Poprečnina v gotovini plačana
ŠTEVILKA 3 LETNIK XXXV
NARODNI
GOSPODAR
8
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. MARCA 1934
1 7
■
ll^pn IM A ■ Kedaj je kmečki dolžnik zaščiten? — Pravilnik o izvrševanju pregleda zadrug. — V^CDBniA ■ Družbeni davek. — Izpremembe taksnega zakona. — Gospodarstvo. ...................................
Priloga „Narodnega Gospodarja** št. 3., I. 1934.
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni Izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bl ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in vrl Istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Blagovici, r. z. z n. z., se bo vršil dne 8. aprila 1934 ob 9. uri dopoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. odobritev računskega zaključka za I. 1933. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Bočni, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25 marca 1934 po sv. maši v poslovnem prostoru. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje računskega zaključka za j. 1933. 3. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Breznu ob Dravi, r. z. a n. z., se bo vršil na' velikonočni torek, dne 3. aprila 1934 ob 10. url dopoldne v župnišču Brezno. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobrenje računskega zaključka za leto 1933. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti.
Občni zbor Ljudske posojilnice v Brežicah," r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 25. marca 1934 ob 11. uri predpoldne v posojilničnem lokalu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. sprememba pravil. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske zadruge v Cerkljah pri Kranju, r. z. z o. z., se bo vršil dne 25. marca 1934 ob 3. uri popoldne v hiši zadružnega nač. Jan. Narobe v Cerkljah. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. volitev treh članov načelstva. 3. volitev nadzorstva. 4. obobritev rač. zaključka za leto 1933. 5. čitanje revizijskega poročila. 6. slučajnosti.
XXVIII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cirkovcah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 26. marca 1934 ob 9 uri predpoldne v društveni dvrani. Dnevnj red: L čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora lin čitanje revizijskega poročila. 2. poročilo a) načelstva, b) nadzorstva. 3. potrjenje računskega zaključka za 1.1933. 4. sprememba pravil. 5. volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 6. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v v Cerknici, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 25. marca 1934 ob 15. uri v hranilničnih prostorih v Cerknici. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 3. sprememba pravil. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor Sodarske zadruge za selško dolino na Češnjici, r. z. z o. z„ se bo vršil v torek dne 3. aprila 1934 ob 9. uri dop. v zadružnih prostorih na Češnjici. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za 1. 1933. 4. slučajnosti.
V. redni občni zbor Prekmurske gospodarske posojilnice v Dobrovniku, r. z. z n. z., se
bo vršil v nedeljo 25. marca 1934 ob 12. uri posojil-niških prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorsva. 4. odobrenje računskega zaključka za I. 1933. 5. slučajnosti.
XXVII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobu pri Domžalah, r. z. z n. z., se
bo vršil dne 2. aprila 1934 ob 3. uri dopoldne v Domu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrditev rač. zaključka za 1. 1933. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5, slučajnosti.
Redovita godišnja glavna skupština Zadruge za štednju i zajmove u Dolnjoj Dubravi, r. z. s. n. }., obdržavat če se 8 aprila 1934 poslepodne u 2 sata u prostoriji zadružne poslovaonice. Dnevni red: 1. izveštaj upravnog iu nadzornog odbora. 2. čitanje zapisnika poslovne godine 1933. 3. odobrenje računskog zaključka za god. 1933. i podjelenje absolutorija ravnateljstvu. 4; čitanje revizijskog poročila od 23. februara 1934. godine. 5. promjena pravila. Pogl. lil. §4 tojest, na mjesto ograničenog djelokruga, da se ubilježi neograničeni djelokrug glede teritorija. 6. even-tualija.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dramljah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 15. aprila 1934 ob pol 9. uri dopoldne v posojilničnem prostoru. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobrenje računskega zaključka za 1.1933. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Gornjem Gradu, r. z. z n. z., se bo vršil 15. aprila 1934 ob pol 8. uri v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. poročilo načelstva In nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za L 1933. 3. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Homcu, r. z. z n. z., se bo vršil dne; 15. aprila 1934 po službi božji. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. odobrenje račun zaključka za leto 1933. 3. volitev načelstva in nadzorstva. 4. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Horjulu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 8. aprila 1934 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 3. volitev načelstva in nadzorstva. 4. slučajnosti.
NARODNI GOSPODAR
GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI.
Člani „Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25"— Din na leto, za pol leta 12-50 Din. = Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. ■ ■ ■ ■
Kedaj je kmečki dolžnik zaščiten ?
Uredba o zaščiti kmetov z dne 22. novembra 1933 odreja v prvem odstavku čl. 2, da se za kmeta šteje vsakdo, ki obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine in čigar obdavčeni dohodki izvirajo pretežno od kmetijstva (vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje itd.), če ne presega njegovo posestvo površine 75 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje.
Po drugem odstavku čl. 2. se za kmete po tej uredbi štejejo tudi:
a)	osebe, ki morajo zaradi bolezni ali zavoljo pomanjkanja zadostne delovne moči (svoje in svoje rodbine) ali zaradi drugih neuklonljivih zadržkov obdelovati svojo zemljo s pomočjo drugih oseb; nadalje malo-letni otroci kmetov, dokler traja njih malo-letnost, slednjič zapuščine za kmeti,^dokler se ne predajo naslednikom;
b)	osebe, ki obdelujejo samo ali s svojimi rodbinskimi člani tujo zemljo, če jim je kmetijstvo glavni poklic in ne plačujejo razen uslužbenskega nobenega drugega davka.
c)	osebe, ki se bavijo kot starešine ali kot člaui posamezne rodbine z drugimi postranskimi pridobitnimi posli, kakor s preprodajo, hišno industrijo, ribarstvom, voz-ništvom, brodarstvom itd., da pridobe svoji rodbini, ki je obdržala vse znake kmeta, več zaslužka.
Pri oceni obdavčenega dohodka se ne
vpošteva davek, ki ga plačuje kmet za hišo, v kateri stanuje in ki stoji v okolišu mesta ali trga, če čisti dohodek, ki služi za davčno osnovo za to hišo, ne presega 10.000 Din.
V tretjem odstavku čl. 6. je odrejeno, da izdajajo potrdila o tem, ali je kdo kmet, obinska oblastva. Toda vsaka prizadeta stranka lahko zahteva, naj sreski načelnik od občine izdano potrdilo preizkusi in ga tudi razveljavi, če bi spoznal, da ne ustreza dejanskemu stanju. Zoper odločbo sreskega načelnika se sme nezadovoljna stranka pritožiti na bana. Banova odločba je končno-veljavna in zoper njo ni dopustna nobena na-daljna pritožba, tudi na upravno sodišče ne.
Ti predpisi uredbe o zaščiti kmetov-dolžnikov se niso vedno pravilno uporabljali. Marsikatera občinska uprava je izdajala dolžnikom potrdila, da jih je smatrati za kmete v smislu te uredbe, ne da bi poprej preiskale, če obstojajo dejstva, ki jih zahteva omenjena uredba, da se more kdo šteti za kmeta. Taka potrdila so se navadno izdajala s kratko vsebino: Potrjuje se, da je N. N. zaščiten kmetovalec, ker izvira pretežni del njegovih dohodkov iz kmetijstva.
Tako površno postopanje je dajalo povod, za razne spore med denarnimi zavodi in dolžniki in vrh tega nepotrebno delo u-pravnim oblastvom.
Zato je banska uprava dne 9. februaja
3
1934 izdala vsem občinam v tem oziru natančno navodilo, kako jim je ravnati pri izdajanju takih potrdil. Poglavitne točke tega navodila so sledeče:
Zaščiteni so samo taki dolgovi kmetov, ki so nastali pred 20. aprilom 1932.
Dolžnik je moral imeti značaj kmeta že ob času zadolžitve, to je ob času, ko je dotični dolg nastal. Za druge dolžnike, za druge dolgove ne velja zaščita. Tudi za nekatere dolgove, čeprav so jih kmetje napravili pred 20. aprilom 1932, ne velja zaščita. Ti dolgovi so našteti v čl. 8 in 10 uredbe (n. pr. dolgovi do 500 — Din iz nakupa živ-Ijenskih potrebščin, obleke in obutve; terjatve za vzdržavanje, terjatve za plačo dolžnikove služinčadi itd.).
Ako dolžnik ob času zadolžitve ni imel značaja kmeta, ni zaščiten, dasi ga je morda sedaj šteti za kmeta. Obratno pa je zaščiten dolžnik, ki je bil ob času zadolžitve kmet, a je kasneje prenehal biti kmet v smislu uredbe.
Občinska uprava nima pravice presojati, ali je dolžnik zaščiten ali ne, oziroma ali velja zaščita za izvesten dolg. To pravico ima le sodišče. Uprava občine ima le dolžnost, da izda potrdilo o tem ali je bil kdo ob času zadolžitve kmet v smislu uredbe.
Da se more kdo smatrati za kmeta, morajo biti dani vsi trije pogoji prvega odstavka čl. 2., t. j. 1.) glede obdelovanja zemlje, 2 ) glede obdavčenih dohodkov in 3) glede površine orne zemlje.
Osebe, ki ne obdelujejo svoje zemlje same ali s člani svoje rodbine, se smatrajo za kmete samo tedaj, če morajo svojo zemljo obdelovati s pomočjo drugih oseb iz razlogov, ki so podrobno našteti v čl. 2, odstavek 2 a. Seveda pa mora biti podan tudi pogoj glede obdavčenih dohodkov in pogoj glede površine orne zemlje. Maloletni otroci kmetov se štejejo za kmete, dokler traja
njih maloletnost, t. j. do 21. leta starosti; enako se smatra za kmeta tudi njegova zapuščina, dokler se ne izroči s sodno odločbo dedičem, in sicer ne glede na to, ali maloletni otroci (odnosno dediči) sami obdelujejo zemljo ali ne, če sta dana zgoraj pod 2) in 3) navedena pogoja. Oče ali mati maloletnih otrok sta pa morala biti kmeta, enako tudi umrli lastnik zapuščine.
Da kdo nima zadostne delovne moči, se smatra ne samo taarat, kadar delovna moč dotične osebe ali njene rodbine ni zadostna za obdelovanje njenega zemljiškega posestva, temveč tudi tedaj, kadar naprednejši in [umnejši način obdelovanja zemlje zahteva uporabo tuje delovne moči. Ali zemlja se mora na vsak način obdelovati v lastni režiji (na lasten račun). Zato se ne smatra za kmeta, kdor oddaja zemljo na polovino (za polovico pridelkov) ali v zakup. Le od maloletnih otrok kmetov in pri zapuščinah se ne zahteva, da se zemlja obdeluje v lastni režiji.
Zelo važen je drugi pogoj, da se more kdo smatrati za kmeta, namreč pogoj, da izvira njegov obdavčeni dohodek pretežno iz kmetijstva. Iz izraza „obdavčeni dohodek" izhaja, da je odločilno razmerje med posameznimi vrstami dohodkov, ki so podvrženi davku, in ne razmerje med posameznimi davki, ki jih dotičnik plačuje od poedinih vrst svojih dohodkov. Ta pogoj je torej izpolnjen, če je njegov obdavčeni dohodek iz kmetijstva večji kot obdavčeni dohodek od ostalih opravil, s katerimi se morda tudi bavi, čeprav bi bil morda davek, ki ga plačuje od ostalih opravil večji kot davek, ki ga plačuje od dohodka iz kmetijstva.
Tretji pogoj je, da dolžnikovo posestvo ne presega 75 ha orne zemlje. Za orno (za obdelovanje sposobno) zemljo se smatrajo njive, sadovnjaki, vinogradi in travniki ne pa tudi pašniki in gozdovi. V poštev pride
samo površina zemlje, ki pripada dotični osebi kot svojina (lastnina) ne pa tudi ona zemlja, ki jo ima v zakupu.
Pri ugotavljanju obdavčenih dohodkov in površine orne zemlje je jemati v poštev, kolikor je pač znano upravi občine in kolikor se da to dognati s poizvedbami, tudi dohodke iz površine orne zemlje, ki jo ima dolžnik v kakem kraju.
Poleg vsega tega se more za kmeta smatrati samo tisti, ki mu je kmetijstvo glavno opravilo. Zavoljo tega se ne morejo smatrati za kmete oni, ki po glavnem svojem poklicu pripadajo drugim stanovom, n. pr. trgovci, uradniki, obrtniki, četudi njih dohodek iz zemljiščne posesti presega dohodke iz glavnega poklica in čeprav obdelujejo zemljo v lastni režiji.
Nasprotno pa se za kmete štejejo osebe, ki se kot družinski glavarji ali kot člani družine bavijo s kakimi drugimi postranskimi pridobitnimi posli, da preskrbe več zaslužka svoji družini, ki je obdržala vse znake kmeta. Pri teh se smatra, da jim je kmetijstvo glavno opravilo, da so torej po svojem glavnem poklicu kmetje.
Po posebni določbi uredbe se smatrajo za kmete tudi osebe, ki obdelujejo ali same ali s svojimi rodbinskimi člani tujo zemljo,
če jim je kmetijstvo glavni poklic in ne plačajo razen uslužbenskega davka nobenega drugega davka. V to vrsto zaščitenih kmetov spadajo n. pr. viničarji.
Uprava občine mora vsak posamezen primer skrbno in vestno preiskati. Dognati mora, kdaj je dotični dolg nastal in tudi potrdilo se mora izrecno nanašati na dotični čas.
Če občinska uprava ugotovi, da je imel dolžnik ob času zadolžitve značaj kmeta, izda o tem uradno potrdilo. V potrdilu mora utemeljiti in sicer s tem, da navede v njem vsa dejstva, ki jih zahteva uredba. Če kdo ni obdeloval zemlje sam ali s svojimi člani, je treba navesti vzrok, zakaj jo je moral obdelovati s pomočjo drugih oseb. Pri ma-loletnih otrocih in pri zapuščinah se morajo ugotovitve glede značaja kmeta nanašati na očeta, oziroma mater, odnosno na lastnika umrlega lastnika zapuščine.
Če pa kdo ni imel značaja kmeta, izda občinska uprava o tem pismeno rešitev in jo utemelji z navedbo dejstev, ki dokazujejo, da niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih določa uredba.
V potrdilo ne spada trditev glede zaščite, temveč le ugotovitev glede značaja kmeta in utemeljitev zakaj je komu pripisovati značaj kmeta.
Pravila o izvrševanju pregleda zadrug.
Minister za poljedelstvo je na podlagi uredbe o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez in uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov predpisal pravilnik za Izvrševanje pregleda zadrug (zvez) in o fondu za Izvršavanje pregleda.
Pregledi zadrug (zvez), ki zaprosijo za odobritev ali odlaganje plačil ali sanacije ali izvenstečajne likvidacije, se vršijo po predpisih tega pravilnika. V rešitvi, s katero mi-
nister za poljedelstvo odreja izvršitev pregleda zadruge (zveze), se istočasno tudi določajo eden ali več strokovnjakov za izvršitev pregleda in sicer prvenstveno Iz vrste revizorjev one revizijske zadružne zveze, v kateri je zadruga (zveza) včlanjena. Ta rešitev se dostavi naravnost pregledovalcem, ki so določeni in o njej se istočasno obvesti revizijska zveza (ustanova), koje revizorji so določeni za pregledovalce.
3*
Revizijske zadružne zveze morajo v roku 15 dni od objave tega pravilnika dostaviti potom Glavne zadružne zveze v kraljevini Jugoslaviji, Glavna zadružna zveza in one revizijske zveze, ki niso v članstvu Glavne zadružne zveze, pa naravnost ministerstvu za poljedelstvo sezname svojih revizorjev z navedbo njihovega priimka, imena in stalnega bivališča.
Namen pregleda je ta, da se nedvomno ugotovi dejansko premoženjsko stanje in ostale okolščine zadruge (zveze), v zvezi z določbami uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in predpisa pravilnika o sestavljanju bilance in načrtu prečiščene bilance in o določevanju obrestne mere za stare hranilne vloge. Pregled se more nanašati na preiskovanje In ugotavljanje celokupnega premoženjskega stanja in ostalih okoliščin ali pa samo na preiskovanje in ugotavljanje stanja posameznih delov premoženja, oziroma posameznih važnejših okoliščin, ki so potrebne za pravilno ocenitev prošnje zadruge (zveze) in za reševanje te prošnje. V rešitvi, s katero minister za poljedelstvo odreja pregled zadruge, se odreja istočasno tudi obseg pregleda, t. j. vse ono, kar se mora ob pregledu preiskati in ugotoviti.
O pregledu, izvršenem po predpisih tega pravilnika, sestavijo pregledovalci takoj pismeno poročilo, ter poročilo in vse priloge lastnoročno podpišejo in priporočeno dostavijo neposredno ministerstvu za poljedelstvo. Glede odgovornosti pregledovalcev za pregled zadrug veljajo določbe, ki so predvidene v uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.
Ustanovi se fond za stroške pregledov, ki se izvršijo v zvezi s prošnjami zadrug (zvez) za zaščitne mere, ki jih predvideva čl. 1. uredbe o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez, odnosno čl. 1. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Fond
za preglede se tvori s prispevki, ki jih vpla čujejo vsako leto kreditne in druge gospodarske zadruge, ki sprejemajo hranilne vloge ter njihove zveze in sicer pol pro mille od celokupnih zneskov vplačanih članskih deležev in rezervnega fonda, ki jih izkazujejo njihove bilance. Prvo vplačilo teh prispevkov se izvrši na podlagi letne bilance za leto 1933 v dveh enakih obrokih in sicer prvi obrok najpozneje do konca meseca aprila 1934, drugi obrok pa najpozneje do konca meseca junija 1934. Vplačanje teh prispevkov v sledečih letih se bo vršilo na podlagi letne bilance predidočega leta in sicer v celoti, najpozneje do konca meseca junija.
Revizijske zadružne zveze z izjemo Glavne zadružne zveze v kraljevini Jugoslaviji, ki imajo v članstvu zadruge (zveze), ki sprejemajo hranilne vloge, izterjajo od svojih zadrug prispevke, ki jih predvideva ta pravilnik ter jih skupno s svojimi lastnimi prispevki nakažejo v obrokih in rokih, kot jih odreja ta pravilnik, Privilegovani agrarni banki v Beogradu za „Fond za preglede po uredbi o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez.“
Pri vsakem nakazilu prispevkov za ta fond predložijo zveze istočasno ministrstvu za poljedelstvo poročilo, v katerem sporočijo:
1.	za vsako zadrugo znesek članskih delež' v in rezervnega fonda zadruge in znesek izterjanega prispevka;
2.	za se znesek članskih deležev in svojega rezervnega fonda, kakor tudi znesek svojega prispevka;
3.	skupni znesek prispevkov, katere nakazujejo temu fondu pri Privilegovani agrarni banki, in datum, kedaj je denar odposlan.
Zadruga, ki ni včlanjena v nobeni zadružni zvezi, nakaže svoje prispevke za ta fond v določenih obrokih in rokih naravnost Privilegovani agrarni banki v Belgradu. Isto-
časno pošlje ministrstvu za poljedelstvo poročilo, v katerem sporoči znesek članskih deležev in svojega rezervnega fonda, znesek prispevka, ki ga je nakazala fondu in datum nakazila denarja. Privilegovana agrarna banka v Belgradu obvešča ministrstvo za poljedelstvo o vsakem sprejetem vplačilu.
Ako zadruga ne vplača svojega prispevka v določenih obrokih in rokih, se izvrši izterjanje prispevka prisilnim potom, poleg
tega pa pristojni organi zadruge za to odgovarjajo.
Fond za preglede upravlja minister za poljedelstvo, vsa izplačila pa izvršuje Privilegovana agrarna banka.
Višino nagrade in potnih stroškov pregledovalcem zadrug določa minister za poljedelstvo v rešitvi, s katero odreja preglede ; v isti rešitvi določi tudi višino akontacije pregledovalcem za dnevnice in potne stroške.
Družbeni davek.
V zadnji številki našega lista smo poročali, da je vlada predložila narodni skupščini predlog, da se izpremene nekatere določbe zakona o neposrednih davkih, po katerih se je doslej pod gotovimi pogoji priznavala prostost plačevanja družbenega davka gospodarskim zadrugam. Ta predlog je bil v narodni skupščini sprejet in je dobil zakonsko moč.
Po dosedanjem besedilu čl. 76 zakona o neposrednih davkih so bile družbenega davka oproščene:
„7. vse zadruge (tudi agrarne združbe) in njih zveze, ustanovljene po zakonu o zadružništvu, in sicer tako zadruge kakor tudi zveze, če je v njej včlanjenih najmanj 20 takih zadrug, če ne razdeljujejo dobička, če ne dajo članom upravnega in nadzorstvenega odbora tantijem in če se njih rezerve nikakor in nikoli ne smejo razdeliti med zadružnike;"
8. nabavljalne zadruge državnih uslužbencev in njih zveza, ustanovljene po zakonu z dne 5. decembra 1920."
Zakon z dne 18. februarja 1934 dodaje pri sedanji 8. točki čl. 76 nov odstavek, ki se glasi:
„Zadruge iz točk 7. in 8., če poslujejo z nečlani, nimajo pravice do oprostitve; vsak
odstopek od predpisov v teh točkah, kakor tudi prodaja luksusnega blaga iz spiska, ki ga določi minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za finance, in prodaja alkoholnih pijač pa imajo za posledico trajno izgubo davčne oprostitve."
Pravilnik za izvrševanje zakona o neposrednih davkih je zadrugam priznaval prostost plačevanja družbenega davka ob naslednjih pogojih:
1.	zadruga mora biti članica kake zveze, ki ima najmanj 20 oproščenih zadrug v članstvu;
2.	če zadruge ne razdeljujejo čistega dobička, ampak ga vlagajo v rezervni fond, in sicer ne samo po predpisih svojih statutov, ampak tudi dejansko;
3.	če ne dajejo v nikakršni obliki in z nikakršnim nazivom članom upravnega in nadzorstvenega odbora tantijem;
4.	če se njihove rezerve nikakor in nikoli ne smejo deliti med zadružnike.
Pravilnik z dne 18. februarja 1934 za izvrševanje novega zakona dodaja tem pogojem še naslednje:
5.	ako delajo samo z zadružnimi člani;
6.	ako ne prodajajo alkoholnih pijač;
7.	ako ne kupčujejo z blagom, ki podleži luksuznemu davku.
Pod nabavljalnimi zadrugami državnih uslužbencev in njihovo zvezo se razume-
vajo vse vrste zadrug državnih uslužbencev (za nabavo življenskih potrebščin, za kredit, za zgradbo stanovanj in podobno), ki so ustanovljene in poslujejo po predpisih zakona z dne 10. novembra 1931.
Dalje določa pravilnik z dne 18. februarja 1934:
„Zadruge, ki delajo protivno točkam 5,, 6. in 7., izgube za vedno pravico do davčne oprostitve. Prepoved poslovanja z nečlani se mora razumeti tako, da potrošne (kon-sumne) zadruge ne morejo prodajati blaga nečlanom. Produktivne zadruge morejo proizvajati blago samo z delovno silo svojih članov; svoje izdelke morejo prodajati tudi nečlanom. Kreditne zadruge smejo dajati kredite samo svojim članom, sredstva za poslovanje pa smejo zbirati tudi od nečlanov. Izjemoma morejo potrošne zadruge odvišno blago, ki se ne more več redno prodajati (ker je pokvarjeno, je prišlo iz mode in podobno) prodajati tudi nečlanom, ali to se more vršiti le na debelo ob določenih dnevih po inventarizaciji, oziroma tudi brez tega, če je blago v nevarnosti, da se pokvari. Takšen primer je treba prijaviti davčni upravi, ki bo izvršila pregled ter odobrila in odredila čas trajanja take prodaje. Ravno tako morejo tudi produktivne zadruge zaradi ohranitve odjemalcev in kontinuitete dela nabavljati blago tudi od nečlanov, ali to se sme dogajati samo tedaj, kadar člani vsled višje sile ne morejo oskrbeti zadruge s potrebnim blagom (n. pr. mlekarska zadruga more prodajati blago, nabavljeno od nečlanov, toda to samo tedaj, ako je živina zadružnih članov obolela, ali so zadružni člani v nemožnosti, n. pr. vsled poplave, da bi zadrugi dostavljali mleko, zadruga za izdelovanje odej bo mogla izdelovati odeje tudi z najetimi delovnimi silami samo tedaj, če so člani ob istem času oboleli in podobno).
Točenje in prodajanje alkoholnih pijač na drobno v potrošnih in nabavnih zadrugah je prepovedano. Vinogradniške zadruge morejo prodajati svoje pridelke tudi na drobno pod pogojem, da ne prodajajo nobenih drugih življenskih potrebščin niti ne smejo točiti v kavarnah, gostilnicah in bifejih."
Trgovina z luksuznim blagom, ki je na zalogi, se more vršiti do konca tega leta, po tem roku bodo zadruge, ki bi prodajale luksusno blago, trpele posledice zakona in bodo obdavčene naknadno tudi za 1. 1934.
Lastna proizvodnja nabavljalnih zadrug in njihovih zvez, dokler prodajajo te produkte samo svojim članom za kritje njih osebnih potrebščin, ne podleži davku."
Tako pravilnik.
Kakor se opazi na prvi pogled, pravilnik ni v soglasju z zakonom. Zakon odreja, da bo seznam luksuznega blaga, ki se v zadrugah ne sme prodajati, ako hočejo doseči davčno prostost, določil kmetijski minister sporazumno z ministrom za finance. Pravilnik, ki ga je izdal le finančni minister, pa kratko malo proglaša za luksuzno blago vse tisto blago, ki je po uredbi o odmeri in pobiranju davka na luksuz z dne 14. avgusta 1932 (Službeni list z dne 27. avgusta 1932, kos 68) podvrženo davku na luksuz.
V spisku luksuznih predmetov nahajamo predmete, brez katerih bo marsikatera konsumna zadruga težko izhajala, n. pr. navadni bonboni, čokolada; milo z dodatkom kozmetičnih sredstev; žamet, pliš in njim podobne tkanine, če so svilene ali na pol svilene; pleteno in mrežasto blago, če je svileno ali le deloma svileno; deloma svileni dežniki; obuvala iz tkanine in klobučine, četudi so le deloma svileni; biči iz usnja; razni galanterijski izdelki. Ako ima manufakturno blago vtkanih le nekaj okraskov iz svile, že podleži luksuznemu davku, enako pleteno
in mrežasto blago ali obuvala iz tkanine in klobučevine.
* *
Nadaljne izpremembe dosedanjih določb zakona o neposrednih zadevajo sledeče točke.
Čl. 81 je imel doslej sledeče besedilo:
„Dobiček enega poslovnega leta zavezan davku (davčna osnova) se izračuni po bilanci in računu zgube in dobička; pri tem se upoštevajo odredbe čl. 82 in 83 tega zakona."
Temu členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
„Če pa so storjena poedina pravna dejanja ali sklenjeni posli podjetja, ne da bi se prejela enaka vrednost, ali pa drugače ob okolnostih, ki dajejo opravičen razlog, da se smatra, da se je z njimi nameroma zmanjšal čisti dohodek podjetja, se morajo pri izračunavanju davčne osnove vračunati v pravi vrednosti vsa plačila, dajatve in prejemki podjetja, storjeni na osnovi takšnih pravnih dejanj ali poslov. Prav tako je postopati, če v bilanci vrednost poedinih aktivnih ali pasivnih postavk ne ustreza okolnostim. Te določbe ni uporabljati po izvršeni odmeri davka."
S tem je dana davčni oblasti možnost, da poišče tajnost „friziranja" bilance in da za odmero davka postavi svojo „davčno bilanco", v kateri bodo prišli do izraza skriti odpisi in bo potem čisti dohodek podjetja pokazal čisto drugačno sliko kakor pa v prvotni olepšani bilanci. Z drugimi besedami povedano, davčna oblast bo skušala obdavčljivi čisti dohodek, oziroma osnovo za odmero davka zvišati kolikor se bo dalo.
To tendenco še bolj jasno izraža pravilnik, ki se k tej točki čl. 81 glasi:
„Davčna oblast more odstopiti od bilance in odmero davka zasnovati na svobodni oceni poslovanja. V ta namen more vse poslovanje podjetja podvreči temeljiti ana-
lizi, preizkušnji, in a ko najde, da pokazani uspehi ne odgovarjajo gospodarskim razmeram vobče ali razmeram, pod katerimi je podjetje delalo, bo davčna oblast popravila po-edine osnovne knjižne postavke v teku leta ali računske postavke v zaključnih računih. Takšno svoje delo mora oblast konkretno dokumentirati in navesti razloge, zakaj da so bile poedine postavke popravljene, odnosno zakaj ne priznava pokazanih rezultatov. (N. pr. podružnica inozemskega tovarniškega prodaja pri nas blago, nabavljeno od te tovarne. Ako ta podružnica stanovitno izkazuje izgube ali posluje z neznatnimi dobički, dočim domača podjetja iste vrste izkazuje daleko večji dobiček, bo morala davčna oblast oceniti vzroke temu pojavu, pa ako najde, da pošilja inozemska tvornica podružnici blago po dražji ceni od one, ki jo drugim tovarnam plačajo domača ostala podjetja, bo znižala cenu temu blagu na ustrezajoče nabavne cene. Obratno, t. j. s povišanjem cene bodo manipulirale oblasti tedaj, kadar gre za izvoz iz naše države. Posebno pažnjo morajo oblasti obračati pri pregledu poslovanja inozemskih podjetij financijskim poslom, konzorcijalnim poslom, delovanju karteliranih podjetij, delovanju podjetij z monopolskim položajem in onih, ki uživajo carinsko zaščito ali imajo drugače povoljne pogoje za poslovanje. Potom svobodne ocene bo potrebno ugotavljati osnovo zlasti pri podjetjih, ki se nahajajo v rokah neznatnega števila akcijonarjev ali članov ene družine.
Podjetja, ki stoje v medsebojni odvisnosti v kakršnemkoli pogledu, morajo oblasti pregledovati istočasno in vzajemno druga drugi dostavljati podatke, da ne bi došlo do dvojnega obdavčevanja in da bi se posamezni dohodki ne odtegnili obdavčevanju.
Davčne oblasti morajo imeti stalno pred očmi, da se more odmera davka po svo-
bodni oceni vršiti samo dotlej, ko se podjetju vroči odločba o odmeri. Zavoljo tega se mora postopek svobodne ocene podvzeti ali pri davčni upravi ali v postopku preventivne cenzure pri finančni direkciji.
Pri ocenjevanju bilančnih vrednosti surovin, polfabrikatov in izdelanega blaga se morajo davčne oblasti ravnati po nabavnih, odnosno po proizvajalnih cenah. Oblasti pa ne bodo osporavale ocene izpod te vrednosti, ako se ne giblje preko 25 0/0. Toda ocena teh zalog na začetku in na koncu leta mora
biti enaka."	*
* *
Čl. 82 zakona o neposrednih davkih obravnava pribitke, t. j. one zneske, ki so v računu izgube in dobička navedeni pod izgubo, toda se morajo od izgube izločiti in prišteti obdačljivemu čistemu dobičku, oziroma se morajo pritegniti v obdačbeno osnovo. V točki 1 čl. 82 je bila kot taka obdavčljiva postavka označena: „Neposredni davek in samoupravna doklada, ki sta plačana po tej obliki."
V prejšnjem letu plačani neposredni davki se torej po tej odredbi v naslednjem poslovnem letu prištejejo davčni podlagi in obdačijo. Pa ne samo neposredni davki so se prištevali, ampak tudi vse samoupravne doklade k neposrednim davkom. Ta določba zakona je bila zelo trda, ker so samoupravne doklade znašale dostikrat do 200 % od direktnega davka in včasih še več, tako da so samoupravne doklade znašale precej več, nego državni davek sam. Pritegnitev samoupravnih doklad na družbeni davek je sedaj omejena kvečjemu do 100% davka. V novem besedilu se namreč sedaj točka 1 čl. 82 glasi:
„Ko se določa davčna osnova, se ne smejo odbiti:
„1. neposredni davek, plačan po tej obliki in samoupravne doklade do zneska tega
davka. Ostali neposredni davki in samoupravne doklade se vnašajo v davčno osnovo v polnem znesku."
Pravilnik ima k tej točki naslednje pojasnilo: „Kot neposredni davek se smatra osnovni, dopolnilni ali minimalni davek. V osnovo pridejo tudi samoupravne doklade na družbeni davek v najvišjem iznosu 100% istega. Vsi ostali neposredni davki (zgrada-rina, zemljarina) in samoupravne doklade te davčne oblike se vnašajo v osnovo v polnem znesku."
V čl. 82 se dalje dodaja nova točka 12, ki odreja da se morajo v davčno osnovo pritegniti:
„12. obresti, kamor spadajo tudi vse postranske dajatve (provizije odobritve garancije in temu podobno) na posojila, kredite kakršnekoli vrste, posredovanja, financiranje in temu podobno, ki se odobrujejo upnikom v inozemstvu z zneskom, ki presega obrestno mero 8 %“. Kot odbitna postavka se torej pri inozemskih dolgovih priznavajo samo obresti do 8%; kar znašajo take obresti več, se pritegne v obdačbeno podlago.
Dalje se v čl. 82 dodaja nova točka 13, da se ob določevanju davčne osnove ne smejo odbiti:
„13. izgube pri borznih spekulacijah v inozemstvu, kolikor niso v zvezi z osnovnim poslom podjetja in kolikor niso dokazane".
*
# *
Čl. 83 zakona o neposrednih davkih obsega določbe, katere postavke je izločiti iz čistega dobička (iz davčne osnove). Kot ne-obdačljiva je bila v 6 točki tega člena označena izguba neizterljivih terjatev, če jo je odobril „zbor delničarjev (glavna skupščina) s tem, da je sprejel bilanco". Temu besedilu se ima po novem zakonu dodati še: „in če so vpisane te izgube pod posebno postavko računa dobička in izgube."
Točka 7 čl. 83 se izpremeni in se glasi:
„7. vsote, ki so v bilanci odpisane in vložene v posebne, toda ne v občne rezervne fonde, namenjene za pokrivanje zmanjšbe vrednosti zgradb, ki niso zavezane zgrada-rini, nadalje strojev, orodja ali druge poslovne ureditve gospodarskih, obrtnih, tvor-niških, prometnih in rudarskih podjetij. Glede izgube v substanci rudnikov veljajo določbe iz čl. 54, točke 5., zakona o neposrednih davkih.
Pravilnik ima k tej točki naslednje pojasnilo :
„Po zakonu morejo amortizacijo izvrševati samo gospodarska, obrtna, industrijska, prometna in rudarska podjetja. Ostala podjetja morejo izvrševati samo odpise po točki 6 zakona, t. j. v slučaju neizterljivosti terjatev.
Tista podjetja, katerim je priznana pravica do amortizacije, se te pravice ne morejo posluževati neomejeno. Zakon je tudi zanje točno odredil predmete, pri katerih morejo izvrševati amortizacijo, in to so: zgradbe, ki ne podležejo zgradarini, stroji, orodje in druge poslovne uredbe. V bodoče ni niti v takih slučajih dovoljeno odpisovanje n. pr. efektov, izgotovljenega blaga, materijala in sl. Vendar pa oblasti pri tem ne smejo izgubiti izpred oči posebnih zakonov, ki zaradi izjemnih razmer uravnavajo to tvarino. Tako n. pr. z zakonom o bilan-ciranju državnih vrednostnih papirjev, uredbe o sanaciji bank in dr. Odredbe o amortizaciji po takšnih posebnih predpisih veljajo do roka, predvidenega v teh zakonih in u-redbah, odnosno dokler se ne izpolnijo pogoji iz teh zakonov."
Po točki 8 čl. 83 je neobdačljiv „vnos (dotacija) v pokojninski fond nameščencev dotičnega podjetja, če obstoje posebna pravila za upravljanje tega fonda, in vsi drugi izdatki za nameščence, izvzemši izdatek iz
točke 2 čl. 82 (to je neposredni davek z vsemi pribitki, ki jih je podjetje plačalo namesto nameščencev)." Temu besedilu se doda sedaj še sledeči dostavek: „Tak pokojninski fond mora biti samostalen in mora imeti svojo ločeno upravo."
Važna je prememba v čl. 86. Po odredbi 2 odstavka tega člena je bilo doslej predpisano, da ne sme osnovni davek z dopolnilnim davkom vred znašati manj nego 1 '2%o, t. j. en dinar in dve desetini dinarja na 1000 Din glavnice vložene v podjetje (pri zadrugah od vsote članskih deležev in rezervnih zakladov). Odslej se drugi odstavek čl. 86 glasi:
„Vendar pa ne sme osnovni davek z dopolnilnim davkom znašati manj nego 2%o. t. j. 2 dinarja na 1000 Din blagovnega kosmatega prometa; pri zavarovalnih družbah pa ne sme biti manjši od 2 %„, t. j. 2 Din na 1000 Din letnih kosmatih premij (kamor spadajo tudi pozavarovalne premije) po odbitku storniranih poslov in bonusa. Pri denarnih zavodih in podjetjih, ki se bavijo z izvozom osnovnih kmetijskih proizvodov, ne smeta osnovni in dopolnilni davek biti manjša od 2 %o, t. j. 2 Din na 1000 Din vložene glavnice. Če se odmeri davek po čl. 80 zakona o neposrednih davkih začasno, se odmeri z 2%o, t. j. z 2 Din na 1000 Din vložene glavnice, odnosno tiste imovine, če ni vložene glavnice. Samoupravne doklade se smejo nalagati samo na 50% minimalnega davka.
V čl. 86 zakona o neposrednih davkih se dodaja za 6. odstavkom: „od tako izračunane vložene glavnice se odbijejo zaradi izračunanja'donosnosti tisti bilančni zneski, katerih dohodki ne spadajo v davčno osnovo." Take postavke bi n. pr.'bile: vrednost zgradb, ki podleže zgradarinskemu davku, vrednost zemljišča, vrednost državnih papirjev, delnice drugih podjetij.
Na koncu člena 86 se dodaja nov odstavek:
„Na dividende, ki jih izplačujejo delniške družbe in na viške, ki jih izplačujejo zadruge na zadružne deleže, se plačuje 10%. Diužbe in zadruge so dolžne ta davek pridrževati in ga izročati državni blagajni najkasneje v 15 dneh po izplačilu. Na ta davek se samoupravne doklade ne smejo nalagati."
Po čl. 127 zakona o neposrednih davkih so doslej odmerjale družbeni davek davčna oblastva druge stopnje (finančne direkcije), ki so pošiljale odmero zaradi predpisa davčnim oblastvom prve stopnje (davčnim upravam). Ta čl. 127 je sedaj izpremenjen in se glasi:
„Posebej in mimo razloženega postopanja ugotavlja davčno oblastvo davčne osnove in odmerja davek:
1.	če je predmet prehodnega značaja;
2.	če nastane davčna obveznost med davčnim letom;
3.	družbam, zavezanim za javno polaganje računov.
Davek odmerja v teh primerih prvostopno davčno oblastvo v obliki posebnih rešitev, ki jih priobči pismeno davčnemu zavezancu.
Zoper višino davčne osnove in tako odmerjenega davka je dopustna pritožba na višje davčno oblastvo v 30 dneh od dne priobčitve rešitve.
Pritožba se podaja pismeno ali pa na zapisnik pri oblastvu, ki je rešitev izdalo; toda s podano pritožbo se ne zadrži plačilo davka, razen v primeru iz člena 152.
Rešitve o odmeri po točki 3 prvega odstavka tega člena se morajo predhodno po finančni direkciji pregledati in odobriti. Oddelek za davke ima pravico, te rešitve v dveh letih od vročitve pregledati in postaviti na nje pripombe, ki so za finančno direkcijo obvezne. Finančna direkcija izda po pri-
pombah oddelka za davke rešitev in jo priobči kot svojo rešitev. Zoper to rešitev se sme davčni zavezanec pritožiti na upravno sodišče v 30 dneh.
Če se ugotove v že opravljeni odmeri davka kakršnekoli vrste računski pogreški ali pogreški v tehniški sestavi davčne osnove, jih popravi davčno oblastvo s posebno rešitvijo. Poprave pogreškov takega značaja v korist davčnega zavezanca se opravijo lahko na prošnjo davčnega zavezanca in po službeni dolžnosti. Pristojno, izdajati take rešitve, je oblastvo, ki je davek odmerilo.
Ob odmeri davka po 3. točki prvega odstavka tega člena je davčno oblastvo u-pravičeno, zahtevati od podjetja pojasnila o vseh dejstvih, ki so bila podstava sestavi bilance, in pregledati v zvezi s tem v poslovalnici podjetja knjige podjetja in podloge, na katerih osnovi so se opravile knjiž-be; po potrebi tudi zaslišati priče in izvedence in opraviti ogled. Kolikor ni v tem zakonu drugih določb, je postopati po §§ 79 —• 105 zakona o občnem upravnem postopku z dne 9. decembra 1930."
Važna je tudi določba § 27 novega zakona, ki odreja:
„Vse tiste prihrane (rezerve), ki obstoje v podjetju, a doslej po bilanci niso bile izkazane, se morajo prijaviti v davčni prijavi za leto 1934. Na tako izkazane ali ugotovljene vsote se predpiše davek 6°/o-Na tako odmerjeni davek se ne smejo nalagati nikakršne doklade.
Davčno oblastvo, kateremu je poverjena odmera davkov, mora te vsote upoštevati, jih vpisati v evidenco rezerv in ob porabi predpisati davek po redni davčni stopnji."
Pravilnik (čl. 22) obsega o tej točki sledeče pripombe:
„Vse rezerve, bodisi med aktivi, bodisi med pasivi, katere obstoje v podjetju, toda niso izkazane v bilanci za 1. 1933, se mo-
rajo prijaviti z davčno prijavo za leto 1934. Ako je davčna prijava za leto 1934 že vložena, se mora znesek teh rezerv prijaviti oblasti najkasneje do konca meseca marca 1934. Podjetja, ki nimajo rezerv, morajo tudi o tem podati izjavo davčni oblasti. Prijava rezerv mora biti tako sestavljena, da se iz nje vidi, pri katerih bilančnih postavkah in kolikšna skrita rezerva obstoji; obenem se poda izjava, da v podjetju vobče ni nikak-šnih drugih skritih rezerv. Proti podjetjem, ki ne prijavijo rezerv se ima postopati po čl. 142 zakona, t. j. podjetje bi se kaznovalo zaradi davčne utajbe s tem, da mora plačati redni davek, poleg tega pa že z dvakrat do štirikrat toliko vsoto, za katero je državi pretila oškodba.
Za skrite rezerve se ne smatrajo razlike med odpisom po čl. 83 zakona in stvarnim
zmanjšanjem vrednosti investicij, potem pa tudi razlike, ki so nastale vsled zakonskih predpisov.
Davek 60/0 se smatra za akontacijo bodoče obremenitve, s katero se bodo te rezerve obremenile ob priliki uporabe. Na to akontacijo se ne morejo nalagati nobene samoupravne doklade. Izterjevanje tega davka se bo vršilo po predpisih, ki veljajo za družbeni davek.
Prijavljene rezerve bodo davčne oblasti knjižile v evidenco rezerv in vpisale številko rešitve, s katero so obdavčene. Porabo rezerv mora podjetje prijaviti pristojni oblasti, da jih more redno obdavčiti in iz evidence izbrisati.
O predpisanem 6% davku je treba podjetja obvestiti s posebno rešitvijo."
Izpremembe taksnega zakona.
Z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 18. februarja 1934 so stopile v veljavo znatne izpremembe dosedanjih predpisov o taksah. Važnejše izpremembe se tičejo naslednjih tarifnih postavk :
Tar. post. 8. Taksa za vse objave zaradi materialne koristi (reklamni listi), ki se pri-lepljajo ali pritrjajo na okna, zidove, vrata itd., se plačuje za vsak izvod taksa 1 Din (doslej 0 25 Din).
2. Za vse napisane ali naslikane objave ali reklame, ki se obešajo na raznih krajih, ali so izdelane na zidovih, ograjah, tramvajih itd. kakor tudi na svetlobne reklame s pomočjo kombinacije svetlih točk, ki sestavljajo razne črke in temu podobno:
a)	do pol m2 na leto Din GO1—.
b)	od pol m2 do 1 m2 velikosti na leto Din 120 —;
c)	nad 1 m2 do 4 m2 velikosti na leto Din 240'—;
č) nad 4 m2 velikosti na leto Din 500'—.
3. Za vse oglase v časnikih, koledarjih, periodičnih časopisih, knjigah in temu podobno:
a)	za drobne oglase do 20 cm2 površine Din 2'—;
b)	za oglase nad 20 do 50 cm2 površine za vsako razglasitev Din 5'—;
c)	za oglase nad 50 do 100 cm2 površine Din 20'—;
č) za oglase nad 100 do 400 cm2 površine Din 40'—;
d)	za oglase nad 400 cm2 površine Din 80'—.
V	krajih z manj nego 30.000 prebivalci se pobira taksa iz točke 3. samo s 50 Vo. To velja tudi za vse tednike.
V	tar. postavki 31 so povišane takse za menice:
mesto	Din	0'60 na Din	V—
		V20 „	„	1-50
„	„	6-20 „ „	6-50
	„	9'80 „	10-—
	„	13-20 „	„	13-50.
Izpremembe glede tar. postavke se začno uporabljati od 10. aprila 1934 dalje.
V praktično življenje posega globoko izprememba v tar. post. 34, ki se glasi:
1.	na račune, note, poročila in podobne spise, ki jih izdajajo trgovci in obrtniki o terjatvah in dobavah, ki izvirajo iz njih posla, drug drugemu ali drugim osebam, ne glede na to, ali se v njih potrjuje izplačilo ali ne in ali so jih izdajatelji podpisali ali ne, kakor tudi na potroške in oddajanje sob v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzijah, ljudskih kuhinjah in v vseh lokalih, kjer se trošita jed in pijača:
a)	če v njih ni označena vsota ali če znaša 20 do 100 Din, Din 0'50;
b)	če pa znaša vsota nad 100 Din, Din 1.
Pod računi je razumeti tudi izpiske računov, z notami pa tudi popise blaga in njihove prepise (fakture).
2.	Na obračune denarnih zavodov in delniških družb o eskomptiranju menic, zadolžnic in temu podobno Din V—.
3.	Na knjižice, v katere zapisujejo trgovci ali obrtniki poedinim osebam blago, ki so ga jim odpremili ali oddali, na leto Din 5'—.
Pripomba 1. Računi, ki se predlagajo državnim in samoupravnim blagajnam ali blagajnam tistih naprav, ki so v upravi države, če se potrjuje na njih prejem vsote označene v računu, a se ne prilaga posebna priznanica o prejemu te vsote, so zavezani taksi iz tarifne postavke 33 taksne tarife. Če se predložita račun in priznanica, se plača za račun taksa po točki 1, tarifna postavka 34 taksne tarife, za priznanico pa taksa po tar. post. 33 te tarife.
Pripomba 2. Izdajati račune, note, po ročila in podobne spise o dajatvah, dobavah in potroških, omenjenih v točki 1 in obračune, omenjene v točki 2 te tarifne postavke, je obvezno za vsakogar.
Pripomba 3. Za neplačano ali nepred-pisno plačano takso iz te tarifne postavke je kazen petdesetkratni znesek neplačane ali ne predpisno plačane takse.
Pripomba 4 Taksa za račune, note, poročila in podobne spise se pobira z uporabo taksnega papirja (taksni monopolizirani obrazec).
Pripomba 5 Če mora kdo zbog notranje ureditve svojega obrata izdajati račune, note, poročila in podobne spise v več izvodih, lahko naroči in nabavi sam zanje potrebne bloke; vendar pa mora pred uporabo vsakega bloka tega taksirati.
Pripomba 6. Imetnikom uporabljenih računov, not, poročil in podobnih spisov omenjenih v točki 1. te tarifne postavke, se vrne četrtina zanje plačane takse, če predlože najmanj sto (100) izvodov davčni upravi.
To povračilo se opravi v gotovem denarju brez prošnje takoj, ko se preda potrebno število izvodov davčni upravi, in obremenja redni dohodek od taks v tem letu. Taksne obrazce, po katerih se je povračilo opravilo in v knjigah izvedlo, uniči komisijsko finančna direkcija.
Ti predpisi se bodo začeli uporabljati od 20. aprila 1934 dalje.
Tar. post. 40 taksne tarife se izpreminja in se razširja na vse ozemlje kraljevine in se izpremenjena glasi:
„Na listine o kakršnemkoli drugem pravnem poslu, ki ni izrečno omenjen v tem zakonu, se plačuje taksa:
a) če je storitev, nasprotna storitev ali ena izmed obeh ali če je razveljavljena pravica ali razveljavljena obveznost, predmet pa ocenljiv, po vrednosti od 100 Din Din V—;
b) če je predmet absolutno neocenljiv Din 100'—.
V	tar. post. 53 je določeno, da veljajo za pritožbe, ki se vlagajo pri upravnem sodišču iste takse kakor za one, ki se vlagajo pri državnem svetu.
V	tar. post 101 je vpeljana nova taksa na potniške vozovnice pri avtobusih in tovornih avtomobilih, ki znaša 15% vozne cene, takse za prevoz potnikov pri železnicah se zvišujejo od 15% na 20% potniške vozovnice, pri ladjah od 10% na 15%.
Tar. post. 167 se izpreminja in se glasi:
„Za potrditev vseh trgovinskih, bančnih in drugih knjig, ki se morajo po določbah zakona voditi, se plačuje taksa in sicer:
a)	za potrditev (parafiranje) glavne knjige, kontokorentne in saldo kontne knjige od vsakega lista po Din 1—;
b)	za potrditev (parafiranje) vseh ostalih knjig (dnevnika, štrace, blagajniške knjige, prima-note, knjige računov, skladiščne knjige, inventarja, bilančne knjige, registrov itd.) ne glede na to, ali so vezane ali pa sestoje iz pojedinih nesešitih listov, od vsakega lista po Din 0 50.
Pripomba 1. Te potrditve in pobiranje
takse vrše na enoten način davčne uprave.
Vse tiste knjige, ki so potrjene in taksirane po dosedanjih predpisih pri drugih ob lastvih, se morajo predložiti v 60 dneh po uveljavitvi tega predpisa pristojni davčni upravi na vpogled.
Prav tako niso zavezane tej taksi knjige kmetovalcev.
Če se te knjige ne prijavijo zaradi plačila te takse, je kazen petkratni znesek neplačane takse, poleg plačila redne takse.
Osebe, ki ne predlože po drugem odstavku predhodne pripombe v določenem roku knjig na vpogled, se kaznujejo v denarju od 100 do 500 Din.
Za tar. post. 259 se dodaja nova tarifna postavka 259 a, ki se glasi:
Tar. post. 259 a — Za gradbeno dovolitev glede zgradb vseh vrst, če znaša proračunska vsota do 50.000 Din 0 50%, nad 50 000 Din do 200.000 Din 1%, nad 200.000 Din P5%.
To takso pobirajo v gotovini oblastva, ki dajo gradbeno dovolitev, in jo izročajo pristojni davčni upravi.
Ta taksa se pobira na dovolitve izdane po predhodni tarifni številki."
Gospodarstvo
Organizacije za brezobrestna posojila zabranjene. Banska uprava je bila z naredbo od 20 oktobra 1933 uvedla ostre ukrepe proti delovanju gradbenih hranilnih zadrug, ki so obljubljale svojim članom brezobrestna posojila. O tem predmetu smo poročali v 11. številki našega lista. Te zadruge so bile tedaj pozvane, da prilagode svoje delovanje omenjeni naredbi. Kakor poroča dnevno časopisje, je sedaj banska uprava odklonila vse tozadevne predloge takih zadrug in jih pozvala, naj likvidirajo sistem kolektivnega
obveznega štedenja na brezobrestni ali ma-loobrestni podstavi. Z ozirom na to ne more na področju dravske banovine več delovati nobena taka kreditna ustanova.
Naš list je bil prvi, ki je začel borbo proti tem sumljivim ustanovam in je javnost opozarjal na škodo, ki jo bodo imeli zapeljani lahkoverni ljudje od praznih obljub ljudij, katerim ni šlo za koristi splošnosti, ampak za lastne interese. Zato je treba ukrepe banske uprave le pozdraviti.
Reglstrovane pomožne blagajne. Zaradi povzdige zaupanja v one pomožne blagajne, ki so res socialno koristne in so re-
gistrirane, je banska uprava postavila vsem registriranim pomožnim blagajnam komisarje iz vrst banskih pravnih referentov s potrebnimi pooblastili. Komisarji ostanejo na teh mestih dotlej, dokler se ne bo banska uprava prepričala, da so se razmere pri teh blagajnah ustalile.
Vzajemna pomoč, registr. pomožna blagajna v Ljubljani, ki je bila svoj čas vzbudila v naši javnosti toliko pozornosti s svojimi manipulacijami, je prišla v konkurz zaradi prezadolženosti. V celoti bodo zapeljane žrtve izgubile pri tej „pomoči" ogromne vsote.
Nova trgovinska pogodba z Italijo. Dne 4. januarja je bila letos v Rimu podpisana dopolnilna trgovinska pogodba med našo državo in Italijo, o kateri še niso znane vse podrobnosti, vendar se v glavnih obrisih ve, da bodo povišane carine na uvoz naše živine. Na drugi strani pa so razmere za naš izvoz lesa v Italijo slejkoprej neugodne, ker nismo dosegli nobenih olajšav, do-čim ima n. pr. sosedna Avstrija radi političnega prijateljstva z Italijo prav velike ugodnosti (skrite prednosti pri carinah, veliko nižje prevozne cene itd.). Vse to povzroča, da smo na italijanskem lesnem trgu vedno bolj potiskani v ozadje, kar se posebno pozna pri nas v Sloveniji, saj je naš najvažnejši izvozni predmet ravno les.
Pa tudi v izvozni trgovini naše države je les na prvem mestu in mu bo treba posvetiti vso pažnjo. Zato se tudi na vseh zborovanjih lesnih trgovcev in idustrijcev stalno zahteva večje vpoštevanje lesnih interesov pri sklepanju naših trgovinskih pogodb. Ne sme se trgovinska politika ozirati samo na žita in živino. Pri žitu je pomisliti, da je letina stalno odvisna od vremenskih razmer in da zato v nekaterih letih sploh ni pričakovati izvoza žita.Sploh postajajo za naše kmetijske proizvode zunanji trgi vedno bolj zaprti, ker skuša vsaka država dvigniti do-
mačo produkcijo tako visoko, da bo zadovoljila vse domače potrebe in odpadel izvoz. Poleg tega pa zasledujejo te države še vojaško politične cilje. Pravijo: v slučaju vojne ne bomo mogli uvažati živil, imeli pa bomo samo industrijo, zato je treba poskrbeti, da se bo vse lahko dobilo doma. Zato tudi n. pr. v Nemčiji skušajo povzdigniti lanarstvo, ker nočejo biti navezani na uvoz inozemske volne in bombaža.
Ob takih razmerah je jasno, da ne more priti do živahnejše izmenjave dobrin v svetovni trgovini. Gotovo pa je, da je velik del sedanjega blagostanja cele vrste držav na svetu bil pripisovati ravno živahni svetovni trgovini in da je kriza tako huda ravno radi zaščitnih ukrepov. V splošnem se danes ne da govoriti o izboljšanju položaja v svetovni trgovin', pač pa zaznamujemo dober napredek v notranjosti nekaterih držav. Toda to še ne zadostuje za obnovo starih dobrih časov.
Obrestna mera zagrebških bank znaša po sporazumu vseh zavodov 12*5% za dolgove in G'S0/,) največ za vloge. Sploh so banke in denarni zavodi izven Slovenije prilagodili obrestno mero za dolgove na 12'5%- Toliko znaša obrestna mera tudi pri bankah v Sloveniji, 10'5°/o pri regulativnih hranilnicah in 9-50/0 pri zadrugah. Obrestna mera za vloge znaša izven Slovenije 6-50/o, v Sloveniji pri zadrugah in regulativnih hranilnicah 4 oz. 5% za vezane vloge, pri bankah pa je obrestna mera neenotna.
Moč valutnih blokov. Blok držav, ki so ostale zveste zlatemu standardu, obsega tele države: Francijo, Italijo, Belgijo in njih kolonije, Švico, Poljsko in Češkoslovaško. Vse navedene države imajo 12-22 % vsega prebivalstva in 22-60 % vse svetovne trgovine. Drugi blok tvorijo šterlinske države: Anglija, dominijoni in skandinavske države. Vse te imajo 22-62 0/o vsega prebivalstva na svetu in 33-36% svetovne trgovine. Države,
ki imajo srebrno valuto: Kitajska, Perzija itd., imajo največ prebivalstva 34 27%, toda pri svetovni trgovini so udeležene samo s 6-58 %. Nato pridejo severnoameriške Združene države s 675 % vsega prebivalstva in 13 07% svetovne trgovine. Toda k Uniji bo treba prišteti še nekatere druge ameriške države.
Denarstvo v savski banovini. Iz eks-pozeja načelnika trgovinskega oddelka savske banovine dr. Aranickega v sedanjem zasedanju banovinskega sveta savske banovine posnemamo, da so imeli denarni zavodi v Zagrebu leta 1932 575.8 milj. glavnice, 222.2 milj rezerv, 3185 milj. vlog ter 152 4 milj. upnikov. Osti dobiček je znašal 28.25 milj. V ostali banovini so imeli denarni zavodi 56.8 milj. glavnice, 30 5 rezerv, 463.8 vlog ter 53 9 milj. upnikov, čisti dobiček pa je znašal 2.7 milj. Din.
Leta 1933 je najavilo likvidacijo 25 delniških družb z glavnico 24.6 milj., ustanovljenih pa je bilo samo 12 z glavnico 11.5 milj. Din. Pod členom 5 je v banovini 7 denarnih zavodov, med temi 3 v Zagrebu, pod čl. 6 pa je 15 zavodov, od tega v Zagrebu 3 Pod členom 5 so med drugimi Praštediona, Ravna gora, Jug. zdr. banka, Turkovič, Mestna hranilnica v Osjeku itd., pod členom 6 pa Mestna hranilnica v Zagrebu, Jugoslovanska banka, Hrv. poljedelska banka, v provinci pa Karlovška mestna hranilnica itd.
Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 134'—; rudninski superfosfat v vrečah po 50 in po 100 kg žt Din 98'—; kalijeva sol po 100 kg Din 168'—, kostni superfosfat Din 118 —; apneni dušik v plo čevinastih bobnih Din 200'—; apneni dušik v papirnatih vrečah D.n 185'—; kostna moka Din 95'—; mavec (gips) Din 40—; nitrofos-kal v vrečah Din 144; klajno apno Din 275; lanene tropine Din 1'90; modra galica Din 5 90; žveplo Din 3'—. Pri vagonskem od-
jemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100 — ; slamoreznice Din 1.700 do 2 000; čistilnik 10 sit Din 1.500 ; plugi Din 500 do Din 940; repo-reznica M. R. Din 550; trijerji Din 2 000 do 3 500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400 do Din 1.700; brzoparilniki Din 1.050 do Din 2 800; kosilni stroji Din 2 000; travniške brane z zvezdnatimi členki Din 900; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike „Rapp“ Din 70'—. — Nitro-foskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5000 kg franko vsaka postaja. Modra galica iz tovarne „Zorka" po konkurenčnih cenah.
Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic „Zadružne zveze" nudi Obla-čilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze.
Občni zdor Ljudske hranilnice in posojilnice v Sv. Janžu na Dravskem polju, r. z. z
n. z., se vrši na velikonočni pondeljek 2. aprila 1934 po rani maši v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za 1. 1933. 4. sprememba pravil.
5.	predavanje. 6. slučajnosti.
VI. redovita godišnja glavna skupština Zadruge za štednju i zajmove u Sv. Jurju u Trnju, r. z. s. n. j., obdržavati če se 25. marta 1934. u 16 sati u prostorijama rk. župskog ureda u Sv. Jurju u Trnju. Dnevni red: 1. izvještaj upravnog odbora. 2 izvještaj nadzornog odbora. 3. odobrenje zaključnog računa i odrešnica upravnom i nadzornom odboru.
4.	slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Št. Vidu nad Ljubljano, r. z. z o. z , se vrši 25. marca 1934 zjutraj po prvi sv. maši ob 7 '/* v društveni dvorani. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva.
4.	potrjenje računskega zaključka za leto 1933. 5. čitanje revizijskega poročila. 6. dopolnilna volitev načelstva. 7. volitev nadzorstva in razsodišča. 8. sprememba pravil. 9. slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Šiški, r. z. z n. z., se .bo vršil dne 8. aprila 1934 v zadružni pisarni v Sp. Šiški. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročila načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, r. z. z n z., se bo vršil dne 8. aprila 1934 ob pol 11. uri dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	odobrenje računskega zaključka za 1. 1933. 4. dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor Strojne zadruge v Šikolah,
r. z. z o. z., še vrši dne 25. marca 1934 ob 14. uri v hiši točasnega načelnika v Sikolah. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila 4. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. sprememba pravil v § 1. in 2. 7. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Škocijanu pri Turjaku, r. z. z n. z., se vrši 25. marca 1934 ob 15. uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 3. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 29. aprila 1934 ob 2. uri pop. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2 poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 4. čitanje revizijskega poročila.
5.	slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Janžu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 8. aprila 1934 ob pol 8. uri dop. v dvorani. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za 1. 1933. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega drnštva za Št. Janž in okolico, r. z. z o. z., se bo vršil dne 8. aprila 1934 ob 8. uri dop. v dvorani. Dnevni red:
1.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Jurju ob Taboru, r. z. z n. z, se vrši dne 25. marca 1934 ob 8 uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. o-dobritev računskega zaključka za leto 1933. 3. dopolnilne volitve načelstva in nadzorstva. 4. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Lambertu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 15. aprila 1934 ob 3. uri popoldne v uradnem prostoru hranilnice. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. o-dobritev računskega zaključka za leto 1933. 3. volitev načelstva in nadzorstva. 4. slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Pavlu pri Preboldu, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo dne 8. aprila 1934 ob 3. uri popoldne v posojilničnem prostoru. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za 1. 1933. 4. slučajnosti.
Redovita godišnja glavna skupština Hrvatske seljačke štedionice u Štrigovi, s. n. j., održavat će se dne 8. aprila 1934 u 9 sati u jutro. Dnevni red: 1. pozdrav predsjednika. 2. izveštaj tajnika i blagajnika o radu u prošloj godini 1933. 3. čitanje
računskog zaključka za god. 1933. 4. izveštaj revizio-nalnog odbora. 5. eventualije.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Toplicah, r. z. z n. z., se bo vršil 8. aprila 1934 ob pol 8. uri zjutraj v zadrusinih prostorih. Dnevni red:
1.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobrenie računskega zaključka za leto 1933. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. čitanje revizijskega poročila. 7. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vavti vasi, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo 8. aprila 1934 ob 7. uri zjutraj v zadružni pisarni. Dnevi red:
1.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 2. poročilo a) načelstva, b) nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za leto 1933. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Veržeju, r. z. z n. z., se bo vršil dne 2. aprila 1934 ob 9. uri predpoldne v zadružni prisarni. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev račun, zaključka za leto 1933, 4. volitev a) načelstva, b) nadzorstva.
5.	slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Voklem,
r. z. z o. z., se bo vršil 25. marca 1934 ob pol 10. uri dopoldan v osnovni šoli na Voklem. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila.
4,	odobritev računskega zaključka za leto 1933. 5. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vodicah, r. z. z n. z., se bo vršil 15. aprila 1934 ob
7.	uri zjutraj v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva, 2. odobrenje računskega zaključka za leto 1933. 3. volitev načelstva in nadzorstva. 4. prememba pravil. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske stavbne zadruge v Zagorju ob Savi, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo dne 15. aprila 1934 ob pol 10. uri dopoldne v prostorih Ljudske kuhinje v Zagorju ob Savi. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročlo načelstva in nadzorstva. 3. odobrenje račun, zaključka za 1. 1933. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva.
6.	slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zibiki, r. z. z n. z., se bo vršil dne 8. aprila 1934 ob
8.	uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. odobritev rač. zaključka za 1. 1933. 5. volitev enega člana nadzorstva. 6. slučajnosti.
Občni zbor Ljudske posojilnice v Žireh,
r. z. z n. z., se bo vršil dne 8. aprila 1934 ob 1 uri popoldan v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje račun, zaključka za 1. 1933. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva.
5.	poročilo o izvršeni reviziji. 6. slučajnosti.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza Izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze v Ljubljani.
Tisk Zadružne tiskarne (Srečko Magolič) v Ljubljani.
Občni zbor „Ljudske kuhinje* na Jesenicah, r. z. z o. z., se bo vršil v sredo 4. aprila 1934 ob 8. uri zvečer v Krekovem domu. Dnevni red: 1. čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	poročilo načelstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. poročilo nadzorstva. 5. odobritev rač. zaključka za 1. 1933. 6. volitev novih članov načelstva in nadzorstva.
7.	slučajnosti.
IV. redni občni zbor Kmetijske okrajne zadruge v Kranju, r. z. z o. z., se bo vršil v ponedeljek dne 26. marca 1934 ob 9. uri dop. v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in čitanje revizijskega poročila. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 4, volitev načelstva in nadzorstva. 5. sprememba pravil in razni predlogi.
6.	slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Krki, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1934 ob
7.	uri v posojilnjških prostorih. Dnevni.red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. potrjenje računskega zaključka za 1. 1933. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti.
Občni zbor Konsumnega društva v Kropi in Kamnlgorici, r. z. zo. z, se bo vršil v soboto dne 7. aprila 1934 ob 3. uri popoldne na .Srednjem mlinu" v Kropi. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. revizijsko poročilo. 4. potrjenje letnega računa: razbremenitev načelstva in nadzorstva. 5. volitev 3 članov načelstva in vseh članov nadzorstva. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Okrajne posojilnice v Krškem, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1934 ob pol 11. uri dopoldne v pisarniških prostorih Okrajne posojilnice v Krškem. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika občnega zbora z dne 19. marca 1933. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 3. čitanje revizijskega poročila in poročilo načelstva o njem. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor „Radio* v Ljubljani, r. z. zo.z., se bo vršil dne 23. marca 1934 ob 6. uri popoldne v zadrugini pisarni na Miklošičevi cesti 7. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev račun, zaključka za leto 1933. 4. sprememba pravil. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6 slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega gospedar-skega društva v Logatcu, r. z. z o. z., se bo vršil dne 25. marca 1934 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1 čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	odobrenje račun, zaključka za L 1933. 4, poročilo o izvršeni raviziji. 5. volitev načelstva in nadzorstva.
6.	slučajnosti.
Občni zbor Posojilnice v Makolah, r. z. z
n. z., se bo vršil dne 16. aprila 1934 ob It), uri v uradnih prostorih v Makolah št. 11. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. potrjenje računskega zaključka za leto 1933. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor Krekove posojilnice v Mariboru;, r. z. z n. z., se bo vršil 24. marca 1934 ob 18. uri zvečer v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega
zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobrenje računskega zaključka za leto 1933. 4. dopolnitev nadzorstva. 5. slučajnosti.
Občni zbor Jugo-zadruge za vnovčevauje kmetijskih pridelkov v Mariboru, r. z. z o. z., se bo vršil dne 25 marca 1935 ob 11. uri pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v prostorih g. Matjašiča. Dnevni red: Sklep o likvidaciji zadruge.
Redni občni zbor Ljudske hrsnllnice In posojilnice Sv. Martin pri Vurbergu, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo 22. aprila 1934 ob 8. uri zjutraj. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 4. Stanje revizijskega poročila. 5. odobritev računskih zaključkov za 1. 1933. 6. volitev enega člana nadzorstva mesto umrlega Ant. Pihler. 7. slučajnosti.
XXXVI. redni občni zbor Kmetijskega društva v Metliki, r. z. zo, z, se bo vršil 15. aprila 1934 ob 9. url dopoldne v dvorani Hranilnice in posojilnice v Metliki. Dnevni red: 1. čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva, 4. odobritev računskega zaključka za leto 1933 5. volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva. 7. slučajnosti.
Občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Mirni peči, r. z. z n. z., se bo vršil 25. marca 1934 popoldne ob 3. url v prosvetnem domu. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2.potrjenje računskega zaključka za leto 1933. 3. poročilo o izvršeni reviziji. 4. slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske zadruge v Moravčah, r\z. z o. z., se bo vršil v nedeljo dne 25, marca 1934 ob 3. uri pop. v kaplaniji. Dnevni red: 1 čitanje in odobrenje sklepov zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3 poročila odbora. 4. odobrenje rač. zaključka za 1. 1933. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Električne strojne družbe v Mozirju, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo dne 25. marca 1934 ob 3. uri popoldan v prostorih ljudske šole v Mozliju. Dnevni red: 1. poročilo a) načelstva, b) nadzorstva. '2. potrjenje računskega zaključka za leto 1933. 3. člianje revizijskega poročila. 4. volitev načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti.
Redni občni zbor stavbne zadruge Prosvetni dom v Novem mestu, r. z. z o. z., se bo vršil dne 4. aprila 1934 ob 18. uri v prostorih Ljudske posojilnice v Novem mestu Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega občnega zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. sprememba pravil. 7. slučujnosti.
Redni občni zbor Ljudske posojilnice v Oplotnici, r. z. zn. z, se vrši dne 25. marca 1934 ob pol 3. url popoldne v posojilniški dvorani,- Dnevni red: V. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. volitev načelstva 6. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Osilnici, r. z. z rt. z., se bo vršil dne 8. aprila 1934 ob pol 11 uri dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. pordčllo načelstva in nadzorstva. 2. čitanje revizijskega poročila za leto 1933. 3. odobritev računskega Zaključka za leto 1933. 4. slučajnosti.
Občni zbor Strojne zadruge v Pongercah,
r. z. z o. z., se viši v nedeljo, dne 25. marca 1934,ob ,
2.	uri popoldne v hiši načelnika. Dnevni red; 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka za 1.1933. 3. volitev načelnika. 4. slučajnosti.
Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Predosljih, r. z. z n. z., se vrši dne 25. marca 1934 ob 3. uri popoldne v hranilnici. Dnevni red: L čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 4. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Prečni, r. z. z n. z., se bo vršil 2. aprila 1934 ob
3.	uri popoldne v poslovnih prostorih. Dnevni red:
1.	poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 3. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Prihovi, r. z. z n. z., se vrši v nedeljo, dne
25.	marca 1934 ob pol 3. url popoldne v pos. pisarni. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2.	poročilo načelstva in naozorstva. 3. poročilo o izvršeni reviziji. 4. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. sprememba pravil. 7. slučajnosti.
40. redni občni zbor Okrajne posojilnice v Radečah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 8. aprila 1934 ob 3. uri popoldne v posojilnični sobi. Dnevni red:
1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobrenje računskega zaključka za leto 1933. 3. nadomestna Volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti.
24. redni občni j[bor Kmetijske hranilnice In posojilnice v Radovljici, r. z. z n. z., se vrši dne
26.	marca 1931 ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	odobritev računskega zaključka za 1. 1933, 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. odobritev podpor.
Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Radovljici, r. z. z o. z., se vrši dne 25. marca 1934 ob pol 8. uri dopoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. volitev načel-1 stva in nadzorstva. 5. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 6. slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Rupertu v Slov. goricah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. marca 1934 dopoldne ob 8. uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. pregled in odobritev računskega zaključka za leto 1933. 3. čitonje revizijskega poročila. 4. razni predlogi 5. slučajnosti.
Redovita godišnja ikupština Zadruge za štednju i zajmove u Sv. Mariji - Medjimurje,
r. z. s. n. ]., biće dne 8. aprila 1934. g. u pola 11 sati prijepodne u društvenim prostorijama. Dnevni red:
1. čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 2. izveštaj uprave i nadzorstva. 3. Izveštaj revižijskog nalaza.
4.	odobrenje račun, zaključka za god. 1933. 5. biranje upravnog i nadzornog odbora. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskeg* društva v Rečici ob Savinji, r. z. z o. z., se vrši dne 25. marca 1934 ob 2. url popoldne v novem društvenem skladišču. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč-
nega zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobrenje računskega zaključka za leto 1933.
5.	volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva. 7. slučajnosti.
35. redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Rečici ob Savinji, r. z. z n. z., se vrši dne 25. marca 1934 ob 3. uri popoldne v prostorih novega skladišča Kmetijskega društva na Rečici. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. odobrenje računskega zaključka za leto 1933. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Živinorejske zadruge za Selško dolino v Selcih, r. z. z o. z., se vrši dne 25. marca 1934 ob pol 8. uri dop. v prostorih hranilnice. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 3. volitev načelstva. 4. slučajnosti.
38. redni občni zbor Kmetijske zadruge v Starem trgu pri Ložu, r. z. z o. z., se bo vršil 15. aprila 1934 ob pol 3. url popoldne v društvenih prostorih v Starem trgu št. 37. Dnevni red: 1. čitonje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2 poročilo načelstva in nadzorstva. 3. čitonje in potrditev računskega zaključka za leto 1933. 4. volitev 3 članov načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. sklepanje o predlogih članov. 7. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu pri Ložu, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 8. aprila 1934 ob 3. uri pop. v po-sojilniških prostorih. Dnevni red: 1, poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobrenje računskega zaključka za leto 1933. 3. volitev načelstva in nadzorstva. 4. slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Suhoru, r. z. z n. z.: se vrši 25. marca 1934 ob 3. uri popoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka. 3. volitev načelstva in nadzorstva.
4.	slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Ani v Slov. gor., r. z. z n. z., se bo vršil dne 2. aprila 1934, ob 8. uri dop. v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za leto 1933. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. sprememba pravil. 6. slučajnosti.
Hranilnica in posojinlca v Stični, r. z. z n. z,
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1934 dalje po 4°/0, vezane l°/0 nižje kakor doslej. Depotne vloge po 2°/,. Dvigi potom prepisov ne razpolago.
Posojilnica v Sv. Petru pod Sv. gorami,
r. z. z n. z., razglaša, da bo od 1. januarja 1934 dalje obrestovala hranilne vloge po 3* * v/„ depotne vloge po 2 o/,. Vložnikom je na voljo dano v času predno stopi navedena sprememba v veljavo svoje vloge realizirati.
ItnelniinHlN organist, absolvent zadružne šole, z
rUMUVUUJUi večletno prakso, povsem zanesljiv
v samostojnem vodstvu denarnih in blagovnih zadrug, ima najlepsa spričevala (tudi trgovska) In more položiti primerno kavcijo — Išče primerne slulbe. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe na Hranilno in podporno društvo zadružnih nastavljencev v Ljubljani, Tyrševa c. 38