f »V* »‘Sl V * • KM M a « • Posamezna številka ; • a , ■ ; 60 vinarjev. : a .TABOR* izhaja vsak dan, razvem Z * ' nedelje in praznikov, ob 18. nri z JJ * da.nir.om naslednjega dne ter stane m J celoletno 120 K, polletno 60 K, J v cetrlietno JOK, mesečno 10 K. □ • lnserati po dogovoru. Pri večkratn; " n objavi popust. ■ Naj-o- ssmmaBHusR ••»■■■»■■■■•'•■Tl m m \ Posamezna številka; * 60 dinarjev. m “ UKEDNik>T»0 so nahaja v Mari« " boru, Jurčičeva ul. št. 4, 1. nad- S stropje. Tololon iuterurb. še. 278. » UPRAVA se uahuja v Jurčičevi Z ulici »tev. 4, pritličje, .evo. Telo. • • lom šfc. 24. SHS poštnočekovai ra-S, čim »te*. 11.787. ■ j » Na naročila brez Uenarja se ne ki omalovažujte za obstoj'dar in pod nobenim pogojem zasuž-jjSlovencev. Nad 100 avtomobilov so stvar, l/ečina še ni vedela, bedo 1» zlasti obmejne Slovenije neprecenljiv; ni*f‘ več v nemško-avstrijski jarem. Iimeli v ta namen pripravljenih samo Nemci si upali zborovati ali ne; šli sp pomen usode našeca Korotana, vsi, ki j Ampak do tega sploh na pride. S v Celovcu. Še v petek so. z gotovostjo; kot neustrašeni bojevniki v boj za svoje — 2. . . . ’ fWai« 5. september !. 1920 v Velikovcufračuhal! na sijajno zmago. V sobotol pravica. dopoldne se je Veli* okrašen z zastavami' ih narodnih bojevnikov. nedeljo 'je glavni- »armadni štab« v.Ce- Vse je nestrpno pričakovalo morda ša lovcu skleni!, da si hoče prihraniti večje armade sovražnika. Toda njega ns, še predlo pride do odločilne bitke med belimi in zelenimi listki v rokah v dva sovražni armadi razdeljenih gladovalcev, vsi, ki našim nepoznavalcem Koroške- dopovedujete, da ra Koroškem ni več zavednih Slovencev, ker Hb io »avstrijska germanizacija že zdavno vt0»ila v močvirja renegatstva, zakaj niste bili včeraj navzoči tam gori v Velikovcu? Nad 10 000, beri: nad deset tisoč samih zavednih naših koro-tanskih brstov in sester vam bi bilo dalo soglasno ustmeno potrdilo, da se pletite! In če bi jim navzlic temu še ne hoteli verjeti, bi bili lahko dobili no-Irdilo nri sovražnikih s’ovenskega Korotana. Le-ti so včeraj na las'ne oči videli in slišali popolen poraz bivše p-vslrijske in sedanje avstrijsko-koroSko-»omške politike. Tudi pri svojem prvem naskoku zadnjič v Grebinju <;n doživeli Poraz še pred začetkom bitke. Ali v Grebinju so postavili vsaj nc-kaj vojen svoje armade, so vsaj poskušali vršiti svoje zborovanje; tu v V/llikovcu pa niti za poskus niso imeli poguma. N?-samo poraz, v Velikovcu so to pot doživeli popolen polom, kakor ga ne pozna zgodovina nemška nasllnu-osvoje vaina politike na Koroškem.‘In ako bi se tudi proti vsakemu pričakovanju na ‘lan glavne bitim (vspeh glasovanj?) Izvršil čudež v naša škodo, 5. eepfem-ber 1920 — ta črni dan v Velikovcu sr c*lo koroško renegatstvo bi ostal zanje ®yavilen memento: ti.Mmvmm ea* mn*%mr.. Kan Vidmar: MLINARICA. \ (Novela). (Dalje). -: V tej razmišljenosti je že dopoldne Pfekršil svoj dnevni rod, ki ga ja bil Sestavil. Namesto da bi se bil od it raji*, najprej k stricu, kovaču Andreju, J1 le imel kovačnico sredi vasi, je za-Proti šoli k nadučitelju Piskoviču, j? katerim je navadno pod mrak rešetal nerazrešljive probleme: in popoldne ‘•atnesto da bi bil ostal doma in Cit?! •Dnevnik«, na katerega je bil naročen ?3radi novic z rusko-japonskega b ;-J^sča, se je potepel v krčmo in iz Krčme na domačo^ njivo, kjer se je fcnčel šaliti z žanjičami; zvečer pa te napravil še eno grehotno izjemo: V syoji sobici se je vstavil pred velikim stenskim ogledalom, študiral dolgo <-asa svoj obraz in postavo, in je naposled našel dooadenje nnd samim seboj: »prav čeden fant si, Konrad., kar za izložbo 1 Že matrikam sem si upal in si še • bom — pa naj bi me Navrgla mlinarica?!« — Težko pričakovani torek je naposled vendarle prišel. Lep, jasen dan le bil, solnce je gorko sijaio; polja ‘*a vasio so šumela, v ozadju so ki- Nastopno priobčujemo o tej doss-daj naivečji jugoslovenski manifestaciji na Koroškem prvo tozadevno poro I drugo blamažo in je zborovanje — od- : povedal. j Vellkasrska jugoslovenska manifestacija- Če smo svejčas obupali nad nsSo organizacijo v'na5em pasu, smo se že zadnjič pri nemškem naskoku v' Gre-binju morali prepričati, da se je tudi naš4 organizacija v zadnjem času nepričakovano izboljšala. Včeraj pa smo bjli priča, da se je povspela navzlic čilo: „Karntner Volkstag In V8!kermarkt“. Voditelji nemško-avs.rijske propagande v Celovcu so po porazu v Grebinju sklenili uprizoriti drugi ša večji naskok na slovenski Korotan. V ta namen so si izvolili Velikovec od nekdaj najhujša nemška; trdnjava, oziroma najsiruper.ejša gnezdo koroških re-negatov. Kako podivjani in fanatični so ti renegati baš v Velikovcu, o tem bodeta slišali tekom topa poročili Za ta »Kavutner Volkstag« so delali v Celovcu zadnji ieden dan in noč. Veliki lepaki po c Nov kih ulicah so mod tem, ko ja plačšno ne-mško časopisje lagalo ugotovljenih zmagah na celi črli — oznanjali »velikansko nevarnost« za Koroško, ako se tudi ta »Volkslsg« v Velikovcu po-uesrefi. Tudi Nemci iz Avstrije in Italijani so žrtvovali milijone, za katero so nakupovali večinoma naše blago, da so, ga razdeljevali zastonj sli po pretimo nizkih cen^lp med Knrist o Izdajali so tisoče letakov v ob'-h jez!-> h, v katerih na naj »sfudnejSj način blatijo našo državo z namenom, da jo 0v0vra2jjq tudi med slovenskim kcrcS- kim ljudstvom. Sor*čo te velikanske jdns k-- kor narasla reka valila proti Ve reklame, propagande in groženj ss računali na najmanj 1.5 000 udeležbo na »Volkstag« v Vnjikovcu, In v tem šte- e?;m»i*«,i)B,OT;r,T«rir;---mrzr* *wi | ni bilo. Kar js bilo Nemcev, so s« poskrili, domači renegati so se pozaprli v hiše, nekateri pogumnejši so iz napo! zastrtih oken špijonirali na cesto. Sgravod naših bojevnikov na čelu z godbo iz Gušfanja se je vršil ne« moteno. Pač so tu pa tam posamezni dobro plačani. nemški hujskači z ne* sramnimi izzivanji: »Nieder mit ]ugo« slawien!« »Hcch Deutsch-čsterrelch!« »]ugosl£wische Schvveinehunde!« itd, skušali ovirat! sprevod; ampak vsem’ vsem »edosfatkom na izvenkoroških ki so to poskušali, je biio kmalu — mestih na višek maloštevilnih naših boriteasv. 0.1 daljnega severa: Ruda, Grsbln-je, Diekše, od co!s demarkacijske črte od Labuda, Borovelj, Vetrinja, od gorskih naselbin pod Kafavankatfti, skratka Cd vsake koče ?n hiše, kjer še jugo-slovenski čut ni docela zamrl, najmanj po eden je včeraj poromal tja v starodavni Velikovec. In kako vse lepo in lično organizirano! Vsaka vas skupina zase s svojim napisom, s svojimi za-alavami, svojo narodno nošo, s svojimi okinčanimi vozovi — pestra slika, kakor io najdemo samo na našem ju-goclovcn3ksm Korotanu. Oct Sir.če vasi sa ja zgodaj doooi- !ikovcu procesija liud?fva peš in na ekir,čarnih vozovih. Vsem. sa je čiialo na obrsaJt, da sa zavedajo odločilnega orcto1«t.Tm-Jtama■ ^J »: žal; našli so, kar so iskali... Omejili so se potem na napade na posamezna esebe; tako So n. pr. napadi! našega upraviieija. ki se je od gprevoda od-strapil v nemški dol trga. Antantna komisija odloča zborovanje. V Velikovec je prišla tudi antantni plebiscitna komisija iz Celovca. Videli !e tisočere mase našega ljudstva, se A* sečla k posvetovanju, zli naj se zbo* rovanje vrši ali ne. Brje sta i4Ta za* 5to?n’ka Italije in Avstrije proti zbo« rovanju. Gotovo je, da je bilo javno zborovanje na glavnem trgu dovoljene in da si Italijan in Avstrijec nista upala se prikazati na zborovanju. Zborovanje na glavnem trg«. Zborovanje se je pričelo ob 11. uri, Udeležila sta se ga dva člana antante, peli temni gozdovi. Franček je no-1 bilo četrt ure počakati. A Konrada je preijel in iskočH na prcčnico, Konrad!to razveselilo.:. »Zame ravno’ prav!« kmalu je drdra.! In h:!el je no vegastih stopnicah navzdol, da bi prižel do njiju, sli, prav- pa je takoj pognal, voz po cesti iz vas:. je vmes vedno kaj bleknil in zavil pr svoje, ona pa je ostala vseskozi tiha kakor jagnje; samo njene žive oči so so zdajzdaj vpraševaje ozrle na pri* 1 **• - , . - -Ko sta pred mlinom ustavila jnizr.araN do. nje. Kakor je stala tam} povedovajčev obraz. Konradu je po-obrniia, ni bilo nobene žive duše na š pri stresalniKu, polna in Sveža, jo je stajnlo vroče, kadar se je srečal % na v sk način hote! videti prav od ancek!« j blizu-. Kmalu je otopli z zadrtis stopnice. piano. »Pazi na konja in na voz, Fr je hargčii Konrad. »Zadnjič sem čakal j »Veliko dela, kajne?« j.e smehljaje zunaj jaz, zdaj. čakaj enkrat ti!« j vprašal, tako da ie odgovor lahko veljal V ftilinu je bilo prijetno mračno! obema, njemu, kaker tudi njej; pri in hladno, kar je Konrad krepčilno j tem je obstal kraj mlinarice, ki je s občutil na sebi, na svojem od vročina}sklonjenim životom prestrezala moko razpetenem obrezu; zdelo se nui je, iz stresalnika, , kakor da je bil stopi! v senčnat gozd. 2 grčavim glasom je odgovoril Samo topotanje stop in koles je motilo mlinar: ' hj glasilo usesa. Obadvfe, mlinar in j _ »Dela vedno veliko in preveč!,. niegova mlada žena, sia bila zaposlena ; mlinar se je mudil pri stopah, mlinarica pri velikem strešalrriku. _ Konrad se je za hip naslonil na nizki pregrajek, ki je ločtl spodnji od zgorniega prostora mlina, pogledal njenim pogledom. Zdaj, ko jo je lahko opazoval prav od blizu, je spoznaval vedno bolj, da se radi nje ni bil varal; naravnost zamomljala ga je sveža ljubkost,’ ki je dihala iz vsega njenega biija. »Lepo in prijetno govorite. In veliko veste, gospod, veliko!« je kimal mlinar, ko je Konrad končal. »]a, ja .., študiran človek. ..« Konrad se je zdrznil; zakaj še Pa kaj sem hotel reči? Vi, ki zmerom j vedno je bil s svojimi mislimi pri mnogo Citate, kakor sem sliša! od mlinarici, na mlinarja je bil skoraj drugih ljudi, gotovo dobro veste, kako«popolnoma pozabil. Takrat pa, ko ga o.e> ?Ha; j/o,- hiiajr, i?i.ai in lannnri je lThenkrat vzdramil njegov hreščeči se zdaj kaj bijejo Rusi in Japonci. Mene ta Stvar jako zanima.« Konrad je sedel na stopnice. ..............da bi govorila na podse na gibajoči se, v poldmrak" oviti »Raje bi videl, _ _ _____________ posravi, ki sta mu kazali hrbet, ter mesto tebe ona, bradač stari!« si je j biti previden!« — Povedal je; da je r\r\ ■? (i«1 ai,. -j_ .j_______j.. y - --11 *- ’ -- - *• • glas, se je takoj začel zavedati svojega položaja. »Med nama je eden, ki je popolnoma odveč, to je. Zato moram glašno_ pozdravil. Oba sta se radovedno ozrli in odzdravila; mlinar ga je takoj, spoznal, mlinarica pa ga je spočetka začudeno opazovala, kakor tujca, ki mislil in gledal še vedno na mlina-'naročen na dnevnik, in da ve zato ričino krepko telo. »Sicer pa —- tudi. vse tako natančno. Nazadnje je pristavil: tako dobro ...« I »Če se vam poljubi, vam prinesem In začel je z važnim glasom pri-;enkrat par številk -- boste lahko sami je bi! zašel morda pomotoma v mlin.Spovedovati vse najnovejšp novice z".Stali...« — Rž še nkbiia vsa zmleta, treba ie*boiišča. Pazno sta aa poslušala. Mlinari (Dalje prihodnjič;) angleški polkovnik in francoski major. Sredi tisočere množice so postavili avtomobile, na katerih sta se nahajala omenjena zastopniki antante ter naši govorniki. Anglež pozdravlja jugoslovensko Koroško. Zborovanje je otvoril angleški polkovnik. Izrazil je, da ga veseli ta velikanska udeležba zavednih Jugoslovenov, apelira pa na mimo zborovanje in na miren razhod. Koroška žena koroškim ženam. Neka Korošica, zavedna Slovenka, je |e pred drugimi govorniki na kralko pozdravila navzoče narodno ženstvo ter ga opozorila na izredne dolžnosti koroške slovenske žene v sedanjem odločilnem boju. Oficijelno pa je nastopil kot prvi govornik Smodej, ki je med velikanskim navdušenjem predvsem omenil, da član angleške komisije želi, da se vzdržuje red in da se zborovalci ob zaključku mimo razidejo. Hočete to? Tisočeri: Da, hočemo; Govornik potem izvaja, kako smo se borili proti germanizmu, kako smo se izkazali kot zvesti zavezniki antante, od katere * pričakuje sedaj slovenski Korotan pravice y- svoji usodi. In naše pravice segajo tja do mesta ustoličenja slovanskih ko-retanpkih vojvod (viharno odobravanje). Mi »e sovražimo nobenih poštenih pravih Nemcev, spoštujemo tudi nje, ampak ne moremo spoštovati koroških renegatov, M so krivi vsega ljudskega gorja, tudkna nemški strank •s Za "njim ^Je. -govoril dr. Muller: >M'4*ivica'h • pod Nem. Avstrijo, ob preganjanju za časa vojne, o strašnih na-sihrtvih ob 'koncu bojev na Koroškem. Primerjal je vse te krivice s sedanjimi obljubami istih Nemcev, ki hi, ako zopet zagospodujejo nad Koroško, zopet vpri-zarjali še hujše krivice nad slovenskim prebivalstvom. Navdušenje viharnega odobravanja je odmevalo med množico, ko jet govornik naVzoče zastopnike antante opozoril, da Nemci na slovenskem Korotanu nimajo nobene zaslombe:- * Vidite, saj?Nemeev :sploh nit* Dr.. Ravnik jfe nastopil lčot zadnji govornik. Poda 'je navzočim zanimivo, poučno sliko o obupnih razmerah v Nem. Avstriji. Vsi govori so bili na .gotov čas določeni, tolmačil jih je naš delegat napram zastopnikom antante. Zaključek. Z dri Ravniltovim govorom je bilo zborovanje zaključeno z narodno himno ki:' jo je'tisočera množica navdušeno pela razkritih glav. Zborovalci so se polagoma razšli na vse štiri vetrove po svojih domovih, razglasujoč blagovestje o sijajni jugoslovenski zmagi nad nemškim naskokom in o največji manifestaciji jugoslovanskega Korotana. K sprevodu treba še pripomniti, da so se to pot videli mnogoštevilni, posebno za Nemce pripravljeni napisi slikami. Tako n. pr. 1914 „Gott strafe England* — 1920 »Deutschland unler Kuratel “. 1914; „ Wach t am Rhein “ 1920 Frankfurt am Main“. V Jugoslaviji 8*% kmetov 19 go3pode, v Nem. Avstriji 19% kmetov 81% gospode. V Nem Avstriji pripade na vsako osebo 8.800 K državnega dolga, v Jugoslaviji sairto 850'kron. tisoč frankov juvelo ter si za izkupiček upil posestvo, na katerem je pridno in pošteno delal. Pred sodiščem je razvil svojo novo teorijo ,o tatovih. Tat je ■»ostal radi tega, ker si z delom in potenjem ni mogel zaslužiti niti toliko, da bi se pošteno najedel in oblekel. Dočim je bil on pošten in priden, so drugi pohajali in z veriženjem irt navijanjem pridobivali milijone in ljub temu vživali v vseh krogih, tudi najvišjih, ves ugled in s pošiovanje, dočim je njega, poštenjaka-reveža, vse preziralo in zaničevalo. Kljub temu pa vendarle ni hotel postati njim enak, ker se mu je gabilo izsesavati kri milijonom bednih in trpečih, ker bi se na tak način pridobljenega bogastva držala, kri okradenih ki >i vpila po maščevanju. In je šel in je okradel enega onih „uglednih" in pred zakonom zaščitenih tatov. Vest mu ni ničesar očitala, nasprotno, bil je pre= jričan, da je napravil krepostno delo, cer je na ta način vrnil del okradnega imetja sebi> ki je bil tudi iz družbe okradenih. Po njegovi teoriji oni, ki krade direktno in z namenom pomagati si z vkradenim do poštenega življenja, ni zločinec, pač pa oni, ki krade indirektno in samo zato, da kopiči milijone, ki jih 30tem razsiplje; med tem ko oni, ka-ere je okradel, stradajo. Ta nova teorija je. žalosten pojav naše dobe. Toda mož ima popolnoma Drav. Koliko je tatov, ki hodijo svo-5odno po naših ulicah in nihče ne sme vreči kamen nanje. In vendar so ti tisočkrat večji zločinci kakor pa oni, ki sede v ječi zato, ker so kradli, da ne bi umrli od lakote. Errah. Nova teorija o Na Francoskem so te dni zaprli tata ki .je-;vkra.del.. neki- milijonarki. za 500 Občinske volitve v Srbiji so sedaj cončno zaključene in rezultat je po uradnem poročilu . sledeč: demokratska stranka je zmagala v 750 občinah, radikalci pa v 430. Ostale občine so dobili ko dobrih in plemenitih del in kateri je odvisen le od dobrodelnosti, kolikor "°goče v velikem'obsegu podpira. Ker k° se nabavne in vzdrževalne cene za ^°njski materija], voznike, mezde, nakup . e,lcina in obvez dvignile silovito, se “e,določilo pri zadnji občni seji, da se lJ*8* članarina podpirajočih udov na . K. Dobrotniki, kateri bi hoteli pri-^opiti/k teran institutu kot» podporni se lahko vsakočasno javijo pri blatniku g. Rupertu Jeglitsch, stanujočem Gosposki ulici ali v Gasilnem domu, koroška cesta 12. * — Plebiscitna komisija na Koroškem ustanovila posebno sodišče za celokupno ^glasovalno ozemlje, ki bo raz-»'v slučajih pregreskov proti svo-. di m pravičnosti .glasovanja. Nemški L Jugoslovenski delegat pri sodišču ni-■ odločujoče besede, ampak samo zaveznikov^ Anglež, Francoz ter — Koroško glasovanje bo izvedla krajevna komisija v vsakem kraju posebej. Ta komisija bo tudi po končanem glasovanju razglasila rezultat glasovanja. — Deiravdacija. Narednik Dravske divizijske godbe Anton Lepen je nabral pri svojih tovariših za časa bivanja v Rogaški Slatini1' 4000 K prispevkov za hrano'ter ž njimi pobegnil. Sedaj ga je zasledila naša policija ter ga izročila vojaški oblasti. Denar so našli še ves pri njem. — Ponočna tragedija. V noči od sobote na nedeljo sta se sprla tukajšnji krojaški mojster A. A. ter njegova mlada žetaa Mira. Prišlo je do os'rega razpora in celo pretepa, ki ie ob pol 24 uri končal s teni, da je žena pobegnila v sami srajci iz hiše, s tekla proti Dravi ter skočila v reko. K sreči pa je to opazila v isti hiši stanujoča Marija F. s tekla za njo ter jo še pravočasno rešila. Rešilni voz jo je potem prepeljal nazaj na stanovanje. Ce sta se potem pobotala, nam poročilo ne pove. — Zamenjal se je v nedeljo v kavarni Central fin rujav klobuk. Dotični naj ga odda pri kavarnarju, kjer dobi svojega nazaj. • — Vrtna'veselica v Račjem o kateri smo poročali zadnjič pomotoma da se'bo vršila 5. septembra se vrši, kakor se nam naznanja sedaj nepreklicno prihodnjo nedeljo dne 12. septembra. Gospodarstvo, trgovina. | Naš petrolej. Jugoslavija je Rogata dežela, ki nima samo vse predpogoje za velikopotezno poljedelstvo, ki nima samo toliko ugodnosti za razvoj industrije, ampak ima tudi neizmerne zaklade red, ki so deloma še popolnoma neodkrite in neizrabljene. Odkrivanju teh naravnih zakladov, bo treba posvetiti v bodoče mnogo več pažnje, kakor pa se je to storilo doslej. V času naše samostojnosti je bilo odkritih dvoje znamenitih naravnih zakladov: v Bosni ziato, v Sloveniji pa petrolejski vrelci. Med vojrto so pri vasi Bujavci v Slavoniji odkrili izvirek plina, ko pa so začeli raziskovati dalje, so naleteli tadi na petrolejske vrelce, ki se nahajajo na vsem ozemlju med Gjurgjevcem in Pakracem. Doslej je bilo odkritih vsega skupaj že 350 vrelcev. Naša vlada je dala sedaj eksploatacijo teh vrelcev v zakup Narodni banki v Zagrebu ter angleški petrolejski družbi Royal Steed Comp., ki bosta zgradili več modernih rafinerij. Da ne bi odkrili teh vrelcev, bi bili navezani na uvoz petroleja, bencina in drugih proizvodov iz nafte iz Romunije ali pa iz Poljske, sedaj pa nam ne bo treba uvažati, ampak bomo Šele izvažali. To odkritje bo imeln za naše narodno gospodarstvo ogromen pomen. Postali bomo tako zavidanjavredna petrolejska dežela. j Naše sadje, ki je letos prav lepo obrodilo ne morejo naši kmetje spraviti y. denar, ker je izvoz vsled starokopitnih izvoznih odredb silno otežkočen, bilo bi najbolje posušiti ter ga potem prodati, kot posušeno. Posušeno sadje bi se dalo mnogo lažje in dražje 'prodati, sušenje samo pa povzroči tudi tako malo dela, da skoro ne pride v poštev. | Naša valuta. Naša valuta je par tednov sem na švicarskih borzah’sumljivo padala. Vzroke temu padanju smo skoro zaman iskali v realnem položaju temprej pa smo jih lahko našli v kraljestvu špekulacije. Svičafji so ^ tlačili našo valuto samo zato, da bi se z njenim padanjem okoristili ter jo dobili kolikor mogoče veliko množino po nizkih kurzih.' Sicer pa so deloma z istim, deloma pa tudi z drugimi nameni tlačili tudi druge valute. Temu nasproti pa je stala, naša valuta na Dunaju ves čas skorona isti višini, ker so Dunajčani dobro vedeli, da bo prišel čas, ko bo naša valuta spet zrastla. Sedaj pa se je pokazal j nenadoma preokrat v tem oziru tudi v Švici. Naše.dindr, ki je početkom preteklega tedna padel že na' 21 se je do konca toda dvignil zopet na skoro 24. Pričakovati pa je, če ne posežejo zopet vmes kake nesramne špekulacije da bo v kratkem dosegel zopet prejšnji maksimum ter pobil liro, ki sedaj sc domi-| nira. . 1 * : ^ Sokolstvo. o Stavbni odsek za sokolski zlet: ima v torek, dne 7. t. m. ob 20. uri j zvečer sejo v Narodnem domu in sej vsi člani vabijo zanesljivi udeležbi. o Mariborski Sokol se udeleži slavnosti 30-letnice Sokola ,v Celju in se vse članstvo vabi k polnoštevilni udeležbi. Odhod v sredo 8. t. m. zjutraj ob 3. uri z glavnega kolodvora, članstvo, Id bi se hotelo udeležiti le popoldanske prireditve, se more poslužiti tudi vlaka ob 10. uri z glavnega kolodvora. Voznina polovična proti izkaznici članstva. Ker ima celjski Sokol_največje zasluge za razvoj Sokolstva v Štajerski, je želeti najštevilnejše udeležbe od strani Sokolstva in narodnega občinstva mariborskega. Zdravo! Odbor. o Neporavnani račun? za sok. zlet naj se čjmpreje predlože tajniku Posojilnice v Narodnem domu bratu Novaku. • : ------------------------------ Najnovejša poročna. Koroška polomija na Dunaju. Dunaj, 6. septembra. (Izvirno poročilo „Taboru“.) Včeraj bi se morala vršiti tukaj dva shoda radi nedeljivosti Korošce ni priklopftve zapadne Madžarske k Avstriji. Radi slabega vremena pa je bila udeležba zelo pičla. Zborovanje radi zapadne Madžarske se ni moglo vršiti, ker je bile premalo ude-deležencev,> radi Koroške je prišlo komaj par sto ljudi. Navzoče nemške Koroške in pozdravila nobena nemška osebnost. Po zborovanju je sprejel de-, putacijo državni tajnik Breitsky. Vzel je na znanje pritožbe in želje in je izjavil, da lahko, da zagotovilo, da se bo vsžil plebiscit na Koroškem neprisiljeno in da se bo v kratkem obrnil politični položaj na bolje. Držahih je bilo tudi več govorov. Ko je hotel govoriti poslanec Leutnef, ki je nameraval zagovarjati politiko dr. Rennerja, je bil izžvižgan. Razburjena množica ga je pretepla z palicami in dežniki, da je moral zftežati. Po končanem zborovanju se je množica zgražala nad odsotnostjo dr. Rennerja. Poljsko vojno poročilo. DKU Varšava, 5. septembra. Poljsko poročilo od 4. t. m.: Pri Belzu so naši oddelki premagali upor sovražnika in prodirajo. Vzhodno Lvova smo zasedli po težkih bojih glavno prometno središče Kasno. Mir med Rusijo in Poljske še ta teden ? Basel, 6, sept. (Izvirno poročilo »Taboru11.) Po iz Varšave dospeli, brezžični brzojavki so Rusi pripravljeni, pričeti z takojšnjimi mirovnimi pogajanji. Radi določbe poljsko-ruskih mej ni nobenih težkoč. Pričakuje se, da se prično pogajanja v Rigi že to sredo ali četrtek in da bo mirovna pogodba naj-brže 'v kratkem podpisana. Prodiranje naših čet ustavljeno. LDU Beograd, 4. septembra. Ker so naše čete v zasledovanju Arnavtov dosegle demarkacijsko črto v debarskem okraju, je bilo izdano povelje, da se tam ustavijo. Prebivalstvo je naše čete živahno pozdravljalo. Arnavti so povsod uničili 1 /zojav in telefon, razdejali poslopja in odnesli poljske pridelke. Takoj so bili ukrenjeni koraki, da se pomaga ' prebivalstvu, ki je toliko trpelo. Italija zahteva, da se umaknemo iz Albanije. LDU Pariz, 5. septembra. „Temps“ objavlja nastopno noto: jugoslovenska vlada, na čije ozemlje je udrlo pri Debri okoli 10.000 Albancev, jc odposlala SVPJC . ejejg, da ^pravijo položaj. Cete so imele nalog, zavzeti demarkacijsko črto od 1. 1918, ki jo je določil general Franchet d’Esperay. Zdi se, da italijan-j ska vlada noče smatrati, da ta črta velja | tudi sedaj in je predlagala v Londonu in Parizu, naj se pri beograjski vladi stori kolektiven korak, s katerim se pozivlje, da umakne svoje čete na srbsko-albansko mejo s izza leta 1913. Francoska in angleška vlada, ki bosta o tem vprašanju vsekakor izmenjali misli, še nista dali odgovora ital. vladi. Prejšnji cesar Karol še vedno upa na prestol. DKU Frankfurt a. M., 6. septembra. Izvir. por. „Taboru“.) »Frankfurter Zei-tung“ poroča iz Ženeve: V „Matinu* je izšel članek, ki trdi, da je stavil Horty francoski vladi ponudbe za politične in gospodarske stike Madžarske z antanto. „[]umanite“ vprašuje, da li je že dala Francija Horthyu tozadevna zagotovila. Ob istem času opisuje „Suisse“ življenje in politične upe prejšnjega avstrijskega cesarja. Iz teh dveh člankov je razvidno, da se vrše spletke za povratek Karla v Budimpešto ali na Dunaj, katerega podpirajo večinoma samo financijelni krogi. Ne more se še dokazati, če je Francija že dala kake tozadevne obljube. , Seja ministrskega SVeta. LDU. Beograd, 5. septembra. Včeraj je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je med drugim razpravljalo tudi o volitvah za konstituanto. Določene so bile tudi posameznosti za regentovo potovanje v Bosno. Stavka v Trstu. LDU. Trst, 5: septembra. Glasilo stavkovnega vodstva, ki je edini list, ki izhaja sedaj v Trstu, prinaša oklic stav* kovnega vodstva in delavske zbornice, v katerem se vnovič naglašajo cilji, ki jih želi sedanja splošna stavka doseči, namreč v prvi vrsti odpravo vojnih sodišč, odstranitev nezmožnih funkcijo-narjev, zopetno vzpostavitev javnih svoboščin, razpis upravnih volitev itd. Nameščenci hotelov, gostiln, restavracij in kavarn so sklenili, da se z današnjim dnem v celoti pridružijo stavki. Železničarji so imeli včeraj v de-lavski zboroici važen shod, ki je odobril protestno stavko članstva proti reakcionarni vladi in proti paševanju fašistov ter sklenil, da bodo železničarji pripravljeni na prvi klic. Ako bi vlada nastopila proti pravicam prebivalstva, bi železničaji takoj dejanski izvajali solidarnost z drugim delavstvom. Včerajšnji dan je potekel kakor poprejšnji. Delo je počivalo. Promet lokalnih parnikov je ustavljen. Med posameznimi stavkajočimi in fašisti ali med gručami istih je večkrat prišlo do manjših spopadov brez posebnih posledic. Zvečer so na glavnih križiščih v mestu gorele aceti-lenske svetiljke in baklje. V mestu jer razvrščen velik aparat karabinijerjev in kraljevske' straže. Regent Aleksander se povrne v Beograd. LDU Beograd, 4. septembra. Regent Aleksander, ki je v soboto odpotoval v Pariz, kjer ostane tri dni, se povrne- v Beograd dne 11. septembra. Dr. Trumbič pride v Beograd. LDU Beograd, 5. septembra. Snoči je vlada dobila poročilo, da pride mi> .nister dr. Trumbič dne 9. t. m. v Beo-grad. Volitve v konstituanto razpisane. LDU. Beograd, 4. septembra. Pred svojim odhodom v Pariz je regent Aleksander snoči podpisal ukaz o volitvah v konstituanto*. Volitve so razpisane za 28. novembra. Velika listavotvoma skupščina se snide v Beogradu dne 12. decembra t. 1. in bo sklepala, o ustavi države in o njenih osnovnih zakonih. * LDU Beograd, 5. septembra. Ker je . regent pred svojim odhodom v Pariz podpisal volilni zaken, je snoči vlada, izvršujoč regentsko oblast, podpisala ukaa o razpisu volitev v ustavodajno skupščino. Ukaz se bo objavil v pondeljek. Od sedaj v 8. dneh se mora sestati državni zbor. Glavni urednik: Ra divo j Rehar. Odgovorni.urtcluikF,f an 3&o*glar.' Slavnem« občinstvu naznanjam, da sem na Glavnem trgu št. 20 v Mayer-jevi hiši odprl in jo obilno založil z vsemi zdravili in zdravilnimi potrebščinami. . .. Mr. PJi. Ivan Vidmar 32S 10—5 lekarnar. f Peter Hoehnegger in drugovl ia 3 priporočajo 452 52—' §$ svojo bogato zalogo kompletnih spalnih sob, kuhinjske oprave iz mehkega in trdega lesa, kakor posamezne dele po znižanih cenah, Šolska ulica št. 5 36i 20-5 priporoča grame Kljub jako zvišanim cenam pri delavskih njezdah, se cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale. Tiska; Mariborska tiskarna d. d Izdaja: Tiskovna zadruga.Maribor. oznanila. fi &iaya se sprejmeta na stanovanje in hrano. Klarič, Aleksandrova cesta št. 44, III. nadstr. 44S 2-2 to ISSa $!i SoSsbI! prazen, kateri bi bil sposoben za gostilno. Ponudbe na upravo lista. 443 2—2 -»1sSs8owatsra maseEsi® sobo i!"?e stalno nameščen gospod za takoj ali pa vsaj s J. septembrom, če mogoče bolj v sredini mesta. Ponudbe pod »Soba« na upravo lega lista. Damski rrccs3ral saSon Zakrajšek, Maribor, Aleksandrova cesta 4-5-1. ■ 456 (L5£s3tac iz poštene hiše se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. "Dravska ulica 11. 462 3—1 @*2l«Sa se 6 letna deklica za svojo. Naslov pove upravni-štvo. 461 3—1 ^3j»s?:e sede (polovnjake). Cena 1 K 260 proda Franc Gniišek, Meljska cesta 29, Maribor. 465 Dne 11. septembra ob 11. uri dopoldne in 12. j s površino 29 m2, pripravna za pregraje v večjih septembr urhu nad o prakso, vešča tesnopisja in strojepisja, slovenske in nemške korespondence, se sprejme takoj v tovarni vžigalic Ruše pri Mariboru. 441 3—2 bra ob 9. uri dopoldne se prodajo v Rodnem prostorih, je na predaj pod ugodnimi pogoji. Ogla* lad novo cerkvijo v bližini Ptuja pod roko sj}j se je prj 0dvetnjku dr. Pipušu v Mariboru. Kof!er-]eya in Premd!-]eva posestva. Ooe posestvi obsegati razne kulture, posebr.o krssni sn vinogradi in hoste. I< premičnina® spada mej drugim mnogo • posod za vino, doge, žwina itd. Informacije podaja dr. ione Gosak, odvetnik V Ptuju. 464 mmš?is Pirotskih preprog v skladišču „ Balkan “ na Koroški cesti štev. 19 dpe 9. sept. ob 9. uri dop. M* pravzama traako vrat® iSpeEnnJa v mostu« na 9*oto fU«, kainsif £&2«3i s-j»!ra«85žaa3« v ptaamS PnatasntiBSna MJisa 3.- Podpisana Karolina Naratova roj. Eichberger-jeva, posestnica in trgovka na Slivnici pri Celju, sem odpovedala svojemu soprogu gosp. V. Naratu, trgovcu istotam, pooblastilo upravljati moje imetje. Zato nisem več plačnica za evetuelr.e dolgove, ki bi jih hotel moj g. soprog tudi v mojem imenu za-naprej napraviti 463 Zahvala za vse mnogoštevilne tolažbe v dolgotrajni in mučni bolezni ter smrti predragega soproga in očeta Paula Cepič-a, k. poštnega poduradnika. Najiskrenejša zahvala vsem ljubim, prijateljem in znancem. Zlasti se zahvaljujemo prečastitim gg. duhovnikom, gospodu državnemu poslancu, ji Voglarju, vsem , slavnim uraSom’, slavnemu ženskemu društvu, kakor tudi g. Pevcem za ganljivo žalostinko. Najlepša zalivala tudi vsemu slavnemu občinstvu za mnogoštevilno udeležbo. Lepa zahvala tudi vsem darovalcem vencev. Žalujoča rodbina.