■* y?
Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
34. številka
«loliet, Illinois, 4, avgusta leta, 1005.
Letnik XIV
ŽELI MIRU, SPREJME PA NE PONIŽANJA.
Pravi ruski pooblaščenec Witte, ki je v sredo dospel v New York.
Rusija še nikakor ni poražena.
Tokio, 27. jul. —Japonci so baje zasedli mesto Aleksandrovsk v Si. biriji.
Petrograd, 28. jul. — “Vjedo-mosti” ostro kritizirajo izlet ameriškega vojnega tajnika Tafta in gdč. Roosevelt na Japonsko baš |pred mirovno konferenco.
Washington, D. C., 29. jul. — Kitaj (Kina) bo zahteval odškodnine $100,000,000 od Japoncev in Rusov za opustošenje žetev, požig vasij in druge izgube med vojno v Mandžuriji, dasi so Japonci in Rusi baje plačali za vse, kar so rabili ali ugonobili.
Vojno stranka.
Petrograd, 30. jul. — Sporočilo gospoda Sato, ki je tajnik barona Komura, da hoče Japonija zahtevati polno odškodnino za vojne stroške poleg otoka Sahalin, je pridobilo novincev iz vseh razredov za vojno stranko, ki so upali, da bo Rusija vstanu, ponuditi železnice v Port Artur in Daljni, 'otok Sahalin in druga dragocena plačila mesto neposredne odškodnine v gotovini. Vojni urad ni ustavil priprav za 'nadaljevanje vojne v slučaju, da se ponesrečijo mirovna pogajanja. Luk rja v' armadi generala Linjeviča vsled izgub pri Mukdenu je izpolnjena in železnica deluje s polno močjo, da spravi na bojišče pomožnih čet v tvoritev novih armadnih vojev. Brzojavka iz Irkutska naznanja dovršitev del na transbajkal-ski črti.
Japonci na Sahalinu.
Tokio, 30. jul. — Sledeče poročilo je dospelo iz glavnega taborišča armade mikadove:	“Naše čete na
otoku Sahalinu so dne 27. julija pregnale sovražnika po besnem odporu. Dočim je naše konjištvo zasedlo Rykov, so drugi oddelki bili poslani proti sovražniku pri Nomihi in Ivovskojem, pregnali sovražne čete, ki so zasedle Vydernicovsko in soseščino ter nadaljevale prodirati. Sovražnik je obsegal 800 pešcev in več topov. Toplina je 93 stopinj Fahrenheita.”
Sramotnega miru nikdar.
Petrograd, 81. jul. — Car je iz dal sledečo noto kot odgovor na priziv duhovščine v Orenburgu, ne skleniti sramotnega miru:	“Ruski
narod se lahko zanese name. Nikdar ne bodem sklenil sramotnega ali velike Rusije nevrednega miru.” Ta eerjev razglas so ponatisnili vsi časopisi na Ruskem, in pozdravljajo ga najtopleje vsi brez izjeme, celo najvnetejši prijatelji miru. Moskovski trgovci, ki so večinoma sta-roverci in nadzorujejo obilo bogastva narodovega, so poslali adreso generalu Linjeviču v izraz zaupanja, da bo armada branila rusko čast in da se ne sklene poniževalen mir.
“Zemskij sobor”.
Petrograd, 31. jul. —Razglaša se, da se bo vršilo zborovanje volil-cev za nameravani zemskij sobor ali državni zbor že dne 14. avgusta. Zemskij sobor se bi potem sklical na dan 14. novembra.
Llujevič polu zaupanja.
Petrograd, 1. avg. — General Linjevič je brzojavil carju z dne 25. julija, da so cesto objavljena poročila o popolnem obkoljenju ruske armade neresnična. Poroča, da ni bila armada nikdar v nevarnem položaju. Kril niso Japonci nikdar zajeli, dasi so to poskušali. Japonci, ki stoje v neki razdalji od ruskih glavnih leg, niso bili vstanu, bližati se jim. General je dodal: “Navdušenje čet me navdaja s popolnim
zaupanjem, da je armada za vsako nalogo pripravljena.”
Witte dospel.
New York, 2. avg. — Brzoparnik “Kaiser Wilhelm der Grosse” z ruskim mirovnim pooblaščencem Sergijem Witte na krovu je doplul popoludne. G. Witte je velik in zdrav, in ladija je imela dobro vožnjo. Nekemu zastopniku od‘Associated Press’, ki je na krovu interviewai g. Witteja, je ta rekel:
Witte o ruski moči.
“Ruske razmere, ruske zaloge in ruska odpornost so kakor v mnogih državah evropskih tako tudi v Ameriki skoro popolnoma neznane. Tudi so o resničnih dogodkih v rusko-ja-ponski vojni razširjene mnoge pomote. Pač je res, da je moja domovina prestala dokaj porazov, a s tem ni rečeno, da je Rusija izgubila del moči, ki jo je imela pred izbruhom vojne in da se sme sedaj uganjati ž njo, kar se hoče. Tudi niso uspehi japonski tako dalekosežni, da bi morala Rusija smatrati Japo-nijo za res nevarnega sovražnika.” G. Witte je iskreno pohvalil dobra vojaška svojstva japonske armade, pohvalil je mornarico in upravo japonsko ter opomnil, da ne bi bila pač nobena druga evropska velesila vstanu, zoperstavljati se Japoncem tako trdovratno, kakor je to storila Rusija.
Japouija se pripravljala 10 let.
“Da se vojni dogodki prav cenijo,” se je izrazil g. Witte, “se mora pomisliti, da se je Japonija deset let pripravljala na vojno z Rusijo, dočim ni zadnja, zaupajoč na mir,niti najmanj dovršila svoje oborožbe. Dalje so se Japonci borili pod najugodnejšimi pogoji v znanem jim ozemlju in v svoji najbližji soseščini, dočim smo morali mi naše qete prevoziti po nedostatni železnici 9000 vrst daleč v skoro neznane pokrajine. V celi svetovni zgodovini ni sličnega dogodka,pri katerem sta bili luč in senca za boreči se stranki tako nejednako razdeljeni, kakor sedaj. Vkljub vsemu temu so vsi vojaški zastopniki, ki so sledili našim operacijam, o tem ene misli, da so se naše čete bile prav po junaško. A razmere, ki jih ni bilo prevladati, so jih prisilile, da so se umaknile.”
Še niso na ruski zemlji.
“Kar se tiče ruskega brodovja,je bilo vedno na izgubi. Roždjetsven-skega brodovje se je odposlalo proti Japoniji, ne, ker je Rusija zelo zaupala v istega pripravljenost in premoč,nego zastran moraličnega uspeha, ki bi ga imela samo polovična pomorska zmaga. Na suhem Japonci niso tako napredovali, kakor mislijo opazovalci oddaleč; še štirikrat tako daleč bi morali prodreti,kakor so storili doslej, predno bi dosegli res rusko ozemlje, in da so mogli samo tja dospeti, kjer stoje sedaj v v Mandžuriji, so rabili poldrugo leto.”
Ne morejo narekatl miru.
“Le ko bi Japonija zasedla rusko ozemlje, bi se lahko reklo, da je v položaju, v vojaškotehničnem smislu mir narekati. Ampak do tega cilja je še daleč, kakor stvar stoji. Tudi postaja položaj za nas, čim dlje Japonci prodirajo, vedno ugodnejši, za sovražnika pa težavnejši, ker bi mogeljpotem dobivati pomožnih čet samo počasi.”
Za narod vojna ne prevažna.
“Kar se pa tiče notranjih nemirov ruskih, to so poročila o njih močno pretirana, in notranje homa-tije ne morejo nič uplivati na sklep miru in sploh na rusko vnanjo po-litiko. Večina ruskega naroda ne pripisuje borbi na daljnem vzhodu tiste važnosti, kakor se ji prideva v Evropi in Ameriki. Mi smatramo to vojno edinole za kolonijalno vojno, ki se izbojuje v odročni daljini. Ko bi na Ruskem vstalo prepričanje, da se gre za več, nego za kolonijalno vojno, bi se ruski narod ne mudoma dvignil kakor en mož ter
RMENA MRZLICA ZAHTEVA VEČ ŽRTEV.
Mnoge južne države proglašajo ob granicah najstrožjo kvaranteno.
Tudi Illinois nže zapira vrata.
New Orleans, 2. avg. — Enajst smrtnih slučajev vsled rmene mrz lice se je pripetilo tu danes, največje število doslej za en dan. Dvaintrideset oseb je nanovo zbolelo. Število vseh smrtnih slučajev znaša doslej 79, a število zbolelih oseb 378. Vi soka toplina zelo rszširja kugo. Vendar upajo oblasti, da se razmere vkratkem zboljšajo. Iz poročila mestnega zdravstvenega sveta državnim oblastim sledi, da ima kuga značaj italijanske bolezni. Včeraj je namreč sporočil 42 novih bolnikov, med temi 35 Italijanov, in šest smrtnih slučajev, vsi med Italijani. Skoro brez izjeme pripadajo žrtve bolezni naj nižjim razredom.
Italijani najbolj trpe.
Eden glavnih vzrokov, zakaj se je rmena mrzlica razširila posebno med Italijani, je, da ti navadno spijo brez mrež zoper moskite. Naj razsaja kaka bolezen ali ne, vendar spi navadno v New Orleansu 99 izmed 100 ljudij pod mrežami zoper moskite, da se branijo malih poša-stij. Italijani nižjih razredov so se v mnogih slučajih upirali, storiti to, in so morali vsled tega po moskitih največ trpeti.
Illinois zapira vrata.
Cairo, 111., 2. avg. — Tisti del države Illinois, ki leži južno od Baltimore & Ohio Southwestern železnice, ki se razteza od St. Louisa do Vincennes, Ind., je bil danes popoludne proglašen in dejan pod kvaranteno proti vsem krajem okuženim po rmeni mrzlici. Dotični ukrep se je napravil na konferenci med dr. J. A. Eganom in dr. J. C. Sulliva-nom, ki sta člana državnega zdravstvenega odbora, in županom W. H. Woodom. O kvaranteni so obveščeni vsi železniški uradniki.
Strah v južnih državah.
Little Rock, Ark., 2. avg.—Cela jugovzhodna granica države Arkan-sas je pod najBtrožjo kvaranteno.
Brunswick, Ga., 2. avg.—Država Georgia je proglasila strogo kva ranteno proti vsem okuženim ali sumljivim krajem, zlasti na jugu.
Montgomery, Ala., 2. avg. — Ena oseba je tu zbolela na rmeni mrzlici. Strah podi ljudi iz mesta, samo danes jih je ubežalo nad 500.
Avstrija la Italija.
Berolin, 1. avg. — Napetost, ki vlada na avstrijsko-italijanski meji med Italijani in Avstrijci, bi skoro povzročila usodno eksplozijo. Na gori Drachenspitze ob sedlu Stifser Joch so zadeli, kakor se poroča iz Inomosta na Tirolskem, avstrijski “kajzerjogri” na neki vaji ob laške vojake. Ko so zadnji zagledali A\ -strijce, so vzkriknili “Doli z Avstrijo!” To izzivanje je “kajzer-jogre” seveda razkačilo in že so hoteli naskočiti na Italijane, ki so se tudi postavili v naskok. Usodepoln spopad se je zdel neizogiben, vendar se je častnikom posrečilo z največjo stisko in težavo, preprečiti bitko.
Deček noče $18,000 plače.
New York, 1. avg. — Morris Schatefter, 15 let star, iz Brooklyna, ki je rešil vprašanje, kako signalizirati ali dajati znamenje za naduli-čne železnice in čegar duhoviti sistem rabijo deloma Brooklyn “L” črte, je danes razglasil, da mu je “ General Electric Company ” iz Schenectady, N. Y., ponudila službo elektriškega inženirja, s plačo $18,-OOO na leto. Mestni šolski superintendent mu je svetoval, naj odkloni službo in ostane v šoli, kar je tudi storil. Za iznajdbo signaliziranja mu ponuja Brooklyn Rapid Transit Co. $25,000,a deček hočedvakrat toliko.
bi bil pripravljen dati življenje in premoženje za domovino.”
Želi miru, a noče ponižanja.
G. Witte je namignil,da bo vkljub temu shvatanju zastavil celi svoj jaz, skleniti mir, ki ga želi kot Rus in mož. Samo naj bi Japonci vedno pomnili,da Rusija,če želiisicer miru, nikakor ni prisiljena, vojno končati. Rusija ne bo nikoli privolila v mirovne pogoje, ki bi imeli samo najmanjši videz ponižanja.
Slavjanl pozdravili Witteja.
New York, 2. avg. — Jahta z 22 člani odbora Slavjanske zveze (Slavic Alliance) je plula do kvaranten-ske postaje, da počaka na prihod parnika in trije člani istega so šli na krov parnika “Kaiser Wilhelm der Grosse”.
Mrtev rudar, japonski študent.
Pittsburg, Pa., 29. jul. — Masu gori Nagata, Japonec, ki je bil zmečkan v rudniku v Ellsworthu, je bil mučenec japonskega podjet ništ va v pridobitev tehničnega znanja o ameriškem rudarstvu. Prišel je na čelu desetih velikošolcev v Ellsworth proučavat rudarstvo. Preostali se čez dve leti vrnejo v svojo domovino učit rojake, kako Ameri čani izkopavajo premog in rude.
1,000	žnjecev rabijo.
Des Moines, la., 31. jul. — Iz North Dakote je semkaj dospela brzojavka neki tvrdki za posredovanje dela, da je 1,000 delavcev najnuj-neje zaželjenih v rečeni državi za pšenično žetev.
Kat. borštnarji na konvenciji.
Boston, 1. avg. — Sedemnajsta mednarodna konvencija katoliškega reda borštnarjev (Catholic Order of Foresters) se je danes otvorila tu in se bo nadaljevala do petka. Ta red je naj večja rimsko-katoliška bratovska zavarovalna družba v deželi in šteje nad 117,000 članov. Povečanje prispevkov tvori glavno razpravo na letošnji konvenciji.
PREM06ARJI NE BODO STRAJKALI.
Y premogarskih krogih mislijo, da bi bil štrajk sedaj brezkoristen.
Preiskava kaže boljše razmere.
New York, 2. avg. — Spričo priprav, ki jih vodi znani predsednik rudarske združbe ameriške, John Mitchell, baš sedaj v okolišu trdega premoga, je začelo vprašanje zopet splošno zanimati, da li so ugodni ali ali ne pogoji za premogarski štrajk velikega obsega, kot sta bila štrajka 1. 1900 in 1. 1902., ki ju občinstvo še dobro pomni vsled tedanje stiske. Temeljita preiskava sedanjih raz mer, ki jo je izvršil predsednik Delaware <fc Hudson kompanije in ravnokar objavil, dopušča sklepati, da je pogled na premogarski gospodarski trg miren in da ni pričakovati štrajka, ki bi imel splošen pomen.
Zaključek preiskave.
Bistveno se glasi zaključek preiskave, ki jo je dovršil g. Wilcox, sledeče:	Povprečna delavna doba
premogarjev znaša na dan manj nego osem ur, v raznih rudnikih samo 6 ur 35 minut, v mnogih drugih 7 ur 84 minut. Dočim tako odpade glavni povod mnogim štrajkom, zahteva osemurnega delavnika, so se plačilne razmere izza 1. 1901. prav znatno zvišale in zboljšale, tako zelo, da je staviti samo na njih račun pomno žitev produkcijskihstroškov 1. 1904. za $1(3,400,000. Da se prepreči vzrok za bodoče prepire, je potreb no, da se dnevna delavna doba in plača na uro postavi v pametno raz merje.
Premalo lastnikov.
San Diego, Cal., 1. avg. — Preiskava o nesreči, ki je zadela topni-čarko “Bennington”, je dognala, da je bilo premalo častnikov na ladiji za časa eksplozije. Bili so na krovu samo štirje, označeni kot mladi in neizkušeni. V “barracks hospitalu” leži še 53 ranjenih mornarjev.
Trgajo se za zemljišča.
Salt Lake City, Utah, 31. jul. — Jutri ee začne registracija ali vpl-savanje prosilcev za zemljišča n*. Uintah reservaciji v mestih Provo, Priče in Vernal, Utah, ter Grandi Juncticn, Colo. Žrebanje se ho vršilo v mestu Provo,začenši z daens
17.	avg. Nad tisoč tujcev se je že zbralo tamkaj. Šotori pokrivajo vse trge in prazne lote. Za živež, z» bave in policijo je skrbljeno.
Dobiček iz premogovnikov,
Pittsburg, Pa., 1. avg. —Ravnatelji Pittsburg Coal kompanije so danes izdali svojim delničarjem poročilo o čistem dobičku za šest mesecev do dne 30. jun. t. 1., ki znaš* $1,136,333, v primeri z isto dobo lanskega leta manj za $523,993, Dobiček se je zmanjšal, ker so bile cene prve mesece v letu zelo nizke vsled izveurednega tekmovanja. Pričakuje se, da bo dobiček drugo polletje bolj zadovoljiv.
Nov ogromen trust.
Columbus, O., 29. jul. — Na nekem shodu v New Yorku se je danes ustanovila združba premogovih, železniških in ladjeniških lastnin, vrednih najmanj $50,000,000. J. H. Winder iz Columbusa je predsednik. To bo druga največja premogova korporacija na svetu in bo znana kot “Sunday Creek Company”. Sedem korporacij za premog, ki so lastnice v Ohiu in West Virginiji in upo-slujejo okoli 16,000 mož, bo vnaprej poslovalo pod enim ravnateljstvom.
Štrajk 2,000 telegrafistov.
St. Paul, Minn., 2. avg. — Predsednik Perham od unije železniških telegrafistov na črtah Great Northern in Northern Pacific železnic je odredil sinoči oh 11. uri, da naj telegrafisti, 2000 po številu, zaštraj-kajo. Perham je izjavil, da ho 95 od sto telegrafistov ustavilo delo danes opoludne.
Vrabci zažgali cerkev.
Philadelphia, 1. avg. — Jata vrabcev, ki se je vgnezdila v zvoniku katoliške cerkve sv. Mihaela, je kljuvala danes oh žveplenke, puščene na zvonišču in zažgala zgradbo. Potem so vrabci krožili krog zvonika in čivkali, kakor bi klicali na pomoč. Ognjegasci so pogasili plamen.
Kje bo videti ‘Golgota’?
Chicago, 111., 2. avg. — Golgota, ‘Križanje na Kalvariji’, slika 195 čevljev dolga in 50 čevljev široka, ki jo je blagoslovil rajni papež Leon, občudoval car rugki, ki so o nji mnogo govorili diplomat.je več evropskih dežel in ki je bila ječmen v očesu South park policije, je nazadnje našla stalno zavetje vsaj za dve leti. Slika se je namestila v zapuščeni cerkvi na 1451 Michigan ave. v enoletno razstavo. Dohodki prvih treh dnij in nočij bodo daro va ni dobrodel nima zavodoma“ House of the Good Shepherd” in “Little Sisterg of the Poor”. Naslikal je umotvor Poljak Jan Styka. To je največja slika, kar jih je sedaj raz stavljenih na svetu. (Več o sliki je že pisal “A. S.”)
Priseljevanje narašča.
New York, 1. avg. — “Nezaže-Ijeni” priseljenci od vseh stranij Evrope se valijo v to deželo v pomnoženem številu, kakor poroča Z, d. komisar Watchorn. Okoli 48,-000 priseljencev je dospelo julija meseca, proti 36,000 isto dobo lani. “Nezaželjeni” živelj se kaže po pomnoženih progonih. Več nego 1,900 jih je bilo zavrnjenih v juliju, proti 645 lani. Posebni preiskovalni (mJ-bor se trudi preprečiti izkrcanje “nezaželjenih” priseljencev-
Doba zelenih jabolk
je tu in mladež v naši deželi brez dvoma napade skušnjava, jesti jib. Modra mati oskrbi drnžinskolekarno z dobrim zdravilom zoper kolero in drisko, kajti ‘cholera morbus’, griža in poletne težave so velevažne za starše ali prizadete. Čisto zdravilo, ki nima para glede blažilnosti ter hitre in trajne olajšbe, je Severov» zdravilo zoper kolero in drisko. M. F. Gallas iz Sioux City, la., piše: “Otroke je hudo stiskala driska in dasi so jih lečili zdravniki, jim niso mogli pomagati. Severovo zdravilo zoper kolero in drisko jih je pa ozdravilo. Primite mojo zahvale." Cena 25c in 50c. Naprodaj v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
— Amerikanski Sloveuec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Ruski največji zagovornik verske svobode.
Metropolit (nadškof) Anton v Petrogradu je Dajbolj svobodoljuben cerkveni dostojanstvenik na Ruskem. Ako bi bil car poslušal njegove nasvete pred leti, ne bi bil menda zadnje mesece skoro v nevarnosti, da izgubi prestol. Anton je silno priljubljen med ruskim narodom, ki je prepričan o njegovi iskienosti.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 2. avg. — Vrtna veselica, ki jo je priredilo društvo Vit. sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. v Theilerjevem parku v nedeljo, se je obnesla prav dobro. Tudi društveni blagajnik je zadovoljen, ker upošteva|dejstvo,da so naše žičarne že nekaj tednov takorekoč praznovale.
—	Rojak Anton Jerman je po 15 letnem bivanju v Ameriki, kjer ima še več bratov, odpotoval v ponede ljek v stari kraj in sicer v Črnomelj na Dolenjskem, da ustreže željisvo-jib tam živečih staršev. Srečno pot!
—	Poročila sta se v torek v slovenski cerkvi sv. Jožefa g. Jožef Kuhar in ga. Mary Gospodaric. Na večerno pirovanje je bilo povabljeno tudi Slovensko pevsko društvo. Poročencema želimo obilo sreče!
—	G. John Ogulin, član tvrdke Ogulin & Sitar Bros., in ga. soproga odpotujeta te dni za nekaj tednov na letovišče in sicer v Hot Springs, Ark.,kjer je baje divno bivati in se kopati.
—	Konečno dobimo menda vendarle res potrebne kažipote po jo-lietskih ulicah, kjer se sedaj niti domačini ne spoznavajo. Na ponedeljkovi seji mestnega zbora se je tozadevno vprašanje izročilo posebnemu odboru v rešitev.
—Mestni zbor je sklenil,udeležiti se parade, katero priredi “Deut-scher Krieger Bund”, ki bo imel konvencijo v našem mestu dne 26. do 30. t. m.
—	Ilija Zagorac in Rade Korica sta že v starem kraju nekje na Hrvaškem, kjer je prvi že tudi odprl gostilno. Pa kdo sta ta imenitneža? Zagorac je tisti poštenjakovič, ki si je zadnjo zimo prisvojil 11,000, last Leona Fleischerja, bivšega pivovarniškega zastopnika, in potem izginil neznano kam. Korica je pa obstrelil svojega bratranca Mike Korico v salunu pod h. št. 1206 na N.Scott cesti dne 29. maja t. 1. in potem pobegnil. ,
—	Susano Lente,'76 let staro iz okolice plainfieldske, kakih šest milj od tu, je na smrt prebodel zdivjan bik, ko ga je v torek od-vezavala na paši. Njen brat in far-aaarski delavci je niso mogli rešiti.
—	Zadnji teden je bilo spet več ealunarjev, med njimi nekaj našin-cev, kaznjenih radi kršenja nedeljske postave. Plačati je moral vsak po $20 globe in stroške, skupno $31 .85, a pet jih je moralo odšteti dvakratno svoto za dva slučaja kršitve.
—	Uzmoviči prve vrste se baje kmalu pritihotapijo iz severnih mest v državi, kjer sedaj opravljajo svoj ‘business’, do Jolieta. Zatorej—pozor!
—	V kratkem se začne graditi električna železnica Joliet, Wilmington, & Gardner. Iz našega mesta bo držala v Elwood, Will-mington, Braidwood, South Wilmington in Gardner. V zadnjem mestecu se bo zvezala s črto, ki se gradi severno od Bloomingtona.
—Zupan Barr je v soboto odredil, da se iz vsega mesta odstranijo vsi vinotoči (wine rooms).
—	Illinois, Iowa & Minnesota železnica ima sedaj položen tir vseskozi med Rockfordom in Auroro. Iz Jolieta južno v Momence bo tir tudi kmalu dovršen.
—	Velika družba prodajalcev in uradnikov American Steel & Wire kompanije je bila v Jolietu v soboto na svojem letnem nadzorovalnem potovanju. Družba je ogledala razne jolietske tovarne, a obiskati namerava vse tovarne v Združ. državah pod upravo žičarniške kompanije (Wire Co.). Ko se nadzorovanje zaključi, se bo vršilo posvetovanje o položaju in načrtu za delovanje v večji meri prihodnje leto. Jolietske tovarne so bile najdene v prvovrstnem stanju in uradniki so izrazili svoje zadovoljstvo s tukajšnjimi razmerami. Superintendent Lute bo skoro dobil od načelnika glavnega urada dovoljenje za obširne
zboljšave tovarn na Scott cesti (Scott street mills).
—	Na stotine ljudij je bilo v nevarnosti, ko je v soboto zvečer malo pred 11. uro blizu Lemonta skočil s tira takozvani ‘California Express’, t. j. brzovlak,ki je bila nanj ponosna Santa Fe železnica. Vlak je razletel v razvaline. Neki John Grgučik, namenjen v Sunnyside, Utah, je bil v kadilnici zmučkan na smrt; devet oseb je bilo nevarno in petnajst lahko ranjenih. Vlak je obsegal lokomotivo, poštni in vagon za prtljago, vagon za kadilce, vagon s sedeži, jedilni vagon in dva spalna vagona. Nesrečo je povzročila zlomljena os (axle) pri vagonu za prtljago. Vlak je zapustil Chicago ob 10. uri in bi imel dospeti v Joliet ob 11. uri. Ker je imel štiri minute zamude, se je bližal Lemontu s hitrostjo petdesetih milj na uro. Baš severno od tamošnjega kolodvora jo oster ovinek in tam se je brzovlak razvalil. Samo zadnja dva spalna vagona sta ostala na tiru. Ostali so se zrušili in zarili v zemljo. Potniki so lezli izpod razvalin in ranjenci stokali. Lemontski zdravniki so bili takoj na licu mesta, a kmalu so dospeli tudi jolietski s posebnim vlakom. Med ponesrečenci je bilo mnogolta-lijanov, namenjenih na zapad za kruhom.
—	Osem oseb je bilo hudo ranjenih, ena bržkone smrtno, in vsepol-no drugih bolj ali manj v ponedeljek zjutraj ob 7. uri na Mound nasipu pri Rockdalu, kjer sta trčila skupaj poseben izletni vlak in vlak za pesek Rock Island železnice. Izletni vlak je obsegal tri spalne vagone, vagon e sedeži, obedni vagon in vagon za prtljago. Na njem je bilo 13 0 potnikov. Zapustil je Boston dne 1. jul. in vozil skozi naše mesto dne 9. jul. Izletna vožnja je obsegala Los Angeles, San Francisco, Portland, Seattle in St. Louis, a sedaj je bil vlak na povratku v Boston. Vlak s peskom se je umaknil na stran, da more izletni vlak mimo, a uslužbenci pri prvem vlaku so pozabili zapreti ogibališče, v katero se je zaletel izletni vlak, ki je drdral s hitrostjo 50 milj na uro radi česar se ni mogel ustaviti dovolj naglo, da se ne bi pripetila nezgoda, ko je zavozil na postranski tir. Obe lokomotivi sta se ob strašnem tresku vzpostavili in tik njiju so se nagromadili zrušeni sprednji vagoni. Preostanek izletnega vlaka, t. j. vagon s sedeži in trije spalni vagoni scPbili e prestrašenimi potniki odvedeni v Chicago in naprej v Boston. Nesreča se je pripetila četrt milje od glavnih tirov Rock Island železnice. Strojevodja in kurjač izletnega vlaka sta se rešila z odskokom. Potnike je obšla groza, ko so začuli tresk, ženske so omedlele. Iz Jolieta je namah dospela zdravniška pomoč.
—	Pisma na pošti imata: Muhvio Matija, Pavičič Karlo.
—	“The Joliet Daily News” je v ponedeljek objavil neki dopis iz Rockdala. Pisunček mora biti zagrizen temperenčnik, ker se roti, da iie bo prej miroval, dokler ne spravi iz naprednega mesteca neki “gang” in seveda vse salune ž njim.
—	Brivec A. I. Couch je vložil odškodninsko tožbo za $25,000 zoper dnevnik “Joliet Evening Herald”, ker je ta zadnjič objavil, da je Mr. Couch v razgovoru z detektivi priznal, da se je sleparilo v njegovi wardi ob zadnji županski volitvi.
Joliet, III., 2. avg. — Uredniku “Nove Domovine”: Slovensk delavec, ki je opozoril Slovence v zadnji številki “Am. Slov.” na zadnjo laž “N. D.” sem jaz spodaj podpisani. Imena nisem hotel objaviti v časopisu zato, ker meni ni za osebo, ampak za stvar. Zdaj ga pa objavim, ker ste vi, urednik “N. D.” po'kri-vici sumničili našega č. g. župnika, češ, da je pisal to on pod izmišljenim imenom. Jaz hočem, da bodo Slovenci po celi Ameriki vedeli, da
ni res, kar je pisal urednik “N. D.”. Kako se piše ta urednik, ne vem, to pa vem in povem, da se je res zlagal. Govori urednik “N. D.”, da je tisto laž vzel iz časnika “Cleveland Plain Dealer”; ako je ali ne, mi ne vemo, ker “Plain Dealerja” Slovenci tukaj ne čitamo. “N. D.” pravi, da le restoico ljubi, zakaj pa si vzame ponatis iz “Cleveland Plain Dealerja”, ker laž tiska. To še enkrat povem uredniku “N. D.”, da se v Jolietu ne ve nič o National Tube Co. Ako pa še ne verjamejo, Vam dokažemo ako je treba pod prisego pii “N otary Public” ali j im pa pošljemo dokaz od mestnega župana. Drugače pa: mir vam bodi.
John Videtich,
slovensk delavec.
Joliet, III., 2. avg. — Kar izne-nadil me je napredek slovenske naselbine v Jolietu, ki sem ga po dolgem času spet obiskal. -Nova cerkev sv. Jožefa bo po mojih mislih najlepša izmed vseh slovenskih v Ameriki. Kakor sem izvedel, bo blagoslovljena sredi oktobra meseca. Tedaj se bo pač trlo rojakov od blizu in daleč, ki se udeležijo prelepe slavnosti. Ogledal sem si tudi novo tiskarno “Am. Slovenca”, ki je kaj lepo in primerno urejena. Sprejet sem bil vsepovsod najprijaz-neje.
Na svojem potovanju sem prišel tudi v Chicago in South Chicago, kjer sta me zelo prijazno sprejela č. g. J. Kranjec in Jakob Kovač, za kar se tem potom obema najtopleje zahvalj ujem.
Pozdravljam vse rojake v Združ. državah, posebno pa vse svojce, prijatelje in znance v Hibbingu,Minn.
Frank Golob.
Brooklyn, N. Y., 29. jul.—Podpisani sem prišel pred kratkim časom iz stare domovine ter sem po poklicu organist, z izvrstnimi spričevali. Tukaj želim tudi pri svojem poklicu ostati, ako bode to le mogoče. Sicer sem pa pripravljen tudi kaj druzega začeti. Star sem 35 let, neoženjen, doma v Mekinah pri Kamniku, Gorenjsko. Za slučaj, da mi želi kdo tozadevno pisati, navajam spodaj svoj sedanji naslov.
Matej Hohnar, organist, ji—jS Sand St., Room 13.
Butte, Mont., 30. jul. — Hitro sta hotela obogateti brez dela dva tukajšnja rojaka, pa sta prišla ob vse prihranke. To se je zgodilo takole.
Neki lopov iz New Yorka je pisal nekemu rudarju, našemu rojaku, da je prišel prav zadnje dni v veljavo nov denar in da imajo v vsaki državi že po enega agenta, ki jim denar menjava, samo v Montani ne — če bi on hotel biti za tega, za dobro plačo, seve. Naš rudar se ni branil. A v pismu je bilo rečeno, da mora nekaj denarja zastaviti, zato je s pismom vprašal, koliko. Odgovor je dobil:	Prinesi v New
York $700. Brž je naš rudar poiskal rojaka prijatelja in skupaj sta zložila potrebno svoto. Nato si prvi kupi tiket za v New York in nazaj ter se odpelje; seveda je imel pri sebi $700.
Ko pride v New York, ga že čaka lopov na postaji in ga zapelja v neki hotel h kosilu. Potem ga vpraša, koliko ima denarja. Naš rojak mu pokaže $700. Lopov ga vzame seboj, mu pokaže kup ponarejenega denarja in potem pravi:	“Pojdiva
naprej!” Zapelja ga v neko skrivno samoto in mu reče: “Roke kvišku!” Potem mu odvzame $700 in ‘velikodušno’ da $1 za pot iz New Yorka v Butte, nakar izgine. . . .
Kolikokrat beremo v časopisih od tacih zločinov in še se dajo nekateri rojaki tako daleč zapeljati! Rojaki po Združ. državah, pomislite, kaj delaste, predno se daste takim ptičkom v roke!	M. K.
Poreio, Colo., 28. jul----Pri tu-
kajšnjem sodišču se je začasno za-vršila zadeva Deržaj proti Filseku. Josip Filsek je prišel pred nekaj meseci v Ameriko. Ko si je prihranil nekoliko denarja, je pisal po ženo, ki je došla semkaj z Jurijem Deržajem, ki je bil “prijatelj” Filsekov. Pri priselitveni oblasti sta se vpisala kot mož in žena. Zadnja ni odšla k svojemu pravemu možu, nego z Dižajem v Gunnison, kjer ju je končno našel njen mož potem, ko ju
NAMEN ČLOVEKOV.
“Nobena čast, ki jo morete doseči na svetu se ne more primerjati s popolnim zdravjem,” je dejal Carlyle že pred sto leti. Nobenega dvoma ni, da bi njegova izjava še do dandanes ne ostala resnična. In morda najnavadnejša bolezen, za katero trpi človeštvo je bolezen v želodcu.
Živčne neprilike
so vzrok mnogim pritožbam dandanes. Nezmotljiv lek zoper to bolehanje je
Severov
nervoton.
Ojači živce in možgane. Zopet povrne moč in je neprekošen v vseh slučajih živčne opešanosti, nerednega življenja, alkoholizma in splošne nervoznosti. Cena $1.00.
Čista kri
je neobhodno potrebna za popolne zdravje. Vsakdo bi moral biti posebno pazi jiv.da si ohrani čisto kri.
Severov
kričistilec
ščiti kri. Isti je najboljši lek zoper vse kožne bolezni, škrofeljne, in druge bolesti izvirajoče iz slabe krvi. Cena $1.00.
“1
jinnr
3 I
BITTERS

W.	R SEVERA CO.
CBOAB (JAPIOe lO"'*-
PRICE ONE DOLLAR.
Žene in dekleta
trpeče vsled boleznij lastnih njih spolu naj vživajo
Severov ženski regulator,
ki vsikdar prinese gotovo pomoč. Povsem zanesljivo zdravilo za vse ženske bolezni. Okrepi vse organe in jim podeli novo življenje. Cena $1.00.
Srce
je najvažnejši telesni organ. Ako preneha njegova delavnost samo za trenutek, pomen ja že smrt.
Severov srčni krepčilec
okrepi srce in njegove živce ter je zanesljiv lek zoper vse srčne slabosti in nerednosti. Cena $1.00.
Severov želodečni grenčec
je najboljši lek zoper želodečne neprilike. Ako vaši prebavni organi ne delujejo redno, ako zapazite izgubo življenjske moči, vživajte Severov Želodečni grenčec, ki odstrani vse nečistobe in pospeši delovanje jeter.
Odstrani neprebavljivost in ojači cel sestav telesa. Cena 50c in $1.00.
“Spoštovani gospod: — Moja najsrčnejša zahvala za Vaš želodečni grenčec, ki sem ga imel vedno in ga bom imel vedno v svoji hiši. Vaš Franc Šafranek, Little Ferry, N. Y.”
Severova zdravila so na prodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj.
W. F. Severa Co.
je iskal dva meseca. Nato se je ona podala s svojim možem v Trinidad. Deržaja je to jezilo in zato je tožil Filseka za povračilo potnih stroškov za njegovo ženo. In Deržaj ja dobil pravdo,sodiščemuje prisodilo $115. Stvar seveda še ni končana, ker je Filsek prosil za novo obravnavo, ki utegne iziti drugače.
New York, 27. jul, — V stanišču White Star črte so včeraj prijeli pravoslavnega Hrvata Pero Radoviča in sicer Pinkertonovi detektivi na temelju sumnje, da J je* poneveril $600. Pero Radovič ali Kade Skr-leta je bil uposlen v Rochesteru, Pa., pri podjetniku Gustavu Flei-schaker kot “foreman” ali pazitelj nad hrvatskimi uposlenci. Prošle sobote mu je kontraktor poveril $600, da jih izplača svojim rojakom, ker ni zadnji utegnil. Rado vicu je ta svotica zmešala pamet in sklenil je, z isto pobegniti v staro domovino. Brez kovčega in vsega je sedel na vlak in došel v New York, kjei ga je zadela usoda. Med tem so se namreč hrvatski delavci v Rochesteru spuntali, ker niso dobili plače. Obveščeni kontraktor jo je hitro pogruntal in mahnil v New York. Pri prijetem Radoviču so našli še $540.
Škocjan, Dolenjsko, il. jul.— Vsem čitateljena “A. Slov.” iz naše fare škocjanske na Dolenjskem poročam s tem o slavnosti, ki se je vršila dne 2. jul. na vrhuncu v kapeli sv. Petra, kjer se ni služba božja opravljala že 22 let. Sedaj se je pa kapela vsa prenovila in rečenega dne se je prvikrat spet brala v nji sv. maša. Prav mnogoštevilno ljudi je bilo tam gori iz več sosednih far. Imeli smo dve sv. maši: eno zjutraj ob 6. uri v veliki cerkvi Pri Materi B. sv. Rožnega venca, drugo pa ob 10. uri v kapeli sv. Petra. Prav lep dan je bil za nas vse,* vreme je bilo lepo in solnčno in imeli smo prav dobro zabavo na pikniku v parku pri g. Janezu Mausarju in v dvorani nove zgradbe. “Štifterca” te slavnosti v kapeli sv. Petra je gdč. Aloj-
zija Mausar, “zaveznik” prenovljene kapele je pa g. Janez Mausar, nekdaj bivajoč v Jolietu, 111., in čitatelj “Am. Slovenca”.
Z Bogom!	Škocjanski.
Calumet, Mich., 28. jul. — Nevarno je bil pobit v noči med nedeljo in pondeljkom rojak Frank Strniša v Tamarack North rudniku. Velik kamen, ki mu je iz oboka padel na glavo, mu je zadal težko rano. Lobanja je hudo poškodovana in ponesrečenec se še do torka večera ni zavedel.
— Mr. Jožef Štukelj, naš znani gostilničar na osmi cesti, je v nedeljo, dne 23. julija, ob 10. uri zvečer odpotoval v staro domovino, z namenom, da po dolgi vrsti let zopet obišče svoj rojstni kraj, Trebni vrh pri Semiču na Belokranjskem.
Gl.
Poslov.
PRVA GOSTILNA
V ROCKDALE.
Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo.	27tfn
Jernej Marentič.
Na prodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5 % popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najbolJSe smodke.
Telef. 2252.
Ob priliki svojega odhoda v staro domovino, v dragi mi Črnomelj, kličem vsem svojim prijateljem, od katerih se nisem mogel osebno posloviti, prisrčni “Z Bogom!” p34tl	Anton Jerman.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $	20.55	  100	kron,
za $	41.00	  200	kron,
za $	204.50 .......... 1000	kron,
za $1021.75 .......... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotab. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati naj-priličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Naš wilmingtonski oprani premo? v kepah po $3.25 tona je najboljši premog za poletno rabo.
F. A. Barthelme,
Urad: 414 E. Washington St.
Oba telefona 198
Naročila se tudi sprejemajo 1141 N. Hickory St.
Chicago telefon 2302. Joliet, 111.
—	Ognjegasno društvo snujejo v Spodnji Idriji.
—	Slovensko sokolsko zvezo je vlada dovolila.
—	Hotel Fischer v Kamniku je sprejel g. Michl.
—	Milinrija na Dolenjskem je sedaj skoro popolnoma prenehala.
—	Vodno zdravilišče Hygiea se se pred kratkim otvorilo v Ljubljani.
—	Vsled vročine umrl je krojač Andrej Maslo iz Smerja, okraj Ilir. Bistrica.
—Strela je ubila kravo na Polici, okraj Višnja gora, posestniku Mar tinu Seme.
—	Nevarno je obolel č. g. Jakob Strupi, župnik v Šmartnem pod Šmarno goro.
—	Slov. igralci iz Ljubljane gostujejo sedaj v Dalmaciji. Ustavili so se v Makarski in Splitu.
—	V Pamečah je umrl 811etni vrli mož Jurij Vrhnjak, ki je bil 50 let izgleden cerkveni kij učar.
—	Na Peščenjaku pri Višnji gori je pogorela znana hiša “pri Jurju”. Zgorel je tudi neznan človek, ki je v lopi prenočil.
—	Nesreča v Litiji. Sedlar Damijan, županov sin, je pri kopelji v Savi v nedeljo C. jul. pop. utonil. Prijel ga je bojda krč.
—	Za kruhom. Dne 11. jul. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 100 Slovencev, 82 Makedoncev in 60 Hrvatov.
—	V sredo 5. jul. je umrl za soln-čarico neki težak z imenom Oj štev -šek na Gori sv. Lavrencija pri Krškem. Mnogo ljudi je onemoglo vsled silne vročine.
—	Za kapelnika vojaške godbe pešpolka št. 6 na Dunaju je imenovan Slovenec gosp. dr. Jožef Čerin, bivši glasbeni ravnatelj “Glasbene Matice” v Ljubljani.
—	Požar na Radoviči pri Metliki je povzročila strela, ki je udarila v ‘‘hram” Jureta Slobodnik v noči od
11.	na 12. jul., kateri je zgorel, zraven je tudi ubila enega vola.
—	Konkurenta laB. Po Ljubljani krošnjarita dva Kitajca iz Šangaja imenoma Cen Fu Sin in Van Sun Sijan, ki z njihovima kitama lahko konkurirata z marsikatero žensko.
—	Slavnost 300letnice Marijinih družb na Kranjskem se vrši dne
20.	avg. 1905 v Ljubljani in bi spojena z blagoslovljenjem nove zastave slov. moške Marijine družbe v Kri-žankih.
—	Strela je ubila 13. jul. posestnika ženo Ivane Lenaršič iz Drenovega griča. Bila je takoj mrtva. Pričakovala je v kratkem veselega dogodka. Zapušča štiri nedorasle otročiče.
—	Ogenj na Uncu. Iz Rakeka se piše: V sredo 12. jul. zvečer okoli
10.	ure začelo je goreti na Unči. Prizadeti so trije gospodarji. Enemu je pogorelo vse do tal z živino in senom vred.
—	Po dveh letih aretiran. Stražnik Nikolaj Večerin je na ljublj. južnem kolodvoru aretiral že dve leti policijsko zasledovanega Alojzija Bana iz Samobora, pristojnega v Novo mesto.
—	Umrl je v ljublj. vojaški bolnišnici penzijski invalid, bivši četnik 17. pešpolka, Jožef Kastelic, v starosti komaj 29 let. Pokvaril si je bil zdravje v aktivni službi vsled napora pri vojaški vaji.
—	"VVoerishofen v Ljubljani. Kopališče po Kneippovem načinu v tivolskem gozdu je sedaj popolnoma prenovljeno ter jako dobro obiskano. Člani plačajo po 5 K na leto. Želeti bi bilo, da bi se podjetje razširilo.
—	Nova cesta iz Št. Petra na Javornik in dalje. Zadnje dni meseoa maja vršil se je pregledni obhod nove ceste iz Št. Petra ozir. Trnja na Javornik in odtod v Stari trg pri
Ložu in Grahovo. Obhoda se je udeležilo precejšnje število merodajnih gospodov.
—	Slavnost 200letnice Božjepoti v Kropi se je sijajno izvršila. Na dan sv. Petra in Pavla popoldan so slovesno sprejeli čudodelno podobo “Matere usmiljenja”, ki je bila v Ljubljani pri čč. uršulinkah, da so jo na novo ozaljšale.
—	O požaru v Horjulu so došli še sledeči podatki: Hiš je pogorelo 29, gospodarskih poslopij s hišami vred pa 50. Pri Lebnu (po domače pri Balku) je pogorelo 25 voz sena in pri Logarju (Andrejkn) 22 voz. Sicer so bili vsi zavarovani, toda mnogi od njih za male vsote po 200 kron.
—	Za uravnavo Sore je dovolilo ministrstvo k stroškom 405,000 K 50odstotni državni prispevek tako, da bo torej država za to prispevala polovico. Navadno država ne prispeva v toliki meri, a trudoljubnemu prizadevanju g. poslanca Povšeta se je posrečilo izposlovati tako znaten prispevek.
—	Silna vročina. Iz Brd poročajo: Letos se je pojavila tukaj prav amerikanska vročina. Dne 3. jul. ob 2. popoldne je stal toplomer 45 stopinj C nad ničlo. Ljudem in živalim ni bilo mogoče ostati zunaj. Mnogo prašičev je poginilo. Vozniki so se morali ustaviti. 70 let stari možje ne pomnijo take vročine.
—	Novice z Dolenjskega. Toča je padala 3. jul. popoldne med dežjem po trebanjski dolini, v Ponikvah in okolu Mirnepeči in napravila precej škode. — Vročine je na Dolenjskem 32 do 38 stopinj. Grozdje in češplje dobro kažejo, žita so dozorela in se že žanjejo in spravljajo, drugi poljski pridelki bodo tudi obili. — V dolenjskih Toplicah je sedaj obisk srednji; mnogo tujcev je ravnokar odšlo. Pričakujejo seveda drugei
—	Premog na Gorenjskem. Piše se: V okraju radovljiškem so zasledili izdatno, dva do tri metre močno žilo svitlega premoga. Za ustanovitev rudnika je potreben kapital
200,000	kron in bodo za udeležbo naprošeni najprej domači slovenski kapitalisti. Le če bi med Slovenci ne bilo dobiti tega kapitala, ponudi se podjetje vnanjim interesentom. Priprave vodi in sprejema tudi vešče delavce za ta rudnik g. Iv. Fajdiga, rudarski podjetnik v Radovljici.
—	Mlad tat. Ko je dne 10. jul. pregledoval policijski stražnik Gerlovič v Mestnem logu pri Ljubljani šupe, je zasačil v Dolenčevi šupi Franceta Fajdigo iz Mekinj, katerega je sodišče že dalj časa zasledovalo in 16letnega pastirja Jakoba Cepudra iz Krošne. Cepuder je imel pri sebi novo uro, nov klobuk in novo denarnico. Na policiji je po dolgem tajenju priznal, da je našel 10 K, 30 pa da jih je ukradel svojemu gospodarju. Oba tička so izročili sodišču.
—	Slavnost pri Devici Mariji v
Polju. Praznično opravljene hiše pri Devici Mariji v Polju in po bližnjih vaseh, neštete zastave, ki so plapolale iz hiš in lepi slavoloki so pričali v nedeljo 9. jul., da praz nuje ljudstvo izredno slovesnost. Ih res se je vršila velika slavnost, ki je v nekem oziru nekaj novega na Slovenskem. Zborovalo je namreč dopoldne v poljskem “Društvenem domu” približno 500 zastopnikov in zastopnic 28 delavskih društev na Slovenskem, popoldne pa se je blagoslovila skupna zastava “Kršo. soc. izobraževalnega društva” in pa “Kršč. soc. strokovnega društva” papirnih delavcev.	^
—	Požar v Horjulu. Vsled splošne razburjenosti ni bilo mogoče takoj po požaru dognati natančnega števila vpepeljenih poslopij. Zato se dodatno poroča sledeče: Pogorelo je 29 hiš, 21 gospodarskih poslopij, mnogo kozolcev, vsa krma, obleka in nekaj živine. Škodo so cenili na 100,800 K. V resnici pa ista znaša sigurno mnogo tisočakov več, ker je vsled intenzivne vročine celo zidovje tako razrahljano in razpokano, da mora samo ob sebi razpasti. Za-
varovani so bili za pičle vsote, komaj za 30,000 K skupno. Ker so bili skoro vsi pogorelci zadolženi in ker vrhu tega v lastnih gozdih nimajo na razpolago smrekovega lesa, jim je strašni požar povzročil tako občutno škodo, da mnogi izmed njih sploh ne bodo mogli pozidati si novih hiš.
—	Občni zbor “Kranjske kmetijske družbe” se je vršil dne 6. jul. v “Mestnem domu” v Ljubljani. Na. vzočih je bilo 117 članov, Znamenito je, kaj pravi družbeno poročilo o kranjski vinoreji. Pravi namreč: “Novi ameriški vinogradi, ki bodo kmalu nadomestili po trtni uši uničene stare vinograde, dajo od leta do leta več vina. Družba je pred 2 letoma osnovala v Ljubljani deželno poskusno vinsko klet z žrtvami, ki so za družbo naravnost ogromne. Uspehi vinske kleti, ki ima namen širše občinstvo seznanjati z dobrimi domačimi pridelki in zanje reklamo delati ter posredovati pri vinski kupčiji, ima očiten uspeh; zato družba upa sedaj dobiti pri merodajnih krogih potrebne podpore. Ta klet ima največjo zaslugo na dejstvu, da se danes v Ljubljani, ki je bila v tem pogledu poprej precej razupita, toči po veliki večini izboren domač pridelek, in kar je posebno poudarjati, pričel je izginjati neopravičeni predsodek proti vipavskim vinom.
—	Dr. Luschin pl. Ebengreuth— Slovenec. Iz Sodražice se piše: Med demonstranti zoper slovensko vseučilišče je tudi rektor graškega vseučilišča dr. Luschin pl. Ebengreuth. Komur še ni znano, mu povemo, da se po njegovih žilah pretaka pristna ribniška kri. Njegovi predniki, kar lahko dokažemo, so v Ravnem dolu, v sodraški župniji, rete in rešeta delali ter jih raznašali po zeleni Štajerski. Ker so iz Ravnega dola napravili nemški Ebengreuth, si je “nemški vitez” Lušin prevzel po rodni vasi svojih slovenskih očetov častni naslov “v. Ebengreuth”. Koliko lepše bi se glasilo “vitez pl. Ravnodolski”; koliko častneje bi bilo zanj, ako bi se potezal za, kakor boril zoper slovensko vseučilišče! Natančno ne vemo, ali je stari oče njegovega očeta, ali njegov oče njega samega v Gradcu iz svoje krošnje stresel, da ondi nastopa zoper svoje krvne brate. Taki Tevtoni torej besne zoper naše vseučilišče. Ali ni po-turica hujši od Turka? Žal nam je, da imamo takega rojaka!
—	Kranjski fantje — korenjaki na vojaških vajah. Dne 9. jul. ob četrt na 12. dop. vrnili so se oni rezervisti 17. pešpolka v Ljubljano, ki so odšli k vajam na koroško-laško mejo. Bile so to najnapornejše vaje, kar si jih je mogoče misliti. Začenjale so se cesto že ob dveh po-polnoči, trajale pozno do popoldne, a nobeden izmed moštva ni omagal. Kranjski fantje imajo železne mišice in živce. Vaje so se vršile le po hribih ob italijanski meji do višine 2500 metrov. To ni kar si bodi, in taka vstrajnost zasluži pri tolikem naporu neomejenega priznanja. — Zlasti je oddelek pohvalil po končanem nadzoiovanju poveljujoči general. Poveljnik stotnije stotnik Emanuel Bryda se je izrazil, da si upa s takim materijalom premagati tudi vraga. Tu se je pred vsem tudi eklatantno dokazalo, kakšne vspehe doseže dober poveljnik, ki mu podložniki ne le zaupajo, temveč so mu tudi iz srca vdani. Tak poveljnik, kakoršnih pa žal ni ravno mnogo, je omenjeni g. stotnik ter nadporočnik Wohlmann. Posebno stotnika imenovali so vsi le: očeta.
—	Bolezen knezonadškofa msgr. Andr. Jordana v Gorici se obrača vedno na bolje.
—	Nova želelznica. Progo Trst-Gorica otvorijo že 1. okt., ostalo pa 1. decembra. Železnični nasip je že dovršen, zdaj polagajo lesene prage in šine.
—	Rodbinska tragedija. V Trstu je 42letni vratar Val. Škamperle prerezal vrat svoji 38 let stari ženi Antoniji in potem še samemu sebi. Umorjena žena je bila lahkomišljena ter je nedavno pobegnila od mož^.
—	Kako delajo z vojaki v Pulju. Poročajo, da je stalo v zadnjih


>


USTANOVLJENO LETA 1893.
SAKSgb
*	GLAVNA PISARNA:	' '
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TELEFON 3795 CORTLANDT.
«___
jL
r
Podružnica s
1778 St. Clair St., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
¡> VSEH PAR0BR0DNIH DRUŽB. A»
Pošilja denarje v staro
——--------- domovi-
no najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke ProdaJa
-----------— po izvirnih cenah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
----	— je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
Vsakdo naj pazi na Hišno številko 109 !
¥
*
*
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
f
vročih dneh pri topih na trdnjavah med drugimi 8 topničarjev. Streljali so, pa tudi kar po vrsti padali. Padel je pri topu prvi mož, drugi, tretji, ali častnik je ukazoval streljati vedno naprej. Padel je četrti, peti, šesti, sedmi, ostal je le še osmi, ki je rekel, da ne more nič več. Šele tu se je vstavilo streljanje, ker pač ni bilo mogoče več streljati!
ŠTAJARSKO
—	Nagloma umrl je na Vranskem praktični zdravnik Vencelj Kašpar, star 35 let.
—	Vsled solnčarice je umrl na travniku pri Sv. Štefanu pri Zusmu posestnik Jožef Ljubše.
—	Pragersko, 6. jul. V Studen-cih pri Poljčanah je umrl vpokojen. nadučitelj gospod Jožef Vobič.
—	V Muro je skočila v Ljubnem na Gornjem Štajerskem 23letna sobarica Angela Strmec iz Ljutomera.
—	Silna toča je pobila vse okoli Kance pri Mariboru. Posamni kosi toče so bili težki kot štiri kurja jajca skupaj.
—	Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu na Spodnjem Štajerskem so bili letos jako številni. Skoro na vseh vrheh so gorele velike gromade. Mariborski Slovenci so žgali kres pri Sv. Urbanu.
—	Brežice. Huda vročina je povzročila več slučajev solnčarice. Umrl je kopališki sluga Janc. Gospa Marija Černetič je vsled solnčarice zblaznela in ima bude krče. Malo upanja je, da ozdravi. V fari Dobova je hlapec Vidmar pral v Savi konje, kar ga spopade solnčarica in se je zgrudil in utonil. Neki mesar iz Samobora je med nevihto peljal v hitrem diru domov, kar ubije strela njega, sina in nekega prijatelja.

— Vojaška vest. V Celovec pride namestu 17. pešpolka prihodnje leto domači polk št. 7 iz Gradca.
— Grozd dolg pol metra imajo v cerkvenem vinogradu v Zlarini na Hrvaškem. Vinograd je zasajen z ameriškimi trtami.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar
društvenih odznakov (badges), regalij, kap, bander in zastav.
Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite nase Divo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetul
Nerver!
KAJ JE TO ?
To je Bauer-jev znameniti krepčilec. Človeka zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega.
Neprekošen hranitelj za živce in želodec.
Jedini lastniki in razpošiljavci.	1\i\ venil
A. BAUER & CO.	PlOCldJ PO VScIl
112-148 E. Huron St., Chicago. slovenskih gostilnah.
AIEBIKAfflSLOTElC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLIVMO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predpUči $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi ia denarne pošiljalve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet. 111.
Tiskar*1® telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Tbe first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
Stovenic-American Printing Co.
Joliet. 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
«.	avg.	nedelja	8. pobink.
7.	* t	pondeljek	Kajetan, spozn.
8.	e t	torek	Čiri jak; Ladislav
9.	e*	sreda	Roman.
10.	C4	četrtek	Lovro.
11.	tl	petek	Tiburcij.
12.	11	sobota	Klara.
Verska premišljevanja.
Rojakom v potrditev njih vere. LV.
Vstali bomo iz groba.
Bržko umremo, stoji naša duša pred Bogom in je sojena. In ta eodba je nepreklicna; usodo duše dotoči za vso večnost. Telo, hiša duše, je postalo mrzlo in nerabno. Spoštljivo se položi pod rušo, da ratpade v prah in se pomeša z zemljo,ki je telo hranila med življenjem in iz katere je prvotno izšlo. A telo «se ostane vedno v grobu. Zemlja, ki ni pravzaprav nič druzega kakor eno ogromno pokopališče, mora vrniti svoje mrtvece.
Po popolnem razdejanju zemlje ini neba, koncem časa, bo zemlja videti kakor kup pepela. Splošen poiar je razdejal vse. A sedaj je prišla ura, ko je prenehal strašni molk smrti. Katera ura? “Ura, ko bedo vsi, ki so v grobih, slišali glas Sinu božjega. In tisti, ki so storili kaj dobrega,bodo vstali k življenju; a tisti, ki so delali zlo, bodo vstali k sodbi” (Sv. Janez v.28, 29). Tro benta angela Gospodovega bo zazvenela v sila bučečih glasih po suhem ia po mokrem,naznanjajoč dan vstajenja. Potem, kakor nas obvešča »v. Pavel, “bodo v hipu, kakor bi trenil, na zadnji zvok troblje, mrtveci spet vstali” (I. Kor. XV. 52). Vstali bodo iz vsake dežele iu narodnosti, iz rek in globin morja, iz marmornih grobnic in zanemarjenih jam, iz bojišč in cerkvenih rake v, — in vsi bodo hiteli do sodišča.
Kaka razlika v prikazu, seveda, med tistimi, ki se povrnejo k življenja! Dobri bodo vstali v svojih poveličanih telesih, brez sledu bolezni, pokvečenosti ali ostarelosti; telesa bodo podobna telesu vstalega Kristusa, svetla kakor solnce, hitra kakor misel, krasna da ni možno izraziti. A brezbožne duše pa bodo morale v svoja strašna in spačena telesa, črna kakor noč, grda kot hudobe, grozna kot pekel.
Vstali bomo v lastnih telesih, sev drugih niti v različnih v bistvu ed tistih, ki smo jih imeli med svo jim smrtnim življenjem. Zato pravi tfarodavni prerok:	“Vem, da živi
moj Odrešenik in da bom zadnji dan vstal iz zemlje. In zopet se oblečem v svojo kožo in v svojem mesu bom gledal svojega Boga. Gledal Ga bom sam z mojimi očmi in ne z drugimi” (Job XIX. 25 — 27).
Kako je mogoče, vprašujejo neverniki, spet združiti raztresene prvine in zbrati pepelje naših teles? Ali jih nista čas in priroda tako »premenila, da ni niti sledu o njih prejšnji obliki? Odgovarjam,da se «ie »e uniči (razkroji v nič) v stvarstva. Poznamo samo gnilobo ali
razpad, kar ne pomenja nič druzega kakor razkrojitev prvin kacega predmeta; a ne povratek v nič. Vsemogočni Bog, ki je ustvaril vse stvari iz nič, ve, kje so razni deli naših strohnelih teles, in On bo vstanu jih prenapraviti ali zopet sestaviti, kar je lože nego ustvariti jih. Sv. Dah menda odgovarja na vse ugovore tistih, ki dvomijo o nebeški moči, v knjigi Ecehijelovi (XXXVII). Prerok je bil peljan v duhu na brezmejno planjavo, ki jo je videl pokrito z neštevilnimi in čezmerno suhimi kostmi. Gospod mu je rekel, naj veli tem kostem vstati. Ecehijel je velel v imenu božjem,ko je zdajci zagledal čudoviti prizor. Mrtve kosti so se začele premikati med strašnim škrbe*anjem. Skupljale so se vsaka k svojemu členku; kite in živci so rastli na njih; meso in koža sta se razpenjala čeznje. In sedaj jim je Duh vdihnil sapo; poskočili so med velikim hrumom, in v hipu je ogromna planjava kar mrgolela živih teles. To je bila “iz-venredno velika armada”. Tako bo Vsemogočni zopet oživil vsa telesa, ki so kdaj živela in umrla na zem-
lji-
Uk o telesnem vstajenju je bistven del krščanstva. “Ako ne bo vstajenja od mrtvih, potem*- Kristus ni vstal, iu če Kristus ni vstal, potem je naše pridigo vanj e puhlo, in vaša vera je tudi puhla” (I. Kor.
XV.	13, 14).
Pravica božja zahteva, da mora telo, ki je bilo verno orodje duši v bogoslužju in proslavljanju Boga, tudi biti deležno njene slave. “Bodoča nagrada je vzrok bodočega vstajenja” (Tertulijan). 'Nasprotno pa se telo, ki je služilo duši v žaljenju Boga in pačenju Njegove božje podobe vlačeč jo v blato greha, mora kazniti. Oči, ki so zijale na grešne predmete; ušesa, ki so bila odprta neusmiljenim in brezbožnim besedam; jezik, ki je zlorabil Njegovo sveto ime; roke, ki so bile polne trdosti; noge, ki so hodile po poti krivice; srce, ki je ljubilo ne-svete stvari; — vsi udi telesni, ki so bili v službi greha, morajo prejeti svoje povračilo na dan splošnega povračila. Vstati moramo v svojih telesih, kakor pravi apostol, “da vsakdo prejme {primerne stvari telesne, kakor je delal, ali dobro ali zlo” (II. Kor. V. 10).
Tvoje telo vstane iz zemlje zadnji dan. Ta resnica naj bi uplivala na tvoje sedanje življenje v telesu; kazala ti naj bi, kako rabiti telo. “Če boste živeli po mesenosti, boste umrli. A če vam duh ukroti mese-nost, boste živeli” (Rim. VIII. 13). Če boš živel po grešnih nagnenostih telesnih, boš mrtev za milost in večno srečo, in tvoje telo bo zli tovariš proklete duše zadnji dan; a če tvoja duša, v luči in moči božji, sedaj vlada tvoje telo,je drži v pod-vržnosti in zatira njegove grešne težnje, potem vstane tvoje telo v slavno in vekomaj cvetoče življenje. Ravnaj s svojim telesom kakor s tempeljnom sv. Duha; ohrani je čisto in neoskrunjeno. Njegova sedanja dejanja določajo njegovo bodočnost. “Kajti kar bo človek sejal, to bo tudi žel. Kajti kdor seje v svoje meso, bo žel tudi gnilobo mesa. A kdor seje v duha, bo žel večno življenje duševno. Pazimo, da nam dobro delo ide od rok. Kajti o svojem času bomo želi, ce delamo dobro. Zato, dokler utegnemo, delajmo dobro vsem ljudem” (Gal. VI. 8-10).
Krščanska družina.
Ustanovitelj družine Bog.
Nekaj silno velicega in vzvišenega je, videti, kadar stopita dva človeka, moški in ženska, pred altar božji, da skleneta sveto zakonsko zvezo in pokličeta blagoslov Najvišjega nadse.
Tu klečita v polnem cvetu mladosti! Nevesta, podoba ljubkosti in miline, nosi na glavi venec deviški. Globoko z glave valovi beli pajčolan in iz njenega obličja govori najgloblja ganjenost a vendar najtrdnejše zaupanje vanj, na čegar blagoslov baš čaka.
Ženin, podoba moči, poln samozavesti, globoko klanja svojo glavo pred Najvišjim. Iz njegovega celega vedenja, iz vsakega pogleda je opaziti, da si je s vest velikosti trenotka, pred katerim stoji. “Če Gospod hiše ne zida,potem delajo zidarji za-
man,” zveni skozi njegovo dušo. Na besedo apostolovo misli: “Zakon je velik zakrament, ampak v Kristusu in njegovi cerkvi!”
Sedaj pristopi duhovnik k altarju, tisti, ki nosi v roki nebeške ključe, čegar najljubša naloga je, blagoslavljati in posredovati božjo milost. Duhovnik blagoslovi prstana, pripo-dobo ljubezni in zvestobe, a ko je v nagovoru polnem ljubezni in prisrčnosti opozoril na pomen in velikost trenotka, posveti med najsvetejšimi in najtoplejšimi željami cerkvenimi zvezo, ki ima trajati v jedinosti in nerazveznosti za celo življenje.
Tako se po volji naše svete, katoliške cerkve ustanovi družina.
Srečne vse družine, ki so bile ustanovljene tako v duhu cerkvenem in po volji cerkveni!
Poglejmo sedaj, kako je ljubi Bog že v paradižu ustanovil zakon in družino!
Velika in silno veličastna stvaritev božja je bila končana. Zemlja seje smejala, poljubljana od solnčnib žarkov, v pomladni odeji. Zvezde so že hodile svojo pot po nebu, in vsa bitja so bila zavzela svoje pravo razmerje k velikemu načrtH stvaije-nja. Kraljestvo je bilo ustanovljeno, prestol postavljen; a nedostajalo je še kralja. Tedaj je rekel Bog:-“Na-redimo človeka po svoji podobi in priliki! Gospodar naj bo čez vse živali in čez celo zemljo!” Tako je izišel iz vsemogočne roke božje vladar. Po podobi in priliki božji je bil ustvarjen. A po nameri božji ni imel ostati samotno bitje. Sam na zemlji bi bil seveda tudi še kralj, ampak takorekoč le “molčeč kralj v puščavi”, brez zabave s svojci, brez podpore, brez upanja na potomstvo in ne da bi vedel, s kom naj bi delil vlado v neizmerni državi, in komu naj jo zapusti. Zato je rekel Bog:	“Ni dobro za človeka, da je
sam!” To je kratka a jedrnata beseda. Ustvarila je celo človeško družbo. Vse postave, vse naprave, vsi uki, vse družabne kreposti tiče v tej besedi kakor, tiči rastlina v zrnu. Bog je dal prvemu človeku “pomočnico”. “Naredim mu pomočnico, podobno mu.” Kako preprosto in vendar kako jasno je tu narisano razmerje med možem in ženo! Prednost moževa, njegova naravna premoč je čuvana; a obenem je naznačeno, da se ta prednost ne sme umevati tako visoko, tako vzvišeno, da ne bi potrebovala podpore, pomoči. Tako je bilo z eno besedo dostojanstvo moževo določeno, a obenem so bile skušnjave napuha ubranjene. Dostojanstvo pomočnice, ki ga ima podpirati z besedo in dejanjem, je bilo določeno; a tudi nevarnosti njene slabosti so bile odvr-njene.
Jasno in določno je s tem rečeno, da žena nima biti sužnica moževa, nego njegova tovarišica, in mu ima na strani stati svetujoč in pomaga-vajoč.
Ko je Bog ustvaril Evo, jo je do vedel Adamu, Adam je vzkliknil, presenečen in vesel: “To je pa meso od mojega mesa in okostje od mojega okostja; mož bo zapustil očeta in mater ter se držal svoje žene.” V teh besedah je nepobitno izrečena obenem jednota,zvestoba in neločljivost zakona. Kako čudovito, da mora baš mož sam najprej izreči, kot nekaj naravnega, ki priteče iz njegovega srca kakor beseda, klic narave.
Potem ju je Bog blagoslovil in je rekel:	“Rastita in množita se in
napolnita zemljo!”
Tako je Bog ustanovil človeštvo v raju in s človeštvom družino. Tako je Bog sam blagoslovil prvo zakonsko dvojico v paradižu, in zato je blagoslavljanje pri vseh omikanih narodih eno naj slovesnejših dejanj duhovske službe. Kako globoko je pač padla človeška družba, ko na-reja iz zakona čisto državljansko pogodbo, prezirajoč blagoslov Najvišjega! S tem se postavlja v nasprotje z običajem vseh časov in vseh narodov.
S trdnimi in sladkimi vezmi se ima mož združiti s svojo družico, v iskreni in sveti zvezi se imata udeleževati njegove stvoriteljne moči ter v sveti združbi in udanosti imata otroke, ki jima jih Bog da, vzgajati za nebesa.
Kako vzvišeni so ti cilji nad onimi, kijih vidijo nekateri posvetnjaki v sklenitvi zakona. Zakon jim je marveč samo oskrbovaloica, luka, v katero se človek zateče,ko je že vsega
sit, plašč, s katerim se ogrneš, da tem gotoveje in mirneje strežeš strasti. Resnično, bržko se človek loči od Boga, se poniža in onečasti!
Zgodovina ameriških Čehov.
(Dalje.)
“ ‘Narodno’ in naroda češkega tikajoče se delo,” nadaljuje dr. Jan Habenicht v predgovoru k svoji zgodovini, “po večini oskrbljajo, kakor že rečeno, nekateri fanatično ubrani ali prenapeti časopisi; tudi se prirejajo tupatam v dvoranah te ali one stranke shodi, na katerih se napadajo rojaki druge stranke na veliko veselje pričujočih dostikrat tudi otrok in deklet.
“Da to nikakor ne prispeva k širjenju bratskih mislij med narodom, je umevno. Da, glavni hujskajoči činitelj so nekateri češko-ameriški časopisi, možnoli tako nazvati večjo ali manjšo množico papirja, natisnjenega v večini slučajev z romani, dišečimi po krvi in polnimi nenravnosti, izpolnjenimi z izrezki iz čeških novin s Češkega in slabimi prevodi iz angleščine in nemščine, sramotno pisanimi obravnavami iz sodnijske dvorane in gnusnimi osobnimi polemikami.
“Novine so bile, a treba priznati, da so bile novine svobodomiselnih bogotajeev, ki so dostikrat, iz gole poželjivosti in neprijateljstva do pospeševateljev dobre stvari, ko j v kali zatrle seme, ki bi iz njega iz-rastlo nekaj veselega. Da, tako daleč so, zabredli mnogi češko-ame ški novinarji, da je z mesta, na katerem danes stojijo, samo korak do vzdušja resnične drhali.
“V nobenem omikanem narodu, pa nikjer pod solncem, se ni polemi-zovalo (borilo s peresom) tako poulično in sirovo, kakor v češko-ame-riških listih in k vsemu temu se ni šlo urednikom za nič druzega, nego za vsemogočni dolar; narodnost in nravno dviganje ljudstva, na to se ni prav nič oziralo. Se se o stari ‘Slavii’ in zlasti o Hessounovem ‘Hlasu’ more do danes reči, da je vedel in vede ljudstvo k omiki in nravnosti; Hessoun in Jonašovi so spodbadali ljudstvo k vzdrževanju materne besede načinom poštenim in nesebičnim.
“Najsi je imel tudi kak drug list svoje pošteno načelo, ali ta načela je zagovarjal mnogokrat tako, da jim je bolj škodil nego koristil.
“In ljudstvo češko, to dobro ljudstvo, po golobje krotko, tu stoji danes zbegano in spehano; mladi zarod se ne vodi k nič drugemu ra-zun k temu, kako — pa kakorsnim-koli načinom — bi se pridobilo prav mnogo, čeških šol, razun češko-katoliških, tu skort ni, in tako hite čebi ameriški naglo k propasti, do katere se češka narodnost v Združ. državah pogreza in za njo ne bo ni spomina. Da pojasnim tu delavnost naših ‘narodnjakov’, omenjam samo go:
“Svobodomiselni Čehi ameriški so zmogli nekoliko krasnih ‘narodnih’ poslopij, v katerih se včasi priredi kak zabavljivshod, proslava nekolikoletne trajnosti tega ali onega društva in kak ples, ki se na njem napravijo tisočaki. V Chicagi imajo prekrasno narodno pokopališče, ki prinaša ogromne svote denarja, ampak za šole ali druge hvalevredne svrhe se da včasi kak dolar, da se ne bi reklo. Mladi kakor stari zarod je združen v dru« štva; stari v podporne, mladi v zabavne klube, ki prirejajo plese in maškarade, na katerih se dajejo najlepše in najdražje oblečenim nagrade in na katerih se češki niti ne govori itd. Katoličani imajo mnogoštevilne cerkve, tupatam krasne in k njihovi časti moramo pri-zuati, da imajo mnoge dnevne šolr, kjer se goji in pestuje, predvsem z namenom vzdržati vero, češčina v znatni meri (svobodomiselni imajo dnevno šolo samo jedno, in to neznatno, v Chicagi na 18. cesti).
“Toda tudi te dnevne šole ne ohranijo za dolgo več naše narodnosti v Ameriki. Otroci se doma čestokrat uče zaničevati vse češko kot malovredno ter so spodbadani in po celem ozračju siljeni, oprijemati se tujenarodnih sirovostij in razvad malopridnih razredov, ki jih tvori nizki, angleški govoreči živelj irski, ki se ga pravi Američan ogiblje kakor rakovine, in življev drugih narodov, stoječih daleč pod površjem prave češke omike. (Konec prih.)
V	Rimu n a d o m ešča n e k o avstralsko drevesce zvano “eukalyp-tus” vedno zeleno smreko o Božiču.
Železniški tiri Združ. držav so skupno dolgi 212,000 milj, dočim jih ima cela Evropa samo 190, 000 milj.
Tunel Pennsylvania-železnice v New Yorku stane — vštevši kolodvorske udobnosti —
$70,000,000.
Na j starejši mesti Združ. držav sta Santa Fe, N. M., in Tucson, Ariz., od katerih je baje prvo ustanovljeno 1550, a drugo 1560.
Nedavno se je v Ameriki vršila preiskava v določitev kolikosti arzenika ali mišnice v barvah, ki se rabijo za oblačila, in dognalo se je, da jev sedaj tako priljubljenih črnih nogavicah velika množina tega strupa.
V	i d imajo ptice jačji in bistroje razvit nego ostali stvori. Naravoslovci trde, da neke vrste ja» strebi imajo tako dober vid, da bi mogli prepoznati na zemlji miš, ako se zibljejo v toliki višini, da jih človek ne more opaziti z s prostim očesom.
Eno miljo dolg k o s ž e» leznice stane v Združ. državah $48, 744, v Evropi povprečno $112,195 in na Angleškem celo $257,816, Vzrok velike razlike stroškov tiči v dejstvu, da so železnice v stari Evropi zgrajene vseskozi bolje in trdneje.
Angleška milja žel e z-nice pride v Združ. državah na vsakih 390 prebivalcev, v Evropi povprečno na 2000 duš. V Nemčiji, z njenimi 60 milijoni prebivalcev, pride vsaka milja na 1694, na Angleškem na 1875 in Francoskem na 1400 prebivalcev.
Najobsežnejše poročilo, ki se je pač kdaj izročilo zve-zinemu nadsodišču, je podal neki Frank S. Bright, ki je bil imenovan komisarjem, da zasliši priče v neki pravdi države Missouri zoper državo Illinois. Poročilo obsega 7975 stranij in 4,480,000 besed.
Bogat gospod, ki nosi umetno nogo in stanuje v enem londonskih predmestij, daje vsako leto jedino dvanajstim osebam, ki so istotako jednonoge kakor on. Sredi mize so tedaj postavljene štiri z venci zvezane bergle, a slonokoščene nož-ke tvorijo držala nožev in vilic. Kot glavna jed pa redno prihaja na mizo tolst puran, ko se mu poprej ena noga odreže.
Takozvani ‘Vedas’, iz umirajoč narod na vzhodu Ceylona, nimajo nobenih postav, nobene vlade, nobenega glavarja, nobenih zborovanj , nobenih slavnosti j, nobenega koledarja,nobenih pismenk, nobenih številk, nobenega čuta za barvo, nobene obleke, nobenega okrasja, nobenega denarja, nobenih menjal, nobenih trdnih bivališč, nobenih imen med seboj, da, niti enotnega jezika nimajo.
Russel Sage, znani new-yorski milijonar in skopuh, si ve pomagati iz najhujših škripcev. Zadnjič je potrkal pri njem odbor odličnih gospej z nabiralno polo za neko dobrodelno podjetje,na katero ■o Morgan, Carnegie, Rockefeller podpisali vsak po $1000, a gospa Russel Sage, ki ima svoje premoženje, je podpisala $100. Brez obotavljanja je Sage prijel pero in v vrnjeni poli je bil podpis gospe Sage spremenjen v “Mr. & Mrs. Sage”.
Dve srci na prodaj. Tesar Durr iz New Rochella, N. Y., je zadnjič dal v časopise sledeči oglas:	“Sklenil sem, prodati svoji
dve srci. Kupec ju sme po moji smrti zahtevati.” Durr je 35 let star in zdrav. Ko je pred kratkim bolehal na prehlajen ju in He dal preiskati zdravniku, je ta odkril, da ima bolnik dve srci. Od tedaj je bil dostikrat preiskan po zdravnikih, ki so potrdili odkritje prvega zdravnika. Pravijo, da je Durr prejel na svoj oglas veliko število odgovorov. Najboljše ponudbe čaka, predno proda svoji dve srci.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
tt
SIDRO
M
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
■REVMATIZEM, P0KÖSTEIC0, FODAGRO itd.
in razne reumatične
neprilike.
SAHO: 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street,
New York.
Obvestiti želimo vse občinstvo, da smo se preseliti v novo začasno mesto
12111. Chicago St.,
v Werner Hall poslopje,
kjer ostanamo toliko časa, dokler ne bo dokončano naše novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi na našem prejšnem mestu.
sr
Izvršujemo kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko in urarsko stroko spadajoča dela.
Velika zaloga zlatnine in sre» brnine. — Če rabite očala, pridite k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očala potrebujete.
ROBT P. KIEP
121 N. Chicago St. JOLIET
Bit»! Novo! Ho!
Dovršenost na polju lekarniškega znanjal
FRANČIŠKANSKI
želodečni grenčec
Veliki krep6ilecf	¿P
oživijaiec sistema
in tvoritelj krvi.
Napravi slabotnega bloveta močnega.
Poveča apetit, ozdravi neprebavljivost, dispepsijo in vse želodečne neprilike, kakor tudi vse bolesti v jetrih, krvi in ledvicah.
Mrli obliž rdečega križa
(Red Cross Kidney Plaster.) dvojna velikost in dvojna moč proti bolečinam v hrbtu, boku in v ledvicah.
ENA 35c. i
THE PALACE PHARMACY
104 Ottawa St., Joliet.
S. F. SCHICK, lastnik.
ZASTONJ!
Da se nagi občezuani
‘‘JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo pripravljeni na žel jo vsakomur jedneg» Zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od nage tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupijivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenjaživcev, oolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni.	R K
Dobro vemo, da nag električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tuai drugim iolniaom priporočali, da zadobimo s tem ge večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Vag električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in ge več, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, lil.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopogljite vage ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode doSel čisto zastonj. Piglte na naslov:
Jersey Specialty Co.,
1*1 Cedar Street.	New York, N. Y,
mihočemottoj denar,
TI HOČEŠ NAŠ LES!
če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Jfi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poirtopij mehki iu trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Oesplaines ulici buau norega kanala.
Predno kupiS Lumbk .glasi se pri nas, ln ogle] si nalo zalogo! Ml ve bomo zadovoljili ln tl prihranili denar.
w. j. i^roNS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu
DESPLA1NES IN CLINTON ULIC.
K. S. K.
JEDNOTA
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. D. A. 1898. Predsednik: John K. Stkrbknc, 2208 Calumet ave., Calumet, Miah.
I.	Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Mihael VVardjan, 903 Scott St. Joliet, 111.
II. Tajnik: Josip Jaro, 167? St. Clair St., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 620—lOthSt., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 360 Gartield ave., Chicago, 111.
Anton Goloritsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 805 N. Chic igo St., Joliet, III.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
Joseph Dunda, 400 Collins St., Joliet, 111.
Martin Krkmesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
Nadzor- J niki:	1
Finančni I odbor:	j
Pravni J odbor:	)
Prizivni odbor:
Št
Št.
Pristopili:
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 8495 Stupica Leopold, roj 1882, spr. 1. avg. 1905.	Dr. š. 190 članov.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 8496 Pust Franc, roj 1882, 8497 Nosan Janez, roj 1880, 8498 Rus Jož., roj 1879, 8499 Hegler Ant., roj 1877, spr. 1. avg. 1905.	Dr. š. 275 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 8500 Wajdetic Jožef, roj 1887, 8501 Frice Jožef, roj 1887, 8502 Muhvič Jožef, roj 1873, spr. 1. avg. 1905.	Dr. š. 36 članov.
K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 8503 Gorše Mihael, roj 1871, 8504 Reba Janez, roj 1872, 8505 Kocjan Janez, roj 1870, 8506 Rauh Jure, roj 1868, 8507 Kobe Janez, roj 1862, spr. 1. avg. 19C5.
Dr. š. 301 člana.
K društvu Jezus D. Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 8508 Cvitkovič Miko, roj 1882, spr. 1. avg. 1905.	Dr. š. 55 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 8509 Jug Stefan, roj 1881, 8510 Garbas Anton, roj 1875, 8511 Kenda Jakob, roj 1874, 8512 Moše Jožef, roj 1869, 8513 Struna Ant., roj 1862, spr. 1. avg.1905.
Dr. š. 91 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 8514 Sedmak Jožef, roj
1881,	8515 Kostelic Jožef, roj 1874, spr. 1. avg. 1905.
Dr. š. 43 članov.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 8516 Moguš Jožef, roj 1871, spr. 1. avg. 1905.	Dr. š. 54 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 8517 Lipovšek Fran, roj 1879, 8518 Lipovšek Ignac, roj 1874, spr. 1. avg. 1905.
Dr. š. 49 članov.
Suspendovani člani zopet sprejeti:
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 5539 Tomšič Janez, 624 Mohar Franc, 14. jul. 1905.	Dr. š. 271 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 6589 Tomšič Martin, 25. jul.
1905.	Dr. š. 93 članov.
K društvu sv. Jožesa 56, Leadville, Colo., 3696 Vidmar Janez, 2871 Videc Jožef, 20. jul. 1905.	Dr. š. 113 članov.
K društvu Jezus D. Pastir 32, Enumclaw, Wash., 7098 Šefnar Matija, 25. jul. 1905.	,	Dr. š. 55 članov.
Prestopil:
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111. k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2355 Lisac Andr., 12. jul. 1905. I. dr. š. 190 članov.
II. dr. š. 272 članov.
Odstopili:
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 608 Jenut Jure, 17. jul. 1905.
Dr. š. 271 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 7389 Mihevc Jakob,
25.	jul. 1905.	Dr. š. 47 članov.
Suspendovani:
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 7554 Praprotnik Karl, 7557 Miklič Jožef, 7571 Košek Franc, 20. jul. 1905. Dr. š. 110 članov. Od društva sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 7201 Foršček Franc, 7456 Bar-bovski Alojz, 7496 Bah Franc, 7209 Jeako Anton, 22. jul. 1905.
Dr. š. 14 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3398 Gliha Janez, 27. jal.
1905.	Dr. š. 208 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 5999 Krašovec Martin, 4642 Praprotnik Franc, 27. jul. 1905.	Dr. š. 107 članov.
Od društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 6635 Selakovič Nikolaj, 7136 Majerle Jure, 8266 Fabijančič Janez, 3339 Špehar Jožef, 6114 Brozovič Mihael, 3401 Svetič Janez B., 28. jul. 1905.
Dr. š. 296 članov.
Od društva sv. Jožeta 43, Anaconda, Mont., 1991 Slobodnik Matija,
26.	jul. 1905.	Dr. š. 64 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 985 Meljavec Mihael, 25.
jul. 1905.	Dr. š. 107 članov.
Izločeni:
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 3608 Pešel Martin, 25. jul. 1905.	Dr. š. 33 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 3112 Kapele Nikolaj, 25. jul.
1905.	Dr. š. 92 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kane., 5949 Bukovec Janez. 6246 Panter Janez, 27. jul. 1905.	Dr. š. 59 članov.
Od društva sv. Alejzija 47, Chicago, 111., 3100 Verbatič Janez, 28. jul. 1905.	Dr. s. 33 članov.
Pristopile članice:	'
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2537 Mauer Karlina, roj 1879, 2538 Ogulin Johana, roj 1877, spr. 1. avg. 1905. Dr. š. 154 članic K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2539 Frlipovič Marija, roj
1882,	spr. 1. avg. 1905.	Dr. š. 64 članic
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 2540 Moguš Ana, roj 1874,
spr. 1. avg. 1905.	Dr. š. 19 članic,
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 2541 Gruden Franca, roj 1885, spr. 1. avg. 1905.	Dr. š. 10 članic.
K društvu Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2542 Pavlešič Marija, roj 1882, 2543 Godec Terezija, roj 1881, 2544 Baršič Terezija, roj 1865, spr. 1. avg. 1905.	Dr. š. 50 članic,
Odstopile članice:
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 405 Jenut Marija, 436 Plut Margareta, 17. jul. 1905.	Dr. š. 152 članov
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 2353 Knafelc Antonija, 22. jul. 1905.	Dr. š. 22. članic.
Suspendovani članici:
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1610 Ferlič Marija, 27. jul. 1905.	Dr. š. 5 članic.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 696 Meljavec Katarina, 2 5. jul. 1905.	Dr. š. 61 članic.
Izločena članica:
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 1539 Kapele Magdalena, 25. jul. 1905.	Dr. š. 21 članic.
Imena umrlih in poškodovanih:
St. 3155 Kužnik Jožef, star 32, sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 19. maj. 1905. Vzrok smrti: ubit. Zav.: 11000.00 St. 1245 Leskovec John, star 52, sv. Jožefa 21, Federal, Pa., umrl 31.
maja 1905. Vzrok smrti: bol. na ledv. Zav.: $1000.00.
Št. 3156 Kresel John, star 34, sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 31.
maja 1905. Vzrok smrti: ubit. Zav.: $1000.00.
Št. 7886 Starčevič Grga, star 34, M. S. Ž. 84, Trimountain, Mioh., umrl umrl 19. junija 1905. Vzrok smrti: ubit v jami. Zav.: $1000.00. 2014 Ogrin Frančiška, stara 22, sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., umrla 14. maja 1905. Vzrok smrti: porod. Zav.: $500.00.
2126 Krašovee Rotija, stara 29, sv. Vida 25, Cleveland,'O., umrla 22. maja 1905. Vzrok smrti, opečena. Zav.: $500.00.
Prispevek teh članov znaša $437.40 “	829.50
“	   1025.60
“	“	“	“	809.10
“	“	“	“	579.00
“	“	“	“	408.10
Prispevek teh članov znaša $ 35.70 “	“	•	“	70.00
“	“	“	“	76.40
“	“	“	“	43.65
“	“	“	“	32.00
“	“	“	13.75
61.00 90.20 5.00 133 00 19.00
		Izkaz asesmenta št.	
Razred	L	šteje 729 članov na $1,000	
“	2.	“ 1185 “ “	1,000
il	3.	“ 1282 “ “	1,000
ti	4.	“ 899 “ “	1,000
i i	5.	“ 579 “ “	1,000
it	6.	*t g-j-j n a	1,000
Razred	1.	šteje 119 članov na $ 500	
( t	2.	“ 200 “	500
( (	3.	“ 191 “ “	500
it	4.	“ 97 “ “	5(H)
ti	5.	“ 64 “	500
ii	6.	“ 25 “ “	500
Pristop K. S. K. J.
Za znake K. S. K. Jednote Za Charter K. S. K. J. Za reservni sklad Za Policy ali certifikate
Razred 1.	šteje
“	2.	“
“	3.	“
“	4.	“
“	5.	“
30 članic na $1,000
63
41
40
31
12
Razred 1. šteje 170 članic na
2.
3.
4.
5.
6.
423
371
266
193
133
1,000
1,000
1,000
1,000
1,000
$500
500
500
500
500
500
Skupaj pačate $4668.40 Prispevek teh članic znaša $ 18.00
............. 44.10
“	“	“	“	32.80
“	“	“	“	36.00
31.00 13.20
$ 51.00 148.05 148.40 119.70 96.50 73.15 6.50
13.00
Prispevek teh članic znaša
Pristop K. S. K. J. Za reservni sklad
Skupaj plačate $ 831.40
MIHAEL VVARDJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois
South Chicago, lil., i. avg. — Društvo Marije čistega Spočetja štev. 80. K. S. K. Jednote bo obdr-Žavalo prvo veselico dne 19. avgusta v Lake Side Hallu. Torej uljudno vabimo vse Slovence in Hrvate v So. Chicagi in okolici na to veselico; obenem vabimo vsa društva slovenska in hrvatska, da se udeležijo te lepe zabave. Začetek bode ob 7. uri zvečer. Dobra postrežba vsem, kateri se udeležijo.
Srčni pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
Margareta Stanko, predsednica.
Brooklyn, N. Y., l. avg. — Slovensko podporno društvo sv. Jožefa št. 57 K. S. K. Jednote v Brook-lynu, N. Y., priredi prvi izlet v nedeljo, dne 13. avg. v Union Park Annex Metropolitan ave., cor. Helen Street, Brooklyn, N. Y. Začetek ob 2. uri popoludne, vstopnina 10c
Vabimo torej cenjene rojake iz Brooklyna, New Yorka in okolice, da se tega izleta udeležiti blagovolijo.
Kakor vse veselice, katere je priredilo dosedaj naše 'društvo, tako bode tudi ta izlet po volji vsem vde-ležnikom. Naše drnštvo pridobilo si je v teku kratkega časa mnogo prijateljev pri slov. občinstvu, kar dokazuje, da je bila vsaka prirejeua veselica prav povoljno obiskana.
Odbor ukrenil bode vse potrebno, da se bodejo cenjeni udeležniki na t,em izletu prav izvrstno in po domače zabavali.
Za obilno udeležbo se priporoča Odbor.
Pittsburg, Pa., 30. jul. — Dva najst let je preteklo, odkar se je ustanovilo naše društvo Matere Božje št. 33 K. S. K. Jednote. To društvo je še danes močno deblo, pod kate rega senco se zbirajo dobrodelne podpore za pittsburške rojake. Ali 12 let je že dolga doba in če se človek ozre nekoliko v preteklost, zapazi dosti dobrega, pa vmes pride tudi marsikaj slabega. Ravnotako se je godilo tudi z našim društvom. Ko je bilo v naj lepši priložnosti, množiti se mesec za mesecem in tako prihajati do najboljšega uspeha, eo se začeli nekateri udi šopiriti ter tako iz svoje prevzetnosti od društva odpadati in ustanavljati novo društvo, tako da so imenovanemu deblu 'marsikatero vejo okrhali in tudi nekaj dobrega sadu oropali, vendar pa ne žalujemo zato: saj ko veter piše, le plevel odnese, zrnje ostane, in vsakdo ve, da se na osata ne bodo brale smokve in na trnji ne jabolka. Ponosno zdaj lahko rečemo: čeravno je bilo omenjenemu deblu nekaj vej okrhanih in nekaj sadu oropanega, vendar korenine so zdrave, čvrste
in nepokvarjene ostale in dasi je že skoraj jesen, vendar je za iste vesela pomladanska doba, ker mesec za mesecem poganjajo in množijo krepke in košate veje. To so novo-pristopli udi. Kakor je bilo omenjeno v 23. št. “Amer. Slov.”, se je društvo od meseca majnika lanskega leta za 35 udov pomnožilo, a to veličastno število se je do 45 povišalo.
Naj tukaj omenim nekoliko vrstic o razmerah naše slovenske župnije v Pittsburgu. Že od 25. junija t. 1. se v naši cerkvi na 57. cesti vsako nedeljo deseta služba božja obhaja na slovesen način, pri kateri našemu domačemu župniku, č. g. John C. Mertelju, asistirata bogoslovca gg. Alojzij Blaznik in Moder.
K sklepu teh vrstic iskreno pozdravljam rojake po širni Ameriki, in želim “Amerik. Slovencu” krepkih in stalnih naročnikov.
Nikolaj Otrdun, I. tajnik.
L. STERN & SON
1005 Collins St., Joliet, III
in 903 N. Chicago St.
. '
Banka in parobrodna poslovnica.
Denar podamo
pri nas zanesljivo ceneno in hitro v staro domovino.
Posojujemo denar na zemljiško butala > poti nizkim obrestim Naprodaj hiše in lote v vseh delih mesta.
Zavarujemo hiše in lastnino proti ognju in drugi škodi.
Hiše, kijih im ima mina prodaj se nahajajo na: Raub st., Cora
st., Broadway, Chicago st., Jackson st., Indiana st., State st., Herkimer st., Chase ave., Francis st., Woodruff road in drugje’ Naprodaj imamo dve veliki loti na Cora st., po $175 vsaka, in eno
vogalno loto na isti cesti za $200.
Mnogo izmed hiš, ki jih imuno na prodaj, morete kupiti na lahke plačevalne obroke, skoro tako kot bi plačevali rent ali najemnino.
Pridite k nam kadar hočete kupiti hišo ali zemljišča. Naše cene so nal-nizje. IZVRŠUJEMO TUDI VSA NOTARSKA DELA.
Aleksandrija, Egipet, 15.jul.—
Praznik sv. Cirila in Metoda v Aleksandriji. Kakor vsako leto, tako smo tudi letos slovesno in v pravem cerkvenem in narodnem duhu proslavili praznik sv. apostolov Cirila in Metoda. Obhajanje tega praznika je za aleksandrijske Slovence posebne važnosti; kajti ravno vsled njega so se oni probudili v verskem in narodnem oziru, in po njem se navdušujejo vsako leto za naše naj-dražje svetinje: sveto vero. in materni jezik.
Pred trinajstimi leti so se oni na praznik sv. Cirila in Metoda prvič zbrali v večjem številu k slovenski službi božji in skupno nastopili kot Slovenci; poprej so bili skoraj nepoznani v Aleksandriji in celo rojak ni vedel za rojaka. Verska in narodna zavest je spala. Pa kakor poživi blagodejni dež izsušeno zemljo, enako je vzdramil in oživil ter še vedno poživlja praznik sv. Cirila in Metoda aleksandrijske Slovence, da se vedno bolj srčno kažejo kot verni in zavedni Slovenci. Da bi se pač še oni, ki so dosedaj še Vedno mrzli, vneli na lepem zgledu drugih svojih rojakov.
Praznik sv. Cirila in Metoda ob hajamo v Aleksandriji že par let prvo nedeljo meseca julija, zato da je lažje vsem vdeležiti se našega sknpnega praznika. Služba božja je ob 7. uri v župnijski cerkvi sv Katarine in sicer pri velikem oltarju sv. Križa. Mej eelo sv. mašo so letos dečki peli slovenske pesmi iz “Ljudske Pesmarice”, seveda tudi pesem sv. Cirila in Metoda. Dečke, ki so raznih narodnosti j, je vrlo dobro izvežbal organist P. Jožef Arne. Silno se je to lepo petje vsem dopadlo: bilo je res kakor v domovini.
V cerkvenem govoru so slišali mnogobrojni navzoči, kako skazuj
mo hvaležnost sv. slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu.
Mej sv. mašo je pristopilo k skupnemu sv. obhajilu lepo število ne samo Slovenk, ampak tudi Slovencev. Tako smo prvo nedeljo v cerkvi počastili sv. brata in apostola Cirili in Metoda.
Drugo nedeljo 9. jul. je pa bila njima v čast slovenska predstava: “Lurška pastirica”. Za to igro smo dobili na razpolago oder in vrt v šoli pri čč. nemških sestrah sv. Karola Boromeja. Vsak si lahko misli, da ni lahka reč pri naših razmerah prirediti daljše predstave. Veliko je bilo težkoč, pa vrle naše Slovenke so premagale vse ovire, zato pa je bilo potem tem večje veselje po prestanem trudu. Vse igralke so se dobro potrudile in nekatere so res prav izvrstno prednašale svoje uloge. Vsi navzoči so bili jako zadovoljni, igra je vspela izborno in v splošno pohvalo. Le udeležbe se je pričakovalo obilnejše, zlasti še, ker je prebitek igre namenjen za družbo sv. Cirila in Metoda. Po igri sta še dve Slovenki jako vneto predna-šali sledeči pesniški dialog gospe Skrinjarjeve:
Slovenija in njena hčerka Slovenka. Slovenka:
Kdo neki je ta častitljiva žena, ki od hiše do hiše hiti?
Pod streho jo noče duša nobena, kam se ji vendar tako mudi?
Za njo, za njo jaz moram hiteti, povedat’ mi mora, zakaj da beži, odkrito mi mora vse razodeti, povedat’ mi mora, kaj jo teži! Častitljiva žena nekol’ko postoj, da nekaj te bodem vprašala, v hišo tu notri stopi z menoj, poveš mi, zakaj od nas si bežala? Slovenija:
Zakaj sem bežala, to vedeti hočeš, in kdo sem, me vprašajo tvoje oči. Glej, mati sem tvoja, po kteri se
jočeš,
katera veliko, veliko trpi!
Slovenka:
Slovenija da si? Slovenija mati! Ah, ni me varalo moje srce, daj, da poljubim zlata Te mati, naj Ti na srcu se zjokam gorko!
81ovenija:
Tukaj nasloni mi drago glavico, tu mi na srcu se zjokaj gorko, pa mi potoži vsako krivico in žalost gotovo odlegla ti bo.
Slovenka:
Ljubljena mati, ne morem tožiti, koga naj tožim, to mi povej? Bratov, sestric ne smem Ti črniti, ljubiti jih moram tudi poslej.
Slovenija:
Bratov, sestric ne smeš mi tožiti, ljubiti jih moraš tudi poslej, da mater naj ljubijo, jih moraš učiti, za njim da plaka, to jim povej! Pogledaj, od hiše do hiše bežala in milost prosila jaz sem povsod; otroci, katere setn jaz negovala, mi kličejo: Sužnja, le idi od tod! Sužnjo me zovejo moji sinovi in proč me podijo od svojih vrat; a tega ne vedo, da so oni robovi, da k sebi jih kliče ljubeča le mat’. Učeni moj sin se mene sramuje, priprosti me pa ceniti ne zna; in hčerka v jeziku le tujem občuje, mojega jezika pa niti ne zna.
Oče ti večni, ki vstvaril si me,
da rešiteljica bednih bi bila, odvzemi od mene to strašno gorje, ker meni prehuda je sila!
Slovenka:
Mati, res žalostna je tvoja osoda, toda le upaj veselejših dni; napočila tebi boljša bo doba, kedar se hčerka tvoja zbudi!
Deco bo ona drugače učila, ljubila, branila te bode povsod; druga bo doba za te nastopila, to bode ves drugi krepkejši zarod. Ponosno nje deca bode priznala, sramovala se tebe pred svetom nebo. Slovenija je moja mati! bo djala, katero jaz ljubim vroče, zvesto. Pogledaj le, mati, otroke tu zbrane, glej, ljubijo vsi te gorko; pogledaj obraze ti verno udane, pogledaj njih vdano in zvesto oko! Pozdrav iz črne Afrike!
P. Benigen.

KADAR IŠČETE SLUŽBE,
mojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, ielite kaj kupiti, i. t. d. donite to med male oglate v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvršienje, ie oglas ne obsega vež ko 7 vrst, SSe, za jkratno pa 75e. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvršienje 50e, in za jkratno $1.50. Raiuna naj se po-vpreino po 6 besed na jedno vrsto. Sveta je poslati z oglasom naprej.
NA PRODAJ V JOLIETU NA
N. Chicago St., lota 66x165 in na nji stoječe tri hiši, dve za stanovanje in ena za prodajalno ali gostilno. Dalje ne voglu Hutchinson in Cora st., lota 209x132, na nji 2 hiši za stanovanje in ena zgradba za prodajalno' ali stanovanje. Pogoji in cena ugodna. Prodaja se te hiše in lote skupno ali posamezno. Več pove Peter Jurajevčič.
d31t4
NA PRODAJ GOSTILNA NA
dobrem prostoru sredi slovenske kolonije v SO. Chicagi. Več pove L. Puh, 9550 Ave. N., So. Chicago, lil. d30t3
KJE JE TEREZIJA FOLCABEK, po domače Racova Reza iz Šiške. Sodi • se, da je v Chicagi. Za njo bi rad zvedel njen sin Mihael Merhar,Boac 150, Aurora, lil.
PRODA SE TAKOJ DOBRO OBI-
skovana grocerijska prodajalna, ugodna za Slovenca ali Hrvata, radi preobilice drugih poslov, pod zelo ugodnimi pogoji. Ima dobro klet in hlev za konja. Več pove Anton Nemanich, 915 North Scott Street, Joliet, lil.	d34tfn
DELO DOBI TAKOJ STO MOŽ pri zidanju power house na Brainage kanalu, miljo in pol severno od Jolieta. Plača po $1.75 na dan, in je dela dovelj za dve leti, ter ni nevarno. Več se pove na mestu. Hayes Brothers Co., Lockport, III.
34tl
MAUSAR BROS.,
200 Jackson St., na voglu Ottawa,
JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
POMORSKI ROPAR. Í
Angleški spisal CaptaiD Marryat. Poslovenil J. M.	'
(Dalje.)
V.
Stara devica.
Nekega jutra, kmalu po nesreči, ii smo jo popisali, se je podal g. Witherington k zajutreku nekoliko bolj rano kakor po navadi. Tu je aašel svoj zeleno prevlečeni stol že zaseden in sicer od nikogar drugega kakor od služabnika Williama, ki je imel svoje noge na ograji ognjišča in tako pazljivo čital nek časopisja ni niti slišal vstopiti svojega gospodarja.
“Pri mojih hrabrih starih očetih! Upam,da se prav dobro počutite, g. William. Oprostite,nisem vas hotel motiti.”
Akoravno je bil William nesramen in drzen kakor večina njegovega etanu, je bil vseeno v zadregi. “Odpustite mi, prosim, toda Jonatan ni imel časa, da bi mogel pregledati ta list.'”
“Kolikor jaz vem, se to od njega tudi ne zahteva.”
“A Jonatan pravi,da je vedno dobro pogledati po oznanilih za umrle, da vas novioe take vrste preveč ne pretresejo.”
“Jako skrben človek, zares.”
“In tu stoji cela zgodba o neki ponesrečeni ladiji.”
“Ponesrečeni ladiji? Kje, William? Bog mi pomagaj! Kje je?” “Bojim se, da je to ona ladija, jadi katere vas tolikanj skrbi, — pozabil sem njeno ime.”
G. Witherington je vzel v roko časnik in kmalu našel poročilo o rešitvi dveh zamorcev in otroka raz ponesrečenega ‘Cirkasijana’.
“Zares, tako je!” je vzkliknil g. Witherington. “Moja uboga Ce-eilija v odprtem čolnu! En čoln po videli ko se je potopil — morebiti je mrtva — usmiljeni Bog! En deček rešen. ,Bog mi pomagaj! Kje je Jonatan?”
“Tukaj!” je odgovoril Jonatan jako svečano, ravno prinesoč jajca za zajutrek in stoječ nemo pokonci aa stolom svojega gospodarja.
“Po zajutreku moram takoj odpotovati v Portsmouth — prav nič mi ni treba jesti — nič mi ne tekne.”
“Tako se navadno godi ljudem v enakih slučajih,” je odgovoril Jona-lan. “Ali vzamete svoj voz, ali pogrebno kočijo?”
“Pogrebno kočijo za štirinajst aailj na uro s štirimi konji! Ali si blazen, Jonatan?”
“Ali želite črne svilnate trakove aa klobuk in rokovice za kočijaža în sluge, ki vam bodo na razpolago?”
“Proč s tvojo kramarijo! Ne; tu s« gre za življenje a ne smrt. Oči vidno misli zamorec, da je utonil samo eden čoln.”
“Mors omnia vincit — smrt premaga vse,” je odvrnil Jonatan in povzdignil svoje oči.
“Ne brigaj se za te zadeve,ampak la svoje stvari. Ravno slišim pi smonošo trkati na vrata; poglej, če ima kaj zame!”
Bilo jih je več, in med njimi tudi eno od kapitana Maxwella od ladije ‘Eurydice’, ki je natančneje opisoval že znane okoliščine in sporočal g. Witheringtonu, da je odposlal s poštnim vozom obadva zamorca in otroka na njegov naslov, in da jih hode eden njegovih častnikov, ki je porabil isti voz do mesta, varno in gotovo spremil do njega.
Kapitan Marxwell je bil star znanec g.Witheringtona in je že večkrat obedoval v njegovi hiši v družbi s Templemorejevimi. Zaradi tega je mogel ravno dovelj izvedeti od obeh zamorcev, da jih je vedel kam poslati.
“Pri krvi mojih starih očetov! Danes zvečer bodejo tukaj!” je vzkliknil g. Witherington; “ni mi toraj treba iti na pot. Kaj storiti? Naroči Mary, da pripravi sobe ali slišiš, William? Postelje za malega dečka in dva zamorca.”
“Da,” je odgovoril William; “kam pa naj denemo te črne ljudi?” “Kam? To je vseeno: ena naj spi pri kuharici, druga lahko z Mary.” “Jako dobro, povem jim to,” je
odgovoril William in odhitel že naprej vesel radi hrušča, ki ga je pričakoval v kuhinji.
“Oprostite,” je pripomnil Jonatan, “izmed zamorcev je eden mislim, možki.”
“No, kaj pa potem?”
“Potem gotovo ne bo hotela nobena izmed služkinj spati,v isti sobi.’ “Pri vseh nesrečah Witheringto nov! To je pa res — vzemi ga torej k sebi — vsaj ljubiš črno barvo.” “Toda ne v temi,” je dejal Jona tan in se priklonil.
“Potem naj spita sama skupaj v eni sobi; s tem je stvar rešena “Ali sta poročena?” je vprašal kletar. >
“Vrag naj odnese oba! Kako naj jaz to vem? Sedaj me pa pusti, da zajutrkujein in potem se bomo pomenili dalje.”
G. Witherington je vzel žemljo in jajca in vžival svoj zajutrek ka kor najhitreje je megel, ne da bi sam vedel vzroka svoji naglici. — Vznemiril in zmešal se je bil jako vsled hitrega prihoda gostov. On bi bil rad mirno premišljeval, kaj naj stori z došleci. Kajti bil je star samec in radi tega ni mogel takoj ukreniti kakor bi bilo treba. Iz pivši še eno čašo čaja, se je vrgel v naslonjač, se vsedel udobno in prijetno in prav kmalu začel s sabo govoriti nekako takole:—
“Pri krvi Witheringtonov! Kaj naj počnem jaz stari samec z malim otročičem in dojilko,ki je tako črna kakor pikov as, in vrhu tega še s enim črncem? Ali naj jih pošljem zopet tja, odkoder so prišli? Da, to bi bilo najboljše! In potem otrok! Kričaje se bo zbudil vsako jutro ob peti uri — potem ga pa moram po ljubiti trikrat vsak dan—krasno!— In potem ta dojilka, zamorka — z debelimi ustnicami — ki bode vedno poljubovala otroka in ga vzdigovala proti meni — nevedna kakor vol
—	in ako bo otroka bolel trebušček, mu bo dala v usta zrno popra — po zapadnoindijskem običaju — otroci niso nikdar brez bolečin v trebuhu
—	uboga moja nečakinja — kaj je vendar z njo in z njenim drugimi otrokom? — Rad bi našel to uboži-co! In prišla bi sem k meni, in skrbel bi za njene otroke. Ne vem kaj naj storim — najrajše bi poslal po svojo sestro Moggy — toda ona bi delala prevelik hrušč — nočem se prenagliti. Hočem še dalje premišljevati.”
Pri teh besedah je Witheringtona streslo dvakratno trkanje na vrata.
“Presto”, je odgovoril, in vstopila je v sobo kuharica z obrazom, ki je bil tako rudeč, kakor da bi bila ravnokar pripravila obed za dvajset ljudi, in brez navadnega čistega predpasnika.
“Oprostite,” je dejala in se pri klonila, “prosim vas, da si poiščete drugo kuharico.”
“Jako dobro,” je odgovoril g. Witherington, jezen radi motenja.
“In ako vam je prav, rada bi šla še danes — v resnici ne ostanem več tukaj.”
“Pojdi k vragu, ako hočeš,” je odgovoril razljučeno Witherington; “toda najprvo pojdi iz sobe in zapri vrata za seboj.”
Kuharica je odšla in Witherington je bil zopet sam.
“Preklicana stara babnica — kaj neki jo je ugriznilo! Najbrž noče kuhati za črne ljudi, mislim — da, to bode.”
Tu je znova zmotilo Witheringto nanovo dvakratno trkanje na vrata.
“O, gotovo se je že premislila. Vstopi!”
Sedaj pa ni bila kuharica, temveč Mary, hišina, ki je prišla v sobo.
“Oprostite,” je dejala jokaje, “jaz hočem zapustiti svojo službo.” “To je zarota, sveta nebesa! Dobro! Lahko greste.”
“Še danes zvečer, ako vam je prav,” je odgovorila.
“Še v tem trenutku, ako hočeš!” je jezno vzkliknil Witherington.
Hišina je odšla, Witheringtonu pa je bilo treba časa, da se je.neko-liko umiril.
“V tej deželi gredo vsi služabniki k vragu,” je rekel navsezadnje;
“prevzetni norci — nočejo snažiti sob za črnimi ljudmi, mislim —da, tako je, — rakom naj gredo žvižgat vsi, črni in beli! Cela. moja hiša je narobe vsled prihoda majhnega otroka. No, jako nerodno je to — kaj naj storim? — Ali naj pošljem po sestro Moggy? — Ne, pošljem po Jonatana.”
Witherington je pozvonil in takoj se je prikazal Jonatan.
“Kaj pomeni vse to,Jonatan?” je dejal; “kuharica se jezi, Mary joka
—	obedve greste od tod — kaj naj vendar pomeni vse to?”
“No, William jima je povedal,da ste vi nepreklicno zaukazali, da bo deta obadva črna gosta spala z njima. Meni se tudi zdi, da je rekel Mary, da bo zamorec spal prinjej.
“Ta lopov! Vedno nam dela sitnosti. Jonatan, ti veš, da nisem jaz nikdar rekel kaj tacega.”
“Gotovo nisem mislil, ker to bi bilo proti vsaki spodobnosti,” je odvrnil Jonatan.
“Dobro toraj, razloži jima celo stvar, ker jaz nočem nič več slišati o tem.”
Witherington se je začel nato posvetovati s kletarjem in je odobril vse, kar je oni nasvetoval. Prišleci so dospeli ob določeni uri in so bili primerno postreženi. Mladega Ed varda ni bolel trebušček, tudi ni zbudil Witheriugtona ob peti uri zjutraj, tako, da se mu je zdelo, da navsezadnje vse to ni tako preveč neprijetno. Akoravno temu ni bilo tako, vseeno mu ni bila stvar všeč kajti neprestana nadlegovanja vsled prepirov mej služabniki, pritožbe od Judy, ki jih je v slabi angleščini prinašala proti kuharici, ki je imela
—	to se mora priznati — neke predsodke zoper njo in Kokoja, slučajno bolehanje otroka itd. itd. so tako razjezila Witheringtona, da ni več našel v svoji hiši miru in pokoja. Trije meseci so že pretekli in še vedno ni bilo nobenega poročila o čolnih, in kapitan Maxwell, ki je obiskal Witheringtona, se je odločno izrazil, da sta se morala čolna v vi harju potopiti. Ker toraj potemtakem ni bilo nobenega upanja, da bi se gospa Templemore še kdaj vrnila, da skrbi za svojega otroka, se je Witherington navsezadnje odločil, da piše v Bath, kjer je stanovala njegova sestra in ji sporoči celo povest, proseč jo, da pride k njemu in prevzame gospodinjstvo. Čez nekoliko dni pa je sprejel sledeči odgovor.
“Bath, v avgustu 1...
“Moj drugi brat Anton:— Tvoje pismo sem resnično prejela minulo sredo in pripoznati moram da sem bila nemalo presenečena vsled njegove vsebine. V resnici, prav mnogo sem premišljevala o vsem tem. Pišeš mi, da imaš v svoji hiši otroka svoje sestrične, ki se je na tako nesposoben Dačin omožila. Nadejam se, da je vse resnica, kar mi pišeš. Toda .jaz tudi vem, kaj vse morejoinarediti samci, akoravno je bolje, ne samo ne govoriti o takih neprimernih stvareh, temveč jih niti najmanje ne namigniti.
“Mislim,da ne boš imel namena, narediti otroka svojim dedičem, kar bi se mi zdelo jako neprimerno; in zares, Lady Betty, moja prijateljica mi pravi, da pripada po postavi takim otrokom le deset odstotkov in da se tej določbi ne more izogniti. Toda jaz se držim strogega pravila, da nikdar ne govorim o takih zadevah. Kar se tiče Tvoje prošnje,da bi prišla k tebi in prevzela Tvoje gospodinjstvo,sem vprašala Lady Betty za svet, in ona mi je pritrdila, da je z ozirom na čast rodovine najboljše, da pridem ter se tako vsaj videa reši. Ti se nahajaš v veliki zadregi, kakor večina moških, ki hočejo prosto živeti in se dati zapeljati od zapeljivih in zvijačnih žensk. Toda, kakor Lady Betty pravi, ‘čimmanj se o tem govori, tem preje se popravi.’ “Z ozirom na to bom storila vse potrebne korake, da bom mogla zapustiti svojo hišo in nad-jam se, da pridem tekom deset dni. Marsikatera vprašanja sem že morala slišati radi te neprijetne stvari, pa vedno odgovarjam le eno, da hočejo samci biti in samci ostati! In to navsezadnje ni tako hudo, kakor ako bi se ti zgodilo,
(Nadaljevanje na 7. strani.)
JOSEPH TBINEÏVS
STOJ IN POffllSLU u^^i
Cesa potrebuješ za življenje? 1
REGISTERED
ZRAK IN HRANO!!
Brez tega ali onega ne moreš nikakor živeti. — Kar se tiče zraka si gotovo toliko pameten, da ga dobiš, kolikor ti ga je sploh mogoče. — Kaj pa s hrano? — Znano ti je, da želodec večkrat ne mara za živila, ne glede na to da so dobra.
TO NAZNANJA BOLEZEN V VSAKEM siiifAin--------
Kakor hitro se ti okus povrne, si zopet popolnoma ozdravljen.
Trinerjevo zdravilno grenko vino
je edino zdravilo, ki se zamore v takih slučajih popolnoma varno vporabljati. —
Ono spravlja zopet pokvarjen želodec v svoj pravi tir, ter pospešuje prebavanje v želodcu in črevah. — Ono vpliva na te organe, da vsako hrano, katero dobijo, lahko prebavijo. Sam dobro veš, kako prijetno je življenje takrat, kadar lahko — in kolikor hočeš — ješ to, kar ti ljubiš in sicer brez kakih posledic.
Trinerievn	zavaruje Ti zdravje,
tl 11111 ji TU ¿Ul a	zavaruje Tvojo moč,
vilfin GTPtlkn vinn zavaruie Tvojo srečo,
T11HU gl v 11 IVU T1I1U zavaruje Tvoje življenje za več let.
Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem in starim ljudem. — Pri vseh nered-nostih želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu.
Dobiva se v lekarnah in boljših gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
SVARILO ! Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi imeni. Kadarkoli
kupuješ kako čisto zdravilno vino, zahtevaj TRINERJEVEGA!
Trinerjev brinjevec ^°staia z vsa^m ^nem priiJn^en’ zat° ^r so nas¡ ljudje sprev¡-
deli, da je najmočnejši in najčistejši.
2(H0H0A<XH(H«0A0040«K^0lj
Anton Terdič
200 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
N. \V. Phone 825.
Rojakom priporočam svojo
$ SLOVENSKO GOSTILNO
o kjer jim postrežem poleg drugih S pijač tudi z najboljšim domačim 5 vinom, ter finimi smodkami. t Prodajam trd in mehak premog po O nizki ceni. Rojaki, dobrodošli.
00+0++0+00+0+♦©♦OO+O*<
USTANOVLJENA 1871.
llCoiljMia]
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $800,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik.
C.	H. TALCOTT. blagajnik
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“The D. S.” lOc. in ‘Meerschanm” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
JOHN UMEK
toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
GEO.LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost íunch je vedno na razpolago.
PAflfAralp Prodaialec ur, verižic, uhanov, 1*1(11-1 Ju I UgUlClC prstanov in druge zlatnine.
4*1 bogata zalogaIuznih knjig]4^»
Novi vcenik knjig in zlatnine »pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Urejamčene za 20 letin velikosti kot
slika s 15 kamni........$16.00
Srebrna močna ura z enim	pokrovom
in 15 kamni............ $14.00
Nikljasta ura s 7 kamni.....$6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim a"T - r^jr pokrovom, istotako tudi 14 karatov	IP/Jv	'«“S*
zlate kar naj cenjeni naročniki po	® 11 1
želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si	W UP
kdo izbere Elgin ali Waltham.	fflPi!Vfk»
Pošteno blago po zmerni ceni Wi' je moje geslo.
Razgledalo s slikami stvvb tli naravnih prizorov raznih tmsriških držav	____
3 za 10, 13 za 35c. Velika razglednica 'NgBpgjMI s sliko cele šaatlouiske razstave ena za 15 centov. Velik e učne razglednice 3 za lOc 13 za 35o.
Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Man ii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov za knjige in cenik:	Naročila za ure in zlatnino:
M. POGORELC, Box 226, Wake- M* POGORELC, c. o. B. Schuette, Held Mioi.	Room 606 Masonic Temple,
Held, Mich.	Chicago, 111.	’
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO ST., .TflLTRT. ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2278.	,*	Northwestern 416.
Priporočam Be Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 913 IX. Scott Street, Northwestern Telephone 344.
PREMOG
TRD ÍN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih cenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 348 in 1479.
Vprašajte svoj ega mesarja za
Airieve flomaie Maso
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
G
♦004-
ostilnicar..
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
W. C. Bishop	Prank Bishop
BISHOP BROTHERS
popravljajo kočije in ter devajo ginu nate obroče (rubber itires) na kolesa. Barvanje in popravljanje vsakovrstnih vozov ter brušenje orodja.
Dobro delo in nizke cene.
Delavnica se nahaja na voglu Cass in Joliet cest. Prejšnje mesto A. E.Bateman-Chicago telefon 1631 Joliet 111.
M. B. S chuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v *Jolietn.
eter zavaruje poslopja in življenj
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnÿ po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
A lexander Haras-*?
/■^.Chicago telel. 2794 mßx. W. tele!. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL
Tie Jollfii Moiill Ml
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Saša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY.
10 centov.	5 centov.
403 CassSt., nadstr.
JOLIET.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str-, JOLIET, ILL.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke ctne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Denar na posojilo.
Pogojujemo pod ugodnimi
denar na zemljišča pogoji.
Munroe Bros.
ko hi bil oženjen: kajti jaz ge gtrogo držim pravila, nikdar ne govoriti o tem in niti ne namiga vati na take gtvari, kakor pravi Lady Betty, možje vedno zaidejo v pagt, in čim preje ge potlač take gtvari, tem bolje je.” Toliko naj bode za daneg dovolj od Tvoje ljubeče Te seetre
Margarete Witheriugton.
“P. S. Lady Betty in jaz ge popolnoma strinjave v tem, da imaš zelo prav, ker gi najel dva črna človeka, da prinegeta otroka v tvojo hišo, ker bodo vgled tega sosedje mislili, da so v resnici prišli iz tujine, in lahko na ta način sami obdržimo svoje skrivnosti zase.	M. W.”
“Pri vseh grehih Witheringtonov ali ni to dosti,da pripravi človeka ob pamet! Rakom naj gre žvižgat ne-zaupna stara devica! Ne m aram, da pride v mojo hišo! Vrag naj odnese to Lady Betty in vse take stare babnice, katerih največje veselje so škandali! Prav zares!” je nadalje val WitheriBgton in vrgel pismo na mizo ter globoko vzdihnil, “to je vse drugo prej kakor prijetno.”
Toda ako se je zdelo to Wither-ingtonu vse prej kakor prijetno, je našel kmalu, da je celo neznosno.
Prišla je njegova sesvra in se ustanovila v hiši z v so mogočnostjo, kakor oseba, ki je v resnici rešiteljica ugleda in časti svojega brata. Ko so prvič prinesli otroka k njej bi vendar lahko takoj na prvi pogled opazla močno podobnost z Tem-plemorom; toda ona je pogledala samo z enim očesom od otroka pa do obraza svojega brata in žugajoč prtom glasno vzkliknila:—
“O,Anton, Anton! In ti si mislil, da me boš prevaril? — Ta nos — ta usta — čisto tvoja. — Anton, sram te bodi! Fej, sram te bodi!”
Toda mi moramo hiteti dalje proč od nesreče Witheringtona, čegar dobrosrčnost in dobro voljnost je vse to zakrivila. Ni bilo niti dneva — da, niti ure, da ne bi njegovih s žalila razna očitanja sestre. Judy in Koko sta bila poslana nazaj v Ameriko; služabniki, ki so služili pri njem toliko časa, so odhajali drug za drugim, in tako se je celo zgodilo, da so z vsakim mesecem prišli v hišo tudi novi služabniki. Sestra je despotično vladala nad celo hišo in nad bratom, in vsa prijetnost ubogega Witheringtona je minula, dokler ai prišel čas, da je bilo treba mladega Edvarda poslati v iolo. Witherington se je že tedaj ojunačil in po nekoliko burnih prizorih in meseoih slednjič zapodil svojo sestro nazaj v Batk, nakar se je zopet enkrat našel v prijetnem položaju.
Edvard je mej počitnicami prišel domov in vsi so ga radi imeli; toda kmalu se je razširila govorica, da je sin starega samca, in opazke, ki so jih delali radi tega ljudje, so bile zanj tako neprijetne in žaljive, da mn ni bilo žal, kakor tudi je rad imel dečka, ko je ta izjavil,da hoče postati mornar.
Kapitan Maxwell ga je vpeljal v novo službo, in pozneje, ko je moral on zaradi slabega zdravja in utrujenosti za nekoliko časa zapustiti svoje mesto, je preskrbel svojemu varovancu prostora na drugih ladij ah.
Z ozirom na vse to moramo preiti nekoliko let, ko se je Edvard Tem-plemore popolnoma vdal svojemu poklicu, ko se je Witherington postaral in postal še večji čudak in ko se je njegova sestra Moggy zabavala z Lady Betty.
Tekom tega celega časa ni bilo ničesar čuti o onih dveh čolnih, ali o gospej Templemore in njenem otroku. Zaradi tega se je naravno mislilo, da so se vsi ponesrečili, in so s« jih spominjali kakor gtvari, ki so nekdaj bile.
VI.
Pomorski kadet.
Na krovu kraljeve fregate ‘Uni-korn’ ste se nahajali dve zelo veliki osebi: kapitan Plumbton, poveljnik ladije, ki je bil zelo velik, posebno kar se tiče širokosti in ne toliko visokosti. Kapitan Plumbton ni bil višji kakor štiri čevlje deset palcev, toda ravno toliko je meril okoli pasa. *Hodil je okoli z odprto suknjo, ki je mahala po zraku, palce
svojih rok je držal v rokavnih luknjah telovnika; pri tem je seveda dal rame nazaj, tako da se je videl še ogromnejši kakor je bil v resnici Glavo je nosil zelo pokonci, prša in trebuh pa daleč naprej. Bil je pravi zgled bahavosti in dobrodušnosti in hodil je okoli kakor igralec v kaki procesiji.
Druga oseba je bil prvi lajtnant, kateremu se je narava na drng način izkazala naklonjeno. Bil je tako visok kakor je bil kapitan majhen — in tako suh kakor je bil njegov predstojnik debel. Njegove dolge, suhe noge so segale kapitanu skoro do ram, in nagnil se je doli nad glavo kapitana, kakor da bi bil on kaka vzdigovalna priprava, kapitan pa tovor, ki ga hoče vzdigniti. Roke je nosil na hrbtu, po dva in dva prsta sklenjena skupaj. Naj večja težava zanj je bila očividno, da uravna svojo hojo s papagajskimi koraki kapitana. Poteze njegovega obraza so bile ostre in obraz sam ravno tako suh kakor ostalo telo.
Pritožil se je pri kapitanu o raznih osebah, vendar ga ni mogel pripraviti s tem ob dobro voljo. Kapitan Plumbton je bil dobrodušen človek, ki je bil zadovoljen, samo da je imel dobro kuhinjo. Lajte-nant Markitall pa je bil čmeren človek, ki bi se sprl, ako bi bilo mogoče, celo s svojim koščekom kruha.
‘Popolnoma nemogoče je,” je nadaljeval prvi lajtnant, “izvrševati dolžnosti brez pomoči.”
Na to skrivnostno opazko, ki je vsled telesne razlike obeh donela na kapitanova ušesa, kakor da bi prihajala iz nebes, je zadnji odgovoril; ‘Prav zares’.
“Potem, gospod, se nadejam, da ne boste imeli ničesar proti temu, da zapišem tega moža v kazenski zapisnik.”
‘Si bom premislil o tem, g. Markitall.” Te besede so pri kapitanu Plumbtonu pomenile ravno toliko kakor: ne.
“Žal mi je, da moram reči, da so naši mladi možaki jako nadležni.” Dečaki so vedno taki,” je odvrnil kapitan.
Da, toda dolžnosti je treba izpolnjevati, in jaz jih ne morem brez njih.”
“Jako dobro — pomorski kadeti so jako koristni.”
“Toda žal mi je, da moram reči, da niso. Tukaj n. pr. je Templemore; ničesar ne morem početi z njim — ničesar druzega ne dela kakor smeja se.”
“Smeja se! Ali se smeja radi vas, Markitall?”
“Ne popolnoma, toda on se smeja radi vsake stvari. Ako ga pošljem na vrh jambore, gre gori smeje; ako ga pokličem doli, pride doli »meje; ako grajam kako napako na njem, se že prihodnjo minuto zopet smeje: v resnici, on ne dela nič druzega, kakor smeje se. Prav posebno želim, da bi vi govorili z njim in bi
videli, ako bi ga morebiti vi-----”
Pripravili do joka, kaj ne? Na tem svetu je bolje, da se smeje, kakor da se joka. Ali se nikdar ne joka, g. Markitall?”
“O, da, ali zelo po nepotrebnem. Zadnjič, ako se spominjate, ko ste kaznovali mornarja Wilsona, ki sem ga mu odločil za slugo, je ves čas jokal; to je skoraj nekaj kakor — najmanj neposreden upor, kakor se
mora sklepati------”
“Da je bilo fantu žal, ker je bil njegov služabnik kaznovan; jaz nikdar ne dam rad pretepsti kakega moža, toda žal mi je, g. Markitall.” “No, jaz nočem govoriti o njegovem jokanju — to denimo na stran; toda njegovo smejanje; prositi vas moram, da se ozirate na to. Tukaj ravnokar prihaja navzgor. G. Templemore, Kapitan želi z vami govoriti.”
(Daije prih.)
Japonci in Dalmatinci.
Angleško in ostalo časopisje, ki sedaj proslavja Togovo zmago,hvali mornarske vrlinei Japoncev tako, kakor bi ne imeli vrstnika na svetu. Neki angleški strokovnjak pa je dejal, da so Japoncem edini kos in jih edini nadkriljujejo Dalmatinci. Tak narod torej, ki rodi take sinove, ki so glavni steber države, naj se zadovolji s tem, da je narod druge vrste, ter naj prizna gospodstvo nad seboj Nemcem in Lahom?!
OTA JTE NOVO IZŠLO KNJIGO
ZDRAVJE!
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko njegovo življenje.
- zato naj jo vsak koristila za celo
je
bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdrav-m v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in naj radikalneje ozdraviti.
da
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa.
»te li zdravi ali Dolili pilite po to Itnjig-o ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopda ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
. , Zato smo do'žni ve!iko hval° PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se:
20 tisoč? liliji«- zastonj razdeli med naš narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
. . .Edino Profesor Collinsa je bilo mogoče napisati tako sijajno m koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite Lnji«o pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slučaju bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
OR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige
POZOR! da so mogli I še le sedaj gotove.
Ali se zanimate za južne kraje?
Zelite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po
velikem osrednjem jugu?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate?
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Ali
morda o živinoreji v krajih kjer traja zimsko krmljenje kratkih šest f6) tednov? Okrajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? Opriiožnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite izvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natanino in resnično.
G. A. PARK. General Immigration and Industrial Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAD CO.
LOUISVILLE, KY.
F. KORBEL & BROS.
prodajalec vina o<l in žganja
trte
Sonoma Co. Caliiorma.
Vbodna zaloga vina inorad: 684-686 W 12 St.
TELEFON) 110 CANAL.
E.PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
m
Izdelovalci
ULEŽANE PITE
PAL ALE IN LONDON PORTER
m
Posebnost je Pale Wiener Bier.
South Bluff Street.	JOLIET, ILLINOIS
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Sclioenstedi
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Gor. Cass & Chicago Streets,-
I. nadstropje,
John» Petrič
'209 Indiana Street, Joliet, Illinois
N. W. Phone 703
! Slovenska » gostil na.
Naznanjena rojakom, da sem prevzel pred kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporo-Sčam vsem v obilen obisk.
I Iz
Združenih Držav 5 tia Filipine,	t
S (Piše Frank Ociasen — Okleščan.) j
04040404040+04404040404040
(Nastopne Črtice nam je poslal slovenski rojak g. Frank Okleščan ali O c hišen. kakor se sedaj piše, menda radi lozje izgovarjave med tujim svetom, ki je nameščen v poštnem uradu v Manili, glavnem mestu Filipinov, kamor je odšel kot vo-jak-prostovoljec. On je gotovo jedini Slovenec sedaj živeč v Manili. Mimo
0*0-40>0-f0-40404<>-40j
„ HB>noterosti. *
t>0+000+0++C>+0+0+Q+0+GOO+GC
Í040*^0>0
Raz
Kolera preti Evropi.
Brzojavka iz Pariza z dne 29. jul. t.l. je sporočila: Ali Evropo napade grozna kolera letos? To vprašanje, ki bo povzročilo strah in trepet v vsakem starem človeku, ki se spominja strašne nadloge 1. 1848., po-11 trjuje profesor Chantmesse, odličen francoski zdravnik, ki je ravnatelj
grede omenimo, da je g. Oclasen leta 1900	t> •	rp„
delal kratek čas v naši tiskarni, učeč se zdravilskega urada v Parizu. Ta za stavca, ter ima v Jolietu jedno sestro, dokazuje, da je zadnja štiri leta ko-v La Salle pa očeta. Njegove črtice bodo iera polagoma prodirala zapaduo, in gotovo zanimale naše čitalce, posebno še	bržkone	napadla	Evropo v
ker prihajajo iz kraja, o katerem se od	Setyerih gmerih;	Prvi5j	Bkozi jfo-
strani naših rojakov malokdaj kaj sliši.	,	. , .	... , ,
G. Oclasen se je, kot sam piše, dne 3. ju-	skvo,	Petrograd	in baltiške luke,
nija tega leta oženil s špansko katoličan- drugič, čez Črno morje, Odeso in
ko, ter nam obljublja, da bo sedaj večkrat 0gre(jnj0 Evropo; tretjič,ob Donavi poslal kaj zanimivega čitalcem našega lista, katerega on sam pazljivo in z zani-
maniem prebira. G. dopisniku in nje-	. v	v
govi senori želimo obilo sreče v novem glija m všteta v učenega stanu, objednem pa se mu;zahvaljujemo | tužno prerokovanje za njegovo naklonjenost, proseč ga, da nam spet kmalu pošlje kaj zanimivega.
Op. ured.)
I.
dan se je oglasilo zopet 35 delavcev Zdravnik je uvidel, da takega števila ne potrebuje in je izbral -izmed onih, ki so se oglasili prvi, 10 naj bolj zdravih. Tovarnarjeva sina in kaplana sta bila zraven e sedmimi delavci. Od teh je potem zdravnik vzel potrebne kožne dele, da reši mladega reveža.
Kupujte svoje cvetlice in šopke pri
The Spol Cash
na voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET
Od San Francisco do Honolulu.
Nikdar nisem nameraval pisati o
m čez balkanske državice, in sled njič, skozi Carigrad in Italijo. An-
zdravnika ampak pravi, da britanski otoki niso nikakor zavarovani proti koleri. L. 1831. je bila vsa Evropa stiskana po istej, in ob svojem drugem obisku 1848—49 je odnesla nič manj nego 58,293 oseb, 14,000 od teh samo iz Londo-evo j ernpotovanj u iz Združenih držav I na, kjer je znašala umrljivost nad
na Filipinske otoke in o raznih do- 60 od 1,000 prebivalcev. Pet let godkib, ki sem jih doživel tu, toda pozneje je spet pustošila, in topot ker sem take narave, da ne morem je Londonu pripadla polovica od prikriti in obdržati sam zase tega 20,000 žrtev. L. 1866. je zopet na kar doživim, moram razodeti svoje široko izbruhnila in 1. 1892. se je skrivnosti kakemu prijatelju ali kaki | pojavila zadnjikrat drugi osebi, drugače se ne počutim dobro. Da živim jaz doma med svojimi rojaki, morda bi nikoli ne pisal teh vrstic, ampak bi jih samo pripo-1 neka vedoval onim, ki bi me hoteli poslušati, kar bi mi zadostovalo ker sem tukaj sam in ne poznam no-
Ječa za neposlušne sinove.
Pred kratkim je v Parizu izšla knjiga, v kateri pisateljica razpravlja o poboljševalnicahza ne-T°da poslušne otroke boljših rodbin. Tako poboljševalnico opisuje tako le: benega drugega Slovenca na Filipin- Nekoliko strani od tesno skupaj se skib otokih, s kojim bi se mogel nahajajočih hiš,delavnic in skladišč pogovarjati v preljubi slovenščini L-e Btaja liona švicarska hišica, ime-in mu razodeti svoje skrivnosti, sem novana “očetova hiša” za otroke.
Psi z ovratniki in škornji.
Neki londonski list vprašuje, je-li to napačna dobrotljivost ali pa grozovitost, da pse tako oblačijo. Že več časa smo videli pse hoditi okrog v dolgih, rdečih suknjicah, ki so imele ob straneh žepe itd., toda vse te in enake mode prekaša najnovejša neumnost. Videti je namreč na ulici pse z visokimi ovratniki in ovratnicami, spodaj imajo obešen zvonček, na nogah pa male, usnjate škornje, ki naj varujejo pse pred prehlajenjem. “Poznam damo,” pravi dopisnik, “ki je silo navdušena za obute psičke in svojega psa pri deževnem vremenu nikdar ne spusti na ulico brez obuvala. Gospa trdi, da pes, odkar nosi čevlje, ni več prehlajen. Morda ima ta način ravnanja s psi to dobro lastnost, da izboljšava naravo, toda ako pomi slimo, kako nesrečno izgleda bitje v čevljih, se nam zdi, da bi rajše trpelo prehlajenje. Ko so psi v Londonu še torbe nosili, se je moj psiček branil iti ven brez torbe. Nisem vedel, ali to izvira odtod,ker se psu zdi imenitno nositi torbo, ali pa ker se boji oblastnij, toda slednjič sem uvidel, da je moj mali prijatelj dognal, da pomenja torba izprehod, brez torbe pa samo vrt. Morda se bodo psički čevljev in ovratnikov tudi navadili.”
Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti.
Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričajte!
sklenil napisati te vrstice in jih podati svojim rojakom, proseč jih, da I mi naj odpuste, ako niso pisane po |
To je neka vrsta imenitne ječe, v katero pošiljajo poboljšavat starši svoje otroke s slabimi instinkti in
slovničnih pravilih in niso okrašene pokvarjeno narav0> Ondi so pod s cvetlicami kakor one, ki pridejo str0gim nadzorstvom in hiša je za
izpod peres slovečih pisalcev.Upam da mi bodo odpustili, posebno ako
otroke kakor vjetega ptiča.
pozlačena kletka za Celice so male,
pomislijo, da zadnjih pet let nisem raziign0 opravljene. Na vratih je imel priložnosti pogovarjati se niti j okn0) ki priča, da so (jetniki pod
z jednim Slovencem.
Znano je mojim rojakom, da so I	j~čen7/
v letu 1898. imeli Amerikanci vojsko
| vednim nadzorstvom. Jetniki so Vidijo le svojega
I strežnika, učitelja, duhovnika in s Španci in da so zadnji izgubili vsa raynatelja Zgodii0 se je že, da sta
svoja posestva na Kubi, Poito i 1 ^va ^rata zaprta v istem času, in Filipinskih otokih. Zdi užene r ne	ve(jeia za drugega. Očetje
zave so vzele v svojo oblast Kubo, 1.^ nep0-j:)0ijg]jjve 8inove k zad-Porto Riko iu Filipinske otoke, toda 1 po dveh letih so podarile Kubi svobodo, a obdržale Porto Riko in Filipinske otoke. Toda prebivalci teh zadnjih otokov, ki so se še pred zadnjo vojsko uprli zoper Špance, ki so bili sedaj premagani od Ameri-kancev, katerim so popustili Fili-
njemu poizkusu pripeljejo semkaj,a morajo biti premožni, ker so stroški precejšnji.
Junaška ljubezen do bližnjega.
Junaško dejanje se je pred kratkim vršilo v Barceloni. V neki «inske’otoke, so nadaljevali svoj Itovarni je padel v vrelo barvo 14 upor tudi zoper Amerikance, in tako letni fant, sin|tovarniškega delavca
se je vojska nadaljevala, toda ne več Oparil si je obe nogi v tekočini,
—namešani z bakrenim vitrijolom, Rane so bile grozne, akoravno so ga delavci takoj oprostili. Rane
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovo. Fino mutkatel vino Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co., Cal.
Iz mestne zbornice.
Zdravstveni department chicaški je letos zopet izdal letak ali pisanje ki uči ljudstvo, kako živeti poleti, da se preprečijo nevarne bolezni te dobe. Vsa ta poučila merijo na to, ohraniti moč in delavnost prebavnih organov. Našinci vedo, da je Tri nerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino zdravilo, ki se je nanj zanesti v vseh boleznih želodčnih, v vseh boleznih, ki jih razodeva izguba slasti in telesna slabost, v vseh krvnih in kožnih boleznih, v oslabelosti živcev in mišic. Za zdrave ljudi je to najprijetnejša, oživljajoča in krepčajoča pijača poleti. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, Ills.
Severov zdravilski almanah za 1905 dobiš brezplačno v vseh lekarnah in mnogih prodajalnah. Jako lepo je urejen in obsega 64 stranij koristnega čtiva. Pošilja se tudi naravnost. W. F. Severa Co., Ce dar Kapids,Iowa.
zoper Špance, ampak uporne Filipince.
Mnogo mladeničev v Združenih Državah je tedaj stopilo med vojake, I so se kmalu razširile od podkolen-in med temi sem bil tudi jaz, kajti kom gori do stegnov in zdravnik je želel sem obiskati daljnje Jutrove izjavil, da bo moral deček dati obe dežele in videti one čudovite Malaj-1 nogi. Rešitev je bila mogoča le, ee, o ko j ih sem toliko bral y svojih ako se polože na opečena mesta mladih dnevih in sem si jih pred- zdravi kožni deli. Ker pa so bile stavljal ko divjake, ki hodijo okrog rane jako velike, bi ne zadostoval na pol nagi in umore in pojedo vse eden.^Prvi se je oglasil tovarniški bele ljudi, ki jim pridejo v roke. kaplan in komaj v 12 urah, ko so Še sedaj ko imam same Malajce zaznali delavci za njegov zgled, okrog sebe in občujem z njimi, mi- oglasilo se jih je okrog dvajset slim včasih o “Robinzonu” in povesti S temi junaki sta tekmovala tudi “Žalost in veselje”, kjer sem še kot oba sina tovarnarjeva, Klavdij in
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
otrok bral toliko o teh ljudeh.
Ako je še kak drug rojak moj vstopil med vojake, ne vem za gotovo, toda imel sem mnogo tovarišev različnih narodov, kakor Nemcev, Angležev,Poljakov, Čehov, Švedov, Rusov, Francozov in mnogo drugih, vendar dokler smo bili skupaj, ljubili smo se kot bratje, kajti vsi smo #e podali v boj pod ravno isto zastavo.
Vpisal sem se v vojake v C-hicagi in od tam sem se podal z drugimi svojimi tovariši v San Francisco, prekrasno mesto na obrežju Tihega oceana; Jaz mislim, da je to naj krasnejše mesto,kar sem jih videl v Ameriki, vsekako pa je gotovo naj-znamenitnejse mesto na obali Tihega morja.
(Dalje prih.)
Santjago. Njihova požrtvovalnost je delovala kakor signal in drugi
KAŠE SLOVENSKE 6ÛSP0DINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
NAZNANILO.
Sunny Brook žganje
JE DOBILO
in Mii na razstavi t Sl. Louis
ZLATO IN SREBRNO
kar dokazuje, da je neprekošeno.
The Sunny Brook Distillery Co.
CHICAGO. ILL.
jfyQOOOQOOQOOOOOOOOOOGOQOOOQOQGOOQOQOGQGOOQQQOGOOOQQOQ
Kje ie najbolj varno naložen denar? 8
Hranilnih uleg je: 20 milijonov kron
Rezervnega zaklada je: 700,000 kron.
; >o 50c galo»
Mestna hranilnica ljubljanska
je najrežji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici jc najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje t s?oji plači y Prešernovih nlicah
FRANK SAKSER,
IN NJEGOVA BANČNA PO-CLEVELAND, 0.
iooooooooooooooooooooooooooc
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, DRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST.,
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar.
John Kracker
P
1199 St. Clair Street,
CLEVELAND.
OHIO.
JOL.IET._ILL.
F1N0 PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.
Oba telef. 26.
Bar Goods.
Agent for Besley’s
Waukegan Ale	_______
and Porter.	o
J- O SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
C. W. Brown, preda Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00. BAKBEK BUILDING. JOLIET. ILL.
< I ( (
iS
Gotovo ste brali v časnikih o bankerotu, dveh bank v Toluca in Spring Valley, 111.
Vprašajte o ti zadevi g. Benedikta Bursa, ki je par dni pred polomom kupil od nas kos sveta.
Ali misliti vse svoje žive dni delati
v fabrikah in rudnikih za druge ljudi ali pa postati sami svoji in se poprijeti onega dela, za katerega ste bili namenjeni in ki ste ga delali v stari domovini, to je, postati neodivisen kmetovalec?
Zdaj je poknila ta banka,tam je fabrika ali rudnik prenehal z delom, drugje zopet SO odslovili nekaj sto delavcev—O tem se sliši dan za dnem. Veste-li kaj to pomeni? Nič drugega ne kot to, da ho morda kmalu prišel dan ko bo nastal drug polom in bodete vi, ki ste si s težkim delom prihranili par sto dolarjev, izgubili še to kar imate in s tem plačali za grebe trdosrčnih špekulantov in goljufov.
Take prilike kot se jim nudi v zemljiščih v južnem Missouri ne bodo Slovenci nikdar več imeli.
Pišite na nas, ali pa na podpisane rojake, in povedali vam bodo kaj so videli, in kaj so kupili. Sedaj si lahko kupite svet po $10 aker, ki bo v bližnji bodočnosti vreden vam in vaši družini po $50 do $60 aker.
Če imate kos sveta ne more ga prizadeti noben bančni poli m, no more ga izgoreti noben ogenj in nobena voda odploviti. In sploh- sieli že kdaj slišali, da je kdo izgubil svoj denar, ki ga je imel naloženega v poljedelskem zemljišču?
Pišite nam torej v kratkem v slovenskem jeziku za natančne podobnosti o zemljiščih in druga pojasnila in poslali vam bomo popis zemlje in vse kar potrebujete.
CHARLES PETERS, lastnik.
ANTON TEŽAK, zastopnik.
315 Dearborn St., Rooms 217-223.	CHICAGO, ILL.
Idi“Imena in naslovi slovenskih rojakov, ki so pred kratkem kupili od nas zemljišča:
John Ter ceh,	Dominik Gabriel, 809x10th	St.,
Box 4, Onnalinda, Pa.	Waukegan, III.
John Švigelj,	John Jereb,
Box 15, Onnalinda, Pd.	Box 16, Lloydel, Pa.
John Zdešar,	John Bakner,
Benedikt Bursa,
Toluca, _ III.
Lovrenc' Marolt,
Box .66, Oakley,
Matija Ložekar,
Box 66, Oakley,
Jakob Žagar,
Box 44-6, Bibbing, Minn.
Wyo.
Wyo.
Waukegan, III.
Box'107K Walkerville, Mont.
Amerikanski Slovenec samo $1 na leto.