prodrli ob rekah navzgor do izvirov Drave ter Mure. Vsa srednja Slovenija, Koroška, vzhodna Tirolska, del Gor. Avstrije, Spod. Avstrija, Gor. Štajerska in del Panonske nižine so bile naseljene s Slovenci ter so torej bili neposredni mejaši Cehom in Slovakom.
V	teh obširnih, a redko naseljenih pokrajinah so se kmalu razvile razne manjše in večje državne tvorbe, izmed katerih pa je v prvi vrsti omeniti vojvodino Karantanijo (Gorotan, Korotan), ki je imela svoje središče na Gosposvetskem polju severno od Celovca. Tu so svobodni slovenski kmetje slovesno ustoličevali na knežjem kamnu, ki je sedaj shranjen v deželnem muzeju v Celovcu, svoje na demokratičen način izvoljene kneze ali voj-
tujega prebivalstva, in sicer v glavnem mestu Celovcu in v ostalih mestih. Stara Avstrija koroškim Slovencem ni dovoljevala slovenskih šol, temveč je urejala tako zvane utrakvistične (dvojezične šole), ki so v svojem bistvu bile prave ponerhče-valnice. Navzlic temu je vaško prebivalstvo. še danes narodnostno strnjeno, slovensko.
Po naravnem razvoju prebivalstva, upoštevajoč izseljevanje in ponemčevanje, je bilo leta 1910 na tem ozemlju 145.000 prebivalcev, od tega 107.000 Slovencev in
vode in novoizvoljeni knez je moral priseči, da bo branil pravice in svoboščine slovenskih kmetov.
Vzporedno s krščanstvom pa se je med Slovenci vedno bolj širil nemški gospodarski in politični vpliv. Z mečem v desnici in križem v levici so prodirali nemški cerkveni in fevdalni mogočneži vedno globlje na slovensko'.,zemljo in tako širili svoj »življenjski prostor«. Poprej e samostojni slovenski knezi so postali polagoma popolnoma odvisni od tujcev, ki so si svoje gospodarstvo lahko priborili le v krvavih borbah. Te verske nacionalne borbe nam krasno opisuje pesnik France Prešeren v uvodu pesnitvi »Krst pri Savici«, kjer v boju pri ajdovskem gradu »Sam Črtomir se z majhnim tropom brani«.
Slovenski narod je podlegel premoči tujca in padel v več kot tisočletno suženjstvo. Kmalu so se po gričih širom slovenske zemlje dvignili močno utrjeni gradovi, po katerih so se naselili tuji fevdalni gospodje, ki so. kot pijavke sesale življenjski sok iz našega narodnega telesa. Po redko naseljenih pokrajinah so naseljevali nemške naseljence in tako ožili naše narodnostne meje. Posrečilo se jim je skrčiti slovensko ozemlje na polovico in zabiti klin med nas in Cehe ter tako ločiti južne Slovane od severnih. Vendar se jim ni posrečilo uničiti nas popolnoma.
Južna Koroška je še vedno slovenska zemlja. Prvo uradno ljudsko štetje leta 1846 je ugotovilo na tem ozemlju 113.000 prebivalcev, od tega 103.000 Slovencev in samo 10.000 Nemcev. Z načrtnim utrjevanjem nemškega elementa in nasilnim raznarodovanjem prebivalstva, se je v zadnjih 100 letih v neki meri povečala manjšina
38.000 Nemcev. Prav tolikšno število je bilo ugotovljeno po slovenskem narodnostnem katastru iz istega. leta. Po podatkih po jeziku, ki se ga je posluževala cerkev na Koroškem, pridemo tudi do številke preko 100.000 Slovencev. S plebiscitom 10. oktobra 1920 leta je bila slovenska Koroška priključena k Avstriji. Toda kljub vsemu terorju in sleparijam takratna avstrijska .»večina« " ni znašala več kot kakih 6000 glasov. Po tem zgolj ufanem plebiscitu je nastopila za koroške Slovence doba naj hujšega preganjanja, ki je doseglo svoj višek po priključitvi Avstrije k hitlerjevski Nemčiji. Slovenski jezik je bil •popolnoma pregnan iz šol in uradov, slovenske zadruge razpuščene, zavedni Slovenci zaprti v koncentracijska taborišča in izseljeni, na njihove domačije pa so se naselili zagrizeni nemški »kulturtreger j i«.
Tudi to najhujše preganjanje ni moglo zlomiti odpora koroških Slovencev. Ze leta 1942 je vzplamtela iskra oboroženega upora in se razplamtela v mogočen plamen. Med tem, ko ni nikjer v Avstriji bilo partizanskega osvobodilnega gibanja, so partizanski odredi koroških Slovencev zadali hitlerjevim hordam težke izgube: Več kot 800 padlih, v celoti okrog 10.000 onesposobljenih za borbo. Tudi koroški partizani so imeli težke izgube: 1,080 mrtvih 710 ranjenih, 317 pogrešanih in ujetih. Pomen njihove borbe je razviden tudi iz tega, da je bila dolgo časa pri njih britanska vojaška misija.
Danes so koroški Slovenci čvrsto organizirani v OF za slovensko Koroško in neomajno zahtevajo priključitev k svoji matici LRS in Titovi Jugoslaviji.
V Kostanjevici je otvorjen prvi frcnfni kotiček
Prijazna sobica v poslopju MLO v Kostanjevici. Inventar obstoja iz knjižne omare, mize, nekaj stolov in klopi. Stene krasita sliki maršala Tita in generalisima Stalina. Rdeča zastava in nekaj smrekovih vejic izpolnjuje preprosto, toda okusno dekoracijo. V kotu pa topla peč. Tu se bo dalo ob mrzlih dolgih zimskih večerih tako prijetno kramljati.
Ob 7. uri zvečer dne 27. t. m. se začno zbirati ljudje in v nekaj minutah se jih zbere čez petdeset. Predsednik MOOF tov. Pisek o tvori sestanek, z toplim pozdravom navzočih, objavi otvoritev frontnega kotička. Navzoči delegat okrajnega odbora OF poda obširen gospodarsko-političen pregled, kateremu je sledila živahna diskusija. Marsikaj je bilo že znano, marsikaj je bilo še podrobneje pojasniti. O vsem smo se pomenili o razredni borbi malega človeka proti ostankom kapitali-
stičnih elementov, o delovanju reakcionarno duhovščine, o ameriškem imperializmu in osvobodilni borbi grškega in kitajskega naroda, o uspehih drugega planskega leta in proračunu za leto 1949, o setvenem planu in sečnji lesa, o resoluciji Informbiroja in nesramnih klevetah proti naši partiji in maršalu Titu, o kmetijskih zadrugah in modernizaciji kmetijske proizvodnje ter zadružnih domovih. V prijetnem kramljanju so minevale ure, vsi so bili zadovoljni in nikomur se ni mudilo domov.
Sprejet je bil sklep, da bo v tem prostoru vsak prvi četrtek v mesecu masovni sestanek, sicer pa bo kotiček odprt vsak večer. Za izpopo’nitev spadajo v kotiček še dnevni časopisi, revije itd., ki bodo vsakomu-- vedno na razpolago in radijski aparat. Tudi za to bo v najkrajšem času poskrbljeno.
Frontni kotiček
Mladina našega okraja se pripravlja na volitve v nove sekretariate
Kako krajevni in vaški OF odbori sprejemajo svoje plane
Vaški odbori OF imajo nalogo, da iz- ; delajo plane frontnega dela za leto 1949.
Do danes je izdelalo plane v našem okraju že 62 vaških odborov OF in 37 krajev- j n ih odborov. Ena naših napak je bila, da ! smo začeli s sestavo frontnih planov najprej na krajevnih odborih in da smo šele potem šli v vas pred maso. Veliko večje uspehe lahko beležimo, če planirajo osnovno frontne organizacije, ker je sestava plana v vasi povezana z aktivizacij o vaških ' odborov OF, sprejemanje pa z mobilizaci- ; jo članstva, ki plan sprejme kot svoj, daje j planu pripombe in si ga postavlja kot za- ; kon, od katerega fronta ne sme in ne mo- j re odstopati. Dosedanje sprejemanje pla- j 'nov je pokazalo mnogo pobud frontovcev, i .ki so obogatili osnutke planov z mnogimi .predlogi, in to ne s slabimi. Seveda te uspehe lahko beležimo v tistih vaseh, kjer so sprejemali plane na masovnih sestankih. V krajih, kjer so odbori izdelali sami plan v pisarni in članstvo niso seznanili, tam tudi ne bomo imeli nobenih uspehov. Nujno je, da se take napake takoj popravijo, ker dejstvo je, čim več jih sodeluje, bolj življenjski je plan. Seveda ne bomo sedaj ostali v vasi ali krajevnem odboru samo pri že sestavljenih planih, temveč bomo plane izpolnjevali pri njihovem uresničenju na primerih dobrih planov v soseščini.
Pri dosedanjih izkušnjah sprejemanja planov v našem okraju je potrebno poudariti nekatere dobre izkušnje in opozoriti na nekatere pomanjkljivosti. Če pogledamo plan krajevnega odbora OF Videm vidimo,' da je nekoliko preveč načelen kot na primer »Vlagali bomo vse svoje sile za dograditev zadružnega, doma na Vidmu. ' Zainteresirali bomo vse naše prebivalstvo za pomoč pri gradnji zadružnega doma, krajevni odbor, kakor tudi vaški odbori bodo vodili med. svojim članstvom agitacijo za naročanje in čitanje časopisov, : knjig, brošur itd.« V planu ni predvideno kaj bodo naredili za politični dvig članstva .fronte, ni dovolj, da se vrši vaški masovni sestanek samo vsak drugi mesec, ; kot to predvideva plan. Sedaj v zimskem ! času bi lahko uvedli študij _ po vaseh šti- j rinajstdnevno. Pri vodstvu študija bi lah- ; ko pomagali' aktivisti iz Celuloze. Če bomo j dvignili politično zavest članstva fronte, ; ne bomo imeli takih težav pri gradnji za- I družnega doma, kot smo jih imeli v letu 1948, da so se gradili celo leto samo te- s melji in še to, da so iste gradili v glavnem j člani sindikatov.
Mestni odbor OF Krško je sicer nekoliko bolj konkretno izdelal svoj plan. Samo sedaj mora skrbeti, da se bo uresničil, če pogledamo konkretno v plan za mesec januar, da bodo pridobili 20 novih naročnikov za »Naše delo«, toda sedaj lahko ugotovimo to, da je že prvi februar in še ni novih naročnikov.
Delo krajevnega odbora OF Zabukovje izgleda v sestavi plana zelo površno. Lahko ugotavljamo, da je bil plan izdelan samo v pisarni in da o tem planu ni še seznanjeno članstvo fronte niti vaški odbori OF. Krajevni odbor ne smatra za potrebno vnesti v plan seje ž vaškimi odbori OF, vaške sestanke, pomoč pri ljudski oblasti itd.
Ravno tako lahko beležimo, da je precej površen tudi plan krajevnega odbora OF Raka in smo lahko prepričani, da v tem planu članstvo fronte po vaseh še nič ne ve.
Krajevni odbor OF Rajhenburg ni pozabil v svojem planu na politično vzgojno delo, kot so to nekateri odbori OF. Imeli bodo redne študijske sestanke z aktivisti, ki bodo potem snov predavali po vaseh. Postavljajo si tudi kot posebno nalogo izvesti razredno borbo na vasi, da se bodo mali in srednji kmetje strgali iz gospodarsko odvisnosti velikega kmeta. V plan so si tudi zadali, da bodo pregledali članstvo OF ter da bodo vse one elemente, ki so se vrinili v organizacijo z namenom, da ovirajo delo, razkrinkali in jih izključili iz članstva. Pozabili pa so tovariši vnesti v plan, kaj bodo storili, da pritegnejo v članstvo OF tiste, ki še danes niso vključeni v organizaciji OF in nam niso nasprotni.
Plan krajevnega odbora OF Blanca je tudi pomanjkljiv, zato lahko sklepamo, da je bil izdelan le v prisotnosti nekaj oseb, ter da članstvo fronte prav gotovo ne ve nič o tem. planu. Za zadružni dom v Blanci, za katerega temelji so bili izkopani že v letu 1948., si je Za leto 1949 zadal frontni odbor v plan: »Nudili bomo pomočem vršili agitacijo pri delu zadružnega doma na Blanci.« V čem in kakšna bo ta pomoč, I se lahko samo vprašamo, uspehe bomo vi- j deli. Pri vsaki nalogi je treba povedati tudi pot, ki bo frontovce do naloge pripeljala.
Plan krajevnega odbora Sv. Peter, kakor tudi vaških odborov, obsega v glavnem, koliko ur bodo delali frontovci pri raznih akcijskih delih, na primer za ureditev sobe za frontni kotiček, za popravo potov, za čiščenje sadnega drevja, za ureditev javnih napajališč itd. Ni pa v planu politične vzgoje članstva fronte, vemo pa konkretne, da v Sv. Petru študira redno lepo število članstva OF in ostalih organizacij.
Na splošno lahko ugotavljamo tudi pri ostalih planih krajevnih in vaških odborov OF, katere ne navajamo konkretno, da v planih ni povsod dovolj zajeto delo fronte za politični dvig množic, za pritegnitev v članstvo OF ljudi, ki so še izven organizacije in nam niso nasprotni, kakšno pomoč bo nudila fronta ostalim masovnim organizacijam, LMS, AFZ in Zvezi borcev, ravno tako je le nekaj odborov stavilo v svoje plane, kakšno pomoč bodo nudili kmetijskim zadrugam, posebno sedaj pri pripravah za uspešno izvedbo občnih zborov. Pri širjenju tiska je tudi več odborov pozabilo na naš okrajni časopis fronte »Naše delo«, kateri ima še zelo malo naročnikov, ki pa mora postati močno orožje frontnim, organizacijam- v borbi za razkrinkavanje sovražnih elementov na vasi.
Dolžnost vseh osnovnih frontnih organizacij je, da ne bodo ostale samo pri dosedanjih planih, temveč da jih bodo izpolnjevale pri uresničevanju in izvajanju na terenu. Nujno je tudi, da se s^ svojim frontnim planom seznani vse članstvo fronte, da ga bodo spoznali za svoj plan in da si ga bodo politično osvojili.
V načrtnem delu frontnih odborov se mora odražati naročilo V. kongresa KPJ, da je treba vsestransko krepiti politično aktivnost fronte.
Odkupi in razredna borba na vasi
Stalne težave ima za evidenco in točni pregled stanja odkupov okrajna odkupna uprava z nekaterimi kmetijskimi zadrugami, v katerih imajo zato odgovorni ljudje zelo malomaren odnos. Med slabe Kmetijske zadruge pri vseh odkupih lahko štejemo KZ v Čatežu, Vel. Kamnu, Senovem, Vel. Podlogu in Kapelah. Kmetijska zadruga Pečice je šele začela z odkupom koruze, ko so nekatere zadruge že presegle svoje plane. KZ v Vel. Podlogu še do danes ni plačala trem kmetom odkupljene pšenice iz teh razlogov, ker niso zadostili zadostni oddaji, namesto, da bi jih predložili v kaznovanje in jim plačali, kar so oddali.
Tovariši, ki izvršujejo tako malomarno svoje delo, se naj zavedajo, da bo članstvo s slabim vodstvom svojih KZ obračunalo na občnih zborih in postavilo ljudi, ki bodo vršili svoje delo z odgovornostjo. Ce pogledamo v Leskovec, lahko ugotovimo, da so tam že presegli odkup koruze za 80%, tudi v Dobovi so odkupili 45.000 kg koruze in presegli plan. Odkup so presegli še na Vidmu, Brežicah okolica, Brežice mesto in Artiče.
Če pogledamo na delo KLO pri razrezih odkupov koruze ali prašičev, ugotavljamo, da danes ne vodijo, posebno v tistih krajih, kjer so v odboru še vedno večji kmetje, razredne borbe. Ne skrbijo, kako bi zaščitili malega kmeta in kako bi bolj obremenili kulaka, kot je danes cilj ljudske oblasti. Konkretno v KLO Krška vas vidimo, da niso upoštevali, kdo ima večje možnosti oddaje. Ampak je KLO predpisal po enega prašiča za oddajo kmetom, ki imajo nad 5 ha obdelovalne zemlje, ravno tako, kot je predpisal tudi po enega prašiča tistim, ki imajo po 15 ha obdelovajhe zemlje.	%
Slabo razredno borbo vodi pri odkupih tudi KLO Brežice okolica. Ravno tako. tudi v Kostanjevici niso upoštevali možnosti oddaje v dolini in možnosti v pregor-skih vaseh. Na ta način si KLO nikakor ne bodo pridobili zaupanja večine malih in srednjih kmetov. Naša naloga v tej etapi graditve socializma je, da organiziramo borbo revežev in da vodimo to borbo proti kulakom.
Mladinska organizacija v Krškem okraju se je pred kongresom SKOJ-a in LMS precej razživela. Ne samo, da se je organizacijsko utrdila, temveč se je tudi razširila. Marsikje so se ustanovili novi aktivi, ki danes že napovedujejo tekmovanje dru- j gim, starim aktivom. Da bi vse te uspehe j in pomanjkljivosti pregledali, da bi se te- j meljito pripravili na volitve v nove sekre- | tariate, je okrajni komitet LMS sklical v j nedeljo 23. januarja okrajno konferenco j sekretarjev in organizacijskih sekretarjev j mladine.
nekako kroniko o življenju njihovega aktiva. Naredili so že 1078 udarniških ur, konferenci v nedeljo pa je predložil še obveznosti za kongres LMS, ki bo v mesecu aprilu. V kulturno-prosvetnem delu je najboljši aktiv Leskovec, ki je poleg svojega širokega kulturno-prosvetnega dela naredil še 3400 udarniških ur na zadružnem domu. Ta vaški aktiv ima poleg zelo delovnega dramatskega odseka še pionirsko baletno skupino. Sedaj pripravlja folklorno skupino. Aktiv Leskovec je na-
Udeleženci tečaja za pionirske vaditelje v Brežicah
Dvorana v delavskem domu Celuloze na Vidmu je bila polna. Konferenco je o tvoril član okrajnega komitera LMS, tov. Kerin Tone. Nato je sekretar okraj pega komi-teta LMS tov. Medle Franc govoril o nalogah po skupnem kongresu SKOJ-a in LMS o IX. plenumu LMS. Med drugim je tov. Medle nakazal še naloge v našem okraju. Podal je smernice za volitve v nove sekretariate, ki se morajo izvršiti do 15. februarja. Posebej se je dotaknil dela mladine na vasi, zadrug, izobraževalnih tečajev in krožkov. Pri študiju naj se aktivi povežejo s celicami KP, ki jim bodo nudili vso pomoč. Mladina v tovarnah naj se poveže s sindikati in upravami. Delavski mladini je dal navodila za ustanavljanje proizvodnih brigad. Mladina je tista, ki naj pomaga usmerjati dijake v poklice. Vodstvo pionirjev je važna in odgovorna naloga mladinske organizacije. Pred zaključkom konference je dal še nekaj konkretnih nalog in navodil za pred-volivne in volivne sestanke. Po referatu je sledila bogata diskusija, v kateri so sekretarji poročali o načinu dela v njihovih aktivih, o uspehih in neuspehih in o prilagajanju nalog terenu. Sekretar aktiva na Vel. Kamnu je napovedal tekmovanje v vsem delu vsem ktivom v okraju. Mladinec iz Celuloze je govoril o prizadevanju mladinskega aktiva za dosego plana. V tej tovarni so ustanovljene prve mladinske brigade. Povedal je tudi, kako je aktivu uspelo organizirati študij, kljub temu da mladinci delajo po izmenah. Sekretar aktiva Stara vas (Bizeljsko) je podal
povedal tekmovanje vsem aktivom v kulturno-prosvetnem delu. Tudi aktiv Kopitarna Sevnica se je temeljito pripravil na tekmovanje za IV. kongres. Konferenci je sporočil konkretne kolektivne obveze. Poleg tega je še 11 mladincev poslalo po-edine obveze za kongres. V teh obvezah j c napovedal tekmovanje žagi Leskovecl
Diskusija se je razširila še na pionirsko organizacijo, fizkulturo, zlasti pa na pred-vojaško vzgojo. Po obsežni diskusiji je članica okrajnega komiteta LMS prečitala odlok, v katerem je okrajni komitet LMS nagradil najboljše aktive in posameznike za vestno in požrtvovalno delo in disciplino pri predvojaški vzgoji.
Prvo nagrado — stroj za ruženje koruze je prejel kmečki aktiv Veliki Kamen. Aktiva Stara vas (Bizeljsko, Prušnja vas. Leskovec so prejeli lepe knjižnice. Med šolskimi aktivi je najboljši v Brežicah na gimnaziji, ki je tudi prejel knjižnico.
Pohvaljeni so bili aktivi Celuloza Videm. Elektrarna Rajhenburg, Raka, Veliko in Malo Mraševo, Krško, Skopice, Boštanj, Kopitarna Sevnica, Sv Križ, Velika vas. Zdole in Stari grad. Nato so bili nagrajeni in pohvaljeni še posamezniki za vestno delo v mladinski organizaciji.
Tako so sekretarji odšli na teren v svoje aktive, polni novih nalog, novih izkušenj, ki so jih nabrali od svojih tovarišev. Vzgledu najboljših aktivov bodo sledili še ostali, tako da bo sleherni aktiv v Krškem okraju dokazal, da je vreden tako velikega dogodka, kot je spojitev SKOJ-a in LMJ.
Letni občni zbori sindikalnih podružnic
i Te dni se vrše po vseh podjetjih širom naše domovine redni letni občni zbori sindikalnih podružnic. Mi vemo, da so sindikalne organizacije temelj uspešnega dela naših delovnih kolektivov pri izvrševanju nalog za izgradnjo socializma. Tam, kjer je podružnica res mobilizirala kolektiv na izvrševanju planskih nalog, kjer je vodila dnevno skrb o življenjskih pogojih svojega članstva, tam so bili tudi rezultati v proizvodnji dobri.
za plan, so redni letni občni zbori posebno pomemben dan v življenju delovnega kolektiva. Na občnem zboru je potrebne analizirati izkušnje preteklega planskega leta in na osnovi tega postaviti naloge za tretje plansko, leto.
Važno je, kako je občni zbor pripravljen, kajti od dobre politične in tehnične predpriprave kot zainteresiranosti delavstva mnogo zavisi ali bo občni zbor plodo-nosen, če se bo diskusije udeležilo čim več ljudi in' dalo dovolj koristnih predlogov. in pripomb.
Potrebno je samokritično pregledati izvršeno delo, odkriti slabosti in napake. Ni pa dovolj samo ugotavliati nepravilnosti, temveč odkriti moramo njih vzroke. To. je zelo važno, ker bi na primer, zaman ugotavljali, da je bilo kulturno prosvetno delo slabo, ako ne bomo uvideli, kateri so ’ vzroki temu ter ako ne bomo sprejeli skle-
pe, kako bi te vzroke odpravili. Zato postavljajmo konkretne sklepe.
Ob zaključku občnih zborov bodo voljeni novi upravni odbori sindikalnih podružnic. Izbirajmo najboljše ljudi iz svojih sred, tiste, ki uživajo zaupanje celotnega članstva, a volitve se morajo izvesti v največji demokratičnosti. Le Z dobro pripravljenimi in uspešno izvedenimi občnimi zbori sindikalnih podružnic bodo naši delovni kolektivi lahko smelo stopili ! nasproti velikim nalogam tret’ega planskega leta — gradeč socializem!
Vsem sindikalnim rol uznicam okrajnega sveta Krško
Vsi izvoljeni delegati po sindikalnih podružnicah za okrajni svet naj se udeleže občnega zbora okrajnega sveta Krško, ki se vrši 13. marca 1949 ob 9. uri dopoldne v kino dvorani Krško s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in pozdrav.
2.	Izvolitev delovnega predsedstva, 2 zapisnikarjev in 2 overovateljev.
3.	Poročilo o delu okrajnega sveta Krško,
j	4.	Diskusija.
i	5.	Razrešnica Izvršilnemu odboru,
i	6.	Volitev kand. komisije za sestav	ple-
; numa.
i	7.	Volitve komisije za štetje glasov,
j	8.	Objava rezultatov.
1	9.	Slučajnosti.
Kmetijski kotiček
Kako je bit v našem okraju pripravljen popis živine, sadnega drevja in trt?
Začetek hesežiranja po lastni ekipi
Popis, na katerega smo se že nekaj tednov pripravljali v okraju, je zelo odgovorna naloga, ki je postavljena pred Okrajni ILO in KLO-je, da jo čimboljše in čim vestnejše izvedemo. Vse predpriprave in razgovori na sestankih po vaseh z ljudmfi, dokazujejo, da so ljudje pravilno razumeli to akcijo. Zanimanje in skrb za točnost predpriprav in popisa samega je bilo opaziti pri večini Krajevnih ljudskih odborov in krajevnih popisnih komisijah.
Zelo dobro so se pripravili na popis KLO-ji Sv. Peter, Dobova, Bizeljsko, kateri. SiUŽijo lahko za primer v okraju, ker so isti nudili tudi vso pomoč popisnim komisijam in tudi na sestankih po vaseh rolmačili važnost popisa samega. Zato je razumljivo, da ljudje ne nasedajo sovražnim parolam . reakcije, katere smo imeli sc pred kratkim priliko slišati. (Na primer: pobrali se bodo vsi prašiči kmetom, prav tako živina, posekali bodo gozdove debeline lesa nad 25 cm itd.) Rezultat teh sovražnih parol je bil, da so nekateri kmetje v okolici Čateža, Brežice okolica in Ledina pri Šmarju poklali nepitane prašiče in s tem napravili sami sebi veliko škodo. Najbolj zanimivo je to, da od teh kmetov nihče ni skoraj prišel v poštev pri obvezni oddaji pitanih prašičev.
Tudi za popis živine, sadnega drevja in trt se je našel neki »prerok«, ki je govoril v Velikem Podlogu, da se popis vrši zato, ker bo oblast odvzela kmetom živino. Toda večina kmetov danes odgovarja na te izmišljene parole sledeče: »Take novice smo slišali že velikokrat, ker pa ima laž kratke noge, kdo naj bi še verjel v take neumnosti.«
Primer, na katerega smo naleteli v KLO Brege, pa nam dokazuje, da se na popis sploh niso pripravili z resnostjo. KLO je 30. januarja 1949 sklical sestanek
Danes, ko naše delovno ljudstvo s svo- i jim delom in trudom gradi boljše življenje sebi in svojim potomcem in ustvarja novo državo socializma, so se našli iz vrst hSse duhovščine ljudje, ki še hočejo na stari kapitalistični način izkoriščati- delovno silo kljub temu, da je naša Zvezna vlada izdala v mesecu oktobru uredbo o delavnih knjižicah, v katerih je točno navedeno, kateri delavci (nameščenci) morajo imeti delavne knjižice. Tudi dnevno časopisje je v mesecu oktobru in novembru prinašalo članke v zvezi s to uredbo s točno obrazložitvijo in postopkom, ki so ga dolžni delodajalci napraviti na osnovi navodil citirane uredbe.
Kljub živahni agitaciji na terenu in v časopisju, ki jc uredbo tolmačilo, so pozabili naslednji duhovniki: Lokar Franc, župni upravitelj v Kostanjevici, Rožman Franc, župni upravitelj pri Sv. Duhu nad Krškim,
popisovalcev na svojem področju, na katerega pa ni prišel niti en član KLO-ja, niti tisti, ki so sestanek sklicali, tako da se isti ni mogel vršiti. Popisovalci pa so se po dolgem čakanju na Krajevnem ljudskem odboru nejevoljni razšli. Dan kasneje pa je. isti Krajevni ljudski odbor interveniral na Okrajno popisno komisijo, naj bi mu ona nudila pomoč. Podoben primer je tudi s KLO Krška vas, kateri je šele 31. I. t. 1. prišel na Okrajno komisijo po zemljiške liste, da bodo vršili potrebne predpriprave, katere razumljivo bi morale biti že do takrat izvršene. Tudi primer tovarišice Brglezove na KLO Kostanjevica nam dokazuje nepravilen odnos do popisa, ker ni imela ista niti toliko razumevanja, da bi šla na roko tov. iz Okrajne popisne komisije, kateri je prosil, naj bi poklicala predsednika KLO-ja, da bi so pogovorila o vseh že izvršenih predpripravah za popis.
Vsi taki in podobni primeri prav gotovo zaslužijo ostre kritike, kajti tisti tovariši, kateri so v samem kraju najbolj odgovorni, da bo popis najbolj vestno in točno izvršen so pokazali najmanj razumevanja. Potrebno je, da se v vseh takih primerih KLO-ji sedaj resno lotijo dela na popisu ter dohitijo ostale krajevne odbore v samem času trajanja popisa, da ne bodo ostali po svoji lastni krivdi na zadnjem mestu.
Sama Okrajna popisna komisija je do sedaj že vložila veliko truda v delo in pomoč krajevnim komisijam, vendar pa je potrebno, da tudi Okrajna popisna komisija dela bolj kot celota, kajti šele potem lahko računamo na popoln uspeh. Pomanjkljivosti je treba odpraviti, da bodo tovariši, ki večkrat izostanejo iz sej te komisije v tem času tudi oni prijeli za delo.
Bukovec Martin, župni upravitelj na Raki, Pregelj c Ivan, župni upravitelj v Leskovcu pri Krškem, Pušnik Jože, župni upravitelj v Boštanju ob Savi in Zut Jakob, žup. upravitelj v Cerkljah ob Krki, da morajo registrirati odnosno dvigniti delavske knjižice ob priliki revizije. Vse zgoraj navedene duhovnike je okrajni izvršilni ljudski odbor kaznoval v znesku 1000 din denarne kazni, razen Zut Jakoba, župnega upravitelja v Cerkljah, kateri je bil kaznovan z 2000 din denarne kazni. V slučaju neizterljivosti pa do tri tedne poboljševalnega dela.
Odločba, katero je izdal okrajni izvršilni . I ljudski odbor proti zgoraj navedenim duhovnikom je jasen dokaz njihovega odnosa do ljudske oblasti in do njenih uredb. Ta postopek opozarja ostale delodajalce, da se bodo držali uredb ljudske oblasti.
Vsem ostalim naj bo to v resni opomin!
V »Našem delu« smo že obrazložili o cepljenju proti jetiki ali kot se reče na kratko besežiranju. V našem okraju bomo cepili v dveh ekipah, t. j. v južnem delu z lastno, katero bo vodil tov. dr. Jože Peček, v severnega pa pride tuja, red slednje bo objavljen kasneje, red druge pa objavljamo sedaj.
Besežiranje se bo v južnem delu našega okraja vršilo po sledečem redu:
3 februarja 1949, t. j. v četrtek ob 8. uri zjutraj v Dobovi v osnovni šoli; 3. februarja 1949, t. j. v četrtek ob 9. uri zjutraj v Kapelah v osnovni šoli; 3. februarja 1949, t j. v četrtek ob 10. uri zjutraj v Stari vasi (Bizeljsko) v osnovni šoli; 3. februarja 1949, t. j. v četrtek ob 11. uri zjutraj na Bizeljskem v osnovni šoli.
Ta dan se bo vršilo mantiranje, t. j. prvi poizkus s tuberkulinom.
7. februarja 1949, t. j. v ponedeljek ob istem času in v istih krajih drugo mantiranje, t. j. drugi poizkus s tuberkulinom.
Dne 10. februarja 1949, t. j. v četrtek bo pravo besežiranje za vse negativne slučaje ob istem času in v istih krajih.
Poizkusi s tuberkulinom in besežiranje se bo vršilo istočasno za vse predšolske, šolske in izvenšolske otroke odnosno mladino do 25. leta starosti. 14. februarja, t. j. v ponedeljek ob 8. uri zjutraj v Pišecah, osnovna šola.
14. februarja 1949, t. j. v ponedeljek ob 9. uri zjutraj v Globokem, osnovna šola; 14. februarja 1949, t. j. ponedeljek ob 10. uri zjutraj v Artičah v osnovni šoli; 14. februarja, t. j. v ponedeljek ob 11. uri zjutraj v Sromljah v osnovni šoli; 14. februarja, t. j. v ponedeljek ob 13 uri popoldne na Zdolah v osnovni šoli; 14. februarja 1949, t. j. v ponedeljek ob 14. uri popoldne v Pišecah v osnovni šoli.
Ta dan sc bo vršilo mantiranje, t. j. prvi poizkus s tuberkulinom.
Dne 17. februarja 1949, t. j. v četrtek ob istem času in v istih krajih bo drugo mantiranje, t. j. drugi poizkus s tuberkulinom.
Dne 21. februarja 1949, t. j. v ponedeljek bo ob istem času in v istih krajih pravo besežiranje.
Poizkusi s tuberkulinom in besežiranje se bo vršilo istočasno za vse predšolske, šolske otroke in izvenšolsko mladino do 25. leta starosti.
24. februarja 1949, t. j. v četrtek ob 8. j uri zjutraj v Vel. Dolini, osn. šola; 24. februarja 1949, t. j. v četrtek ob 9. uri zjutraj v Čatežu v osnovni šoli; 24. februarja 1949, t j. v četrtek ob 10. uri zjutraj v Skopicah v osnovni šoli; 24. februarja 1949, t. j. v četrtek ob 11. uri zjutraj v Cerkljah v osnovni šoli.
24. februarja 1949, t. j. v četrtek ob 12. uri dopoldne v Bušeči vasi v osnovni šoli; 24. februarja 1949, t. j. v četrtek ob pol 14. uri v Sv. Križu v osnovni šoli; 24. februarja 1949, t. j. v četrtek ob pol 15. uri v Čer-neči vasi v osnovni šoli; 24. februarja 1949, t. j. v četrtek ob pol 16. uri v Kostanjevici v osnovni šoli.
Ta dan se bo vršilo mantiranje, t. j. prvi poizkus s tuberkulinom.
Dne 28. februarja 1949, t. j. v ponedeljek ob istem času in v istih krajih drugi poizkus s tuberkulinom.
Dne 3. marca 1949, t. j. v četrtek ob istem času in v istih krajih pravo besežiranje. Poizkusi s tuberkulinom in besežiranje se bo vršilo istočasno za vse predšolske in šolske otroke ter za izvenšolsko mladino do 25. leta starosti.
Dno 7. marca 1949, t. j. v ponedeljek bo od 2. do 4. ure popoldne v Zdravstvenem domu Brežice.
Dno 10. marca 1949, t. j. v četrtek ob istem času in na istem kraju drugi poizkus s tuberkulinom.
Dne 14. marca 1949, t. j. v ponedeljek ob istem času in na istem kraju pravo besežiranje.
Poizkusi s tuberkulinom in besežiranje sc bo vršilo istočasno za vse predšolske in šolske otroke, ter za izvenšolsko mladino do 25. leta starosti.
Besežiranje je za vse otroke in za ostalo mladino do 25. leta starosti obvezno.
Vsak otrok, ki pride k besežiranju mora imeti izpolnjeno kartoteko, istotako ostala mladina.
Za šolske otroke mora to kartoteko izpolniti vodstvo šole, za ostalo mladino pa pristojni KLO ali MLO in so za točno izvedbo odgovorni posamezni šolski upravitelji in predsedniki ter tajniki KLO in MLO.
Sporazumno s prosvetnim odsekom okraja morajo učitelji posameznih šol predavati na množičnih sestankih o neškodljivosti in koristi hesežiranja in to štiri dni pred pričetkom hesežiranja v dotičnem kraju. Snov za taka predavanja je bila že večkrat objavljena v dnevnem časopisju in tudi v tem listu.
Šolske upravitelje naprošamo, da dajo šolskim otrokom kot šolske naloge snov o neškodljivosti in koristi hesežiranja in da je besežiranje brez bolečin in posledic in da je to najboljše cepivo proti tuberkulozi, ki se uporablja že 30 let.
Posamezni KLO in MLO ter šole prejmejo v kratkem potrebno kartoteko v izpolnitev.
Tečaji za poročevalce KLO
Kršilce uredb ljudske oblasti je zadela pravična kazen
Zakaj dramatski tečaj
Okrajni ljudsko-prosvetni svet je v sporazumu s poverjeništvom za prosveto in IOLPS organiziral petdnevni dramatski tečaj v Brežicah, z namenom, da bi si udeleženci tega tečaja, razumljivo tisti, ki so že sodelovali pri raznih igrah, svoje znanje izpopolnili ter tako nekako okrepili, oziroma dvignili kvaliteto dela naših igralskih družin na podeželju.
Mnogokje so se ljudsko-prosvetni sveti izgovarjali: »Saj bi pristopili k delu in naštudirali kakšno igro, zanimanje je med mladino in odraslimi za to delo, pa nimamo človeka, ki bi vse to vodil in usmerjal.«
No in prav zato je bil organiziran ta tečaj. Pa poglejmo v koliko so prosvetni sveti poslali ljudi na tečaj. Res se je na prosvetni odsek uradno prijavilo 21 tovarišev in tovarišic, nekaj tudi osebno, sicer skromno' število v razmerju do števila prosvetnih svetov in igralskih družin vendar bi bila ta številka zadovoljiva. Vsi ti tovariši, odnosno prosvetni sveti so bili pred začetkom tečaja telefonično ponovno obveščeni naj se zagotovo ude'eže tečaja.
Določeni dan, 20. januarja 1949 je prišlo v Brežice le pet tovarišev. Resnično žalostno. Tečaj se je kljub temu pričel in so predelali predvideno snov, seveda v popolnoma drugačni obliki kot bi bilo to pri popolni udeležbi.
Kje je sedaj krivda, da tečaj ni bil obiskan kot je bilo zaželjeno. Prav gotovo leži vsa odgovornost prvič na tovariših, ki so se prijavili, pa se niso uđe’ežili tečaja in drugih na prosvetnih svetih, ker so ti v nekaterih primerih nrijavili tovariša, ne da bi on o tem vedel, ali pa odsto-
v Brežicah ni uspel...
pili okrožnico prosvetnega sveta mladinskemu aktivu, da ta pošlje nekoga na te-i čaj.
j Prav tu se vidi kakšen odnos imajo posamezniki do prosvete in ljudske oblasti, na žalost v manjših primerih tudi učitelji, kot nosilci prosvete na vasi". Mnenja i smo, da bo vsakdo odobraval, če se bo od i posameznih tovarišev zahtevalo, da krijejo stroške, ki jih je imel OLPS z organizacijo tečaja zaradi njihove neodgovornosti in nediscipline.
O mestni restavraciji Krško
Dne 31. januarja 1949 je imela restavracija zelo obilen jedilni list, kateri je vseboval juho z rezanci, krompir s koščkom svinjske pečenke v težini od okrog 10 dkg in pa motovilec. Cena 75 din.
Mnenja smo, da je cena takemu kosilu vsekakor previsoka. O tej zadevi smo vprašali tov. upravnika restavracije kdo je določil ceno, slednji je odgovoril, da on cene ni postavil, temveč nakupovalec.
Dnevni obiskovalci restavracije bi priporočali tov. nakupovalcu, da preden postavi ceno, vzame svinčnik v roke ter da pravilno kalkulira, kako ne bi prišlo tudi v bodoče do negodovanja gostov, ki so s tem precej prizadeti.
Pripomnili bi samo še to, da podjetje, v tem primeru restavracija ni ustanova, katera bi služila kopičenju dobička, temveč v prvi vrsti, da zadosti potrebam delovnega človeka, kateri je primoran, da se hrani v njej.
Okrajni izvršilni odbor Krško je organiziral tečaje za poročevalce krajevnih ljudskih odborov. Do sedaj so se izvršili tečaji za poročevalce finance, kmetijstvo, trgovino, za delo in sedaj je še v teku za predsednike in tajnike KLO. Zaključni izpiti so bili na splošno dobri, iz česar se da sklepati, da so poslušalci dovolj pridobili na znanju.
Na tečaj za trgovinske poverjenike je prišel iz nekega KLO že sivi starček in je v .začetku tečaja godrnjal, da to ni za stare ljudi. Ob zaključku tečaja pa, ko se je naučil mnogo koristnega, je poudaril, da bi morali preko takih tečajev vsi odborniki KLO-jev. KLO-ji Malo Mraševo, Vel. Podlog, Sv. Duh, Raka so pokazali zelo malomaren odnos za dvig kadra in niso poslali odbornikov na tečaje. Nekateri KLO so se protivili poslati svoje odbornike na tečaj in so morali OF odbori poslati svoje člane. Na tečaju so bili tudi kmetje, ki so iznašali samo svoje težave glede odkupov. Iz KLO Kapele je bil tovariš na tečaju za delo navzoč samo eno dopoldne, taki ljudje bi morali imeti poseben tečaj, da bi se jim temeljito povedalo, kaj mi danes gradimo in za koga.
Tečajniki so tudi kritično ocenili predavatelje. Niso bili zadovoljni s predavatelji, ki so svoja predavanja čitali in niso podajali dovolj življenjsko. Na tečaju za delo so bili poslušalci posebno zadovoljni s predavanjem tov. Zorka. Ravno tako jih jc zanimalo predavanje tov. Ogorevca »O državi«. Snov jih je zanimala prvič zato, ker je to nova snov za njih, in drugič, ker jih je v podavanju znal zainteresirati. Predavatelj o socialnem zavarovanju je dobro obvladal snov, samo da je imel prekratko odmerjen čas. Tov. Troha je tudi priteg-
nil zanimanje tečajnikov s predavanjem o gozdnih delavcih, in odkupu lesa. Tudi tov. Novaka so tečajniki z zanimanjem poslušali in se spuščali v diskusijo. Tov. Žugelj -novi so z zanimanjem sledili, ko je predavala o »Kadrih v gospodarstvu«. Tov. Šepetave je imel splošno predavanje o kmetijstvu. Za to vprašanje so se še posebno zanimali, ker so bili povečini kmetje, a vsi pa iz vasi. Diskusija je pokazala, da prebivalstvo in člani KLO-jev nimajo pravilnih pojmov o kmetijsko-obdelovalnih zadrugah. Splošno imajo vtis, da se jim bo zemlja odvzela.
Napaka pri podajanju je bila tudi v tem, ker je bil za nekatero snov prekratko odmerjen čas, da se potem tudi diskusija ni mogla razviti v dovolj ni meri.
Zelo dober vtis so napravila na tečajnike darila, ki jih je podaril OILO najboljšim. Na tečaju poročevalcev za delo so bili nagrajeni sledeči tov. s knjižnimi nagradami: Pavčnik Ivan, KLO Šmarje, Orešar Urh, KLO Čatež, Levak Antonija KLO Cerklje, Polšak Franc KLO Vel. Kamen, Ernest Marjan KLO Krško, Lapuh Janez KLO Sromlje, Kolenc Franc KLO Križ, Stritar Maks Poklek.
Na tečaju za trgovino in preskrbo so se-pokazali najboljši naslednji tovariši in bili nagrajeni s knjižnimi nagradami, in sicer: Golob Janez, Baumkirher Marija, Krajnc Tončka, Dornik Tone, Božič Ana, Butara Janez, Zlendar Karel, Cizelj Jože, Kozole Jože.
Doseženi dosedanji uspehi v vseh tečajih poverjenikov KLO v našem okraju, so nam dokaz, da je okrajni ILO posvetil vso skrb za dvig kadra na vasi, da nudi vso pomoč pri utrditvi in organizaciji ljudske oblasti.
LJUDSKA TEHNIKA
Vse organizacije Ljudske tehnike v okraju Krško tekmujejo za svoj I. kongres
Ze v novembru so si postavile vse organizacije Ljudske tehnike v okraju Krško svoje predkongresne obveze. Z veseljem so se posamezni klubi zagrizli v delo, da bi v najkrajšem času dosegli to, kar so si zadali izpolniti do I. kongresa Ljudske tehnike.
Ena izmed najboljših grup v tekmovanju, je grupa radioamaterjev Brežice. Uredili so si delavnico, kjer uspešno delajo in se izgrajujejo. Pritegnili so v svojo grupo mnogo novih članov ter naročnikov na list »Radioamater«, obenem pa je radioamaterska grupa pridobila 40 naročnikov na list »Tehnika narodu«. Tudi Avto-moto društvo v celoti, se je v času tekmovanja zelo dobro izvajalo.
Ko pregledujemo vse uspehe klubov Ljudske tehnike, moramo ugotoviti, da so precejšnji. Neprestana vztrajna borba za čimboljšo izpolnitv planskih nalog je našo organizacijo organizacijsko in politično okrepilo. Vrste članov so se v času tekmovanja zelo omasovile, delo naše organizacije pa prihaja v vsa žarišča borbe za petletni plan, vsepovsod tja, kjer utriplje zanimanje za tehniko. Tekmovanje za predkongresne obveze smo dosegli 100-od-stotno. Tudi druge naloge, ki niso omenjene, je naša organizacija v celoti izvrši-
la. Toda s temi uspehi se ne smemo zadovoljiti. Vse doslej doseženo naj bo le pobuda za še večje napore, da bo ustvarjen temelj, na katerem se bo naša organizacija Ljudske tehnike v letošnjem letu še uspešnejše razvijala.
Odpirajo se nam široke perspektive na vseh poljih. Ljudstvo našega okraja se mora v čim večji meri seznaniti z našo organizacijo ter se seznanjati z modernimi pridobitvami tehnike. Skušali bomo zajeti čimvečje število novih članov, ki se bodo zavedali, da je Ljudska tehnika naprednega razvoja in v velikem razmahu, dasiravno je še zelo mlada organizacija.
V letošnjem letu 1949 bomo na vseh šolah postavili stanice mladih tehničarj ev, kajti tudi naše najmlajše pionirje je treba že v dobi mladosti okrepiti z znanjem in zanimanjem za Ljudsko tehniko. Z vsem tem hočemo prispevati k izpolnitvi petletnega plana in k čimprejšnji izgradnji socializma v naši državi.
Globoko smo prepričani, da bo naša organizacija z izvrševanjem in prekoračevanjem prevzetih obvez še v naprej dosegla častne uspehe, s katerimi bo žela priznanje našega I. kongresa Ljudske tehnike Jugoslavije.
Prvi slovenski film s ^ SVOJI ZEMLJI«
Tudi fizkulturu si je postavila svoj plan
Tudi Okrajni telovadni odbor stopa s planom v leto 1949., katero mora prinesti za fizkulturo našega okraja lepše uspehe kot v minulem letu.
Plan se nanaša na razvoj organizacije, kakor plan številčnega razvoja pripadnikov in članov, katere mora dvigniti od 754 na 1231, plan telovadnih društev od 8 na 10, plan kadrov, na katere je treba posebno polagati pažnjo, ker istih manjka iz vseh panog fizkulture. Za dvig teh bomo v letu 1949 izšolali po raznih tečajih, 25 vaditeljev ter 6 funkcionarjev telovadnih društev. Za fizkulturni znak bo tekmovalo 715 fizkulturnikov. Plan gradnje in adjutacij Telovadni dom v Brežicah s sredstvom 100.000 din, za popravilo telovadnega doma Sevnica, za gradnjo telovadnega doma Sv. Peter 50.000 din, za gradnjo telovadišč in objektov v okraju Krškem 70.000 din.
Za izvedbo plana pa je potrebno pristopiti pravilno in odločno k delu. Okrajni telovadni odbor "je pristopil takoj k delu za izvedbo plana in se med drugim inte-resira za zgradnjo kadrov, v ta namen se je vršil tridnevni tečaj za vaditelje. Tečaj je nudil osnove, katere so nujno potrebne pri izvajanju raznih vaj, obveznih za leto
1949, da bi jih vaditelji razumeli in enotno prenašali na ostalo članstvo. Ravno tako smo predelali na kratko nekaj gradiva, ki bo prišlo v korist prirejanju akademij posameznih telovadnih društev.
Pomanjkljivosti so pa v tem, da nekatera društva ne razumejo pomena tečajev in niso poslala svojega vaditelja na tečaj. S takimi društvi seveda tudi delo ne odgovarja potrebam. Primer vzamemo Dobovo, kjer imajo člani zanimanje za telovadbo, sam odbor pa ni iniciativen in ne nudi članom želje, pa odbor ni poslal svojega vaditelja na potrebni tečaj. Daleč tudi ne zaostaja od Dobove Bizeljsko in Brežice.
Za vzgled si pa lahko vzamemo telovadno društvo Sevnica, katero je poslalo polno število članov na tečaj. Če pa pogledamo v ostalo delo tega društva, vidimo, da izvršujejo zadane naloge. Po iniciativi odbora bodo priredili akademijo, tu se vrši redna telovadba in se zanimajo za vse panoge telovadbe in športa.
V tako delavnost in še v boljšo morajo priti vsa naša delovna društva v okraju Krško, da bomo dosegli zadani si plan za leto 1949 ter dosegli cilj petletke.
Seznam oseb, ki so umrle v času od 15.1. do 31.1.1949 v območju okr. Krško
1. Bogovič Ana, stara 63 let,-= stanujoča Ravne 24. 2. Agrež Neža, 82 let, Blatno 47. 3. Kos Janez, 66 let,- Blatno 26. 4. Kostanjšek Jožefa, 70 let, Podsreda 49. 5. Kova-
in ki so bili pred osvoboditvijo domala odrezani od umetnosti, od kulture; govoril bo o našem življenju s filmsko sliko, ki pojde preko naših meja med milijone tujih gledalcev. To utegne biti prvi pomen zgodovinskega dejstva, da smo vključili v svojo življenje tudi filmsko umetnost. Slovenci smo poleg baltskih narodov po številu najmanjši narod, ki ima svojo filmsko proizvodnjo. Vse to se pa moramo zahvaliti narodno-osvobodilni borbi, v katero so se vključili tudi vsi pravi in pošteni umetniki, a ona je dala njim vso svobodo umetnosti.
Prvi slovenski umetniški film »Na svoji zemlji« zajema vsebino iz narodno-osvo-bodilnega boja našega ljudstva, ki se v »srcu Evrope« bori proti tujim osvajalcem za svojo neodvisnost, za svojo svobodo.
Vso podrobno vsebino filma bodo spoznale naše delovne množice iz predstav gornjega filma, ki se bo vrtel v tem mesecu v vseh štirih kinematografih: v Krškem, Brežicah, Sevnici in v Rajhenburgu. imimmiiiiiiimiiimiiimiiiiiiimmmmiiiiiiiiiiiiitiiiiHmiiiiuiii OBJAVA
Uprava za delovno silo OLO Krško opozarja vse delodajalce državnega in privatnega sektorja, da takoj dvignejo delovne knjižice, katerih je zmanjkalo ob reviziji.
Obenem sporočamo, da ne bomo po nalogu Ministrstva za delo LRS reševali nobene pošte odnosno urgenc od tistih podjetij ki niso v planu delovne sile. Vsa podjetja ki so sklenila pismene pogodbe z delavci (nameščenci), naj takoj registrirajo pogodbe in ustanovijo komisije za odpovedi na osnovi Uredbe o nastanku m prenehanju delavnih razmerij, Uradni list FLRJ št. 84 z dne 2. X. 1948.
Seznam oseb, ki so se poročile v času od 15.1. do 31.1.1949 v območju okr. Krško
1. Ogorevc Anton, delavec, Bukošek.
Drugovič Marija, pos. hči, Sromlje. 2. Verstovšek- Andrej, delavec, Bratno 59. Pavlič Marija, delavka, Blatno 1. 3. Pikeljc i sen uozeia, rv iei,	■** «• **«»«-
Alojzij, logar, Pavlova vas. Latin Ana, pos. j Čič Frančiška, 68 let, Srebrnik 8. 6. Rajte-hči, Globoko 33. 4. Ravnikar Ivan, delavec, I rič Bara, 92 let, Sv. Peter 60. 7. Kopina Orešje 67. Robek Štefka pos. hči, Orešje. \ Mihael, 25 let, Trebče 31. 8. Javoršek An-■5. Mulej Miroslav, učitelj; Kapele. Malus \ ton, 42 let, Trebče 80. 9. Karničnik Ana, Marija, učiteljica, Senovo. 6. Malus Ivan, j 83 let, Bukovje 27. 10. Perkovič Alojzij, 29 tr«™ v n	n	S let, Orešje 45. 11. Čolnar Terezija, 36 let,
Orešje 5. 12. Zemljak Janez, 63 let, Poklek 25. 13. Abram Terezija, 85 let, Dol. Leskovec 53. 14. Horvat Ana, 67 let, Preska dol 8. 15. Roštohar Štefanika, 3 mes., Vel. Dol 18.	(Konec prihodnjič)
Prvikrat v zgodovini bomo slišali v filmu tudi v Krškem slovensko govorico. Prihodnji teden se bo vrtel v našem Mestnem 1'inu naš prvi slovenski film »Na svoji zemlji«, in sicer 18., 19. in 20. februarja.
S kakim občutkom veselja bodo poslušale in gledale naše delovne množice slo-venske umetnike na platnu! Saj naši umet-niki vse doslej niso imeli možnosti govoriti v filmskem jeziku, specifičnimi izraznimi sredstvi nove, nazorne in množicam najbolj dostopne filmske umetnosti.
Filmski umetniki se brez filma niso mogli razviti. In od leta 1900 so 100 tisoči naših ljudi gledali tisoče filmov, ob katerih so spoznali življenje tujih narodov Pred osvoboditvijo so stotine inozemskih filmov vnašale v naš svet zmedo in očitno laž. S filmskega platna so nam pripovedovali v jezikih velikih narodov vse mogoče zgodbe raznovrstni igralci v najbolj pestrih oblačilih pamtiveka in modernih pariških salonov. Spoznali smo nravi, prikrite in nasilne težnje kapitalističnih dežel vseh vrst, od pohlevnih avstrijskih^revizionistov do zoprno vsiljivih fašističnih groženj Le slovenski umetnik m nikoli spregovoril s filmskega platna v materinem jeziku o našem življenju, o naših težnjah in stremljenjih. Redki tujci so nas poznali po sorazmerno maloštevilnih prevodih naše književnosti, po redkih slovenskih likovnih in glasbenih delih. Gledališka kultura skoraj ni segla preko meja obeh glavnih mest. Film, ki govori s svojo nazorno sliko v najbolj razumi j »vem jozi-ku. doslej ni govoril o nas, ker ga nismo
imeli.	..
Odslej bo lahko naš umetnik govoril s filmskega platna: govoril bo sto tisočem
slovenskim in jugoslovanskim plovnim	št 84 z dne 2 X 1948	^-	—---------
— ....................-   — """ ——    ..........................	j _ Za.et. delavsivo m% v slndlkllno ,. Polno lastno ceno znlžatVa 4*.
--—	» V. V , ■*■'■*-*-*» VAk, A V UlAj
trgovec, Zg. Sušica 9. Ferlan Antonija, pos. hči, Zg. Sušica 9. 7. Kos Pavel, posestnik, Presladol 18. Radej Antonija, hiš. pom., Presladol 57. 8. Mike Vinko, pers. ref., Skoflica 16. Omerzu Jožefa, namešč., Skoflica 39. 9. Leskovec Franc, čevljar, Begunje 72. Pakiž Marija, delovodja, Raj-henburg 74. 10. Kričej Stanislav, železničar, Ljubljana. Geršak Jožefa, pos. hči, Gorjane. 11. Geršak Jožef, poc. sin, Gorjane. Moškon Marija, hiš. pom., Vojsko. 12. Trefalt Anton, kmet, Mrzla planina. Stritar Jožefa, pos. hči, Poklek. 13. Špiler Gregor, pos. sin, Anovec. Zidar Veronika, pos. hči, Anže. 14. Gabrič Alojzij, posest, sin, Sp. BrezoVo, Mirt Emilija, pos. hči, Poklek. 15. Železnik Stanislav, delavec, Tržišče 9. Radič Antonija, delavka, Mrzla planina 44. 16. Imperl Anton, pos. sin, Cir-je 9. Bergant Hermina, pos. hči, Orešje 20. 17. Vrščaj Jožef, mizarski mojster, Raj-henburg 28. Drobne Amalija, pos, hči, 2i-gars-ki vrh 15. 18. Hladin Martin, rudar, Podvrh 19. Jazbinšek Antonija, pos. hči, Zabukovje 16. 19. Izgoršek Jožef, lesni manip., Orešje 31. Papelar Ivana, administratorka, Orešje 4. 20. Kvartuh Anton, poljedelec, Koritno 12. Teršelič Marija, polj edelka, Loče 33. 21. Vogrinc Anton, pos. sin, Bukošek 35. Bratanič Ana, pos. hči, Zakot 7. 22. Bratanič Franc, pos. sin.. Zakol 7. Zagmaister Marija, pos. hči, Nuko-šek 50. 23. Vratarič Janež; pos. sin, Zakot 7. Vogrinc Terezija, pos. hči, Bukošek 35. 24. Sterk Janez, pos. sin. Goli vrh 6. Povhe Marija, pos. hči, GolUyrh 2. 25. Svetina Jožef. civ. aviatičar, Beograd. Božič Helena, delavka. Nemška gora, 26. Mavsar Stanislav, pos, sin. Gora Sv. Lovrenca, Levičar Neža, pos. hči, Cesta. 27.
Vsem novoporočencem želimo obilo sreče!
(Konec prihodnjič)
Gibanje prebivalstva v območju okraja Krško za leto 1948
V	letu 1948. se je rodilo območju okraja Krško 1448 otrok, in sicer 762 moškega spola in 686 ženskega spola. Od tega je bilo rojenih v bolnici v Brežicah 372 otrok, in sicer 179 moškega in 193 ženskega spola. — Umrlih je bilo v letu 13f3 783 dsčb. 429 moških in 359 ženskih. — Zakonsko zvezo je sklenilo v letu 1948 498 parov.
IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IlllllllllllllllltllllllllllllllllU
Ustanovni zbor OŠO Krško
V	nedeljo dne 6. februarja 1949 ob 10. dopoldne bo v prostorih gimnazije v Brežicah ustanovna skupščina Okrajnega šahovskega odbora za okraj Krško. Zaradi važnosti dnevnega reda vabimo vse
ste in simpatizerje, da se te zanesljivo in polnoštevilno udeleže. Skupno bomo obravnavali vse probleme, tako izvolili odbor, določili delež okrajnega SO, plan dela. tako da bomo v bodoče dostojno zastopali naš okraj v šahu.
nuni..mi................................Hlinim
OBJAVA
Razveljavljam izgubljeno kolesarsko knjižico moškega kolesa št. 047 Adler, na ime Anton Kolar, čevljar, Čatež 32, Grič pri Brežicah.
JVa občnem zboru
Kam? — Na občni zbor sindikalne podružnice vendar! — Saj res — tam je tudi moje mesto — in oba sta krenila proti »Domu Celuloze«.
Stopim za njima in že se znajdem v sicer mali, a okusno okrašeni in nabito polni dvorani. Redki so sestanki, ki bi bili tako obiskani. Vidi se, da je_ delovni kolektiv, zavedajoč se pomena občnega zbora sindikalne podružnice sprejel ta dan kot svoj poseben praznik. Saj je navdušenje enako tistemu na dan delovne zmage, ko je kolektiv praznoval predčasno izpolnitev proizvodnega plana za lesovino 30 in celulozo 22 dni pred rokom. Tudi na glasu sindikatih funkcionarjev ob dajanju poročil jo opaziti svečanost. Konkretizirana je bila vrs+a lepih uspehov, s katerimi se je delovni kolektiv pokazal v preteklem letu, za‘o so tem močneje zadele vsakega po-ed nea besede 'ov. tajnika, ki je med drugim poudaril, da bi bili ti uspehi lahko še veču in de’o še bolj plodno, ako ne bi imeli v svoji sredi malodušnežev, katerim
je bila borba za plan deseta briga. Sreča, da je bilo takih res malo. Kljub vsem po-gojem so bili doseženi zelo pičli uspehi na 1 polju idejno politične vzgoje. Zato je bil ! v popolnem soglasju sprejet sklep, da bo sindikalna podružnica v tekočem letu posvetila temu vprašanju enako skrb kot strokovnemu dviganju.
V nov upravni odbor so bili v znak priznanja za uspešno delo izvoljeni skoro vsi dosedanji člani: 1. Molan Tone (126), 2. Čulk Janko (127), 3. Muster Tone (103), 4. Štibrič Milka (126), 5. Antolič Janez (116). 6. Črnoga Jože (114), 7. Vene Franc (106), 8. Mežič Jože (114) in 9. Špan Marjan s 118 glasovi. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Stupar Dušan, Anžur Franc in Ha-ler Miha, za delavskega inšpektorja Mirt Miha in za njegovega namestnika Ašič Rudi.
Vsa poročila in živahna diskusija po istih so pokazala jasno sliko in podala trdne temelje za bodoče delo kolektiva pod vodstvom sindikalne organizacije. Občni zbor je postavil vrsto koristnih sklepov za notranjo utrditev in okrepitev organizacije,
1.	Zajeti delavstvo 100% v sindikalno organizacijo.
2.	Redno 14dnevno se bodo vršile^ seje upravnega odbora sindikalne podružnice, mesfečno pa množični sestanki. Poleg tega se bodo vršila obratna posvetovanja po oddelkih, po vprašanju dnevnih planov dela.
3.	V cilju i de j no -politične vzgoje delavstva bo obnovljen redni sindikalni študij ter organizirane tri simpatizerske grupe, v katere bo zajeto 60 delavcev.
4.	Za poživitev kulturno-prosvetnega dela naj se ustanovi skupno sindikalno-umetniško društvo na Vidmu, v katerega bi zajeli vse za obstoječe in predvidene panoge tega udejstvovanja. Isto velja za fizkulturno udejstvovanje.
5.	Za aktivizacijo vseh množičnih organizacij nadomestiti sedanjo »povezavo« s konkretno pomočjo, predvsem terenu.
6.	Delavstvo čim bolj zainteresirati za doseganje proizvodnega plana z razvijanjem socialističnega tekmovanja, tako da bo letni plan za lesovino izpolnjen 29. novembra, a za celulozo 10. decembra t. 1.
7.	Za 15% izboljšati kvaliteto proizvodov.
8.	Delovno disciplino dvigniti s tem, da
9.	Polno lastno ceno znižati za 4%.
10.	Odkloniti vse še postoječe nedostat-ke v pogledu tehnično higienske zaščite dela.
11.	Nič manjšo važnost kot na izvrševanje plana, polagati na dvig življenjskega standarda. Poostriti kontrolo nad razdeljevanjem racioniranih živil, kot ostalih artiklov delavske preskrbe
12.	V cilju čim boljše preskrbe delavstva nuditi vso pomoč ekonomiji, tako da bo celoten delovni kolektiv v tekočem letu preskrbljen iz lastnih virov z vsemi artikli razen žit in deloma maščob.
13.	Stremeti za stalnim dviganjem strokovnega kadra ter pripraviti rezervni kader za vsa delovna mesta in istega pravilno
! zaposliti.
I 14. Še več pažnje posvetiti brigadnemu
! sistemu dela in ustanavljati nove medinske delovne brigade. Proizvodni plan razbiti po brigadah ter postavljati dnevne plane.
; Ob zaključku občnega zbora so bile poslane reso’ucije kot delovni po-d'av z obvezo Glavnemu odboru ESS, CK KPS in
ni o utrditev in okrepitev organizacije, 8. Delovno disciplino avigmu »	uc	,7T	,
k: naj postanejo obveza delovnega kolek- j se zniža neopravičene izostanke na 0.2%, Genera.m direkciji zvez k^naj postanejo oove	s	| q bolniški stalež na 4%.	lože, lesovine m papirja.
“ - —- —	SSRf.r	““