Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
»Mik C«trtelc popoldn« J t «iuCa]u praa> ****** dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari *# M — Netranklrana pisma se ne sprejemaj
H
nrl H
‘K» B
Potamema btevllka Din t-SO — Cena: m 1 i Din 3*-, u Četrt leta Dta 15*», h pol leta Din 30'-; sa Inosemstvo Din 7*- (meteCao) - Oglasi po dogovoru
I
Oglasi, reklamacije In naroCnlna na upr JugosloraiMke tiskarne, KolportaKnl oddelek. Poljanski nasip It i - Rokopisi se ne -vraCafe
V Tržič!
So	trenutki v življenju posameznika, kakor tudi v življenju celih stanov, ko postaneš malodušen in otopel. Udarci usode sekajo rano za xia-n-’ i f. a j bolj idealno in značajno srce se zbega in 'obupuje. Tako nekako je danes med delavskimi masami. Ob-strmele so. Sicer niso bile nikoli vajene božajoče roke, čeprav so prišle družbi naproti z odprto dušo in s Pndnimi rokami. S temi svojimi lastnostmi so ustvarjale in kopičile velika bogastva. Za svoje pošteno delo ni zahtevalo delavstvo izobilja in razr košja, zahtevalo je le poštenega pla-čillai, da bo moglo živeti dostojno, da bo moglo roditi in vzgajati svoje družne, jim zgraditi človeška in zračna bivališča in končno da bo moglo gladiti tudi kulturno stavbo ter tudi v tem o7,iru doprinašati v narodovo in človeško zakladnico.
, Toda sedanja družba je skvarjena *n nehvaležna. Nehvaležnost je Predvsem značilna lastnost kapitalizma in po njem zastrupljenih odločujočih krogov. Ko ni družba poznalla čut hvaležnosti do Ustvarjajočih slojev, ne bi bilo sedanjega družabnega nasprotstva, pa tu-
di ne sedanje brezmejne bede. Jasno je, da ne more delavec od sedanje družbe pričakovati niti najmanjšega usmiljenja. Delavec je poklican, da pre‘osnuje in preobrazi družbo in da da nove smernice v kulturnem in gospodarskem smislu. Ravno vsled tega mora delavstvo iz otopelosti ven, v javnost. Premotriti mora do dna svoj položaj, zbrati se ter napraviti načrt za bodočnost.
Tovariši in tovarišice! Pod temi vidikom Vas kliče Vaša organizacija na naš kongres, na naše zborovanje. Naj ne bo nobenega, ki se ne bi odzval temu klicu! Jugoslovanska strokovna zveza je dovolj močna, da zbere razkropljene in stiskane v močno armado in da povede to armado v zmagovito borbo za boljšo bodočnost. Načela Jugoslovanske strokovne zveze slone na nauku in načelih Onega, ki je versko im socialno preobrazil celi svet, toda ne z bogatini in učenjaki, njegovi sodelavci so bili neuki ribiči in delavci, katere j p prezirala tedanja družba. Pod ta prapor Vas zovemo in le tai prapor Vam bo vlil i}ov pogum in železno energijo.
Borci za pravico, pozdravljeni!
I. strokovni kongres
Pozdravljen
tovarniškega
16.	in 17.
-.-rn.- naj ga pozdravlja tudi naS verkveni glasnik?! V imenu resnice,
V	imenu interesa delavstva ga mora pozdravljati vsak!
Star latinski pregovor pravi: >Mundus decipi vult.« Po naše bi se to reklo: »Svet hoče biti prevaran.« Ta rek se žalibog pogosto uresničuje favno pri modernem delavskem gibanju, saj bi si drugače ne mogli razlagati tega, da gre toliko delavstva za Svojimi največjimi škodljivci.
, Prav dobro mi je znan slučaj, ko je svoj čas hotela velika industrijska družba znižati delavstvu plače. Kako to napraviti, da ne bo krivda padla na družbo? Najeli so nekaj delavskih voditeljev, ki so imeli polna usta socialističnih fraz, da so začeli delavko hujskati1, Češ da je premalo platno, da se mu krivica godi, da bi bil sedaj ugoden čas za štrajk in pribo-ritev večje plače. Delavstvo je res začelo groziti s štrajkom. Začelo je zahtevati izpremembo veljavne pogodbe sebi v korist. Družba ni odnehala. Delavstvo je stopilo v štrajk in s tem je pretrgalo pogodbo z družbo, ki je postala tako svobodna. Podjetje [e ustavilo delo in odpustilo delavce, štrajk je trajal djslj časa, družbi se ni nič mudilo in končno so prišli delavci prosit, da jih je družba vzela nazaj v službo pod mnogo slabšimi pogoji, kot so bili pred stavko. Mnogo delav-Cev pa je prišlo popolnoma ob kruh . Družba je dobila igro. Nekateri! so pred štrajkom delavce svarili, a so ravno te razni »delavski voditelji« slikali kot delavske sovražnice. In tako je zapeljano delavstvo raje verjelo svojim zapeljivcem kot syojim prijateljem, šlo je za zapeljivci in v svojo pogubo .
.. Takih in podobnih slučajev je na tisoče v zgodovini delavskega giba-
Raztrpljen in obupan človek se rad prime vsake bilke, ne premišlja ^®ti, kdor mu bolj vpije in lepše gradove slika, krasnejše obete po-uja, za tistim rad gre. Resnica je pa ^avadno, čisto vsakdanja, brez zlatih gradov v oblakih, brez obetov sijajne
v. * Ponatis iz Cerkvenega glasnika za tr-Župnijo.
delavstva v Tržiču, ki se vrši dne oktobra.*
bodočnosti. Človeško srce se tako rado udaja sanjam, čeprav so sanje prazne, zida si rado zlate gradove in se pogosto ne da niti prepričati, da so to le sanje. In to sanjavost in to neprestano hrepenje po srečii kralja Matjaža, kaj radi izrabljajo nasprotniki vere in cerkve.
Cerkev uči zatajevanje, nositi križ za Kristusom, uči zvestobo gospodarju, pravico za delodajalca, a tudi za delavca, uči, da nebes ne bo nikdar na zemlji, da se pač dajo razmere urediti le potom preobrazbe sveta v Kristusu — a »reveže boste vedno imeli med seboj«.
In ta položaj nasprotniki cerkve in vere sploh izrabljajo, da slikajo v delavstvu srečo brez vere, brez Kristusa, da bolj skrbe za uničevanje vere v delavstvu, kot za njegovo blagostanje!
Kaj je treba našemu delavstvu, da ne bo sedalo na lažnjivi lim delavskih sovražnikov? Treba j© več zrelpsti, več izobrazbe, več načelne jasnosti, kaj se sme in kaj se ne sme, kaj je prava pot k sreči in kaj je le hudičevo olje, ki prej ali slej žge in požge srečo.
In več načelne izobrazbe, več zrelosti naj bi dal prvi kongres tovarniškega delavstva v Tržiču in zato naj bo iskreno pozdravljen tudi v Cerkvenem glasniku za našo župnijo.
Naj se delavec zaveda svojih dolžnosti in pravic, naj se izobrazi za to, da ho lahko enkrat prevzel, če bo treba tudi vajeti v roke, naj se trudi, da si izboljša svoje stališče, a ostane naj tudi dober kristjan. Samo v okvirju krščanske vere, le na temelju Kristusovih načel si bo tudi delavec ustvaril na zemlji stališče, ki je dostojno človeka. Brez uresničenja katoliških načel v javnem in privatnem življenju bo ostal delavec vednp samo suženj, čeprav bi imeli oblast takozvani »delavski voditelji« v rokah, ki se pač dokopljejo po ramah delavstva do moči le zato, da se sami bogato maste, delavec je pa pri delavski vladi še nadalje in se večji suženj, kot je bil morda poprej.
Ne krasti delodajalcem, ne podirati tovarn, ne uničevati kapitala, ne jemati premoženja, kakor je učil
tej ali drugi obliki Marx, ampak zidati ,delati, boriti se, da se ustvarijo taki pogoji v življenju narodov, da bo delavec enakovreden član človeške družbe, da mu bo zasiguran tolik zaslužek in tako socialno stanje, da bo lahko dostojno preživil sebe in svojo družino.
In ta pota — na podlagi krščanskih načel trezno in brez demagoštva bo pokazal tržiški kongres, zato pozdravljen!
Političen pregled.
Češki parlamentarci so obiskali našo državo. S tega potovanja po naši 'diržavi bodo odnesli najlepše vtise. Lepo so jih sprejeli Srbi, bratsko Hrvatje, a najiskrenejše in najprisrčnej-še pa smo jih sprejeli Slovenci. Ravno mi smo bili Čehom v težkih bojih v bivšem dunajskem parlamentu iskreni prijatelji in zaupni zavezniki. Tega se češki in slovaški parlamentarci prav dobro zavedajo. Opazili so tudi, da v Sloveniji in na Hrvatskem katoliški škofje niso bili povabljeni k ofi-eiednemu sprejemu, medtem ko jih je iSkoplju ppzdravil pravoslavni vladika. O vsejn potovanju po Hrvatskem naij bi bili, to so Cehi dobro čutili, dobili vtis, da je vsa Hrvatska samostojno demokratska. Ndkoliko je njih dobro voljo skazil Stjepan Radič, ki je skušal dati izraza ogorčenju, da je bil potisnjen pri sprejemu vstran. Zato so pa s toliko večjim in tem iskrenejšim čuvstvom prišli v Slovenijio, ki jih je sprejela tako, da enaikih sprejemov, kakor so bili soglasnega mnenja vsi dnevniki, Slovenija po prevratu skoro še ni prirejala.
Radič je s svojim nezadovoljstvom, kateremu je dal dušika ob sprejemu čeških in slovaških parlamentarcev v Zagrebu, sikoroda izzval krizo. Vlada se je obširno bavila z Radičevimi nepravilnimi nastopi in politični krogi so splošno govorili, da bo podala ostavko.
V narodni skupščini je prišel v razpravo nujni predlog Jugoslovanskega kluba, kakor tudi nujni predlogi drugih poslancev za pomoč popi avl jencem v Srbiji, Vojvodini in Sloveniji. Radikalno-Radičevska vladna večina pa je odklonila hitro pomoč, ne samo za Srbijo in Vojvodino, ampak celo za Slovenijo, Ikjer je nujna pomoč tako silno potrebna.
Med ruskimi komunisti vre. Ako smemo verjeti časopisnim poročilom, hoče glavni odbor komunistične stranke svoje voditelje Zinovjeva, Troc-kija in Piatakova kaznovati in poslati v Sibirijo, ker so baje kršili strankino disciplino.
Stari francoski politik Herriot se bo umaknil iz aktivnega političnega življenja in namerava odložiti predsedstvo v svoji stranki.
V Avstriji groze uradniki s stavko. Njih stavka bi zavzela tako velik obseg, da grozi vlada z ostavko, ako bi uradniki res stopili v stavko.
I.	Majeršič:
Zgodovina in razvoj kršč. socializma v Tržiču.
O priliki kongresa tovarniškega delavstva v Tržiču se nam zdi umestno v kratkem podati zgodovino in razvoj kršč. socializma v Tržiču.
Eden izmed prvih krajev, katere je začel obletavati naš pokojni dr. Krek, je bil Tržič. Tu je zbiral delavce okrog sebe in našel je rodovitno zemljo. To delo se je započelo v vletih 1894/95. Leta 1897. pa se je
ustanovilo »Izobraževalno društvo sv. Jožefa« pod okriljem takratnega č. g. kaplana Nadraha. To je bila prava delavska izobraževalna organizacija, kjer so se rekrutirali naši možje in prava zibelka knšč. soc. pokreta. Na društvo se je z vso silo vrgla takratna liberalna buržuazija, češ da se v društvu zbirajo samo delavci. Značilno je to, da je č. g. Nadrahu rekel takrat neki visok gospod: »Le zbirajte in orgihizirajte delavce, pa vam bodo kmalu zrasli čez glavo.«
Ustanovilo se je tudi »Strokovno društvo čevljarskih uslužbencev in uslužbenk«. To je pa bila prva strokovna delavska organizacija v Tržiču, katera je uživala zelo veliko avtonomnih pravic. Ko pa je pokojni Krek spoznal ob priliki štrajka na Jesenicah, da ni dobro, če imajo preveč svobode posamezna društva, ker delavstvo še ni zrelo in nima smisla priskočiti na pomoč svojim tovarišem, zato se je ustanovila Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani, katera je ustanavljala svoje skupine po deželi in prenavljala že obstoječa strokovna društva za svoje skupine. Tudi v Tržiču je prišlo do tega, da se je morala ustanoviti skupina JSZ, in sicer 10. jan. 1911. Skupini JSZ se pa ni hotelo priključiti Strok, društvo čevljarskih uslužbencev in uslužbenk, katero še danes obstoji in ima delokrog v medsebojni podpori članstva ob bolezni. Stoji pa izven kršč. socialističnega pokreta.
Prišlo je polagoma tudi do kon-sumne organizacije, ki se je razvila v močno in dobro uspevajočo prodajalno. Žalibog je to podjetje žalostno končalo. Prišlo je v roke neresnih ljudi, nasprotniki so to izrabili in prišlo je do poloma. Rane, zadane pred 18. leti, še danes niso popolnoma zaceljene na telesu krščansko socialističnega pokreta.
Razvoj je šel dalje. Ustanovil se je ženski odsek društva sv. Jožefa in Orli. Prirejale so se igre, širila se je izobrazba potom predavanj, časopisja in knjižnice. Stopati je bilo treba tudi na politično pozorisče v javnosti. Od začetka proti liberalcem, pozneje pa tudi proti socialistom. Voditi je bilo treba večkrat zpjp ljuto volivno borbo. To je bilo pred vojno.
Po vojni pa je bilo treba zopet skočiti na noge. Tedai pa je prevzela v roke kršč. soc. gibanje Skupina JSZ, katera se je morala pokazati kot' borbena delavska strokovna organizacija. Leta 1919. je štela preko 500 članov organiziranega delavstva.
V	tej razburkani dobi je bilo treba na eni strani parirati marksističnim socialistom, ki so hoteli zajeti vse delavske mase, na drugi strani pa je bilo treba gledati naprej, ker smo vedeli, da bo prej ali slej prišlo do razkroja v marksističnih vrstah, vsled česar bo delavstvo prepuščeno samemu sebi. Ta doba je prinesla tudi v naših vrstah nove ljudi na površje in kar je bilo plevela, se je moralo umakniti ter prepustiti vodstvo ljudem, ki so razumeli položaj in bili neoporečni.
S tem pa je prišlo pravo kršč. socialistično gibanje v naše vrste. Za zboljšanje delavskega gmotnega stanja je predvsem morala voditi boj naša skupina. Mnogokrat je dosegla izdaten uspeh, večkrat se je pa mp-rala zadovoljiti z manjšim uspehom, včasih pa je bil neuspeh, da celo poraz. Delavstvo se je zavedalo, da skupina nesebično deluje za njegov blagor, zato pa je tudi nam oddalo glasove pri volitvah v Del. zbornico.
Razboriti krščanski socijalisti so morali po vojni nastopiti tudi na političnem polju, in sicer pod okriljem
Delavske zveze. Živo je utisnjen pečat Tržiču od predzadnjih občinskih volitev leta 1921. Zvesti kršč. socijal-nemu programu SLS, se je moralo zopet obračunati z gotovimi ljudmi, ki so se hoteli skrivati pod našo firmo, bili po so vse kaj drugega. Prišlo je do razdora in vložila se je kandidatna lista Delavske zveze, katera je dobila šest mandatov. Naši zastopniki so potisnjeni v občinskem odboru v opozicijo, kjer so imeli in imajo še jako težko stališče pri delu za delavske sloje, kar pa naših mož ne plaši.
Poglejmo še na gospodarsko polje. Tudi tukaj je lep napredek. Proti koncu vojne se je ustanovila prodajalna I. delavskega 'kionsumnega društva, katera je dianes lepo razvita in je glede dnevnega izkupička ena izmed prvih tržiških prodajaln. Previdnost pa nam je poslala v Tržič leta 1922. sedanjega č. g. župnika, ki na vseh krajih kjer je le mogoče, organizira gospodarstvo. Videč, kako propada usnjarska obrt in industrija, je dal pobudo, da se je ustanovila čev-
Iz glavnega tajništva. Nekaj skupin še ni poslalo v zadnji okrožnici (zahtevanih naslovov. Storite to nemudoma. — Skupine naj nam spo-roče število (ne imena) svojih brezposelnih članov, da jim zamoremo poslati potrebno število prijavnic za brezposelne, ki nam jih prihodnje dni pošlje Del. zbornica. Opozarjamo skupine oz. zveze na »Pravilnik o podpiranju brezposelnih«, ki je bil sprejet na II. plen. seji Del. zbornice in objavljen v »Pravici«, ker se bodo v bodoče brezposelne podpore delile le po določilih tega pravilnika. Prečitajte ga na setamkih, oziroma opozorite delavstvo na pravilnik, da ne bo nepotrebnega pojasnjevanja posameznikom.
Viničarji.
Iz načelstva. Zadnji čas so se vršile pri nas revizije skupin, katere so pokazale večkratno potrebo istih, ter-ugotovile poslovanje viničarskih skupin v toliki doslednosti, da smemo reči, nad pričakovanje. To so uspehi tečajev, ki so se vršili lani v zimskem času in poučni tečaji ob priliki skupinskih sej, katerih so se skupno udeleževali zaupniki in odborniki, predvsem skupina Ljutomer. Revizija ugotavlja med drugim, da je gospodarsko stanje skupin za današnje razmere zelo povoljno. Iz sejnih zapisnikov je posneti dalekosežne načrte, predvsem stremljenje za čim večjo moč organizacije. Pripravljalni odbor za I. viničarski klongres je imel skupno z načelstvom dve seji. V le-
A. Daudet—Kriha.
Skrivnost očka Cornille-a.
Čez nekaj časa pa je prišlo vse na dan. To pa takole.
Ko je mladina plesala ob moji flavti, sem nekega dne zapazil, da sta se najstarejši mojih dečakov in mala Vivetta zaljubila drug v drugega. — Prav za prav radi tega nisem bil jezen, Iker smo imeli vsi v časti Comil-lejevo ime, in pa zdelo se mi je, da bo lepo videti malo Vivetto, ki bo skakala kot vrabček po moji hiši. Samo, ker sta zaljubljenca imela večkrat priliko priti skupaj, sem hotel zadevo kar moč hitro urediti, da se ne bi pripetila kaka nesreča. Zato sem se napotil nekega dne proti mlinu, da izmenjam dve, tri besedice z očkom Comille jom... Joj, stari čarovnik! Če bi vedeli, kako me je bil sprejel! Niti vrat mi ni maral odpreti. Povedal sem mu svoje težave skozi luknjo v ključavnici, kakor sem pač mogel; pa ves čas, ko sem govoril, mi je ona prešmentana mačka pihala kot satan nad glavo.
Starec ni pustil, da bi bil končal in je zelo neljubeznivo kričal nad menoj, naj se vrnem k svoji flavti; naj si poiščem nevesto v parnem mlinu, če se mi tako mudi oženiti svojega fanta. —< Lahko si mislite, da mi je kri stopila v glavo, ko sem slišal te grde be-
ljarska in usnjarska zadruga »Runo«, katero vodijo danes sami delavci in je zaposlenih vsega skupaj 28 ljudi. Ima pa ta zadruga pred seboj še jako lepo bodočnost in utegne postati eno prvih podjetij v Tržiču. Ta zadruga je 'kažipot do socijalizacije v smislu krščanskega socijalizma. Tu je red in disciplina, tu se ne pozna lenoba — vceplja se zaposlenim zavest, da delajo za sebe, ako delajo za podjetje. Zadrugi nudi zadosten kredit naša domača hranilnica, ki se tudi čimdalje lepše razvija. V kratkem pa bomo dobili še gostilno, kjer se bo ustanovila delavska in uradniška kuhinja, kar bo pomenilo za nas velik korak naprej. Mi se gospodarsko dvigamo. Delavstvo pridobiva na ugledu in si ustvarja lastno gospodarstvo — med tem, ko se marksisti ne morejo premakniti naprej, ali pa še nazadujejo, liberalno-kapitalistična podjetja pa sploh propadajo.
Bodočnost se nam smehlja naproti in lahko trdimo, da bo naša. V to nam pomagaj Bog!
tošnji zimski sezoni nas čaka velikansko agitacijsko delo, v kar pričajo od vseh strani došli dopisi za ustanovitev novih skupin. Odpira se nam veliko polje za organizacijo viničarskega stanu, manjka nam pa organizatorjev. Tukaj bi še potrebovali iz vrst Krekove mladine one, ki imajo željo stopiti enkrat kot voditelji naše organizacije. Treba bo hiteti, da nas ne zaloti čas nepripravljenih. V kratkem času naj se združeno s podružnico Krekove mladine Ljutomer ih Sv. Miklavž ustanovi odsek »Krekove socialne šole«, katere namen bi naj bil predvsem vzgojni izrazite kršč. socialiste, kot zastopnike viničarskega stanu. Vabijo se v soc. šolo vsi oni, ki imajo veselje do nastopov in govora. Vodstvo šole bo prevzelo načelstvo S. Z. V. Kakor vse kaže, smo veliko napredovali. Pridobili smo si z zglednim, nesebičnim in požrtvovalnim delom v naših tihih neumornih delavnicah, zaupanje delavstva, da celo one iz naših vrst, ki so bili zagrizeni nasprotniki našega pokreta. Vsem skupinam se načelstvo zahvaljuje za njih točnost in red v poslovnih knjigah. Le tako naprej!
Državni cestarji.
Vsem članom načelstva. Ta mesec se vsled odsotnosti tajnika, ki bo
17.	t. m. v Tržiču na kongresu 24. t. m. pa v Belgradh na kongresu Del. zbornic, ne bo vršila seja načelstva. Dogovorno z načelnikom bo tajnik interveniral pri ministru za zgradbe v zadevi naših zahtev, ki so bile
sede; vendar pa sem bil še toliko pameten, da sem se vzdržal, pustil norca v miru in šel povedat otrokoma, kaj sem dosegel... Ta uboga jančka nista mogla verjeti; moledovala sta okoli mene, naj ju pustim, da gresta ona dva v malin in govorita sama s starim očetom ... Nisem imel srca, da bi jima odrekel in fiit! — moja zaljubljenca sta bila že na poti.
Ravno ko sta ona prišla vrh grička, je očka Comille odšel z dOrna. Vrata so bila dvakrat zaklenjena; toda, ko je starec odšel, je pozabil le-stvo zunaj, in zaljubljencema je takoj prišlo na misel, da splezata v hišo skozi okno, in malce pogledata, kaj se godi v tem presnetem mlinu...
Čudna reč! Soba, kjer so mleli, je bila prazna... Niti ene vreče, niti enega žitnega zrnca; nobene moke ob straneh, ne na pajčevinah ... Niti nisi vonjal onega prijetnega, toplega duha zdrobljene pšenice, ki napolnjuje mline ... Mlinska kolesa so bila zaprar šena in mršava mačka je spala na njih. —
Soba pri tleh je kazala prav takšno zapuščenost in revščino: — slaba postelja, nekaj cunj, kos kruha na stopnici, zraven pa v kotu tri ali štiri počene vreče, iz katerih se je vsipal pesek in bela prst.
To je bila skrivnost očka Comil-lea! To malto je prevažal zvečer po cestah, da bi rešil čast svojega mlina, in bi ljudje verjeli, da dela v njem
sprejete na celjskem kongresu, nakar bo na seji, ki se bo po seji, ki se bo po vrnitvi tajnika kmalu vršila, poročal tajnik, kako hoče minister ugoditi našim zahtevam.
Celjske resolucije so bile poslane vsem parlamentarnim klubom, gradbeni direkciji in ministru za zgradbe v vednost in rešitev. Odgovore sporoči tajništvo z okrožnico. Poravnajte članarino in pošljite obračune. Dopisujte v »Pravico« in naročajte jo.
Zveza tobačnega delavstva.
Enotnost. Že večkrat se je pojavilo med delavstvom tobačne tovarne v Ljubljani gibanje za enotno nastopanje vsega delavstva v tovarni, brez razlike mišljenja in organizacijske pripadnosti v slučajih, kadar gre za zadeve, ki tičejo vse delavstvo. Ta želja po skupnosti se je pred kratkim zopet poudarjala med delavstvom. Uspeh tega gibanja je bil, da so se zastopniki »Strokovne zveze tob. delavstva« in »Saveza mon. radnika« sestali na skupen posvet, kako v bodoče nastopati skupno pri vseh pametnih zahtevah delavstva. Določile so se smernice za delo v bližnji bodočnosti. Ker je zastopnik soc. »Saveza« ob tej priliki predložil neke zahteve po zvišanju plač, pri čemur je pa popolnoma prezrl delavke in so zahteve vsebovale le boljše ugodnosti za profesioniste, so delegati »Strokovne zveze« zahtevali, da pošlje zastopnik »Saveza« dotične zahteve v pregled gl. tajništvu Jug. strok, zveze«, kar se pa do danes ni zgodilo. Tudi shod, ki bi se naj vršil v Mestnem domu, se do danes še ni vršil, kakor je bilo sklenjeno. Zato sumimo, da so pri zadnji akciji za skupnost imeli socialisti namen izrabiti in prevarati menda Strokovno zvezo, ali pa vse delavke v tobačni tovarni, ki bi naj šle le po kostanj v žerjavico ali za socialiste ali pa za par profesionistov. Mi smo pokazali dobro voljo za skupni nastop in smo imeli vedno odkrite in poštene namene. Delavstvo naj sodi sedaj samo. Ako je pametno, naj se kompaktno oklene Strokovne zveze in tako bo v bodoče* skupno nastopalo z uspehom brez socialistov, ki poznajo delavstvo le pri žepu.
Odbor Strok, zveze tob. delavstva je sklenil v svoji zadnji seji poslati na delegatski zbor Strok, zveze tovarniškega delavstva v Tržiču dva delegata in poziva vse člane tobačne zveze, da se kongresa v Tržiču, 17. t. m., v velikem številu udeleži. Vožnja je polovična. Dalje je odbor sklenil, dia ob priliki III. kongresa Delavskih zbornic v Belgraidu intervenira glavni tajnik JSZ s poslancem Smodejem pri Upravi monopolov, da se Pravil-
moko... Ubogi mlin! Ubogi Comille! Že zdavnaj so mu parni mlini odjedli zadnjo mletev. Krila so se še vedno vrtela, toda kamen se je vrtel prazen.
Otroka sta mi v solzah prišla povedat, kaj sta videla. Meni je srce pokalo, ko sem ju poslušal... Nisem zgubljal minute in sem stekel k sosedom, povedal sem jim stvar v kratkih besedah in sklenili smo, da moramo na mestu nesti V Comillejev mlin, kar je pšenice v vasi... Rečeno, storjeno. Vsa vas se poda na pot, in prišli smo na vrh s procesijo oslov, obloženih z žitom — topot resničnim žitom!
Mlin je bil na stežaj odprt... Pred vrati, je sedel očka Comille na vreči peska in jokal stiskajoč glavo v roki. Ko se je vrnil domov, je opazil, da so bili za njegove odsotnosti ljudje v hiši in so odkrili njegovo žalostno skrivnost. —
»Ubogi jaz!« je govoril. »Zdaj mi ostane le še smrt... Mlin je one-čaščen.«
In stokal je, da bi se kamenu smilil, klical je svoj mlin z najnežnejšimi imeni, govoril z njim, kot bi bil živ človek.
V	tem hipu so prišli na ravnico osli in vsi hkrati smo pričeli kričati kot v onih lepih časih, ko so se še mlini vrteli:
»Ohe! v malin!... ohe! očka Cor-nillek
nik za tob. delavstvo takoj izda, ker obstoječe stanje je nevzdržno. V kratkem se bo vršil shod Strokovne zveze tobačnega delavstva, na katerem bo poročal glavni tajnik Gajšek.
Okrožni urad se brani izplačati hranarino tistim delavkam, ki so bile zadnjič zastrupljene s plinom in v bolniškem stanju 4 dni. Zahtevamo naše pravice od OUZD, ker bolezni delavke niso same zakrivile.
Sekcijo profesionistov so ustanovili v tobačni tovarni socialisti. To se pravi, socialisti poznajo le samega sebe in nočejo enotnosti. Delavke in druge delavce znajo le izrabljati.
Tobačno delavstvo se boji zime. Strah je upravičen. Nekatera okna so tako razbita, da tudi kuriti ne bo dosti pomagalo. Tudi je vprašanje, kje se bomo opoldne shajali, če ne bo ravnateljstvo pravočasno preskrbelo za zakurjen lokal.
Tobačne delavke in delavci! Či-tajte, naročajte, agitirajte in dajte či-tati tudi drugim »Pravico«, ki je in hoče odločno braniti vaše pravice. Več ko bo v tovarni »Pravic«, manj bo vaših krivic!
H kongresu.
Polovična vožnja. Polovična vožnja za udeležence kongresa je dovoljena na progah vse Slovenije. Vsak udeleženec kupi na vstopni postaji celo vozno karto do Tržiča, ki naj jo pusti žigosati z vlažnim dnevnim postajnim žigom. Karto je treba shraniti ker bo ista v zvezi s potrdilom, ki se bo dobilo v Tržiču, veljala tudi za vožnjo nazaj. — Vozni red: Vlaki odhajajo iz Ljubljane ob 6.42 zjutraj,
11.46 dopoldne, 14.50 popoldne, 19.7 zvečer in prihajajo v Tržič ob 8.35 zjutraj, 13.35 opoldne, 16.50 popoldine in 21.10 zvečer. — Delegati, ki se nameravajo udeležiti sobotnega delegatskega zborovanja, se morajo odpeljati iz Ljubljane z vlakom št. 916, ki odhaja ob 14.50 popoldne z glavnega kolodvora. — Delegati z Jesenic se morajo odpeljati z vlakom, ki pelje ob 14.40 popoldne s postaje Jesenice. — Udeleženci nedeljskega zborovanja se morajo odpeljati iz Ljubljane z vlakom, ki pelje ob 6.42 zjutraj z glavnega kolodvora. Z Jesenic pa z vlakom, ki pelje ob 5.21 zjutraj s postaje Jesenice.
Vsem tovarišem Krekovcem! Kdor le more, naj se udeleži I. splošnega strokovnega kongresa tovarniškega delavstva v nedeljo 17. oktobra v Tržiču! Podružnice, pošljite deputacije! — Centrala.
Razširjajte »Pravico«!
In že so se vreče kupičile pred vrati in lepo žito se je vsipalo od vseh strani na tla...
Očka Comille je široko odpiral vrata. Vzel je pest žita v svoje razpokane roke in govoril smejoč se in jokajoč hkrati:
»To je žito!... Gospod Bog!.. • Resnično žito!... Pustite me, da si g# ogledam.«
Potem pa se je obrnil k nam:
»Joj, saj sem vedel, da se boste vrnili... Vsi ti veliki mlini so goljufi.«
V	triumfu smo ga hoteli ponesti v vas!
»Ne, ne, otročički; najprvo moram dati jesti svojemu mlinu... Pomislite vendar, toliko časa že ni imel ničesar med zobmi!«
Vsi smo imeli solzne oči, ko sm° videli starčka, ki se je sukal od desne na levo, praznil vreče, nadzoroval mlinski kamen, medtem ko se je zrno drobilo in se je droben pšenični prah dvigal proti stropu.
Nekaj moram priznati: od tistega dne ni staremu mlinarju nikoli zmanjkalo dela. Nelkega dne pa je očka Cof' nille umrl in krila našega zadnjega mlina so se nehala vrteti... Ko j Comille umrl, ga ni nihče naslediovai-Kaj hočete, gospod!... vse na sveta ima svoj konec in čas naših mlinm' je moral preiti, kakor so preminni barke na Rhoni, parlamenti in jop1 z velikimi cvetkami.
(Konec.)
Jugoslovanska strokovna zveza.
Rudarski štrajk v Angliji.
. Zadnjič smo poročali, da. so podjetniki in vlada odklonili predloge, pziroma formulo za pogajanja, ki so Jo predložili rudarji.
Parlament je nato razpravljal o Položaju in izrekel splošno obsodbo postopanja podjetnikov. Celo vlada Se je v parlamentu postavila na stran rudarjev. A kaj, ko vse lepo govorjen nje ministrov nič ne pomaga. Podjetniki kljub vsemu nočejo ničesar slišati o pogodbi, ki bi bila obvezna za vso državo. Oni hočejo pogajanja po posameznih okrajih in s tem razkroj strokovne organizacije. Angleški rudar pa tudi ni tako naiven, da bi nasedel lepim besedam, preveč ima skušenj in premočna je njegova zavest, da je pravica na njegovi strani. Občudovanja vredna je ta disciplina, ki so jo pokazali rudarji v teku 20-tedenskega boja. Samo to pomislimo, da traja boj že 20 tednov. Skušajmo
Sl	tak boj zamisliti pri nas. Je nemogoč! Angleški rudar je pač res organiziran in tudi ve, kaj organizacija pomeni.
Vsak pameten narodni gospodar lr* državnik bi si moral želeti in se tudi truditi za to, da se to vprav neznosno klanje konča. Angleškemu gospodarstvu bo stavka neizmerno škodila. Posledice se bodo poznale vsepovsod. — Predočimo si rudarsko družino po 20 tedenskem štrajlku. NiL kakih rednih dbhodkov, samo podpore od časa do časa. In kaj, če vsah-nejo viri podpor? — Meščanski listi so pisali, da se rudarji vračajo na delo. Najbrže to sploh ni res. Ako pa Je> je število »štrajkbreherjev« v pri-Qier|i s štrajkujočimi naravnost neznatno.
, Vlada je stavila rudarjem v sprejetje svoje posredovalne predloge. Izvršilni odbor je odredil radi važnosti trenutka splošno glasovanje za ali Proti predlogu. Vlada je zagrozila rudarjem, da bo v slučaju odklonitve Predlogov iste takoj umaknila in prepustila rudarje samim sebi. Rudarji So imeli torej odločati o tem, ali pristopijo k pogajanjem in stavko končajo, ali pa predloge, ki jim niso nič bogvetkaj obetali, odklonijo in potegnejo stavko skozi zimo. In rudarji so z veliko večino predloge — odklonili.
737.000 jih je glasovalo proti — le
32.000 jih je bilo za vladine posredovalne predloge. Odločili so se torej za boj do konca, ker vedo, da bi vsak najmanjši umik pomenil katastrofo.
Vlada je svoje predloge takoj hmaknila in je tiho.
Kot odgovor na toposti podjetnikov je konferenca rudarskih delegatov sklenila s 514.000 proti 194.000 sledečo poostritev stavke:
1. V stavko stopijo tudi delavci Pri sesalkah.
2. Vse prizadete strokovne organizacije se pozovejo, naj se upro uvo-zn tujega premoga v Anglijo.
3. Ves boj proti podjetnikom se v bodoče vodi z veliko večjo strogostjo.
4. Generalni svet strokovnih organizacij naj pobira od vseh članov vseh strokovnih organizacij posebne Prispevke za stavku joče rudarje.
Vlada je nato izjavila, da bo z vse-*hi silami preprečila, da bi voda vdrla v rove. V skrajnem slučaju da bo postavila k sesalkam mornarje.
Posledice stavke se poznajo: lokomotive so začele kuriti z nafto; akoli 200 se jih že kuri samo z nafto, tklrejeno je največje varčevanje pri Pfemogu. — Brazilijanske železnice, ki so dobavljale premog iz Anglije, ga imajo v zalogi le še za ndklaj dni.
Zadnja poročila pravijo, da so se rudarji v nekaterih okrajih na ponudbo podjetnikov, odločili za poganja. Točnosti teh poročil nam dose-aj še ni bilo mogoče kontrolirati.
Nekateri meščanski listi so pisali', a je izid boja popolnoma nedvomen: rudarji bodo morali pod pritiskom nznier kapitulirati.
Kakor pa je razvidno iz prejšnje-Sa> je vprav v tem trenutku popolnoma negotovo, kako se bo položaj raz-‘Jal. Eno pa je gotovo: rudarska organizacija je še močna!
'»Serirajte v „Pratfici"!
Tedenske novice.
Seja vodstva SLS. Zadnjo nedeljo se je vršila v Ljubljani seja vodstva SLS. O političnem položaju je podal poročilo načelnik dr. A. Korošec. Po poročilu se je vnela živahna debata in je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: »Vodstvo SLS je z odobravanjem vzelo na znanje izčrpno poročilo načelnika stranke. Ob tej priliki ugotavlja vodstvo SLS, da so se vsled nesrečne, po strankarskih vidikih uravnane finančne, gospodarske in socialne politike gospodarske razmere v celi državi, prav posebno pa še v Sloveniji, tako poslabšale, da se nahajamo danes sredi težke gospodarske krize. Kmetje, ki trpijo še vsled nerazmerja med cenami poljedelskih in industrijskih produktov, omagujejo pod težo davčnih bremen. Kmečka posestva se prezadolžujejo in propadajo. Delavci so brez dela, brez soc. zaščite, prepuščeni izkoriš-čevalnim poizkusom naših, sicer maloštevilnih, jpa vplivnih kapitalističnih krogov, obrt je v zastoju ter propada. Ves naš srednji sloj se pro-letarizira. Vprašanje gospodarske krize stoji radi tega v ospredju vsega javnega življenja v naši državi in terja nujno rešitev. Val nezadovoljstva, ki med ljudstvom vsak dan bolj narašča, se more zajeziti samo tako, da se pereča finančna, gospodarska in socialna vprašanja vzamejo resno in odločno v pretres ter se postavijo kot prva in temeljna točka v program vlade. — V taktičnem oziru prepušča vodstvo SLS Jugoslovanskemu klubu proste roke.« — Vodstvo je določilo v smislu pravilnika, da se bo vršil zbor zaupnikov SLS v Celju v nedeljo 14. novembra. Po vo-litvi načelstva so se obravnavale tekoče strankine zadeve, pri katerih je načelnik dr. Korošec tudi poročal, da je 1. septembra t. 1. odložil prof. B. Remec mesto prvega strankinega podnačelnika.
Nov komisar na ljubljanskem magistratu. Pretekli teden je prevzel vodstvo poslov na ljubljanskem mar gistratu novi komisar, vladni svetnik dr. Anton Mencinger, ki ima nalogo, da čim prej razpiše občinske volitve. Odstavljeni demokratski gerenti so gospodarili na magistratu od 10. novembra 1924. — Torej celi dve leti so imeli demokrati priliko pokazati v dejanju, kaj zamorejo storiti za številno delovno ljudstvo v Ljubljani, toda deložiranci in njih strašna beda kažejo, da se zanje ni prav nič storilo. Bodoči občinski svet bo moral tvoriti svojo večino iz zastopnikov delovnega ljudstva, da tudi ono pride do sodločevanja v občinski politiki in samo sebe zaščiti pred izkoriščanjem ljubljanskih posedujočih slojev.
Protestni shod v Ljubljani. V nedeljo dopoldne se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani protestni shod stanovanjskih najemnikov proti nameravanemu poslabšanju oziroma odpravi stanovanjskega zakona. Za vse udeležence shoda je bila dvorana veliko premajhna. Na zborovanju je govoril zastopnik socijalistov Franc Sedej. Za njim je govoril predsednik Društva stanovanjskih najemnikov, kateri je podal zgodovino stanovanjske zakonodaje in ugotovil, da je stanovanjski zakon že od 1. 1923. čisto navaden pesek v oči. Nato so govorile še zastopnice delavskih žena in deklet, zasebnih nameščencev in Osrednje zveze drž. nameščencev. Zbor je sprejel resolucijo sestoj ečo iz 11 točk, ki stremi za popolno odpravo stanovanjske bede in za nujno potrebno zaščito stanovanjskih najemnikov.
Naš novi roman. V kratkem pričnemo priobčevati v podlistku nov zelo zanimiv roman, ki bo gotovo zbuidil veliko zanimanje med našimi čitatelji. Opozarjamo na roman že sedaj naše čitatelje, predvsem pa nabiralce novih naročnikov, da opozorijo one, ki list »Pravico« nameravajo naročiti, naj to store takoj, ker ne moremo jamčiti, da se bodo pozneje dobile naknadno vse številke, v katerih bo že priobčen novi roman.
Nove poplave. Preteklo soboto ponoči |jle selško In poljansko dolino obiskalo novo neurje. Po obeh dolinah je strahovito lilo in naenkrat na-rastli Sori sta zopet odnašali, kar so
dosegli njuni silni valovi. Sora je od Zalega loga do konca trga Železnik! odnesla vse lesene mostove, ki so bili močni in trdlni, poleg teh pa še oba zidana mofta. V Železnikih je vdrla Voda v hiše ih kleti, v hleve in shrambe. Ljudje so v velikem strahu spravljali živino in pohištvo na varno. Najbolj so prizadeti lesni trgovci, ker jim je voda odnesla veliko desk in hlodov. V Poljanski dolini so ob ponovni povodnji zadnjo nedeljo najbolj prizadete Žiri same in Stara vas, kjer se je razlila voda po celi občini v ravnini in nadaljevala pustošenja zadnje poplave. Isto noč se je utrgal vnovič oblak nad Tolminskem. Najhujši je bil naliv med Podmelcem in Tolminom in Avčami. V tovorni vlak, ki je vozil iz Gorice, je blizu Avč zadel močan plaz in ga vrgel s tira. Lokomotiva je s štirimi vagoni padla v jarek. Človeških žrtev m bilo. Plaz je razdejal progo tudi pri Podmelcu in blizu Hude južne je padla na tir velika skala. Prizadeti kraji trpijo velikansko škodo in čakajo pomoči dobrih ljudi.
Proti prekoračenju delovnega časa. Delavske zbornice iz vse države so zahtevale od ministrstva za socialno politiko, da se morajo določila o delovnem času v vseh podjetjih strogo izvrševati.
Ureditev nedeljskega počitka v Sarajevu. Ministrstvo za socialno politiko je na pritožbo sarajevskih zar sebnih in trgovskih nameščencev odredilo, da morajo ob nedeljah počivati vsi obrati, ne glede na veroizpoved lastnika.
Objektivnost »Napreja«. Opozarjamo naše delavstvo, da »Naprej« tako zavija svoja poročila o II. plenarni seji, da ta poročila ne odgovarjajo resnici. Tako n. pr. prinaša v zadnji številki tudi zavito in napačno poročilo o zadnji seji upravnega odbora D. Z., v katerem neresnično poroča, da je tov. Gajšek umaknil svoj predlog, da naj »Unija rudarjev« plača govornike, ki jih je poslala D. Z. na shode v revirje, ampak res je, da je tov. Gajšek pristal na to, da se predlog odstopi v rešitev finančni kontroli.
Na poti k zdravniku umrl. Ob cesti v Loče so našli pretekli teden mrtvega kočarja Jakoba Burlaka. Napotil se je k zdravniku, a se mu je ulila med potjo kri, da je revež izkrvavel.
Požar. V Framu pri Mariboru je posestniku Alojziju Viherju pogorelo gospodarsko poslopje in hlev. Na pomoč došlim gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti in končno pogasiti. Posestnik Viher trpi veliko škodo, ker mu je ogenj uničil spravljene pridelke, orodje, zgorelo je tudi nekaj svinj.
Čudno tele. Mihaelu Močnik, posestniku in županu v Špitaliču je povrgla krava tele, ki je imelo glavo podobno psu z dvema gobcema, eden vrh drugega, z dvema jezikoma in z dvema požiralnikoma. Tele je bilo mrtvo in je tehtalo 50 kg.
Otroci povzročili požar. V podstrešni sobi mizarskega mojstra Ja-. koba Kadunca v Znojiljih pri Kamniku so otroci iskali svoje čevlje in vsled neprevidnosti povzročili požar, ki je popolnoma uničil vse premoženje številni družini. Hiša, hlev, pod1 in šupa, vse pod enim ostrešjem je bilo z vso klajo in žitom v par minutah žrtev strašnega ognja. Škoda je Cenjena nad 65.000 Din. Vročina je bila taka, da se je enemu gasilcu srajca vnela. Drugi se je na vratu hudo opekel, tretji po glavi. Gospodar je dobil hude opekline po obeh rokah in po glavi.
Iz vode rešeni otrok. Na ovinku pri Starem Viču pri Ljubljani je padel v vodo 3 in pol letni otrok Hribernik. Voda ga je nesla 1 km daleč in so ga pred turbino Vojnovičeve tovarne potegnili iz vode, kjer se je g. Vojnoviču posrečilo, da ga je oživel, nakar so ga prepeljali v bolnico.
Nesreča. V Strojnikovi parni žagi v Šoštanju je stroj zagrabil delavca Karla Leskovška in mu nevarno poškodoval zlasti levo roko. Zdravi se v celjski bolnici.
Pri čiščenju soda ubit. Na veleposestvu v Potiski pri Senti so čistili pred letošnjo trgatvijo sode. V to svrho so pripeljali lokomobilo in s paro napolnili prvi, 40 hi velik sod,
da uniči visoka vročina in silna napetost strupene glivice in bacile. Ker pa je na dnu soda para nekoliko vha-jala, je oskrbnik Širca bližje pogledal in zamašil špranje z voskom. V tem trenutku je nastala eksplozija, raznesla 6 cm debelo dno na kosce, razbilo Širci lobanjo in ga vrglo sko-ro 10 m v zrak. Bil je takoj mrtev.
Eksplozija v rudniku pri Subotici.
V	rudniku pri Subotici je eksplodirala večja količina dinamita. Smrtno je bil pri tej priliki ranjen en delavec, ki je vršil v rudniku inšpekcijsko službo. Preiskava je dognala, da sta zakrivila nesrečo rudniška nadzornika Josip in Ivan Šulida. Bila sta aretirana. Vsled eksplozije so popokale šipe po vsej okolici.
Industrija in obrt v Tržiču.
Malokje ali nikjer v Sloveniji in državi ni toliko in tako različnih industrijskih in obrtnih podjetij kakor v Tržiču. Vsem prvači veleindustrij-sko podjetje Ed. Glanzmann & And. Gassner — bombaževa predilnica in tkalnica, ki zaposluje okrog 1000 delavcev. To je eno največjih industrijskih obratov te vrste v Sloveniji in tudi v državi. Najbolj pa je v Tržiču razvita čevljarska- industrija in obrt. Tržiški čevlji so znani po vsej državi. Najmodernejše urejena čevljarska tovarna v celi državi je tovarna Peter Kozina, ki lahko zaposluje nad 300 delavcev, druga po velikosti, za njo je čevljarska tovarna Mally Dember-ger. Poleg teh dveh tovarn je še več manjših čevljarskih podjetij. Zelo lepo so razvite fužine Franc Kajetan Ahačič, Niko Ahačič in Karel Globočnik, ki izdelujejo kose, srpe, lopate in drugo podobno orodje. Na Slapu pri Tržiču obratuje tovarna za lepenko, koje lastnik je Karl Molline, Ta tovarna zaposluje nekaj nad 100 ljudi. V Tržiču in okolici je zelo bujno razvita lesna industrija, posebno lesno podjetje dr. Karla Borna v Dolini, v Pristavi in pqjj tržiškem kolodvoru, ki zaposluje nad 250 ljudi. — Tržič ima večje število mizarskih podjetij, katerim prvači mizarska industrija Aman. V Tržiču in okolici so štiri električne centrale, poleg raznih drugih manjših elektrarn. — Svojčas je bila zelo razvita tržiška usnjarska industrija in obrt, posebno tovarna K. Mally je bila svetovno znana, danes pa obratuje le »Runo«, o kateri pišemo posebej. Pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Tržiču je zavarovanih blizu 3000 delavcev. Ze iz teh podatkov se vidi, da je Tržič industrijski center, kakor je malokateri kraj v naši državi s tako pestrim obratovanjem.
Stanovanjski problem v Češkoslovaški.
Češkoslovaška vlada je v svrho zaščite najemnikov in pospeševanja zidanja novih stanovanjskih hiš predložila tozadeven zakonski načrt. — S tem načrtom hoče češkoslovaška vlada doseči, da se stanovanjske razmere v teku 7 let povrnejo na normalno stanje. Po poročilu časopisa »Informations Sociales« (izdaja mednarodni urad dela) predvideva zakonski načrt, da se temeljna najemnina, ki je bila plačana 1. avgusta 1924. z dnem 1. januarja 1928 lahko polagoma zvišuje. Za pospeševanje zidanja novih stanovanjskih hiš namerava država uvesti štiri oblike državnih pripomočkov v to svrho, in sicer: neposredno posojilo za zidavo malih stanovanjskih hiš, predvsem takih, katere bi zidali ali občina ali javne oblasti. Nadalje posojila na privatnim hipotekam letne prispevke od obresti in od plačila posojil, končno prispevke v obliki bauširanja. Poleg tega je vsaka nova stavba 20 do 40 let davkov prosta.
Predvidena je ustanovitev državne blagajne za stanovanja, v katero se stekajo posebni davki, ki se raztegnejo čez vse stavbe, kojih gradba je bila dovoljena pred 1. 1917. Davek se letno zvišuje za 50%, dokler ne doseže v letu 1924. 35 % predvojne najemnine. Za plačevanje davka od-
govarja hišni posestnik, ima pa pravico prenesti iste na najemnika. Za polovico davčnega zneska dobi hišni posestnik državne obligacije 4'/2 %, v katere se izplačajo po 40 letih. Zakonski načrt vsebuje nadalje natančna določila o stanovanjskih sodiščih v 4 večjih mestih, (ki naj bi uravnavala delavske razmere v stavbnih podjetjih.
Krekova mladina,
Devetletnica sip rti dr. Janeza Ev. Kreka. V nedeljo dne 1Q. oktobra je proslavila Krpkova mladina devet-letnico smrti svojega očeta Kreka. Po maši pri Sv. Križu so polpžili zastopniki centrale na njegov grob venec z rdečim trakom ter napisom na traku: »Krekova mladina — očetu Kreku.«. Ob pol enajstih se je vršilo v kultur-no-prosvetnen} odseku DZ slavnostno zborovanje, na katerem je govoril o Kreku g. prof. Dolenec. Predvsem je obravnaval razmerje med Krekom in delavcem. Povdarjal je, da je Krek vpdno delal tam in pomagal tistim, ki so bili pomoči najbolj potrebni. Nazorno je prikazoval njegove nadvse lepe lastnosti in zaključil, da je bil »mož dober in pošten«, in ker je bil dober, se mu sedaj gotovo tudi dobro godi. In če bomo mi taki kot je bil on, mu bomo ob svidenju lahko rekli: »Mi smo pa krekovci!« — Vsi navzoči so bili hvaležni g. profesorju za njegova krasna izvajanja; želeli so samo, da bi jim govoril še in še.
Dramatična šola kulturno-prosv. odseka DZ. Pretečeni pondeljek se je ob pol 8 zvečer pričela dramatična šola, ki jo je ustanovil kultumo-pro-svetni odsek DZ za člane in članice delavskih in nameščenskih organizacij. Vodstvo šole je prevzel g. profesor Šest, nadrežiser Narodnega gledališča v Ljubljani. Šola se bo vršila vsak pondeljek ob pol 8 v veliki dvorani Mestnega doma.
Krekova mladina Viž bo priredila v nedeljo, 17. t. m., ob pol 8 zvečer v Društvenem domu na Glincah svojo prvo prireditev. Spored: nagovor, deklamacije, petje in »Radi oreha«, igrokaz v treh dejanjih. Vabimo vse, Krekovi mladini nlaklonjene Vičane, k obilni udeležbi.
Krekova mladina Preska-Goriža-ne. V nedeljo 10. oktobra se je vršil v domu v Preski ustanovni občni zbor »Krekove mladine Preska-Go-ričane«. Ob otvoritvi je predsednik priprav, odbora pozdravil vse navzoče, posebej še zastopnike centrale. Po poročilu o delovanju priprav, odbora so se vršile volitve. Imena izvoljenih garantirajo, da bo naša podružnica napredovala in postala to, kar v našem kraju mora postati, namreč društvo vseh poštenih delavskih fantov in deklet. Zastopnik centrale, njen tajnik, je bodril k delu in povdarjal pomen krekove mladine in krekovstva. Naš starešina tov. Ivan Peternel je opozarjal na koristi izobrazbe za delavstvo v njegovem trdem bojp z& obstanek. Ob zvoku tamburic se je občni zbor zaključil ob splošnem prepričanju, da smo naredili velik korak naprej. — Ob tej priliki je pristopilo zopet 6 članov — dva pa sta si naročila »Pravico«, tako je prav!
Krekova mladina« Jesenice. Tudi pri nas na Jesenicah so se zbrali mladi krekovci na sestanek v nedeljo dne 10. t. m., da si ustanovijo že dolgo zaželeno podružnico Krekove mladine za Jesenice. Sestanek se je vršil v prostorih naše skupine, katerega je vodil tov. Jožko Rozman, ki je povdarjal potrebo zavednosti, da je naloga Krekove mladine vzgoja dobrih članov strokovni organizaciji,
katero morajo razviti in do zadnjega izpeljati naši krekovci. Sestanka se je udeležil kot zastopnik centrale njen predsednik, ki je uvodoma povdarjal potrebo ustanovitve Krekove mladine na Jesenicah. V debato so še posegli tovariši Alojzij Pukšič, Fr. Brtoncelj in drugi. Zatem se je izvolil odbor, ki je sledeči: Predsednik Jožko Rozman, popredsednik Albin Gasser, tajnik Franc Bručan, blagajnik Pavel Strajnar. Odborniki: Alojzij Pukšič, Franc Brtoncelj, Franc Miceli. Razsodišče: Peter Arnež, Fr. Ažman, Jožko Markizeti, Valentin Rabič. Nadzorstvo: Ciril Novak, Rozman Anton, Jožko Bručan. Delavska mladina na Jesenicah prihiti v našo Krekovo mladino, da ondi dobiš ono, kar kot delavec nujno rabiš, in to j« delavska vzgoja in izobrazba. O potrebi Krekove mladine pri nas na Jesenicah ne bomo govorili, želeli bi le vsestransko sporazumnega dela. In tako upamo, da homo s Krekovo mladino zadohili za naše krščansko-socialistiene organizacije novih moči in svežih delavcev. Zato delavski fantje in delavska dekleta, kohitite v našo organizacijo — Krekovo mla-dninol
Krekova mladina Celje vprizori v nedeljo dne 17. t. m. ob 4 popoldne
v	dvorani Narodnega doma v Celju predstavo »Godčeva pesem«, narodna igra v petih dejanjih in dveh spremembah. Igra je povzeta iz kmečkega življenja ter polna lepih in pretresljivih scen. Ker je cisti dobiček namenjen za povzdigo organizacije, se vabijo tem potom visi prijatelji naše mladine. — Odbor.
Kreboiva mladina v Kočevju. Sestanek tukajšnje podružnice se bo vršil v nedeljo, 17. t. m., v društvenih prostorih na opekami ob pol 10 dopoldne. Vabimo vse tovariše, da se sestanka sigurno udeleže. Na sestanku bo poročal zastopnik centrale.
Dopisi.
Goričane. Komaj smo se nekoliko oddahnili od grozne poplave 27. sept., nam je zopet preteklo nedeljo, dne 10. t. m., grozila nova povodenj. Ločnica je mnogim že preje prizadetim znova poplavila polja in odnesla še ostale pridelke. V nedeljo dopoldan so prišle iz Poljanske doline brzojavno zopet vesti, da je pričakovati novega navala Sore. V papirnici je parna piščalka klicala delavstvo na pomoč, ki je prihitelo iz domov ter hitelo spravljati papir, celulozo in druge predmete v višje ležeče prostore. Hvala Bogu, strah je bil za enkrat neupravičen in je narasla Sora začela popolnoma upadati. Vendar pa je odnesla zasilno brv poleg papirnice, ki je bila napravljena po zadnji poplavi in močno poškodovala napravo za osebni promet s čolnom čez Soro v Medvodah. Ugotoviti pa moramo, da prve posledice prve poplave zadevajo v prvi vrsti velik del v tovarni zaposlenega delavstva. Vsled poplave je namreč prenehal popolnoma notranji obrat tovame in delavstvo, tudi kvalificirano, je zaposleno pri čiščenju in pospravljanju zunaj tovarne. Vsem tem kvalificiranim delavcem se je plača znižala na plačo nekvalificiranih) vsled česar imajo delavci dnevno izgube do 5 Din- Mnogi izmed teh so že itak utrpeli veliko škodo po poplavi in sedaj naj jim tovarna v nesreči priskoči na pomoč s tem, da jim zniža plače? Vemp, da ima podjetje veliko škodo, vendar delavci niso kri-
vi	tega in so mnogi razmeroma hujše prizadeti nego podjetje. Nikakor ne moremo odobravati tega skrajno ne-socijalnega dejanja od strani pod-
jetja. Komu pa naj ubogi delavec naprti breme posledic te grozne katastrofe? Nikomur. Zato apeliramo na podjetje, da naj v tej nesreči svojim uslužbencem vsaj plač ne znižuje.
Hrastnik. Dne 19. septembra je imelo naše izobraževalno društvo igro »Testament«. Društvo, ki dobro uspeva, vodijo sami delavci. To pa socialistom ni všeč. K predstavi so prišli nekateri svobodaši z zlobnim namenom, da društvo oškodujejo. Nekateri so bili pijani in so med predstavo razgrajali. Drugi so hoteli na predstavo kar brez vstopnic. Ponoči so nahujskani fantje pri rudniku precej škode naredili, misleč, da bodo naši fantje krivi in odpuščeni. A zgodilo se je obratno. Tako imajo socialisti pet nedolžnih žrtev na vesti, hoteč nam šlkodovati, so spravili pet svojih mladih fantov sedaj na zimo ob kruh. Mi uboge žrtve pomilujemo. — Ob zadnjem deževju se je šel' delavec Pogačnik preobleči, ker je bil popolnoma moker. To je javil pazniku Selanu. Pogačniku je bil vsled1 tega celi šiht odvzet in je za las manjkalo, da ni bil odpuščen. — Krajni šolski svet je kupil od Roša stavbišče za novo šolo za 900.000 kron. G. Loger je ponudil stavbišče za 440.000 kron. Tako bodo demokrati oškodovali javno blagajno skoro za pol milijona kron.
Za žene in dekleta.
JIrušev kompot. Hruške se pripravijo za vkuhavanje na razne načine. Navadno jih razrežemo na polovice, debelejše na četrtine, iztrebimo peščice, in muho, peclje pa varujemo. Tako pripravljene vložimo v steklenice. Pomniti je samo, da kuhamo hruške od 15 do 20 minut, ako so v pollitrskih, in 20 do 30 minut, ako so y litrskih steklenicah, zlasti akp so trde vrstp in še ne prezfele. Finejši izdelejč dpbimp, ako hruške pred konservirtanjem olupimo. Posebno pozornost moramo obračati na čvrsto vlaganje v steklenice, da kolikor mogoče popolnoma izrabimo že tako majhen prostor in obenem hranimo sladkor. Nekatero rahlejše in nežnejše sadje (rdeče grozdjiče, kosmulje, ČreŠnje) se pri vkuhavam ju tako skrči (vkuha), da napolnjuje potem, ko se ohladi, komaj tretjino do tri četrtine steklenice. To je iz ekonomičnega stališča slabo, ker se drage steklenice premalo izrabijo- Pa tudi na zunanje se pplne steklenice kažejo vse druga1-Če, kakor napol prazne. Da se izognejo tej nepriliki, postavimo s sirovim sadjem napolnjene in s sladkorno raztopljino zalite steklenice odprte v lonec z mrzlo vodlo, katero potem prav počasi razgrevamo, da dobro zavre. To zadostuje, da se sadje skrči, kolikor zahteva njegova narava. Nato vzamemo steklenice iz vpde, počakamo, da se ohladijo in sedaj dopolnimo iz ene ali več steklenic dinge, kolikor jim manjka. Prej pat moramo odliti iz vsake nekoliko soka, ker sicer bi tekel čez rob. Slednjič steklenice pravilno zapremo in denemo vkuhavat, kakor je opisano pri pripravi češpljevega kompota. Prav trdo sadje, kakor n. pr. nekatere hruške, lahko tudi v kakem kotličku s sladkorno vodo najprej malo pokuhamo, da se skrčijo in potenj obujene šele pokladamo v steklenice in nadalje postomamo z njimi kakor s sirovo vloženimi. Neprodimo zaprte kon-serve se lahko hranijo leta iQ lete, ne da bi se kaj izpremenile. To se pa da doseči le v steklenicah z gumijevim obročkom in s steklenim pokrovom. Vsako drugo zapiranje kompotovih steklenic je večalimanj pomanjkljivo, ker prej ali slej pušča notri zrak. Z
zrakom pridejo v konserce trosi raznih glivic, ki v sadju skalijo, se razmnožujejo, ga razkrajajo in s tem konserve pokončujejo.
Razno.
Slovensko gledališče v Gorici zaprto. Italijanske oblasti so zaprle slovensko gledališče v Gorici in pre>-povedale sploh vsako slovensko predstavo.
Nesreča v železniškem tunelu. Neki tovorni vlak, ki je vozil iz St. Gallena, se je nenadoma znašel v oblaku strupenih plinov ter se nenadoma ustavil. Domnevalo se je, da sta potegnila strojevodja in kurjač, predho sta se onesvestila za zasilno zavoro. Vsekako je obstal vlak v tunelu. Strupeni plin je umoril vse službeno osebje, ki se je nahajalo v vlaku obenem z devetimi uradniki.
Strela ubila 21 ovac. V Haslingu poleg Meran je pasel neki pastir čredo ovac. N««nkrat se je nebo stemnilo, nastala nevihta in v čredo je treščilo. 21 ovac je bilo na mestu mrtvih. Pastirja pa je samo neznatno ožgalo.
Previdnost pri štetju denarja. Neki poštni uradnik v Konstanci ima strašno bolezen, raka. Tako daleč je razjedanje že napredovalo, da je desna stran njegovega obraza že izgubljena. Bolezen se je pričela na jeziku. Poizvedovanja so dognala, da je povzročitelja bolezni dobil na umazanem bankovcu za 20 mark. Uradnik je imel navado, da je pri štetju denarja prste oslinil na ustnicah in — bil je strašno kaznovan za to neprevidnost. Nikdar se ne more dosti strogo svariti pred to nevarno razvado.
Kako pečejo na Islandiji kinih. Gospodinje na Islandiji so v istimi srečne. Ni jim treba imeti skrbi in dela s pečmi, kakor naše matere, kadar pečejo kruh. Po nekaterih krajih Islandije je sama mati narava prevzela to skrb -na sebe. Islandija je namreč najbolj bogata dežela na vulkanih in vročih vrelcih. Otok je majhen, ima pa preko 20 vulkanov in na stotine vročih vrelcev, iz katerih ner prestano izvira vrela voda. To vodo uporabljajo v gospodinjstvu ter si s tem prihranijo kuhanje. Tla okrog takih vrelcev, ki so kamenita, so tako vroča, da je nemogoče stati dalje Časa na enem mestu. Ta vroča tla porabljajo praktične islandske žene kot peč, kjer pečejo kruh, meso im ribe. Okrog vasi je v vročem kamenju polno odprtin, ki služijo kot peči-Tako je narava sama poskrbela z« udobnejše življenje tega naroda, ki živi na skrajnem severu.
Ob zaključku uredništva.
Ministrski predsednik UzunOvič je danes, dne 13. oktobra dopoldne podal kralju demisijo celokupne vla* de. Kralj je demisijo sprejel. Seje parlamenta so bile odgodene na ča9> dokler se ne sestavi nova vlada.
Za kratek {as.
Oslica in oslički. Šolarji srečajo žensko, ki žene osla in jo pozdravijo1 »Dober dan, mati oslica 1« — »Bog daj! otročiči moji.«
Vesten. Tu|ec: »Gospod oštir, ja* imam le 20 vinarjev, koliko stane prenočišče?« — Oštir: »Trideset vi* narjev!« — Tujec: »Doklej se pa lab' ko spi za trideset vinarjev?« — Oštir: »No, do osmih zjutraj!« — Tujec: »Veste kaj, pokličite me potem & deset vinarjev prej!«
LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisniku iz Ljutomera. Pride kmalu na vrsto.
čim višja je vsota tvojega zakupila, tem bolj si vesela. Zakaj? Zato, ker dobi^ Asakega pol leta tem višji 3°|o popust (dividendo).
To pa le, če nabavljaš vse svoje potrebščine v poslovalnicah I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani.
Člani I Članieel fie strašite se par korakov oddaljenostiI