V e s t n i k. Učiteljskl dobrotniki. nDruštvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" so darovali: PosojilnicavŠenčurju pri Kranju 10 K; g. Mihael Kmet, kaplan v Senčurju pri Kranju 5 K; g. Eudolf S c h i 11 e r, učitelj v črnomlju 10 K. Bog plati! Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le torariši in tovarišice: Josip Križnar in Amalija Kecelj iz. Senčurja pri Kranju; Leopold M a r n iz Škocijana pri Turjaku; Fortunat L u ž a r iz Izlakov; Valentin B u r n i k , Konrad B a r 1 e, Leopold Morela, Angela Ferlič, Frančiška Bayer in Pavla Lavrič, vsi iz Metlike; Ivan in Franica Bezeljak iz Št. Vida nad Oerknieo; Fran J a m š e k, Peter Jankovič in Amalija Piuk iz Eajhenburga na Štajerskem; Miloš Germovšek in "Kristina Berthold iz Pilštanja; Albin Štrekelj iz Škocijana pri Divači; Nikola Pajalic iz Beršeca v Istri; Fran Waišel in Štefanka Kljun iz Hrušice v Istri; Franc Bajt iz Ajdovščine. ,,Domače ognjlšče" je izšlo s prav zanimivo vsebino; list pridobiva vedno več simpatij in tudi več narocnikov; sotrudnike ima med učiteljskim, zdravniškim in sodnijskim stanom. nDomače ognjišče" je namenjeno v prvi vrsti priprostemu ljudstvu, zato le med ljudstvo ž njim! ,,Roditeljski Tečeri" so se na Kranjskem že precej vdomačili; to je veselo znamenje. Le tako naprej! Ljubljanskeinu učiteljskemu drnštvu je pristopilo 16 novih udov; vsa čast ljubljanskemu učiteljstvu! Prvl rodlteljski rečer na idrijski rudniški ljudski šoli se je vršil dne 6. t. m. Nabralo se je toliko staršev, da je bila prostorna soba natlačeno polna, da jih je mnogo stalo na hodniku in da so mnogi morali oditi, ker niso dobili prostora. To je lepo znamenje! Večer je otvoril g. ravnatelj Alojzij Novak s presrčnim pozdravom na vse navzoče, pojasnujo6 velik pomen takih sestankov. Potem je govoril tovariš A. Š a b e c o vzgoji šolskih otrok v predšolski dobi. S prepričevalno, temperamentno besedo je vnemal starše za skrbno, pametno in pravo vzgojo otrok v dobi, ko žive edino v oskrbi svojib. staršev. Od te ,v.zgoje je navadno odvisna vsa bodočnost otrokova, tako njegov duševni kakor telesni razvoj. V ogromnem številu zbrano občinstvo je z vidnim zanimanjem poslušalo govornikova izvajanja. Koncem predavanja je ravuatelj Novak zahvalil prisotne za pozornost in jih povabil, naj se še bodočib roditeljskih večerov udeleže v tako mnogobrojnem številu. — Pri takih sestankih bi bilo dobro opozarjati starše na nDomačeognjišče", ki ustvarja trajno vez raed domom in šolo. Gregorčid in — Slorenci. Vendar smo zopet enkrat edini vsi Slovenci ter brez razločka stanu in politiškega prepričanja slavirao velikega pesnika. Nas posebno veseli, da so se tudi izpreobrnili njegovi največji nasprotniki ter se brezpogojno klanjajo redkemu geniju, ki ni preklical ne ene tistih svojih pesmi, zaradi katerib so ga tako strupeno napadali in preganjali. Dokaz, kako zmaguje resnica! Metodiški utrinki. Podrobni učni načrt zahteva od učencev 7. razreda opis geometrijskih risb z rond-pisavo, učenci se pa pri lepopisju nauče velikih črk šele v teku šolskega leta. Učitelj si pomaga na ta način, da sam opiše risbe na šolski deski z rond-pisavo. Učenci se tudi kmalu nauče pisati svoja imena, ker jih to veseli; učitelj pospeši stvar, ako na steno obesi abecedo velikih črk. Pri risanju nSilhouett" je umestno, ako učitelj pokaže učencem dotični predmet tako, da vidijo tudi njegovo senco. Roditeljski rečeri, ki so jih pričeli prirejati na raznih krajih, so se prav priljubili. Imeli bi pa gotovo še večji uspeh, ako bi se zanje pridobilo ali prisililo (po krajnem šolskem svetu) starše zanemarjenih otrok, zakaj ti so najbolj potrebni takega pouka, a se mu najrajši odtegujejo. Roditeljski sestanek priredi ravnateljstvo deške meščanske šole v Postojni dne 14. t. m. Eavnatelj g. Josip Brinar bo govoril o vprašanju nKako naj podpirajo roditelji in stanodajalci vzgojno delovanje šole?" Iz sežanskega okraja nam pišejo: Pribiti moramo, da se je c. kr. okrajni šolski nadzornik udeležil klerikalnega shoda pri Eebku na Vipavskem. Mož je šel na shod najbolj zagrizenih sovražnikov šole in učiteljstva. Tako je! Nadejamo se pa, da se ne bo dalo kraško učiteljstvo begati, še manj pa terorizirati! Naslor ravnateljice je podelilo naučno ministrstvo nadučiteljici nemške dekliške šole v Ljubljani, Aloziji Bauerjevi, in sicer v priznanje za dolgoletno, jako uspešno delovanje na šolskem polju. Poročll se je tovariš Fran Pristovšek, učitelj v Žaleu, z učiteljico Pavlo Gotzlovo. Bilo srečno! Učlteljstro Jjadske šole v Cerkljak pri Krškeiu priredi v nedeljo, 14. t. m., ob 3. uri popoldne drugi roditeljski sestanek. Vzpored: 1. 0 vzgoji; 2. N» Vezuv Poljudno-poučno, s 50 skioptiškimi slikami zdniženo predavanje. — Tretji roditeljski sestanek pa je v nedeljo, 21. t. m., ob isti uri: Vzpored: 1. 0 vzgoji, (nadaljevanje); 2. Sehonbrunnzverinjak, 50 slik. — Vstop vsakemu dovoljen. Vcrske Taje In novi šolski in učni red. Češki dežel_i šolski svet je sklenil na poziv naučnega ministrstva izločiti iz izvrševalnih naredb k uovemu šolskemu in učnemu redu določbo o zamudah verskih vaj. "f Ivan Božič. Urarl je 23. sušca 1.1. na jetiki v deželni bolnici v Ljubljani učitelj Ivan Božič v staro-ti 30 let. Služboval je v več krajih, v Velesovem, Kopanju in zadnje na Ubeljskem. Tovariš je bil blaga duša kremenitpga značaja, vnetedino za blagor šolske mladine. Zaraditega je bil pri otrokih, vaščanih in sosednih kolegih jako priljubljen. Bolehal je od istega časa, ko je postal ufiitelj (1898) in zato je tudi ostal ves čas provizoričen. Živel je v uboštvu, zakaj h svojega malega zaslužka ,je dosti izdal za zdravila iu zraven je še živel svojo staro mater. Kako dobro se godi kranjskemu učiteljstvu, pričajo njegove zadnje besede, ki jih je izgovoril svo.ji jokajoči materi: nBolje je umreti, kakor biti ljudski učitelj." Lahka mu zemljica! Umrl je v Ljubljani v noči od petka na soboto frančiškan p. Angelik Hribar v starosti 64 let Pokojnik je bil izboren skladatelj. Uglasbil je tudi več otroških pesmi. Ufiiteljske premembe na Štajerskem. Stalna učiteljica v Kalobju je postala ondotna suplentinja Marija Gajškova. Za učiteljico ženskih ročnih del v Št. Jernpju nad Muto in pri sv. Lovrencu nad Ivnico je iinenovaua Alojzija Holblova iz Mute. V pokoj je šla učiteljiea ženskih ročuih del v Št. Ilju in VeleDJu Ana Pečovnikova. Takl so tl božjl natnestniki! V Št. Lovrencu na Dolenjskem nadomestuje obolelega nadučitelja Potokarja neki pomožui učitelj iz črnomeljskega okraja. Službo je nastopil meseca prosinca t. 1. Kakor navadno na deželi, je tudi tam trda za stanovanje, in če se že kje dobi kaka luknja, je urejena prav po laško, da ?e moraš prej proti mrazu zavarovati, preden jo vzameš v najem. Tako so tudi tega učitelja kot ježa porivali od hiše do hiše, dokler ni našel milosti v očeh g Oblaka, župnika v Št. Lovrencu. Njegova velikodušnost je šla tako daleč, da mu je odstopil v kaplaniji stanovanje — kaplanija je nastanjena v šolskem poslopju — in ponudil celo posteljo in vse to — brezplačno. Clovek bi se kar zjokal nad tako vzvišeno Ijubcznijo do bližnjega, ako bi ne poznal Ijudi, ki zahtevajo za vsako uslugo tudi protiuslugo In res. takoj mu je začel pihati na dušo, Daj se usmili njegovih Marijinih hčerk in naj prevzame pevske vaje, kar se je tudi zgodilo. Kakor hitro je pa bila ljubezen sklenjeua, tako naglo sta si bila v laseh. Iz gotovih, opravičenih vzrokov je odslovil Marijine hčere in opustil orglarijo. Ta predrznost je učinkovala kakor bomba na šentlovrenškega župnika in rodile so se strasti grdega maščevanja. Parola je bila kratka: BV dveh dneh iz kaplanije.*1 — Ker ni mogel učitelj takoj dobiti stanovanja in ga sploh ni imel kje iskati, soprišli na Oblakovo komando farovški rablji in ob učiteljeviodsotnostivlomili vrata, odnesli posteljo, njegove stvari pa zmetali ven na kup! — Kam sedaj in to v strašni zimi kakor je bila letos? Ali ven na sneg? Nekaj dni je bilo dobro v gostilnici za mizo, potem pa hajdi za peč v šolo. Slednjič se je učitelju vendar posrečilo dobiti stanovanje v na štirideset minut oddaljeni Vel. Loki, odkoder prihaja v St. Lovrenc poučevat, župnik si pa mane roke od veselja, da je njegovo hudobno maščevanje doseglo tudi svoj namen. Kaj porečete k temu, cenjeni tovariši ? Ali se vam ne studi tako početje božjega namestnika ? Kdo naj še kaj verjame priliznjenim besedam teh pristnih hinavcev ? Na prižnici sladak kot med in cuker, v srcu pa človek, ki čaka na svojega nasprotnika kakor hudič na grešno dušo. Da, da, ni čuda, da se podira Petrova skala Le tako naprej, sami si koplj*-te grob, prej ali sle.i bo konec vaše ošabnosti, ljudstvu pa zasije solnce svobode. Šentlovrenčanom pa iskreno želimo, da se kaj kmalu iznebe tega zlobnega človeka. 0 tem _prijatelju" učiteljstva povemo prihodDJič še nekaj! _ red c. kr. izpraševalno komisijo v Grorici se prično izkušnje, in sicer: a) usposobljenosti za obče ljudske in me ščanske šole dne 6. maja ob 8. zjutraj iu one b) za usposobljenje v ženskih ročnih delih in za vrtnarice početkom mesfica junija 1.1. — Prošiije se imajo prediožiti ravnateljstvu navedene komisije, in sicer za preizkušnje pod a) najkasneje do 20. aprila t. 1. iri za one pod b) do 15. maja t. 1. Udelc-žniki risarskea-a kurza se zbero v nedeljo zvečer ob 7. uri pri nJužnem kolodvoru" (restavracija Seydl) k prijatelj _ernu sestanku Odkod iiucni Čimbaraso in Tebnantcpec. Trdijo, da je bil v Ameriki Geh pred Kolumbom. Mogoče pa, da je bil še pred Cehom Slovenee, kar baje dokazujejo imena gora. Ko je Gorenjec T^hovan potoval po Južni Ameriki, sreča Celia, ki ga vpraša po imenu visoke pred njima stoječe gore. Oeh mn pove, da je to Cimbaraso. Slorenec mu refe: nTi si tepec! č^mu bo rasel, ko je že dosti velik." Oeh mu jezen odgovori: nNe, jaz uisem tepec, tam je Tehuantepec", ter mu pokaže v daljavi gorski vršae Gorenjec: ,,Mogoče, da ga je res moj stric tako krstil, ki je bil že pred 30 leti v Araeriki. Bil je tudi izvr-ten _ribolaz?c.u Povprašala sta potem Indijanee po imenu te gore, in ti so ime potrdili. Madjarsko nasilstro v šoli. Dasi so Apponyijevi predlogi glede ljudskega šolstva za nemadjarske narodnosti skrajno nasilstvo. je naučni odsek doloebe še poostril s sledečo izprcmembo: BV šolah, ki jih obiskuje vsaj 20% niadjarskih otrok, je učni jezik madjarski; v šolah, v katere se je enkrat uvedel madjarski ueni jezik, se to stanje ne sme več izpremeniti. V nadaljnih šolah je madjaršeiua izkljueno ucni jezik." PospešeTanje poljedelsRega pouka t Dalmaclji. V programu za splošno gospodarstvo Dahnacije je tudi razširjenje in izpopolnjenje gospodarskega pouka, kar se hoče doseči s povišanjera državnih prispevkov Vsota, dovoljena v prejšnjem letu za državne subvencije v poljedelsko-poučne namene, je od 46.000 kron povišana za leto 1907 na 78 000 kron. Kar se tiče uporabe te vsote, treba naglasiti, da se bodo subvencije podeljevale za šolske vrie in za nagrade ljudskim ueiteljem, zaslužnim za poljedelstvo; da!je za štipendije v svrho študij in za podpore dtželanom v olajšanje obiskovanja poljedelskih visokih in srednjih šol in živiuozdravniške visoke šole na Dunaju; potem za štipendije obiskovaleera podkovske šole v Siuju in udeležencem učnih kurzov poljedelskega uenega in poizkuševalnega zavoda v Splitu. Istotako se bodo dovoljevali državni prispevki za izdavanje popularnih publikacij o poljedelstvu; na drugi strani pa si je ministrstvo za poljedelstvo pridržalo pravieo, da bo po predlogih namestništva v Zadru olajšavalo s subvenci.jami nakupovanje poIjedelskih strojev in orodja za rabo potovahiih učiteljev na praktiških demonstracijah.