GLAS LETO XXII. ŠT. 44 (1059) / TRST, GORICA ČETRTEK, 7. DECEMBRA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Naš adventni čas inulo nedeljo smo vstopili v adventni čas. “Z adventnim časom v katoliški Cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposred- no pripravo na Božič. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo (Sv. trije kralji ali obisk treh modrih, Jezusov krst ter Gospodovo da- rovanje v templju ali Svečnica), so priložnost za poglobitev vere... Na večja praznovanja se kristjani pripravljamo v posebnih 'pripra- vljalnih' časih (z adventnim časom na Božič, s postom na Veliko noč). K zunanjim in ma- terialnim pripravam na cerkvene praznike sodi tudi duhovna priprava v osebni molitvi in duhovni poglobitvi, kar lahko vključuje prejem zakramenta sprave, razne odpovedi, post, dobra dela ali miloščino. Latinska be- seda adventus pomeni prihod. Poznamo dva Gospodova prihoda. Gospod je prvikrat na svet prišel kot človek, rojen iz Device Marije, njegov drugi prihod pa pričakujemo na sod- ni dan. Kristjani verujemo v Gospodovo ne- vidno prihajanje v srca ljudi po delovanju Svetega Duha oziroma v skrivnostno Božjo navzočnost v srcu vsakega človeka, kar lahko razumemo in dojemamo samo v moči vere. Adventni čas ima dvojen značaj: je čas pri- prave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, 25. decembra, hkrati pa je to čas, ko nas spominjanje usmerja k pričakovanju dru- gega Kristusovega prihoda ob koncu časov”, so zapisali o adventnem času na spletni por- tal slovenske katoliške Cerkve. Kristjanom mora biti jasno, da je vera brez dejanj prazna, saj nas evangelij uči, naj ne govorimo praznih besed, ampak naj govorijo o nas in naši veri naša dejanja. Naj bo ta adventni čas čas razmisleka najprej o nas samih, našem življenju, naših dejanjih in našem odnosu do vseh na rob potisnje- nih, pa naj gre za bolnike, ostarele, bolne ali pa ljudi, ki so morali zbežati iz svojih dežel in so k nam prišli podobno, kot je morala Marija, Mati Božja, z Jožefom po porodu bežati, Jezusa pa je rodila v hlevu, ker druge- ga prenočišča Božja družina ni našla. Adventni čas je poln simbolike, ki ne sloni na praznih besedah, ampak temelji na dejan- jih! Prav v odnosu do najbolj šibkih, ki so ob nas, se namreč kažejo naša človečnost, dostojna človeška drža, predvsem pa naša ve- ra. Naj bo torej naš adventni čas poln topline do drugih, do ostarelih, bolnih, na rob poti- snjenih, do pribežnikov, do vseh tistih, ki so potrebni naše pozornosti in pomoči! M Poziv predsednika RS Boruta Pahorja na Trgu Evrope “Imeniten projekt somestja dveh Goric” a meji med Italijo in Slovenijo, na skupnem trgu dveh Goric, je slovenski predsednik Borut Pahor 28. novembra kot osrednji govornik in najimenitnejši gost na dogodku “Naša Evropa” izrazil vso svojo podporo dejavnostim Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki je tako tudi uradno začelo izvajati in uresničevati svoje konkretne projekte, ob tem je “na meji, ki je ni”, še enkrat poudaril edinstveno vlogo “somestja dveh Goric” in pa svoje veliko zaupanje v “najmlajše Evropejce”. / str. 2 N www.noviglas.eu Novost pri spletnem slovarju Fran Vsako leto bo posodobljen nštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU bo odslej slovenski slovarski por- tal Fran posodabljal vsako leto ob 3. decem- bru, Ta veselem dnevu kulture. Letošnja poso- dobitev med drugim prinaša prosti dostop do druge izdaje Slovarja slovenskega knjižnega je- zika (SSKJ) in prirastke treh rastočih slovarjev. Prinaša tudi nov slovar in več dopolnitev por- talovih funkcionalnosti, ki izboljšujejo uporab- niško izkušnjo, so sporočili z ZRC SAZU. SSKJ, temeljno in doslej najobsežnejše delo slovenskega jezikoslovja, ki ga je večja skupina slovaropiscev sestavljala med letoma 1970 in 1991, so leta 2014 dopolnili z novejšim besed- jem in najnujnejšimi posodobitvami. / str. 16 I foto dd Svet okrog nas7. decembra 20172 Povejmo na glas Vredni smo zajamčenega zastopstva Poziv predsednika RS Boruta Pahorja “Imeniten projekt somestja dveh Goric” S 1. STRANI brane pod velikim šoto- rom na Vecchietovem mo- zaiku je spodbudil k po- globljenemu razmisleku o Evropski uniji in njeni prihod- nosti, pa tudi o priložnostih čez- mejnega sodelovanja. Ne sme- mo oklevati pri nobenem kora- ku za uresničitev velike ideje o somestju dveh Goric, ki vključuje tudi Šempeter in Vrtoj- bo, je med drugim dejal, saj “ide- ja o somestju v vsej Evropi - vse od Baltika na severu do Medite- rana na jugu - nima ne preceden- sa ne primerjave”. Do popolne uresničitve te zamisli bo gotovo potrebnega še veliko dela, zato je krajevne oblasti in tudi civilno družbo pozval, naj izkoristijo vsako pri- ložnost za razvoj, poglo- bitev in uresničitev te vizije. Evropska unija se je znašla na razpotju, je dejal: “Nič ni popolno- ma gotovega glede nje- ne prihodnosti. Verjet- no pa je, da bo v eni ali drugi formi obstala”. Za Sloveni- jo in Italijo je ključnega pomena, ali bosta v isti povezavi EU ali ne. Bistvo predsednikovega nastopa je zato bilo poziv vodstvom treh obmejnih občin (Nove Gorice, Gorice in občine Šempeter-Vrtoj- ba), pa tudi deželni oblasti FJk ter državnima oblastema v Rimu in Ljubljani, naj ukrenejo “vse potrebno za pravno podlago dveh Goric, enega mesta oz. so- mestja”. Javnost na obeh straneh meje je odločno pozval, naj “okrepi intenzivnost razprav o tem imenitnem projektu some- stja dveh Goric”. Prepričan je namreč, da je ob vseh nejasno- stih glede prihodnosti EU dozo- rel čas, “da se poleg formalnih oblasti oblikuje tudi civilna ini- ciativa Slovencev, Italijanov in Furlanov, ki živijo v teh treh občinah in širše in podpirajo za- misel, ki je brez primere v sedan- ji Evropi in v njeni zgodovini”. Tako razpravljanje in načrtovan- je somestja dveh Goric bi “urad- ni Bruselj... tudi finančno izdat- no podprl”. Kot Goričan, Primo- rec, Slovenec in ne nazadnje kot predsednik republike je želel ob tej priložnosti pozvati vse pristoj- ne na obeh straneh meje, da sto- rijo vse, kar je v njihovi moči, “da premaknemo stvari glede te iniciative s sedanje mlačne točke”. Nujno je, “da se zganemo Z in da ne čakamo, da se trudimovideti in oblikovati vizijo in danam ni odveč v tej perspektivi storiti praktične in pragmatične korake”. Pahor se je ob koncu svojega na- stopa spomnil nepozabnega slavja na istem trgu opolnoči 30. aprila 2004, ko je kot predsednik slovenskega parlamenta imel ob vstopu Slovenije v EU kratek, a pomenljiv govor. Tedaj se je obrnil na otroke, ki naj imajo v združeni Evropi vse pogoje, da lahko razvijejo svoje talente. Poz- val jih je, naj zrasejo v svobodne osebnosti, naj spoštujejo druge in drugačnost, naj se počutijo enakovredne. “Negujte svoje ra- zlične narodne korenine, zalivaj- te dišeč, skupen evropski cvet”, “svet novega upanja”. Dogodek “na stičišču Goric” ob zagonu dveh čezmejnih pilotnih projektov (Čezmejni naravni park Isonzo-Soča in Vzpostavitev čezmejne mreže zdravstvenih storitev), ki so ju predstavili v po- poldanskem delu prireditve, je zjutraj uvedel župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon; izrazil je posebno zado- voljstvo z možnostjo izpeljave teh projektov in snovanja novih v duhu tega, kar ponuja Evropa prijateljstva in sodelovanja. “Skupni prostor je vedno bolj povezan in hkrati zgled Evropski uniji”. Goriški župan Rodolfo Zi- berna je povedal, da so na naši meji pred leti živele “sovražne si skupnosti”: “čezmejna kohezija” se gradi z majhnimi koraki in re- snično lahko postanemo oporna točka za vso Evropo, saj je naše EZTS po evropske komisije naj- boljše na vsej celini. Župan Občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk je dodal, da si vsi želimo pri- ti do cilja, da bi se Goričani iz Go- rice počutili doma v Novi Gorici ter tudi Novogoričani in Šempe- trci v Gorici. Evropska skupnost je koristna, koristno je, da sta obe državi njeni članici, še veliko je treba narediti, da se ta skupnost dodatno razvije: “K temu vsi stre- mimo”. Predsednik združenja EZTS GO Roberto Golob je dejal, da je bil ta dan pomemben zato, ker po dolgem in napornem ob- dobju pogajanj, ustvarjanja in krepitve ekipe uradno začenjajo z izvajanjem del. “Imamo denar, imamo institucionalni okvir, imamo profesionalno ekipo”. Na koncu je Golob javno pozval Pahorja, naj pomaga doseči pri slovenski vladi aktivacijo pri- družitvenega sporazuma med Slovenijo in EU, da bodo v tem prostoru lahko ustanovili prosto- carinsko cono za napredne teh- nologije, s katerimi bi goriškemu znanju omogočili lažjo pot v glo- balni svet. V projekt EZTS in kon- kretno čezmejno sodelovanje trdno verjame tudi odbornica dežele FJk Sara Vito, ki je pre- pričana, da se ta edinstvena iz- kušnja lahko še nadgradi. Med drugimi visokimi gosti so bili tudi goriški prefekt Massimo Marchesiello, podpredsednik Državnega zbora Matjaž Nemec, gen. konzul RS v Trstu Vojko Volk, konzulka Tanja Mljač, gen. konzulka Italije v Kopru Iva Pal- mieri, italijanski veleposlanik v Ljubljani Paolo Trichilo. Prisotni so bili tudi predstavniki mladih: študentje s fakultete za diplomat- ske vede tržaške univerze in gim- nazije v Novi Gorici so po urad- nih govorih in po krajši razpravi o prihodnosti čezmejnega sode- lovanja v EU, ki so jo obogatili izvedenci iz različnih držav, po- stavili navzočim in predsedniku nekaj premišljenih vprašanj. Tik pred odhodom je Borut Pahor v ožjem krogu v veži železniške postaje obiskal še Kulturno in- formacijsko točko, o poslanstvu katere mu je spregovorila ravna- teljica novogoriškega Kulturnega doma Pavla Jarc. DD riprave na deželne in parlamentarne vo- litve že potekajo in predstavniki naše na- rodne skupnosti se po najboljših močeh trudijo, da bi bila le-ta na obeh navedenih rav- neh zares dobro zastopana. Da bi torej imeli svoje zastopnike na Deželi in v Rimu. In naj- višja oblika upoštevanja te ali one manjšinske skupnosti je brez dvoma zajamčeno zastop- stvo, ko volilni zakon že vnaprej zagotavlja manjšinam sedež ali sedeže. Obstajajo pa tudi druge oblike dobre volje večinskega naroda, namreč takšno ali drugačno olajšano zastop- stvo, ki ni zajamčeno, vendar s posebnimi do- datnimi ukrepi bolj ali manj zvišuje možnost izvolitve manjšinskih predstavnikov. Živimo v času nove Evrope, v času in prostoru, ki ne želi le odpraviti pojave večjih in tudi manjših napetosti med narodi in državami, ampak na- menja veliko in vse večjo pozornost življenju narodnostnih in vsakršnih manjšin - s ciljem ustvariti boljše pogoje za njihovo enakovred- nost in primeren lasten razvoj. Vse to v luči zavesti, da je za manjšinske skupnosti življenje neprimerno težje kot za večinske narode, saj so istočasno dejaven del večinskega naroda in istočasno vpete v prizadevanja za krepitev in rast svoje posebnosti. Preprosto rečeno: na- rodnim manjšinam je treba pomagati, velja jih primerno zaščititi in jim omogočiti kar najbolj ugodne razmere in prihodnost. In če je zajamčeno zastopstvo najvišja oblika po- moči in razumevanja v volilnem smislu, zakaj ga ne bi potemtakem udejanjili? Zakaj ne bi dali manjšinam kar največ možnosti in pra- vic? Kdo bi pri tem kaj izgubil, se vprašamo, in kdo se nemara boji, da bi bil zaradi tega pri- krajšan? Ne nazadnje manjšine dajejo večin- skim narodom priložnost, da vse bolj in, zakaj ne, kar najbolj uveljavljajo vsesplošno enako- pravnost. Uveljavljajo enakopravnost s kar naj- večjim vključevanjem vseh in naklonjeno umestitvijo tistih, ki se v njihovi državni pri- stojnosti nahajajo. Na ta način udejanjajo načelo in razmah svobode, svobode za vse. In ta svoboda se rojeva iz občutenega razume- vanja vse različnosti, ko je nenadoma dovolj družbenega prostora in ni potrebno nikogar izključevati ali mu ne dopustiti vstopa v sre- dišče skupnega življenja. V smeri tovrstne in vse večje svobode za vse, v smeri vse večje ena- kovrednosti vseh moramo vsi sprožiti svoje napore, sicer se bomo obrnili nazaj, v čase večvrednosti in manjvrednosti ter nepotrebne strahove, kar se je nedavno zgodilo v Španiji. Vizija našega zajamčenega zastopstva je zato umestna in globlje koristna, zajamčeno za- stopstvo manjšin naj postane prihodnost ce- lotne Evrope in - upati je - tudi sveta. Seveda so ob tem več kot hvalevredna prizadevanja tukajšnjega vladajočega dela večinskega naro- da za naše kar najugodnejše olajšano zastop- stvo, smer je tista prava in jo velja v teh mese- cih utrditi, kolikor se le da. Ob vsem tem pa ne sme biti vizija zajamčenega zastopstva niti za en sam trenutek pozabljena. Janez Povše P Delavci migranti, ki delajo v državah EU, so lani v svoje domovine znotraj in zunaj EU nakazali 42,48 milijarde evrov. Tujci, ki so lani delali v Sloveniji, so v svoje domovine nakazali 48 milijonov evrov, od tega 41 milijonov v države zunaj EU. Slovenija je zabeležila tudi največji delež odhodkov v države zunaj EU. V države zunaj EU so delavci migranti lani nakazali 30,32 milijarde evrov, kar je milijardo evrov manj kot leta 2015, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Med državami, za katere je imel Eurostat podatke, so delavci migranti lani največ denarja v domovine nakazali iz Francije, in sicer deset milijard evrov, od tega 69 odstotkov v države izven unije. Sledijo Velika Britanija (7,1 milijarde evrov), Španija (6,8 milijarde evrov) in Italija (6,2 milijarde evrov). Največje presežke v nakazilih so zabeležile Poljska in Portugalska (obe 2,8 milijarde evrov) ter Romunija (2,2 milijarde evrov), največje primanjkljaje pa Francija (9,4 milijarde evrov), Velika Britanija (4,6 milijarde evrov) in Nemčija (4,2 milijarde evrov). Slovenci, ki delajo v tujini, so v domovino lani nakazali 53 milijonov evrov, od tega 28 milijonov evrov iz držav zunaj EU. Največji delež prihodkov iz ostalih držav EU med celotnimi prihodki so zabeležile Slovaška (99 odstotkov) ter Luksemburg in Madžarska (obe 94 odstotkov), največji delež prihodkov iz držav zunaj EU pa Francija (74 odstotkov), Italija (66 odstotkov) in Belgija (63 odstotkov). Največji delež odhodkov v države EU so zabeležile Slovaška (97 odstotkov), Luksemburg (92 odstotkov) in Irska (79 odstotkov), največji delež odhodkov v države zunaj EU pa Slovenija (86 odstotkov), Nizozemska (83 odstotkov) in Portugalska (81 odstotkov). Delavci migranti so lani v domovine nakazali več kot 42 milijard evrov Naša edina slovenska banka v Italiji, Zadružna kreditna banka, je v petek, 1. decem- bra 2017, na svojem sedežu na Opčinah podelila štipen- dije našim dijakom in štu- dentom, ki so se v minulem letu izkazali in so prejeli na maturi in univerzitetnih di- plomah dveh stopenj odlične ocene. Ob podelitvi štipendij so prireditelji pripravi- li tudi predavanje Ma- teje Milost o tem, kako se lahko najbolje pred- stavimo delodajalcu, ko iščemo zaposlitev, ki je bilo še posebej ko- ristno za mlade univer- zitetne diplomante pred novimi življenj - skimi izzivi. Predava - nju, ki so ga nagrajenci s prijatelji z zaniman- jem spremljali, je sle- dil t. i. #AperiBanking z Dj RedHead in s prigrizkom Restavracije Valeria. ŠTIPENDIJE ZA LETO 2017 - diploma višje srednje šole Katerina Cufar, Saša Ferfolja, Petra Racman, Boris Radovič, Neža Petaros, Sanja Vogric, Erika Labiani, Gaja Zuzic, Matteo Corsi, Ilenja Sed- mach, Mojca Petaros, Dafne Vecchiet - univerzitetna diploma 1. stopnje Aleš Lavrenčič, Karen Klo- bas, Tina Paljk, Majla Košuta, Brigita Gergolet, Igor Valič, Miha Pečar - univerzitetna diploma Anna Carere, Ivana Milič, Mateja Počkaj, Nada Sossi, Erika Ferluga, Ivana Paljk, Lea Ušaj Predsednik z mladimi na mozaiku sredi skupnega trga (foto dd) Matej Arčon Rodolfo Ziberna Milan Turk Zadružna kreditna banka Nagradili so najboljše maturante in diplomante Opčine Aktualno 7. decembra 2017 3 Pogovor / Misijonarka Marija Sreš “Z veseljem sem živela svoje poslanstvo v Indiji” sestri Mariji Sreš sem prvič slišala pred več kot 20 leti. Brala sem njene članke v Misijonskih obzorjih in potem tudi vse knjige, ki jih je napisala. Zdela se mi je zanimi- va, ker je bila oblečena v sari, živela je med ljudmi, bila je sa- mozavestna in njene ideje so bile napredne. V njenem pisanju, ki je bilo preprosto, jasno, na- tančno in razumljivo, sem zaslu- tila občutljivo in umetniško dušo z velikim darom opazovan- ja, sočutja in ljubezni do ljudi, obenem pa so me prevzeli njena široka razgledanost, pogum, iskrenost in kritičnost. Od nek- daj sem si želela, da bi spoznala to misijonarko. Želja se mi je ure- sničila, ko se je Marija Sreš zaradi političnih razmer, ki niso več do- voljevale tujim misijonarjem de- la v Indiji, vrnila domov. Po in- ternetu sem poiskala njen naslov in stopila v stik z njo … Začeli sva si dopisovati, potem pa sva se tu- di osebno spoznali. Marija Sreš se je rodila leta 1943 v Bratoncih v Prekmurju. Po končani višji ekonomski šoli v Mariboru je odšla v Španijo, kjer se je pridružila Misijonarkam Kristusa Jezusa. Leta 1971 je odšla v Indijo, kjer je leta 1976 v Ahmedabadu diplomirala iz gudžeratskega jezika in književ- nosti. Veliko let je preživela med plemeni staroselcev, ki imajo v indijskem kastnem sistemu naj- nižji položaj. Svoje moči in lju- bezen je posvečala predvsem ženskam, ki so bile v patriarhalni družbi zaničevane in zaposta- vljene: učila jih je pisati in brati, trudila se je, da bi s prodajo ročnih izdelkov postale ekonom- sko neodvisne od mož, da bi po- stale samozavestne in se zaveda- le svojega dostojanstva. Na po- budo staroselk je začela tudi pi- sati. Za svoje zgodbe, ki govorijo o življenju žensk med gorskim ple- menom Garasija, Tam, kjer kesu- de cveto, je leta 1994 prejela dru- go nagrado Gudžeratske književ- ne akademije v kategoriji kratkih zgodb. To je bilo prvič v zgodo- vini države Gudžerat, da je bila literarna nagrada podeljena krščanski tujki. Ta knjiga je pre- vedena v angleščino, španščino, slovenščino in marathi. Leta 1996 je Marija izdala drugo knji- go v gudžeratščini z naslovom Kavita Sathe Samvad (Pogovori s Kavito). Za to knjigo, v kateri so zbrani zapisi razgovorov med dvema ženskama o ljubezni, življenju in odnosih, je avtorica leta 1998 dobila drugo nagrado Gudžeratske književne akademi- je Gudžerat Sahitya Parishad v Ahmedabadu. Knjiga je izšla tudi v slovenščini z naslovom Ženska ženski. Doma sem, kjer je moje srce je njena tretja knjiga. V njej nadaljuje življenjske pripovedi o staroselkah, s katerimi je živela in jim dala svoje srce. Najprej je bila ženska pa je knjiga pravljic, ki jih je Marija Sreš zasnovala na podlagi ljudskega pripovednega izročila med staroselci. Za to knjigo je prejela literarno nagra- do obeh umetniških ustanov, ta- ko državne Gudžeratske akade- mije literature in umetnosti Gudžerati Sahitya Akademi kot zasebne Gudžeratske književne akademije. Njena zadnja knjiga, izdana v slovenskem jeziku, nosi naslov Pod krošnjo stare jablane, O v njej pa so zapisane zgodbežensk z vzhoda in zahoda, kakorjih vidi in razume pisateljica, v katere srcu je prostora za vse. Ker tu ni našla založbe, ki bi v slo- venščino prevedla in natisnila njene Spomine (Marija Sreš namreč piše v angleščini), so le ti letos izšli v Indiji pod naslo- vom Reminiscences. Sestra Marija, bi nam lahko povedali kaj o vašem otroštvu. Rojeni ste v Bratoncih, v kmečki družini z več otroki. V družini ste prejeli ljubezen, varnost, vero in krščanske vrednote. Res je, da smo se doma učili in živeli po krščanskih vrednotah. Bilo nas je šest otrok, dve sestri in štirje brat- je. Vsi smo radi poma- gali na kmetiji, ki nas je preživljala, se radi igra- li, brali knjige ter se obenem v šoli pridno učili. Tudi med seboj smo se dobro razumeli, a tudi spontano sprli in spravili. Oče in mama sta nam dala vse, kar sta mogla, in ker smo vsi želeli iti naprej v šole, sta nas tudi izšola- la. Trije imamo univer- zitetno izobrazbo, trije pa srednjo šolo. Moji spomini na otroštvo so torej topli. Bilo mi je zelo všeč, kako ste v Spominih, vaši zadnji trilogiji, ki je izšla v Indiji, opisali vsa- kega družinskega člana pose- bej in se mu tudi zahvalili. Ze- lo se me je dotaknilo, kako se je eden od vaših bratov žrtvo- val za to, da ste ostali otroci lahko šli v šole in doštudirali. Ja, bilo je tako, da smo bili med seboj zelo povezani in si poma- gali. Kot vidim, je Bog temu bra- tu stotero povrnil in tudi mi ostali smo mu hvaležni. Tudi da- nes ima on najtesnejše stike z vsemi nami, in ker ima rad zem- ljo, jo obdeluje. Ima majhen košček zemlje in vsako leto vse nas obdari – skupaj s svakinjo se- veda – s krompirjem, bučnim ol- jem in vinom. Je zelo razgledan in duhovno bogat, čeprav ima samo srednjo tehnično šolo. Bili ste občutljiv otrok in nadvse radi ste imeli naravo. Prekmurska pokrajina vam je zlezla pod kožo in to naravno dediščino ste nesli s seboj v In- dijo. Spominjali ste se polj, ptic, kmečkih opravil. Ja, ostala sem otrok narave, tudi v Indiji. Zato sem uživala v hri- boviti deželi staroselcev in eno izmed njihovih dreves – kesudo – vzela za svoj simbol. Ko sem le- to ali dve živela pri kmečki družini, sem z njimi tudi delala na njihovih poljih. Razumela sem 'govorico' njihove poveza- nosti z naravo in njihovo delo, ki sem ga cenila, saj je bilo na gričevnati ilovnati zemlji trdo in težko. To večini ni bilo všeč, ker so bili vzgojeni s kastnimi pred- sodki, češ da je fizično delo 'umazano, nespodobno', ker ga opravlja najnižji sloj. A kmetje so bili navdušeni, da sem se spoz- nala tudi na kmečka dela in jim pomagala tudi z nasveti. Pa tudi Angleži so jim pustili pečat – kompleks 'barve kože', češ da je bela koža lepša, boljša, večvred- na. In jaz sem bila bele kože, zato si naj ne bi umazala rok. No, večkrat pa sem tudi zaznala, a ne od staroselcev, občutek sovraštva do belih Angležev, ki so Indijo totalno izkoristili. Anglikansko in katoliško vero kot tudi belo barvo, vse so metali v isti koš. Tak odnos se je večkrat izkazal kot ovira pri mojem delu in pi- sanju. Biti veren je bilo v povojnih časih v Jugoslaviji v nasprotju z ateističnim socializmom. Kako ste doživljali ta nasprot- ja? Naprej kot otrok v šoli. Na pri- mer, v prvem razredu je oče pre- dlagal, da otroci ostanemo za Božič, ki je to leto postal delovni dan, doma, ker je to 'naš družin- ski praznik'. Tako smo naredili, ga praznovali skupaj doma, a na- slednji dan bili – tudi vsi ostali učenci, ki niso prišli v šolo na Božič – osramočeni in kaznova- ni! Od takrat naprej sem vedela, da živim v dveh različnih sveto- vih: dom in cerkev ter ateistična javnost – kjer študiraš, delaš, ak- tivno živiš. Torej je ločitev Cer- kve od države – po sovjetskem vzoru – potisnila vernega člove- ka v družbeno podrejeni položaj. Še vedno sem mnenja, da ta 'dvojna merila' niso vzgojna. Za- kaj? Ker so nepravična in ustvar- jajo v otroku občutek manjvred- nosti. Hvala Bogu, da sem poz- neje šla v tujino in videla svet takšen, kot je – večji in plurali- stičen. A Bogu sem hvaležna tudi za ta mladostna izkustva: poma- gala so mi razumeti enake občut- ke manjvrednosti staroselcev v kastni indijski družbi. Po toliko letih zdaj vidim, da neverna elita še vedno nadvlada verne državljane in so ti v družbi obravnavani kot drugorazredni. Opisujete pa tudi tradicional- no krščansko okolje, v kate- rem si je vsaka mama želela imeti vsaj enega sina duhov- nika. Tudi vaši mami ni bilo lahko, ko se je njen sin odpo- vedal duhovniškemu stanu in se poročil. To pa je neprava miselnost, ki nam jo je dala Cerkev. Brat je bil šele v srednji šoli, ko se je iz ma- lega semenišča vrnil domov. Oh, kako nekrščanski so bili župljani, ki so ta korak najstnika kruto ob- sodili kot 'biti nevreden' božje ljubezni, in si zelo razvezali hu- dobne privoščljive jezike. Tudi mene so nekatera dekleta z be- sedo poniževala, tista, ki so red- no hodila k maši. Mislim, da je danes ta miselnost preživeta, hvala Bogu. Po negotovem obdobju v času študija, ko ste dvomili o krščanstvu, ste doživeli trdno prepričanje, da Bog je in da tu- di vas vabi v svoj vinograd. S prijateljicami ste odšli v Špa- nijo k sestram Jezusa Kristusa. Kako ste izvedeli za ta red in kaj vas je tam pritegnilo? Najprej me je pritegnilo ime te misijonske družbe, 'Misioneras de Cristo Jesus' – Misijonarke Kristusa Jezusa. Saj sem prav Nje- ga iskala in našla. Bila sem v rosi svoje lepe mladosti, imela sem dobro službo, a sem dala odpo- ved. Moj župnik, moj oče in ne- katere prijateljice so mi to odsve- tovali, a šla sem svojo pot – na misijonsko – prepričana, da je to božja volja zame. Med misijonar- kami te skupnosti je vladalo svo- bodno in preprosto vzdušje in klicale so druga drugo kar po imenu. Tu sem se počutila do- ma. Tudi v vodenju družbe in v odnosih je bilo veliko spoštovan- ja in pogovorov. Tukaj hočem povedati tudi to: večina ljudi mi- sli, da se človek odpove ponud- bam sveta zaradi razočaranja v ljubezni ali frustracij, skratka za- radi kake negativne izkušnje. To ni res! Šla sem zaradi prijateljstva z Jezusom, torej z veseljem in sem tudi z veseljem živela svoje misijonsko poslanstvo v Indiji, čeprav je bilo tudi mnogo težav. Na primer, že tropsko podnebje je za nas, ki smo se rodili v zmer- nem podnebju, težko. Vročina, prah, pomanjkanje vode in hra- ne itd. A konec koncev sem se tam 'bogatila', rastla v vseh di- menzijah in postala oseba, kakršna sem danes. Zato sem Bo- gu in staroselcem vedno hva- ležna za ta dar poklicanosti. Ob branju o vašem potovanju v Španijo dobi človek vtis, da se nekomu, ki se odloči za Bo- ga, dogajajo čudeži. Kljub težavnim časom se je vse ure- dilo tako, da ste srečno dospeli in bili sprejeti v družbo. Tako je. Bogu je treba zaupati, narediti svoje in potem se godijo 'čudeži'. Za to pot smo se odločile tri prijateljice. Imele smo srečo, da se je neki španski poslovnik vračal z Dunaja v Špa- nijo s svojim praznim avtom. Ta- ko smo prevozile skoraj vso Evro- po in si med potjo ogledale lepa mesta, kot so Dunaj, Benetke, Milan, se ustavile tudi v Lurdu … Uživale smo ob zavesti, da je to potovanje po južni Evropi morda naša zadnja možnost uživati vsa- kovrstne lepote sveta. In dale smo si duška. Ko smo prispele v Javier, kjer so misijonarke prebi- vale, nas niso pričakovale. Kot smo izvedele pozneje, je tedanja predstojnica španske province prosila ustanoviteljico družbe, da nam v pismu sporoči, naj ne hodimo, ker bo pretežko za obe strani. A ustanoviteljica Camino pisma ni oddala na pošto, ker si je mislila, 'le kdo smo me, da Bo- gu zapiramo pot. Pa naj pridejo, če tako želi'. A predstojnici tega ni povedala … Bili ste radovedni, odprti, ve- doželjni, z veseljem ste spoz- navali svet, nove kraje in nove ljudi, se učili jezika. Tudi Španija je bila zanimiva dežela, pravo nasprotje tistega re- ka, ki pravi o njej 'kot španska vas'. Kulturno in umetnostno je neizmerno bogata in to odkritje nas je globoko prevzelo. Španci so po značaju prijazni in veseli, zelo glasni so in tudi spontani, včasih skoraj agresivni. Jezika smo se hitro naučile in posebej zaradi naše izgovarjave so nas Španci občudovali. Bila sem presenečena nad množico verskih knjig in izdaj Svetega pisma. V Sloveniji smo tedaj imeli le eno izdajo Biblije in bila je prava dragocenost, če si imel en izvod. Opazili smo pa tudi, da so se po 2. vatikanskem koncilu španske cerkve izprazni- le. Takrat je Španiji vladal Franco in katolištvo je bila državna vera, obvezna za vse. Ker tedaj Španija in Jugoslavija nista imeli diplo- matskih odnosov, so nas tri uvrstili med politične pribežni- ce. To je bilo zelo neprijetno, saj je ranilo našo narodno zavest, a drugače ne bi mogle ostati tam in se pripraviti na misijonsko de- lo. Zaznamovala vas je tudi iz- kušnja bivanja v Ameriki. Do- taknila se me je vaša velika želja po samostojnosti in eko- nomski neodvisnosti. V Ame- riki ste opravljali različna dela, da bi si zaslužili svoj kruh. Željo po samostojnosti in eko- nomski neodvisnosti sem imela že vse od svojega otroštva, to mi je dala Jugoslavija. Po 2. vatikan- skem koncilu so samostani od- prli vrata, mnogi so odšli, tisti, ki so ostali, pa so lahko zaživeli kot normalni ljudje brez privile- gijev. Me smo si z delom svojih rok služile vsakdanji kruh. Ni- smo imele nobene redovniške obleke, bile smo normalno oblečene kot ljudje okrog nas. To je bil nov način funkcioniranja družbe. Pred 2. vatikanskim kon- cilom je redovništvo pomenilo tudi privilegij in zaščitenost pred svetom. Niso živeli od dela svo- jih rok, pač pa od darov. Živeti v svetu in ne kot svet pomeni, da smo izpostavljeni kot vsi ostali ljudje, a ohranjamo svojo no- tranjo duhovnost! To je bil takrat pravzaprav veliki izziv za po- svečene ljudi. V Ameriki je bilo življenje dru- gačno, drugačne so tudi ame- riške navade, način raz- mišljanja … Ja, zdelo se je bolj svobodno kot v Evropi, a obenem manj varno. Ko sem se nekoč po peti uri zvečer vračala domov in se je že začelo mračiti, je voznika avto- busa tako skrbelo zame, da me je pripeljal pred hišna vrata in počakal, dokler jih sestra ni od- prla in me sprejela. Zgodilo se je tudi, da je nekoč opolnoči nekdo divje udarjal na vrata, in ko smo poklicale policijo, so vprašali le: 'Koliko jih je ubitih? Če nobena, potem ne pridemo pomagat... ' Res, svet, zelo drugačen od Evro- pe. Tam sem se učila angleščine, saj sem nameravala na Japonsko. Želeli ste v misijone na Japon- sko, poslani pa ste bili v Indi- jo. Kot sem že omenila, smo članice družbe imele mnogo svobode in bile spoštovane. Med nami je vladala neke vrste enakoprav- nost, a ne popolna. Ko so me vprašale, kam bi rada šla, sem sa- ma izbrala Japonsko. A ko sem bila v ZDA, me je glavna pred- stojnica prosila, naj grem v Indi- jo, kjer že od osamosvojitve niso sprejemali tujih misijonarjev. Iz- vedela je namreč, da bi zato, ker sem bila Jugoslovanka, Tito pa v 'Gibanju neuvrščenih', morda lahko dobila misijonsko vizo za Indijo. In seveda sem sprejela po- nudbo, kar mi je prineslo edin- stveno izkušnjo bivanja v Indiji. Zato pravim: Bog kaže pot. Seve- da je vizija mojega delovanja v Indiji bila žensko dostojanstvo, ki ga Bog podari vsakemu člove- ku. Neznano okolje, drugačna po- krajina in podnebje, čisto dru- ga kultura, navade, verstva in jeziki. Rekli ste si, da boste zdržali eno leto in potem vi- deli, kako naprej. A Indija vam je vzela srce. Začutili ste, da je tam vaš dom. Res je, na začetku mi je tropska vročina povzročala težave. Reci- mo, ko sem prišla v staroselsko vasico Lusadiyo, sem tako kot so- sedje začela spati zunaj, pod mrežo proti komarjem. V postelji sem bila vsa prepotena in pihal je veter, ki mi je metal pesek v premočene lase. Lusadiya je namreč blizu velike puščave Khar. Celo telo me je srbelo in zato sem neke noči Bogu rekla: 'Ostanem, a le za eno leto'. Po- tem pa sem ostala kar 40 let, do- kler nisem bila izgnana. Nava- dam sem se prilagodila, a ne ti- stim, ki žensko podcenjujejo. Na primer nekoč sem z duhovni- kom šla obiskat neko družino. Kot po navadi so njemu ponudili leseno posteljo, na katero se je usedel. Meni pa nič, češ naj se kot ženska usedem na tla. Jaz pa sem pogledala naokrog po ve- randi, se odločila in se usedla po- leg župnika na posteljo. To so mi najprej zamerili, po desetih letih pa so priznali, da sem prav rav- nala. Zakaj naj bi bila jaz manj vredna kot duhovnik? Ker sem ženska? Torej je treba tudi kultu- ro in navade poznati in oceniti, če so v prid človeku ali proti nje- govemu dostojanstvu. Vedno moraš biti buden in paziti na svoje dostojanstvo! Zelo me je prevzelo, da ste vedno razmišljali drugače. Ta- ko ste prosili za dovoljenje, da smete živeti izven samostan- skih zidov in deliti življenje s preprostimi ljudmi. Živeli ste v koči skupaj z neko družino, spoznavali njihov način življenja, delali z njimi. Le ta- ko ste lahko začutili, kaj potre- bujejo. Kot sem že omenila, je čas po 2. vatikanskem koncilu prinesel mnogo svobode in smo lahko poskušali drug, nov način misi- jonarjenja, bolj evangeljskega. Živela sem z njimi v revščini in pomanjkanju in se naučila, da je življenje največji božji dar, za ka- terega je treba biti Bogu hva- ležen. Torej se misijonarji tudi mnogo naučimo od ljudi in se moramo tudi odvaditi marsičesa evropskega. Tako smo skupaj iz- boljševali življenjske okoliščine. Naš cilj je bil poskrbeti vsaj za osnovne potrebe, kot so streha nad glavo, obleka, hrana, izo- brazba. / str. 14 Špela Pahor Kristjani in družba7. decembra 20174 ri Celjski Mohorjevi družbi je v prevodu Andreja Capu- dra izšel esej francoskega fi- lozofa Etienna Gilsona, ki se loteva znane srednjeveške zgodbe o He- loizi in Abelardu. V knjigi z istoi- menskih naslo- vom ga spremljata še prevoda Abelar- dovega pisma pri- jatelju in dopiso- vanja med naslov- nim parom. Zgodba o znanem francoskem shola- stičnem filozofu Petru Abelardu in njegovi učenki He- loizi se razkriva od prvih strastnih in intimnih trenut- kov, preko javne razgrnitve zveze in škandala, vsiljene- ga zakona in nje- govih posledic, do tragičnega kon- ca in ločitve njunih poti: Heloiza postane redovnica, Abelard pa opat. Kot je na predstavitvi knjige dejal Capuder, je bil presenečen nad du- hovito razlago in pristopom avtor- ja k znani zgodbi, v kateri gre po njegovih besedah za “dramo stra- sti in duhovne rasti”. V besedilu Gilsona vidi “vir za fino, globljo psihologijo, ki ni samo zgodba o P nesrečni kastraciji genialnega pro-fesorja, ki se je zapletel s svojo štu-dentko”. Avtor spremne besede Igor Škam- perle je nekoliko bolj predstavil lik sholastičnega filozofa in profesor- ja Petra Abelar- da, ki je po nje- govih besedah “eden prvih in- telektualcev v kulturni in du- hovni zgodovi- ni Evrope”. Zal- jubil se je v svo- jo študentko in ona vanj, a kot je pojasnil Škamperle, je takrat veljalo, da profesorji nimajo družine. Heloiza je za- nosila in rodila otroka, nato je Abelard ponudil poroko, ob tem pa prosil njenega strica, naj to zadrži zase. Tega se ta ni držal in Abelard je predlagal, naj se Heloiza začasno umakne v sa- mostan. Njen stric je to razumel kot željo, da se je znebi, in naročil skupini moških, da so vdrli v Abe- lardovo sobo in ga kastrirali. Vse življenje sta ohranjala pisemski stik in v knjigi objavljena štiri pi- sma po Škamperletovih besedah izkazujejo njuno “po- globljeno, čustveno vez in duhovno zorenje”. “Kdor bere ta pisma Abelarda in Heloize, ne bo nikoli več govoril o mračnem srednjem ve- ku”, je še dejal Škamper- le in dodal, da takšna oblika čustvovanja, kot ga v pismih izkaže Heloiza, nagovori tudi sodobnega človeka. Knjiga ima tri dele in poleg osnov- nega Gilsonovega besedila vsebuje še pismo Abelarda prijatelju z na- slovom Zgodovina mojih nesreč, ki ga je prevedla Mateja Švajncer, ter dopisovanje med Abelardom in Heloizo. Capuder izpostavlja, da gre pri Abelardovem pismu za pomem- bno dopolnitev zgodbi, z avtorico prevoda pisma pa sta se strinjala, da se Abelard v njem izkazuje kot velik egoist. Mateja Švajncer sicer v pismu vidi predzgodbo pismom, ki sta si jih nato izmenjala s Heloi- zo in v katerih Abelard ubere dru- gačen, spravljivejši ton. Glede vključitve prevoda štirih še ohranjenih pisem, ki si jih je iz- menjal par, je Capuder dejal, da se je “izkazalo, da je prav to največji dragulj te knjige. Glede dvomov o pristnosti pisem je Mateja Švajncer poudarila, da končne sodbe glede tega ni. V 19. stoletju so se namreč začela poja- vljati vprašanja, ali gre pri pismih za dejansko korespondenco med njima ali je vse skupaj napisal Abe- lard ali pa tretja oseba. V 20. sto- letju je obveljalo mnenje, da so pi- sma pristna, a da jih je uredila, naj- verjetneje Heloiza, je še dejala. Jezus je drugačna oseba Sodobniki so najprej videli Jezusa kot človeka, tesarja, popotnika, učitelja duhovnega življen- ja. Nekateri njegovi učenci so v njem odkrivali poseben odnos, ki ga je imel z Bogom in ga je imenoval Oče. Postopoma so spoznavali, da se bivanje njegove osebe ni začelo le s človeškim rojstvom in vidno zgodovino, ampak je bival pri Očetu že pred začetkom sveta. Čeprav se je s svojim človeškim rojstvom omejil na minlji- vo zgodovinsko bivanje, je bil tudi na neki način svoboden od njega. Presegal je človeške poglede in odkrival nove podobe človeškega trpljenja, smrti, svobode, ljubezni, veselja. Z razvojem njegove človeške zavesti in po Božjem razodetju se je vedno bolj zave- dal, da je izšel iz Bo- ga kot njegov edino- rojeni Sin. Pogled na Božje te- melje Jezusove osebe najdemo v novoza- veznih spisih in poz- nejši teološki misli, zlasti v Pismu Fili- pljanom in Janezo- vem evangeliju, kjer je predstavljen kot večna Beseda Boga. V po- slovilnem govoru je spregovoril o slavi, ki jo je imel pri Očetu, preden je bil svet, in o Očetu, ki je ljubil svet pred začetkom sveta. Že ob obi- sku templja pri dvanajstih letih je povedal staršem, ki so ga iskali, da mora biti v hiši svo- jega Očeta. Predvsem pa je javno delovanje ra- zodevalo, da je njegova oseba presežna glede na tedanji čas, na korenine in glede na pri- hodnost. Farizejem je rekel, da so oni od spo- daj, on pa je od zgoraj, to se pravi, ne od sveta. Ko mu je Pilat rekel, da ima v rokah njegovo življenje, da ga more oprostiti ali obsoditi, mu je povedal, da ne bi imel nobene moči, če mu ne bi bila dana od zgoraj. Še posebno evange- list Janez je pozoren na njegovo vzvišenost, ki jo je ohranil in pokazal med trpljenjem. Poka- zal je, da je gospodar nad dogodki in zgodo- vinskim dogajanjem, tudi, ko se je zdelo, da se je vse obrnilo proti njemu. Jezus je bil na neki način v času, v katerem je živel, in obenem izven njega. Judom je pove- dal, da je on prej kot Abraham. Abrahama na začetku ni bilo, potem je prišel na svet in končno umrl. Pred njim in pred vsem je večni Sin, 'Jaz sem', kar je ime za Boga, ki je zvest in osvoboditelj. Jezus je tudi povedal, da bodo spoznali, da je: Jaz sem', ko ga bodo križali. On ni ničesar delal sam od sebe, am- pak je govoril, kar ga je naučil Oče. Sveti Pavel ne po- zabi poudariti, da je bil večni Sin dejaven v stvar- jenju in je pove- zan z vsem biva- jočim. Ta Beseda se je ob polnosti učlovečila v človeško meso in začela prebivati v svetu. Zavest, ki jo je imel Jezus o svojem edinstvenem odnosu z Očetom, je bila tudi te- melj njegovega poslanstva v svetu. Oznanjal je veselo novico o Božjem kraljestvu, klical grešnike k spreobrnjenju, iskal, kar je izgublje- no, ni prišel, da bi mu stregli, ampak je on stre- gel in dal svoje življenje v odkupnino za mno- ge. To življenje je podaril svobodno po Očeto- vem naročilu. Iz najhujših stvari in nemogočih stanj morejo priti pozitivne rešitve. Tako se je razkrila njegova človeška zavest glede poslan- stva in prevedla večni odnos do Očeta. ZAKAJ PRAV JEZUS? (7) PRIMOŽ KREČIČNova knjiga pri Celjski Mohorjevi družbi Izšel je prevod Gilsonovega eseja Heloiza in Abelard Cerkveni in družbeni antislovar (42) O kot OPIJ o govorimo o opiju, govorimo o Aziji, še posebej pa o Afganistanu, kjer je še pred nedavnim potekal boj proti talibanom, ki pa ni bil kdove kako uspešen. Afganistanske vojaške sile, skupaj s pomočjo tistih nekaj vojakov ZDA in Nato pakta, ki so še ostali, namreč nimajo več nadzora nad približno polovico državnega ozemlja, kar se je zgodilo v zadnjih treh letih. Bolj ko so se torej zmanjševale vojaške sile, večji uspeh so doživljali talibani. Kar pa je najpomembnejše, zato smo tudi izbrali ta naslov, je podatek, da se je zgodil pravi bum proizvodnje opija. Ta se je letos povečal za kar 87 %. Seveda je služba ZN, ki se ukvarja z razpečevanjem droge in organiziranim kriminalom (Undoc), razglasila alarm in letošnjega 15. novembra v Kabulu predstavila podatke, ki so podlaga za ta preplah. Od proizvodnje 4800 ton opija v letu 2016 smo namreč prišli na približno 9000 ton v letošnjem letu. Tisto, kar še bolj skrbi, saj bo rast v prihodnje zato še večja, je kar 63 % rast zemljišč, kjer raste mak za proizvodnjo opija – z 201000 hektarjev se je namreč prešlo na 328000 hektarjev, in sicer le v enem letu, zadnjem. Proizvodnja pa poteka v kar 24 afganistanskih provincah, le deset pa je brez te proizvodnje. Od tod se torej financirajo talibani, a ne le oni, saj je provinca Nangarhar v rokah Islamske države, ki je sicer sovražnica tudi talibanov, a se je očitno tudi ona odločila za finančno korist pridelave opija. Tisto, kar je zanimivo, pa je to, da je pravzaprav proizvodnja večja od svetovnega povpraševanja po opiatih, kakor je poudaril vodja omenjene službe ZN, ruski diplomat Jurij Fedotov. Še en udarec torej za vse, ki poudarjajo pomoč “državam tretjega sveta”, tudi zato, ker se tu s to pomočjo dogaja le to, da je prebivalstvo vse bolj zasvojeno z drogami, medtem ko proizvodnja opija skokovito narašča. Poskušali so s predlogom drugih močno rentabilnih kultur, a neuspešno. Seveda so mislili, da bodo pomagali lokalnim kmetom, ko bodo prej puščavske dele spremenili v pridelovalne površine, a to le povečuje proizvodno ozemlje opija. Kot vedno se je tudi tukaj pokazala heterogeneza ciljev po filozofu Vicu, ko se zaradi človeške narave želeni cilji spremenijo v svoje nasprotje. Vsekakor bodo islamisti imeli še kar nekaj časa dovolj sredstev na ta način, s tako majhnimi vojaškimi silami, kakor so tam, pa tega ni moč ustaviti. A to je morda že podlaga za kako drugo naše razmišljanje. Andrej Vončina K Novo pri Celjski Mohorjevi Roman Marie L. Videc Iz Slovenije, z upanjem ri Celjski Mohorjevi družbi je izšel roman nizozemske parlamentarke slovenskih korenin Marie L. Videc z naslovom Iz Slovenije, z upanjem. Avtorico so pri pisanju navdihovale zgodbe njenih prednikov, ki so se v prvih desetletjih 20. stoletja preko nemškega Porurja naselili v nizozemsko pokrajino Limburg. Izšli sta tudi dve knjigi Anselma Grüna. Kot je na predstavitvi knjige povedala Maria L. Videc, so starši glavna oporna točka v kulturni zgodovini, katere del je človek. “Njihove vrednote nosimo s seboj vse življenje, in to je največji pečat, ki ga človeku dajo starši”, je poudarila. Vpliv, ki so ga starši, predvsem oče, imeli nanjo, je bil zaznamovan s katoliško vero. Kot je še povedala, so po očetovi smrti našli njegov dnevnik, za katerega niso vedeli, da ga je pisal. V njem je izvedela, kako je oče, ki se je v 20. letih minulega stoletja v Porurju rodil slovenskim staršem, kot mlad fant iz Porurja prišel na Nizozemsko. Na Nizozemskem je družina morala začeti znova. Za svoje slovenske korenine se je, kot je poudarila, zanimala od nekdaj, in ko je proučevala slovensko izseljenstvo, je bila začudena nad velikim številom tistih, ki so se izselili. Ob proučevanju slovenske književnosti je tudi ugotovila, da je veliko napisanega o izseljevanju po drugi svetovni vojni, razmeroma malo pa o izseljevanju pred prvo svetovno vojno in po njej. In vse to jo je navdihnilo, da je začela pisati o slovenskem izseljeništvu. Ker pa gre za romam, se za razliko od njenih prednikov liki v knjigi po grozodejstvih prve svetovne vojne izselijo preko Porurja v Cleveland v ameriški zvezni državi Ohio. Kot je poudarila urednica Tadeja Petrovčič Jerina, je knjiga slavospev vrednotam in izročilu ter prinaša pozitiven pogled na vrednoto vere in jezika. Za slovenski prevod knjige, ki je dvojezična - z druge strani se bere besedilo v angleščini -, je poskrbel Niki Neubauer. Angleškemu besedilu je ob koncu dodan fonetičen zapis slovenskih imen. Leta 1947 rojena Maria L. Videc je univerzitetna profesorica, predavala je javno upravo na univerzah v Leidnu in Nijmegenu. Od leta 1999 je bila kot predstavnica krščansko- demokratske stranke dvanajst let članica zgornjega doma nizozemskega parlamenta ter članica in predsednica nizozemske parlamentarne delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, kjer je delovala v odboru za pravne zadeve in človekove pravice. Izšli sta tudi knjigi patra Anselma Grüna - Tvoja luč nam podarja upanje, v kateri pater bralca skozi 24 razmišljanj popelje v adventni čas, in Sreče polno leto, ki prinaša po dve navdihujoči razmišljanji za vsak dan v letu. Obe je prevedla Alenka Novak. Najmlajšim pa sta namenjeni slikanici Jožefov božič, v kateri sta moči združili avtorica Geraldine Guadagano in ilustratorka Maria Cristina Lo Cascio, ter Moja mala božična zgodba, ki jo podpisujeta Christina Goodings in ilustratorka Claudine Gevry. Obe je prevedla in uredila Tadeja Petrovčič Jerina. P Goriška7. decembra 20176 Četrta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici: Kako krasno je znati lepo brati! Še zadnjič pred prazničnimi decembrskimi dnevi, ko je vsakovrstnih ponudb kar preveč, so se pravljične strune v Feiglovi knjižnici v Gorici napele v ponedeljek, 20. novembra 2017. Ker je bil to “rojstni” dan vseh knjižnic, je pravljico vodila kar “gospodinja” knjižnice, Luisa Gergolet. Pred približno 18 otroki se je predstavila s čarovniško palico v rokah in svetlikajočim se čarovniškim klobukom na glavi. Zvončki so veselo zacingljali, slišale so se čarovniške besede in knjižničarka se je spremenila v razgrajaškega volka, ki je bil lačen in se je zato namenil iti pogledat, ali je kaj primernega za pod zob na bližnji kmetiji. A kaj je videl! Tu so pujsek, goska in kravica v tišini zbrano brali vsak svojo knjigo in so poslali proč volčjega neotesanca, ki povrhu vsega ni znal brati. Osramočeni volk se je odločil, da bo šel v šolo in se naučil brati in pisati. In res je bilo tako. Ko je spet odšel na kmetijo k živalicam, je tako hitro in drdraje prebral besedilo, da osupli poslušalci niso prav nič razumeli. Povabili so volka, naj se nauči lepše in razumljivejše prebirati. Volk se je tedaj nekaj domislil: kupil si je najlepšo knjigo pravljic za lahko noč in doma pazljivo vadil branje. Ko je naslednjič šel do živalic, jim je imenitno prebral pravljico, tako da so ga z veseljem sprejele medse in povabile na piknik. Preprosta pravljična vsebina je otroke lepo nagovorila, da je pri branju treba biti zbrani in pazljivi. Po pravljičnem utrinku so se otroci lahko posladkali s piškotki, ki jim jih je ponudila Luisa. Ker je bil dan knjižnic, so si lahko izposodili več kot eno knjigo. Pravljične urice v mladinski sobi Feiglove knjižnice se bodo spet oglasile v novem letu 2018. SNG Nova Gorica / Štandreška različica Dohodnine je navdušila občinstvo Potem ko so se v novembru na 25. Novačanovih gledaliških srečanjih 2017 igralci dramskega odseka PD Štandrež s predstavo Dohodnina, katere avtor je Jean Jacques Bricaire, ovenčali z lovoriko – publika jim je med 5 tekmovalnimi predstavami dodelila prvo nagrado -, so se z njo predstavili še abonentom Nedeljskih gledaliških srečanj v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Abonma Nedeljska gledališka srečanja vsebuje štiri predstave ljubiteljskih gledaliških skupin. Že kar dolgo vrsto let je na njih redni gost dramski odsek PD Štandrež, ki s svojimi komedijskimi deli nikoli ne razočara teh abonentov, pri katerih so štandreški komedijanti zelo priljubljeni. Tudi v nedeljo, 26. novembra 2017, se je publika pošteno zabavala in nasmejala ob neverjetnih izmišljotinah in lažeh, ki si jih glavni protagonist komedije Dohodnina, direktor Pavle Repnik zamisli, da bi se srečno izmazal pri prijavi dohodnine. A vse ne gre tako gladko... Predstava Dohodnina z neslutenimi obrati in preobrati, v razigranem tempu, ki ji ga narekuje režija Jožeta Hrovata, in v dovršeni igri vseh nastopajočih je od premiere v letošnjem januarju obredla kar nekaj odrov, tudi tistega na mavhinjskem trgu. Žirija ji je tu prisodila drugo nagrado v kategoriji odraslih skupin. 300 mladih pevcev na Mali Cecilijanki! Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica prireja tudi letos, na dan Brezmadežne, revijo Mala Cecilijanka. Tako se bo v petek, 8. decembra, ob 15. uri na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž zvrstilo kar 300 mladih pevcev. Na prireditvi bo zapelo 13 otroških in mladinskih skupin, med njimi bo tudi šolski zbor, to je OPZ OŠ Ljubka Šorli iz Romjana, ki ga vodi Lucija Lavrenčič Terpin. Dva zbora sta iz sovodenjske občine, to sta OPZ KD Sovodnje, ki vadi pod taktirko Valentine Nanut, in OPZ Vrh Sv. Mihaela, ki ga vodi Karen Ulian. Iz Doberdoba prihajata OPZ Mali Veseljaki in OPZ Veseljaki pod vodstvom Lucije Lavrenčič Terpin. S Tržaškega bodo prišli na obisk pevci OPZ Ladjica pod taktirko Olge Tavčar. Z Goriškega pa Otroški in Mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, oba pod vodstvom Damijane Čevdek Jug, OPZ Štmaver z zborovodjo Laro Feri, Mali otroški in Otroški pevski zbor F. B. Sedej iz Števerjana, oba zbora pod taktirko Martine Hlede, in OPZ Plešivo pod vodstvom Alessandre Schettino. Letošnjo uvodno misel bodo podale pevke skupine Bodeča Neža. Obeta se res bogata zborovska revija s pestrim sporedom ljudskih in umetnih pesmi. Prireditelji vabijo k množični udeležbi! Movartex / Trening kamp in dobrodelni gala večer Movartex je mlada plesna šola. Nastala je na pobudo treh mladih in uspešnih plesalcev, ki so si nabrali veliko izkušenj in znanja. Helena, Luca in Nika so se odločili, da bodo to posredovali vsem, ki ljubijo ples in druge zvrsti gibanja telesa. Prepričani so, da raznolikost posameznih zvrsti, ki so združene v celoto, daje plesalcu/gimnastičarju/atletu poseben značaj in edinstveno oznako. Zato so organizirali božični trening kamp 2017 8. 9. in 10. decembra 2017 v Unione Ginnastica Goriziana (ul. Rismondo 2 v Gorici). Latin, standard, hip-hop, argentine tango, belly dance, modern dance, gibljivost telesa (stretching in pilates), stabilnost telesa (funkcionalni trening, balet), kreativnost (musical, interpretacija in izražanje), pa še druge zanimivosti bodo na razpolago vsem plesalcem, ki želijo utrditi znanje ali si nabrati izkušenj. Vsi so vabljeni: od malčkov do senjorjev. Konec tridnevnega kampa pa bo edinstven dobrodelni božični gala večer. Lepa glasba bo prisotne spremljala z različnimi melodijami. Plesni program, ki ga bodo pripravili udeleženci kampa, izvrstni plesalci in učitelji ter gostje: vse bo prava paša za oči in emocije. Krajevna enogastronomska podjetja bodo z lastnimi proizvodi ponudila večerjo-buffet. Izraz energije, ki jo vliva povezovanje, bo ne le zabava, ampak tudi dobrodelnost. Izkupiček večera je namenjen za C. R. O. -Aviano, ki se bori proti rakastim obolenjem. Info: movartex@gmail. com. Sv. Ivan / Igrica O'Klapice za sv. Miklavža Duhovnija sv. Ivana, Skupnost družin Sončnica in gledališka skupina O'Klapica vabijo v nedeljo, 10. decembra, ob 11. uri (po maši) v Dom Franc Močnik na sprejem svetega Miklavža z igrico Angelček v težavah v režiji Sanje Vogrič, Katje Terčič in Karin Vižintin. Kratke Praznično v Štandrežu Slavnostno ob sv. Andreju in podelitev priznanja Klas 2017 Štandrežu je bilo od 30. novembra do prve adven- tne nedelje, 3. decembra, več dogodkov, ki so prispevali k prazničnemu vzdušju in pripravi na slovesno sveto mašo v nedeljo, 3. decembra, ki je bila posvečena župnijskemu zavetniku sv. Andre- ju. Na sam god svetnika je bila praznična maša. Po sveti maši so v spodnjih prostorih župnij- skega doma Anton Gregorčič odprli razstavo izdelkov iz gli- ne, ki jo je pripravilo Društvo keramikov iz Bilj. Različni umetniško izdelani predmeti so pritegnili pozornost števil- nih prisotnih, ki so občudovali razstavljene predmete, saj ima- jo svojevrstno govorico. Ustvarjalce, bilo jih je prisot- nih 17, in vse navzoče je poz- dravil župnik Karel Bolčina, ki se je zahvalil umetnikom, da so sprejeli vabilo in prikazali svoje lepe in umetniško izde- lane predmete. Predsednik Društva keramikov iz Bilj, Božidar Batistič, je udeležence seznanil z nastankom društva, ki je ob ustanovitvi leta 2009 imelo 8 članov, danes pa jih je 22. Bilje so poznane po opekarski de- javnosti, saj je v kraju delovalo več “frnaž”, ki so izdelovale ope- ko in strešnike za širšo Primorsko in še dlje. Člani društva se redno sestajajo in si izmenjujejo iz- kušnje, prirejajo tečaje in znanje prenašajo na mlajše generacije v delavnicah za učence osnovnih šol. Prireditelji so razstavo po- srečeno poimenovali Ko sprego- vori glina. Kitarist in pevec Blaž Nikolavčič je s svojim prijetnim glasom obogatil večer. Prvega decembra so v štandreški cerkvi blagodejno odmevali mla- dostni glasovi Mešanega mladin- V skega zbora Emil Komel (o temporočamo na drugem mestu).V soboto, 2. decembra, je štan- dreška mladina v prostorih žup- nijskega parka organizirala delav- nico, na kateri so, ob nasvetih iz- kušenih oblikovalk rastlinskih kompozicij, izdelala kar lepo šte- vilo adventnih venčkov, ki so jih naslednjega dne položili pred ol- tar, kjer jih je mašnik blagoslovil. Nedelja je bila še posebno praz- nična. Že blagozvočno pritrko- vanje je naznanjalo, da je to dan, ki ga je Gospod namenil za praz- novanje domačega zavetnika. Praznično in slovesno sv. mašo je vodil msgr. Juliusz Janusz, pa- peški nuncij v Sloveniji. Na koru je obred s petjem sooblikoval štandreški cerkveni zbor pod vod- stvom Tiziane Zavadlav, na orgle pa ga je spremljal Silvan Zavadlav. Po sveti maši je Društvo sKultura 2001 podelilo priznanje Klas 2017. Letos ga je prejel Bojan Ma- kuc, ki se je že v šolskih letih nav- duševal za razne športne discipli- ne. Pri prof. Martinu Krannerju se je posebno izuril v lahki atleti- ki in odbojki. Več let je bil član štandreške odbojkarske ekipe društva Velox. Tudi nogomet ga je veselil; igral je z Juventino. Na igrišču v Budalovem domu na Pi- lošču je bil aktiven pri tenisu. Bo- jan Makuc je bil med ustanovni- mi člani kajakaškega kluba Šilec, kjer je še vedno aktiven in skrbi za mednarodno Soško regato. V poletnih mesecih večkrat vodi skupine otrok, ki z gumenjaki ve- slajo po Soči. Zanje prireja tudi tečaje. Kot predstavnik kluba Šilec je član odbora Združenja slovenskih športnih društev v Ita- liji. Rad hodi v gore in tudi v smučanju se kaže njegova špor- tna žilica. Več let je bil odbornik Slovenskega goriškega planinske- ga društva, danes je v nadzornem odboru. Je tudi odbornik štan- dreške sekcije ANPI-ja. Več let je član društva sKultura 2001 in aktivno sodeluje pri vseh njegovih pobudah. Mednarodna kiparska srečanja se vrstijo na nje- govem obsežnem travniku v Je- remitišču; sam stalno spremlja dela kiparjev in jim nudi teh- nično pomoč. Ko je goriška občina hotela razla- stiti Jeremitišče in porušiti vse hiše in gospodarska poslopja, se je začel vztrajen, skupen, učinko- vit in odločilen boj domačinov, ob podpori vse slovenske skup- nosti. Bojan je bil vedno v prvi vrsti pri številnih in odmevnih protestih, ki so privedli do te- ga, da je goriška občina popu- stila in s tem se je Jeremitišče rešilo. Priznanje mu je izročil goriški župan Rodolfo Ziberna, ki je posebno pohvalil njegovo pro- stovoljno delo v korist skupno- sti in zavzetost za domači kraj. Predsednik sKulture 2001 Mar- jan Breščak je Bojanu Makucu čestital za zasluženo priznanje. Številni prisotni so se pri- družili čestitkam, tudi občin- ska svetnica dr. Marilka Koršič in papeški nuncij v Sloveniji msgr. Juliusz Janusz. Štandreška župnija ob sodelo- vanju domačih društev prireja razne dogodke ob praznovanju štandreškega zavetnika. Prosvetno društvo Štandrež je po- skrbelo tudi za otroke iz vrtca in osnovnošolce štandreške šole in jim ponudilo predstavo Ogledalo povej, ki so jo v župnijski dvorani Anton Gregorčič odigrali člani štandreškega mladinskega odse- ka. Otroci so bili s predstavo zelo zadovoljni. V nedeljo, 3. decembra, je bilo na ploščadi pred cerkvijo več stojnic, na katerih so bili na voljo voščil- nice učencev osnovne šole Fran Erjavec, adventni venčki in druge kompozicije ter knjige Goriške Mohorjeve družbe. DP MeMlPZ Emil Komel Cantate Domino ŠTANDREŽ b godovanju sv. Andre- ja apostola, štandreške- ga farnega zavetnika, je v župnijski cerkvi nastopil Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel. Koncert je bil to- pla zahvala tridesetih sred- nješolk in srednješolcev, ki po- jejo v tem večkrat nagrajenem mladinskem zboru, župniji sv. Andreja apostola v Štandrežu. Zbor je namreč svoj sedež našel prav pod streho te župnije. Program z naslovom Cantate Domino, ki ga je za to priložnost izbral zborovodja David Bandelj, je vseboval skladbe od Claudia Monteverdija do Vy- tautasa Miškinisa, torej od zgodnjih zborovskih umetel- nosti pa vse do da- našnjega vokalnega izrazja. Vsebinsko je obsegal tri slogovna obdobja. Z Giovan- nijem da Palestrina je razgrnil lepoto re- nesančne zborovske zvočnosti, z Monte- verdijem pa se je že spogledoval z začetki baročne glasbene estetike. Kot poseb- O nost je v uvodu zazvenela Nupujte pujte vsi ljudje, uglasbitevbesedila iz Katekizma Primoža Trubarja v transkripciji Eda Škulja in priredbi Ivana Flor- janca. V tem renesančno-ba- ročno obarvanem sklopu se je Mladinski mešani zbor pred- stavil z lepim, polnim zvokom, ki je bil uravnotežen in harmo- ničen, v dikciji točen. Izrazno je ustvarjal dinamično in bar- vito zvočno podobo, ki je bila vseskozi koherentna. V drugem delu programa so se izmenjevala dela sodobnih skladateljev z glasbo romanti- ke. Premišljen prehod je pred- stavljala srednjeveška melodija Gaudete v priredbi angleškega dirigenta in pevca iz King's Singers, Briana Kayja. Vzposta- vila je vez med petsto let staro glasbeno tradicijo in da- našnjim časom. Kratko, a zvočno učinkovito pesem je zbor zapel prepričljivo in tako postavil prolog v melodično kompleksnejši drugi del. Po Ave Marii Franza Biebla, prilju- bljeni pesmi nemškega sklada- telja iz 20. stoletja, sta sledili v interpretaciji zahtevni Dum aurora sodobnega italijanskega skladatelja in dirigenta Lorenza Donatija, in psalm Jauchzet dem Herrn, alle Welt, enega najpomembnejših skladateljev romantične dobe, Felixa Men- delssohna-Bartholdyja. Tekstu- ra teh del je precej zapletena. Donatijeva prevzema zvočno podobo stare polifonične gla- sbe, medtem ko Mendelssoh- nova izraža čisti romantični ideal. Pri obeh skladbah je zbor Emil Komel pokazal zrelost in resen pristop k izvedbi. Pro- gram je zaokrožil psalm Canta- te Domino sodobnega litvan- skega skladatelja Vytautasa Miškinisa. Mešani mladinski pevski zbor Emil Ko- mel je vnovič pokazal, da skupaj z zborovod- jo Davidom Bandljem izbirata prave pristope k delu. Zbor ohranja glasovno ubranost, ustvarjalni zagon in željo po doseganju ka- kovostnih izvedb. Zborovodja vzdržuje ravnovesje med peda- goško resnostjo - avto- riteto in prijateljskimi odnosi s pevci. Vse to pa se zrcali v izved- bah, ki so zanimive, raznolike v svoji pri- povednosti in odprte za nove ideje. Metka Sulič Foto DP Goriška 7. decembra 2017 7 ledališka sezona Slo- venskega stalnega gle- dališča v Gorici se je le- tos začela v ponedeljek, 27. no- vembra 2017, v Kulturnem do- mu z iskrivim komedijskim spletom, ki duhovito obravna- va večno temo odnosov med moškim in žensko, pravzaprav med dvema zakonskima paro- ma, ki jima beseda zvestoba ne pomeni veliko. Ko bi jima ta vrednota kitila zakonsko življenje, bi sicer ne imeli ime- nitne komedije z naslovom Re- snica, ki jo je po zgledu slavnih piscev vodvilov leta 2011 napi- sal sodobni francoski dramatik Florian Zeller (r. 1979). Situa- cijska komedija je bila prevede- na v številne tuje jezike – njena tematika je karseda žgečkljiva in zimzelena! V slovenščino jo je sočno in priostreno, v žlaht- no zvenečem jeziku mojstrsko prestavil Aleš Berger. Z iskre- nim, do tega žanra spoštljivim pristopom je delo režijsko skrbno in premišljeno obdelal Alen Jelen, ki je bil drugič režij- ski gost v SSG; prvič je l. 2013 G režiral Feydeaujevo briljantnokomedijo Ne sprehajaj se novendar čisto naga. Tudi Zeller- jevo komedijsko štreno je Jelen razpletal tako, da je vse- skozi poleg situacijske komičnosti iskal tudi duhovite podtone in humorne odtenke, ki so še dodatno začinili ce- lotno uprizoritev. Ta izz- veni zelo elegantno, uglajeno. Nikdar ne zdrkne v kalne vode, ka- mor bi verjetno na tre- nutke rade volje zašla kaka druga režijska ro- ka. Kopičenje laži in va- ranje pa ljubezenski tri- kotnik (ali štirikotnik?) so gonilne sile te kome- dije, katere protagonist, poslovnež Michel, se med enim službenim sestankom in drugim shaja v hotelu z ljubico, ki je sicer žena njegovega najboljšega prijatel- ja! Z njim se seveda tudi nor- malno, brez kakega zadržka, srečuje, igra tenis... Seveda je to fin gospod, ki “ljubi” svojo ženo, in ko se čuti razkrinkane- ga in “prevaranega”, se brez vsakega sramu ali predsodka sklicuje na etična načela, mo- ralo...! Sicer pa nas avtor pusti svobodne, naj si kar sami tol- mačimo konec: ali vsi skupaj le lažejo in je resnica drugačna, kot se morda gledalcem zdi iz prikazane situacije, ali pa je vse res. Kaj pa če je le protagonist tisti spretni lutkar, ki vodi nitke vseh ostalih komedijskih likov? Kar je gotovo, je to, da je avtor komedijsko situacijsko štreno zelo domiselno zamotal in učinkovito napisal dialoge, režiser pa jo je prav tako vešče zrežiral in pri tem pazil na osve- tlitev tudi drobnih komičnih nians, ki še dodatno “zabelijo” situacije, v katerih se znajdejo protagonist in drugi trije kome- dijski liki. Vse pa je pretkano z neko pretanjeno nitko elegan- ce, ki da komediji žlahtnejši pridih. Pri tem je režiser lahko računal na spretnost igralcev, ki so z njim zasnovali to uspešno odrsko dogodivščino. Protagonista, ki je prepričan, da zna izvrstno lagati in se sprene- vedati ter da ga ne more nihče ujeti na trnek laži, je z igralski- mi izkušnjami, ki si jih je na- bral na dolgi gledališču predani poti, z vseh zornih kotov ime- nitno osvetlil Vladimir Jurc. Jurc je spet pokazal svoj izraziti karakterni dramski značaj. S svojo močno igralsko osebno- stjo napolni sceno, sočasno pa nikoli ne zasenči soigralcev. Je res čudovit igralec in že dolga leta prvak SSG. Protagonisto- vo ženo Laurence, ki ve – ali se samo dela, da ve? – za moževo varanje in laži, je zre- lo in s svojsko temperamen- tnostjo in izraznostjo, ki oz- načuje njeno izrisovanje likov, odigrala Lučka Počkaj. Končno smo jo vsaj kot izredno dobrodošlo gostjo videli v an- samblu SSG, v katerem je bila članica do l. 2003, ko je odšla v SLG Celje. Zvesti spremlje- valci našega gledališča jo še zmeraj zelo po- grešamo! Še toliko bolj, ker je iz naših logov! Dru- gi zakonski par, ki nastopa v komediji, sta poosebila Tina Gunzek in Danijel Malalan. Z mladostno svežino je Tina Gunzek opisala Alice, ki si ne dela preveč preglavic ob svo- jem skakanju čez plot. To je že takoj (?!) zaupala možu. V njenega brezpo- selnega moža, ki z jogo premaguje osebne težave, se je vživel Daniel Dan Malalan, ki je po dolgem času spet pristopil k SSG kot redni član. Tudi drugi sou- stvarjalci predstave, Urša Labo- da, ki je izoblikovala realistično scensko podobo dnevne sobe sodobnega malomeščanskega stanovanja, ki hkrati predsta- vlja hotelsko sobo in slačilnico pri tenisu, pa še okulistično ambulanto, kostumografka Be- linda Radulović, ki si je zami- slila elegantne kostume, Darja Hlavka Godina s primerno iz- biro glasbe za ustvarjanje in- timnosti ozračja in seveda lek- tor Jože Faganel, imajo zaslugo za uspešno odrsko postavitev komedije Resnica, ki niti za tre- nutek ne ponudi cenenega smeha. Tudi goriški gledalci, med katerimi je sedel prevaja- lec Aleš Berger, so jo sprejeli s toplim, dolgotrajnim ploskan- jem. Žal se niso uresničile želje or- ganizatorjev, da bi se zvišalo število abonentov, celo rahel osip so zabeležili. Morda pa se bodo našli še kakšni zamudni- ki, ki bodo vpisali abonma do naslednjega dogodka v letošnji goriški gledališki sezoni SSG. Ta bo že 10. decembra v go- riškem Kulturnem domu po- nudila koncert slovenskega ženskega zbora Carmen manet, ki je zmagal na prvi izvedbi Evrovizijskega zbora leta v Rigi. Iva Koršič Obvestila KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje vabi na potopisno predavanje MYANMAR - BURMA, ki bo v četrtek, 7. decembra 2017 ob 19. uri v OŠ Miren. Predavala bo Damjana Sušanj. V soboto, 9.12.2017, bo ob 19. uri v telovadnici Osnovne šole Miren: Skozi čas - Koncert ob 20-letnici delovanja Vokalne skupine Chorus '97 Miren pod umetniškim vodstvom Vladimirja Čadeža. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v četr tek, 28. decembra, v kraju Castions di Strada v restavraciji Napoleone. Vpisujejo po tel . št . : 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 ali 3461206031 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.) , 0481 78138 (Sonja Š.). Javni razpis - 14. priznanje Kazimir Humar. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2017 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete – 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnici: “Predlog za priznanje”. V ulici San Giovanni 9 v drugem nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana, dajemo v najem trisobno stanovanje. Za informacije tel. (+39) 347 6921591. “Male oglase” najdete na našem novem portalu www. noviglas. eu. Čestitke Naša tajnica Monica Quaggiato je v četrtek, 30. novembra 2017, postala mamica. Njej in očku Denisu Cotiču čestitajo ter malemu LEONARDU želijo vse najboljše vsi pri Združenju cerkevnih pevskih zborov - Gorica in pri Zvezi slovenske katoliške prosvete. Draga Monica in Denis, ob rojstvu malega pojočega sinka vam čestitamo pevci MePZ Rupa-Peč. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 8. 12. 2017 do 14. 12. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. i t . Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 8. decembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 9. decembra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 10. decembra: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 11. decembra (v studiu Sanja Vogrič): Večer s knjigo. Torek, 12. decembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 13. decembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Z g. Mar tinčičem o zvonoslovju 2. del - Izbor melodij. Četrtek, 14. decembra (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Vse predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Prodaja vstopnic: eno uro pred vsako predstavo (vstopnica 8 evrov, znižana 6,50 evra *) *Študenti, starejši od 70 let, društvene in družinske skupine PD ŠTANDREŽ Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin PROGRAM PREDSTAV: - Nedelja, 10. 12. 2017, ob 17. uri Gledališka skupina KD Domovina - Osp John Chopman - Dave Freeman KLJUČ ZA DVA komedija PD Štandrež - Gledališki odsek Premiera - Sobota, 27. 1. 2018, ob 20. uri Abonmajska predstava - Nedelja, 28. 1. 2018, ob 17. uri Tone Partljič ČAJ ZA DVE nostalgična komedija V SOORGANIZACIJI ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Abonmajska sezona SSG v Gorici / Resnica Mreža laži za mirno plavanje v zakonskih vodah DRUŠTVO ARS v sodelovanju s KULTURNIM CENTROM LOJZE BRATUŽ Vljudno vabi na odprtje likovne prodajne razstave v dobrodelne namene UMETNIKI ZA KARITAS Razstavljena dela bo predstavila vodja kolonije Jožica Ličen Galerija Ars na Travniku, Gorica Torek, 12. decembra 2016, ob 18. uri Goriški upokojenci prijetno praznovali Martinovo v Tricesimu a letošnje martinovanje so si goriški upokojenci izbra- li kraj Tricesimo blizu Vid- ma. Ime Tricesimo izhaja iz latin- ske besede štetja tricesimus, kar pomeni razdaljo tridesetih milj od tega kraja do Ogleja po poti, imenovani 'Via Augusta'. Naselje je bilo ustanovljeno leta 60 pr, Kr., ko je Julij Cezar odpotoval iz Ogleja proti Noriku. Tam je rim- ski imperij imel provinco, ki je za- objemala današnje ozemlje Av- strije, Madžarske, Slovenije in del Italije. Udeleženci izleta so se zbrali na določenih postojankah v soboto, 11. novembra 2017, ob 16. uri ter z avtobusom, in neka- teri z avti, krenili proti Tricesimu. Tam stoji na lepem gričku resta- vracija Belvedere. Gostitelji so udeležence martinovanja prijaz- no sprejeli in pospremili v lepo ter zelo prostorno dvorano, ki je Z bila namenjena samo družbi go-riških upokojencev. Poskrbeli sojim tudi simpatičnega in neu- trudnega muzikanta, ki jim je cel večer igral in s prijetno glasbo ter ritmom vabil na ples. Prijazni na- takarji so jim postregli z zelo oku- sno, tipično večerjo, kot se spo- dobi za dan sv. Martina. Tudi odlične pijače je imela družba v obilju in po želji. Na svoj račun je prišlo pri srečelovu tudi žrebanje lepih dobitkov. Večer je minil v lepem, sproščenem vzdušju in ob veselem ritmu glasbe. Tudi gla- sbenik se je veselil z njimi in jim zaigral tudi slovensko pesem. Kot se spodobi ob takem druženju, jim je tudi odlična torta olepšala večer. Pozno v noč so se veselo odpeljali proti domu. Po mnenju udeležencev je bil ta Martinov praznik eden najuspešnejših. (mr) Vladimir Jurc in Lučka Počkaj Kultura7. decembra 20178 Aplavz / Nova knjiga pri Založništvu tržaškega tiska O tržaškem gledališkem ansamblu iz let 1945 – 1965 ogomila Kravos, slavi- stka, samostojna razi- skovalka in doktorica literarnih ved, se v svojem novem delu na novo loteva tržaškega gledališča. Tokrat še bolj osebno, in to v dveh po- gledih. Posveča se namreč posameznim igralcem, ki so po vojni v našem prostoru ponovno postavili na noge teater, k zgodbi o vsakem pa B dodaja še svoj spomin. Vsa-kega posebej je osebno poz-nala, z marsikaterimi je sode- lovala, veliko jih je videvala na svojem domu, ko so pri- hajali na obisk k njeni družini. Naslov knjige, Aplavz, kaže na njen osnovni namen – poklon velikim osebnostim, med katerimi so tudi nekateri, ki so bili z leti pozabljeni ali zasenčeni. Ta- ko je nastalo 17 portretov igralcev, ki so sooblikovali tržaško gledališče med leti 1945 – 1965, od starejših, kot sta Ema Starc in Modest San- cin, do mlajše generacije, med katerimi so tako Miran- da Caharija kot Livio Bogatec, pa tudi Stane Raztresen in Alojz Milič. Kot avtorica sama pravi v uvodu: “Čas je čudno rešeto, vse preseje. Imena, ki smo jih svojčas glasno izgo- varjali, so se izvotlila pome- na. Kot bi od teh oseb ostal le medel odsev. So imena pod slikami samo nizi črk ali so del de- diščine, ki jo premalo poznamo? In še: zakaj je dobro vedno znova pisa- ti o tržaškem gledališču? Zakaj se tokrat zausta- vljamo ob usodah posa- meznikov”? Dodaja pa še: “Obelodanjenje do- gajanja v prvem povoj- nem obdobju (1945– 1965) je obenem iskanje odgovorov na družbena vprašanja tistega časa. Orodje za rekonstrukcijo so bili arhivsko gradivo, zbrana pričevanja in hu- manistične vede, s pomočjo katerih je bilo mogoče osmi- sliti prehode in povezave med različnimi obdobji. Gle- dališki in dramski diskurz sta se dopolnila in nadgradila. Brez pogleda na celoto bi fragment izvisel kot poseb- nost in bi težko sklepali, v ko- likšni meri je sedanje gleda- liško delovanje osnovano na preteklem”. Obravnavani gledališčniki se predstavljajo s kratkim življenjepisom, sledi utrinek iz avtoričinega srečanja z nji- mi, nato še opis njihovih življenjskih in umetniških dosežkov. Ob igralcih je omenjeno tudi tehnično osebje, ki je tudi eden od ste- brov gledališča, sledi pa kra- tek zapis o začetnikih tržaške- ga gledališkega snovanja. Postaja Topolove v parlamentu, razstava Mi SMO TU in “divje” fotografije A. Iaconcig Benečanska ustvarjalnost od Rima do Gorice in Milj redi novembra je umet- niška vodja Postaje To- polove, arhitektinja iz Grmeka Donatella Ruttar, predstavila na avdiciji komi- sije za kulturo poslanske zbornice, na pobudo poslan- ke Tamare Blažina, izjemno izkušnjo in eksponencialen razvoj zadnjih 27 let edin- stvene kulturno umetniške pobude. Vsaj enkrat v “rim- skih mlinih” niso spregovo- rili o neštetih vprašanjih in težavah naše skupnosti, mar- več o odlikah in vsestranski, ne zgolj umetniški oživitvi območja, ki so ga prizadeli hudi zgodovinski, družbeno- politični in ekonomski udar- ci. Kulturna delavka je tudi kustosinja špetrskega muzeja Slovensko multimedialno okno (SMO) in je o tem go- vorila na nedavnem srečanju SKGZ v tržaškem Narodnem domu o prihodnosti le-tega. Izhaja iz vsestransko ustvar- jalne družine, njena mati Marija Primosig vodi prizna- no gostilno Pri Pošti v Klo- diču, njen mož Renzo Rucli, tudi arhitekt, pa je bil med pobudniki gradbene obnove Topolovega. V lepem nagovoru, ki bi ga veljalo objaviti v celoti, je ugotovila, da ta projekt po- meni nekakšen odgovor na “družbeno razsulo, razkroj skupnosti, zanikanje lastne jezikovne-kulturne identitete ali celo na željo po begu in na odhod kot edino možnost rešitve. Kdor je ostal, je pri- zadet od travm, psiholoških blokad, nezaupanja, strahu in sumničenj, ki so postali nekake značajske lastnosti tukajšnjih ljudi. V tem turob- nem vzdušju je leta 1994 vzklila Stazione di Topolo' – Postaja Topolove, kraj priho- S dov in odhodov, prehoda,srečanja, postanka in gibanjav kraju, ki je predstavlajal čisto nasprotje temu. Projekt in pravzaprav tvegano dejan- je, ki temelji na srečanju med vasjo brez življenja in sodob- no umetnostjo, ki eksperi- mentira in raziskuje. Stik in tudi kratki stik med zelo ra- zličnimi svetovi. Povabljeni umetniki so se soočili s To- polovim, z različnimi dražlja- ji, ki jih nudi ta mali mikro- kozmos: z nekdanjim in se- danjim, veselim in tragičnim življenjem vasi in njenih pre- bivalcev, z dramo meje, izsel- jenstva in zapuščanja, z obla- stnostjo narave, s pokrajino in arhitekturo, s slovenskim jezikom, govorjenim ali zani- kanim, z izročilom, ritmi in tišinami”. Topolovo je seveda znan po- jem pri nas. Kakih 50 dogod- kov, ki se zvrstijo v tej vasici Rečanske doline vsako polet- je z udeležbo umetnikov vseh zvrsti in s celega sveta, se je seštelo v več kot tisoč do zdaj. Stalne instalacije, kot Umetniška pot Topolovo-Li- vek, Čakalnica (za literarna srečanja) in založniško-gosti- teljski projekt Koderjana, ki ju animira Miha Obit, razne Ambasade na pobudo sode- lujočih mednarodnih gostov, Univerza, Inštitut “topologi- je”, Univerzalna pinakoteka, Pošta, Letališče, Knjižnica “Valentino Gariup-Drjonu”, Judovska skupnost... to je le skrčen seznam vseh dejan- skih in simboličnih institucij Postaje, ki so zaživele v teh letih. V parlamentu so jo obravnavali kot primer do- brih praks in zgled visoko- kulturne inovativnosti poleg sorodnih izkušenj iz Reggia Calabrie, Gorice, Neaplja in Sardinije. Ruttarje- va je navedla tudi deset univerzitetnih diplomskih nalog, ki so bile doslej na- menjene Postaji To- polove, katere drugi glavni navdihova- lec je vsestranski umetnik Moreno Miorelli. Da je ta res živa in plodna še v drugih okoljih, je nemara dejstvo, da je Paolo Rumiz za svoje najnovejše de- lo La Regina del Si- lenzio (Kraljica molka), ki ga je spi- sal ob izkušnji sode- lovanja pri potu- jočih koncertih z mladin- skim orkestrom Igorja Kure- ta-Corettija European Spirit of Youth Orche- stra, izbral kot ilustrator- ja Cosima Miorellija, Morenovega sina, ki je umetniško in vsestran- sko zrasel prav v Topolo- vem. MI SMO TU... tuka... iz- dë... kle... tle Goriški Kulturni dom je ob 36-letnici delovanja priredil v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo iz Čedada in SKGZ skupinsko razstavo Društva beneških umet- nikov MI SMO TU. Slikar in vsestranski vizualni umetnik Hijacint Jus- sa je kot predsednik društva predstavil ostale kolege, ki predsta- vljajo pisano druščino ustvarjalcev različnih ro- dov in žanrov. Večbarvni podnaslov razstave, v ra- zličnih narečnih varian- tah, priča o bogatosti Be- nečije in izvoru trinajstih razstavljalk in petih razsta- vljalcev Nadiških dolin in Tera. Nekateri motivi se na- našajo na še druge odlike Benečije, kot je glasbena ustvarjalnost in kantavtor- stvo, ki ju poznajo vsi, ki poslušajo, denimo, Ne- diški zvon na Radiu Trst A ali obiskujejo Senjam be- neške piesmi; tako večerni žur mladih ob reki Barbare Tomasino iz Subida pri Ah- tenu ali vaška šagra s plesalci in harmonikarjem na odru Luigija Moderiana iz Ple- stišča pri Tipani, ki živi v Mi- lanu. Zanimive so ikone Adriane Scrignaro iz Barnasa pri Špetru, Mariarose Scozie- ro iz Čedada, Federice Man- zini in Sandre Manzini iz Špetra, ki obiskujejo tečaj ikonopisja; že več let ga pri- reja Društvo beneških umet- nikov. V gornjem foyerju sta ob čudovitih velikih platnih Sil- vestra Komela še dela tržaške Benečanke Claudie Raza, iz Čedada “naturalizirane” Na- brežinke, in Hijacinta Jusse, učitelja likovne vzgoje, ki se je iz Špetra preselil na Go- riško in živi v Števerjanu. Obeh ni treba predstavljati, saj sta uveljavljena v širšem, ne le našem in deželnem ok- viru. Prva predstavlja abstra- hirano goščavno krajino, drugi pa montažo naturali- stičnih izrezov v kontrapun- ktu svetlih in temnih barv. V zgornjih prostorih KD sta še dve sveži (vsaj zame) odkritji: sanjska bukolična prikazen praznično oblečenega dekle- ta, morda eterične vile, ki zre v zeleno daljavo domače zemlje in ki jo je delikatno naslikala Ma- nuela Iuretig iz Loga pri Podbonescu, in pa moder- no koncipi- rani sliki, mi- niaturi z ale- goričnimi živalicami v naturali- stični podobi duha kultivi- rane Elene Guglielmotti iz Čedada. Silvana But- tera in nečak Antonio Trinco nam pričarata sta- rodavne, bajne lesne maske iz Ruonaca pri Podbonescu, Nadia Tomasetig iz Klenje pri Špetru pa komplet štirih pre- finjeno izdelanih in izrisanih ornitoloških idil iz umet- niške keramike. Bolj znana soimenjakinja, prefinjena ilustratorka Luisa Tomasetig iz Tuoblanka - Dreke - Čeda- da ponuja svoje elegantne, razpoznavne modiglianijeve- ske figurice. Naš Moreno To- masetig iz Praprotna, topel in skoro karikaturni ilustrator zgodb Suzi Pertot, pa je izbral prosojno ikonično Venerino lepoto; kaj pa, ko bi raje predstavil izvirne risbe za svoje čudovite realistično magične stripe? V spodnjem foyerju sta še dva kakovostna izdelovalca dovršenih figurativnih in barvnih kompozicij, kot Da- rio Pinosa iz Zavarha pri Bar- du, s svojimi kvadratnimi polji in pernatimi maskami, in Teresa Lendaro, Benečan- ka, rojena v Argentini, ki živi v Vidmu, je naslikala šahov- nico z zagonetnimi hierogli- fi, ki oponašajo staro arhitek- turo. Kot zadnjo bi omenil krajino, beneško vas skozi oči in čopič Lucie Škejcove Trusgnach iz Ocnebrda pri Dreki, a živeče v Milanu. Ne- kakšno kvintesenco in rdečo nit melosa, domotožja, veli- ke ljubezni in igrivosti, ki jo je čutiti v skoraj vseh delih umetnikov, ki žive v do- mačih dolinah ali po svetu, a vedno navezani na izvorno okolje in povezani z njim. Razstava je odprta še do pet- ka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Na koncu bi opozoril še na fotografsko razstavo GENS, ki jo prireja društvo PhotoIma- go v sodelovanju z Občino Milje v miljskem muzeju Ca- ra'. Kustos Adriano Perini je izbral trojico mladih umetni- kov oz., ki se nanašajo na svet mladih. Prva dva sta iz Pordenona. Roberto Giovetti predstavlja ironičen pogled z majhnimi barvnimi portreti ameriškega srednjega razreda na križarjenju. Angelo Sera- fin je rekonstruiral v ateljeju značilne tipe in situacije zdajšnje mladinske kulture, katere jedro in osišče so pa- metni telefon, selfiji in vsi povezani obredi. Adriana Ia- concig pa je iz Čedada, rodila se je v Kanadi in ima koreni- ne v Nadiških dolinah. Po di- plomi na akademiji v Benet- kah se ukvarja s kiparstvom, z instalacijami, a še najraje s fotografijo. Njeni intenzivni sodobni portreti mladih so posta- vljeni v še nepok- varjeno, divjo na- ravo Benečije, ki spominja na pro- strana obzorja rojstne dežele čez Lužo. Te je že predstavila v mu- zeju SMO v Špe- tru leta 2015. Raz- stava v Miljah je odprta do sobote, od 17. do 19. ure; v soboto tudi še zjutraj od 10. do 12. ure, v nedeljo pa samo zjutraj, od 10. do 12. ure. Dela so doseglji- va na spletnih straneh nekaterih ustvarjalk, kot Guglielmotti, Ia- concig, L. Tomasetig, Tru- sgnach. Lepo bi bilo, ko bi poskrbeli še za ostale, da bi se lahko obče (tudi po svetu) seznanili z likovno govorico, ki je med najbolj svežimi in izvirnimi v našem prostoru. Davorin Devetak Kultura 7. decembra 2017 9 Književna nagrada modra ptica Dobitnica je Mojca Širok za roman Pogodba njiževno nagrado mo- dra ptica 2018, vredno 12.000 evrov bruto, je prejel kriminalni roman Moj- ce Širok Pogodba. Žirija je za- pisala, da gre za odlično novo slovensko kriminalko, ki se si- cer dogaja v Italiji, kjer je ma- fija globoko vraščena v družbeno tkivo, a bi teme, o katerih govori, lahko prenesli tudi v slovensko okolje. Strokovno komisijo za nagra- do so sestavljali Nela Malečkar (predsednica), Aljoša Harla- mov (namestnik predsednice) ter člani Andrej Blatnik, Bojan Švigelj, Matjaž Vračko in Tat- jana Stojić. Kriminalni roman Mojce Širok, ki sega v mafijsko pod- K talje, se začne vprestižni rimskičetrti, kjer poli- cisti odkrijejo moško truplo. Po neuradnih podatkih je la- stnik vile eden najuspešnejših rimskih odvet- nikov, Giovan- ni Maria Silve- stri di Sant Cri- stoforo. Temu umoru sledita še prometna nesreča na drugem koncu Ri- ma in samomor najvpliv- nejšega mafijskega šefa v za- poru. Naključja pa obstajajo samo v romanih, pravi glavni policij- ski preiskovalec. Z raziskovan- jem zakulisnega dogajanja umorov nas kriminalka Po- godba s sočnim jezikom, živi- mi dialogi in nepredvidljivimi zapleti odpelje v osrčje mafij- skega dogajanja. Glavni akterji - kriminalisti, tožilci, novinar- ji in politiki - imajo obraze, karakterje, osebne zgodbe in marsikdaj tudi zavezujočo skupno preteklost, je v ute- meljitvi zapisala žirija. Mojca Širok, novi- narka RTV Slove- nija, je bila 13 let dopisnica iz Italije in Vatikana. Prve novinarske repor- taže o sicilijanski mafiji je pisala za tednik Mladina, leta 2000 je za Te- levizijo Slovenijo posnela doku- mentarni film z naslovom Molk v Palermu, leta 2010 pa je pri založbi Mladinska knjiga izdala knjigo o italijanskih kri- minalnih organizacijah Oblast brez obraza. Pogodba je njen literarni prvenec, po- vezan je s temo, ki jo zelo do- Mrtvi nas nagovarjajo Med dr. Lambertom Ehrlichom in Edvardom Kocbekom (2) rugi zapis o dr. Ehrlichu je Kocbek zapisal dan pozneje 28. maja 1942 in se glasi: “Pred seboj vidim mrtvega Ehrlicha, ki sem nekoč tudi jaz z njim mnogo govoril. Kljub svoji vedno hitrejši poti v slovenski fašizem bi zanimivi mož še živel, ko bi nam fašizem ne bil vzklil neizprosne alterna- tive: ali življenje ali smrt … V dramatičnem položaju med starim in novim redom, ki da- nes v njem živimo in ki nam nalaga izredne dolžnosti, je po- sebej jasno spoznanti dejstvo, da je usoda posa- meznika tesno po- vezana z usodo ce- lote. V tako razgiba- nem obdobju zgo- dovine se stališče pravnega pojmo- vanja popolnoma spremeni, postane namreč politično. Menja se v tem smislu. Da se posa- meznikova blaginja zelo ostro podredi blaginji človekove skupnosti. Če je v mirnem času ka- zensko pravo posta- vljalo sankcije s sta- lišča osebne člove- kove blaginje, po- tem je cilj revolu- cionarne justice javna, kolektivna blaginja. Pozornost politične ju- stice je obrnjena na ogroženost ljudske skupnosti, ne pa na psi- hologijo obsojenca. To se pravi, da sme določena človeška skup- nost z vso pravico seči po revo- lucionarnih sankcijah, kadar je njen obstoj ogrožen, posebno, kadar bije boj na življenje in smrt. Kdor je v takem stanju od- govoren za kolektivno usodo, ima pravico biti neusmiljen, sme vzeti življenje posamezni- ku in odkloniti ozire na osebne kvalitete in namen”. Ob vsem tem lahko sklepamo, da se je Kocbek tedaj celo strin- jal z umorom dr. Ehrlicha. Dober mesec pozneje, 11. junija 1942, lahko beremo na str. 44 v D omenjeni knjigi še to: “ … s Ki-dričem sem imel dolg pogovor.Prebral sem zapisnik o zaslišan- ju kaplana in učiteljice iz Hinj, ki sta bila justificirana. Pomisle- ki, ki sem jih izrazil glede na za- pisnik in glede na proceduro, so naju zapletli v resna razmišljan- ja. Šlo mi je zato, da dobim čim- prej pogled nad nevarnimi ognjišči in da svoji revolucio- narni justici podpišemo obve- zen postopek … Skupno (s Ki- dričem) sva ugotovila, da je po- trebno dvoje, prvič, da dobimo, kolikor je mogoče, prave krivce v roke, drugič pa, da duhovni- ke, ki začenjajo ogrožati naše vrste, justificiramo po treznem premisleku vseh okoliščin... ” Danes, ko gledamo na ta čas ne- koliko bolj umirjeno in spozna- vamo tisto stran naše zgodovi- ne, ki nam je bila več desetletij prikrita, se upravičeno sprašuje- mo, kako je lahko prišlo do takšnih ugotovitev pri nekom, ki je veljal za pronicljivega, za- vednega in seveda tudi vernega misleca, kar je Kocbek tudi bil. Kaže, da so tudi nanj razmere, okolje in miselnost, ki je prevla- dovala v partizanstvu, tako vpli- vale, da je napisal tudi stvari, ki za kristjana niso sprejemljive. Ambrož Kodelja bro pozna. Na podelitvi nagrade je bilo slišati, da se je Mojca Širok po svoji italijanski trilogiji spo- gledovala z idejo, da bi napi- sala ljubezenski roman ali pa kuharsko knjigo. Priznala je, da kriminalni roman ni bil del načrta, izkazal pa se je kot do- ber način za sproščanje nape- tosti, prav tako se je, kot se je pošalila, lahko končno brez slabe vesti prepustila lažnim novicam. Poudarila pa je, da je zgodovinsko ozadje njenega dela popolnoma resnično, vanj pa je umestila svoje like. Za nagrado sta bili nominira- ni še Veronika Simoniti za de- lo Ivana pred morjem ter Su- zana Tratnik za roman Nor- haus na vrhu hriba. Odlomke iz izbranih del je na razglasitvi nagrade interpretiral igralec Ivan Rupnik. Roman Pogodba bo predvido- ma izšel v prvi polovici leta 2018, prav tako pa bosta knjižno objavo dočakali drugi dve za nagrado nominirani deli. Skupina Mladinska knjiga je književno nagrado modra pti- ca za najboljše še neobjavljeno književno delo objavila petič, tokrat za zvrst roman za odra- sle vseh žanrov in vsebin. Av- torji in avtorice na natečaj pri- javijo še neobjavljena dela. Do 16. avgusta 2017 je na založbo prispelo 26 romanov 17 avto- ric in devetih avtorjev. Dosedanji zmagovalci na- tečaja so Stanka Hrastelj za ro- man Igranje, Vinko Möder- ndorfer za mladinski roman Kot v filmu, Roman Rozina za roman Županski kandidat Gams ter Miha Mazzini za mladinsko delo Zvezde vabijo. Glavni urednik Mladinske knjige Bojan Švigelj je pove- dal, da so doslej nagrajena de- la dočakala dober sprejem pri stroki, nekoliko boljši odziv pa bi si pri bralcih želeli pri ro- manih za odrasle, medtem ko so šli mladinski dobro v pro- met. Spomnil je, da so nagra- do najprej podeljevali letno, odslej pa jo bodo podelili vsa- ki dve leti. Forum slovanskih kultur je na Dunaju na ogled postavil razstavo 100 slovanskih romanov. Slavnostno sta jo odprla slovenska veleposlanica Nj. eksc. mag. Ksenija Škrilec in ruski veleposlanik Nj. eksc. g. Dmitrij Ljubinskij. Nastopila sta tudi Suzana Tratnik in Marko Sosič. V Mednarodni ustanovi Forum slovanskih kultur so ob 10-letnici izhajanja knjig v zbirki 100 slovanskih romanov pripravili razstavo z istoimenskim naslovom. Potem ko so 108 najboljših in najbolj reprezentativnih slovanskih avtorjev sodobnega slovanskega romana v sliki in besedi predstavili na sedežu Unesca v Parizu in je razstava gostovala v Ljubljani ter Radljah ob Dravi, se je zdaj preselila na Dunaj. V avstrijski prestolnici sta jo v Ruskem kulturnem inštitutu, v sodelovanju z omenjenim inštitutom in SKICO – slovenskim kulturno-informacijskim centrum, odprla slovenska veleposlanica Nj. eksc. mag. Ksenija Škrilec in ruski veleposlanik Nj. eksc. gospod Dmitrij Ljubinskij. “V FSK z zbirko 100 slovanskih romanov že enajsto leto skrbimo, da se imena najbolj izpovednih slovanskih literatov iz ene znajdejo tudi na knjižnih policah drugih slovanskih držav. Z branji v živo in predstavitvami pisateljev ter prevajalcev pa se naša beseda ne samo bere, ampak tudi sliši. To je ključnega pomena predvsem na predstavitvah preko meja slovanskih držav, saj so slovanski jeziki ter pisatelji slabo ali pa povsem nepoznani”, je ob odprtju razstave povedala dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, ter dodala, da sta se jim ob tokratni priložnosti z branjem odlomkov iz del s seznama zbirke 100 slovanskih romanov pridružila slovenska pisateljica Suzana Tratnik in pisatelj Marko Sosič. V okviru zbirke 100 slovanskih romanov je doslej izšlo že več kot 60 knjig v devetih slovanskih jezikih. Odprtje razstave je sicer del projekta mednarodnega sodelovanja, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Razstava 100 slovanskih romanov SNG Nova Gorica / Premiera: ON/A V hrepenečem iskanju drugega a velikem odru Sloven- skega narodnega gleda- lišča Nova Gorica je bila v četrtek, 16. novembra 2017, premierna oz. krstna uprizoritev plesno-dramske predstave ON/A z mednarodno zasedbo plesal- cev. Zamislila sta si jo vrhunska plesalca Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia, ustanovitelja MN Dance Company, v sodelovanju s SNG Nova Gorica. Kot že ne- kajkrat sta na novogoriškem odru pokazala, kako se da lahko tudi s telesom, z gibi, s trzaji vsa- ke najmanjše mišice izpovedati vse, kar čutimo, kar nam leži na duši. Seveda je treba pri tem znati obvladati telo in z njim izraziti vsa čustva, kakor znata onadva, ki sta res krasna plesal- N ca. Morda sta navdih za toodrsko stvaritev našla prav vsvoji ljubezenski zvezi. Nedavna poroka ju je še bolj zavezala ene- ga druge- mu. Pri dramskem razpletu ji- ma je bila v veliko po- moč drama- turginja Ana Kržišnik Blažica, pa tudi igralka Maja Ne- mec. Plesna uprizoritev je vsa prežeta z globokim razmišljanjem, ki ko- renini v grški zgodbi – prinaša jo tudi Platon v Symposionu -, po kateri naj bi Zevs razpolovil nekdanje androgeno bitje na moškega in žensko. Od takrat ženska in moški nenehno iščeta svojo “polovico”, da bi spet ustvarila tisto harmonično celo- to, iz katere naj bi izhajala. Želita biti eno. Biti popolna. To hrepe- nenje se izrisuje v strastnem iskanju ljubezni, ki privede do tega, da se dva zaljubita in se v tej zaljubljenosti popolnoma predata drug drugemu. Vsakdo izmed nas hrepeni po tej popol- ni, romantični zvezi, ki naj nas združi tu na zemlji in nas sprem- lja v onstranstvo, v tisto drugo našo razsežnost bivanja, ki nam ni znana, a v katero verjamemo ali vsaj upamo, da jo bomo kdaj še sami dosegli. Uvodni del koreografsko zelo zahtevne in povedno učinkovite predstave “združi” plesalca v eno samo telo in je tudi najbolj intenziven in sugestiven. Njuni gibi so enkratno sinhronizirani. Res se zdi, da sta eno telo, v ka- terem utripa eno srce in živi ena duša. Morda se tako harmo- nično ujemata tudi zato, ker sta življenjska sopotnika. Njuna izrazita izpoved v gibih sodob- nega plesa je res občudovanja vredna. Vse se še bolj razgiba in popestri, ko na odru zaigra glasba v živo v izvedbi skupine Viperstone, ki so skupaj z Diaphane tudi avtor- ji rockovske glasbe. Plesalcema se pridružijo še dramska igralca Maja Nemec in Jure Kopušar ter drugi nastopajoči plesalci. Tako lahko spremljamo prizore s fan- tovščine in poroke, pri kateri se vname prepir med prijateji zara- di iskrice ljubosumja, ki jo vzbu- di nevestino obnašanje. A spor se kaj kmalu pomiri in vse se konča s plesom novoporočen- cev. Vendar, tudi ko ju združi za- konska zveza, se zdi, da nista do- segla tistega, po čemer sta hre- penela. Znova in znova se čutita osamljena, samota ju drži v svojem oklepu in še naprej iščeta nekaj in hla- stata po ljubezni, ki je vsi potrebujemo kot zrak, ki ga diha- mo; želita si popol- nega zlitja z dru- gim. Spet in spet se tru- dimo, da bi dosegli tisto popolno ljube- zen, ki bi nas po- tešila. Morda jo bo- mo našli šele v on- stranstvu. Pri tem pa se bomo morda končno zavedeli, da nismo po- trebovali tega, da nas kdo ljubi, ampak, da sami ljubimo. Poleg omenjenih plesalcev so v sodobnem plesnem jeziku pri- kaz izoblikovali še štirje drugi plesalci, Švedinja Hanna Röck- ner, Italijan Giordano Orchi, Ita- lijanka Maria Pia Taggio in Slo- venka Tjaša Bucik, ki sta jih Na- stja in Michal izbrala med dve- stotimi plesalci z raznih koncev sveta, ki so se prijavili na njuno avdicijo. Zraven je bil še solist skupine Viperstone in plesalec Jan Valentinčič. Za svojo uprizo- ritev sta Nastja in Michal želela res najboljše. In tako je bilo: iz- vrstni plesalci, oba igralca, ki sta se imenitno vključila v plesni krog, pa še parafrazirana besedi- la Bertolta Brechta, Franza Kaf- ke, Johna O’Donohuea, Plato- na, Rumija, Visoke pesmi in Da- neta Zajca, so se homogeno zlili v čisto, z močnimi čustvi prepo- jeno plesno-dramsko izpoved, ki so ji gledalci na premieri name- nili stoječe ovacije z dolgotraj- nim ploskanjem. S tem pa so na- jlepše izrazili, da jih je prikazano prevzelo in da so v njem videli del sebe, svojega življenja, svoja hrepenenja, želje, pa tudi ra- zočaranja, in tisti tesnobni občutek samote, ki nas spremlja večkrat v življenju. Saj tu na zemlji ni mogoče najti popolno- sti in nerazdružljive in oplaja- joče združitve z drugim/o. Mor- da pa bomo srečni le … v on- stranstvu, če si bomo seveda to zaslužili … Iva Koršič Foto dd Tržaška7. decembra 201710 Tretji večer Koncertne sezone Iz domače zakladnice V nedeljo, 10. decembra 2017, ob 17.30 bo že tretji večer letošnje Koncertne sezone Iz domače zakladnice, ki ga prireja Radio Trst A. Tokrat bo na vrsti spet slovenska narodno-zabavna glasba, in sicer s poklonom bratoma Slavku Avseniku (1929- 2015) in Vilku Avseniku (1928-2017), ki sta dejansko uzakonila slovensko narodno-zabavno glasbo. V Domu glasbe - Casa della Musica, v ulici Capitelli 3 v Trstu, bodo v gosteh tri med seboj popolnoma različne zasedbe, ki bodo Avsenikovo glasbo prikazale v originalnih aranžmajih Vilka Avsenika za kvintet s tremi klarineti, za pihalno godbo in za ženski vokalni tercet. Koncert bodo poustvarili Mitja kvintet, Pihalna godba MM10 in tercet Kresnice. Ljubitelji narodno-zabavne glasbe prav gotovo že več let cenijo Mitja kvintet, sestav, ki ga vodi glasbenik in pedagog Mitja Mastnak. Ta zasedba, ki jo dopolnjuje pevka Urška Plešivčnik, se po večini posveča Avsenikovi glasbi s tremi klarineti, ki sta jo brata Avsenik poustvarjala v letih 1966- 1969. V istem času so izpod peresa bratov iz Begunj na Gorenjskem nastale tudi skladbe za manjšo pihalno godbo. Te goji Pihalna godba MM10, ki je pred štirimi leti vzklila v okviru nekdanje Glasbene šole Avsenik na pobudo tedanjega ravnatelja Mitje Mastnaka. Sestavlja jo trinajst glasbenikov, v glavnem članov različnih slovenskih ansamblov. Zadnjo poslastico večera bo v poslušanje ponudil ženski vokalni tercet Kresnice, ki bo pričaral nekaj prefinjenih trenutkov s priredbami, ki jih je Vilko Avsenik izrecno napisal zanj. Koncert bosta pod taktirko asistentke programa Nataše Ferletič vodila glasbeni urednik Aleksi Jercog in sodelavka Maruška Gustin. Interesenti si lahko zagotovijo brezplačen vstop na koncert, tako da pokličejo na telefonski številki +39 040 7784358 ali +39 040 7784281 ali da napišejo email na naslov elektronske pošte programi. slo@rai. it ali da napišejo sporočilo na facebook stran Iz domače zakladnice. Poslušalci pa bodo lahko koncertu prisluhnili neposredno na valu Radia Trst A ali prek streaming radia na spletni strani www. sedezfjk. rai. it/. Želja po znanju slovenskega jezika se je okrepila Na zadnjem srečanju Slovenščina z empatijo, ki ga je pripravila in vodila Elena Cerkvenič, sta prof. Anna Maria Mozzi in prof. Sabina Vecchione Grüner predstavili dva projekta, ki sta ju izpeljali v letih 2014 in 2016 na klasičnem in jezikovnem liceju Francesco Petrarca v Trstu. Na liceju se je v zadnjih letih želja po spoznavanju slovenskega dela mesta okrepila. Pričevanje študentke Elise in primerjanje, ki ga je uokvirila dr. Mirta Čok, znotraj podobnih območij v Evropi, z evropskimi smernicami o temi bogastva kulturne raznolikosti, je želelo izpostaviti dokaz, da je obstoječa še prešibka politična in institucionalna volja, da se promovirajo in udejanjajo večji projekti, ki bi omogočili spoznavanje, miroljubno sožitje in sodelovanje slovenskega in italijanskega dela mesta. To je tudi vzrok gospodarskega zastoja mesta. Profesorica, slavistka in raziskovalka Bogomila Kravos je izpostavila pomembne vidike, vredne širjenja obzorij in upoštevanja znotraj italijanskega dela mesta. Večer je obogatila Ivana Kresevič, gojenka Glasbene matice. Kratke Ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev Mamićev Dalmatino: brez dlake na jeziku ruštvo slovenskih izo- bražencev je tokrat go- stilo univerzitetnega di- plomiranega zgodovinarja in novinarja, svetovljana in neu- klonljivega borca za resnico in demokracijo Tina Mamića, ki je pri Mladiki v sodelovanju z družinsko založbo Adam izdal knjigo Dalmatino. V njej je izbor najboljših besedil, povezanih v celoto z rdečo nitjo, in sicer po- gled na domovino tostran, on- stran meje in iz izseljenstva. Življenje in delo avtorja je pred- stavil Milan Gregorič, ki je napi- sal tudi spremno besedo. Profesor zgodovine in di- plomirani novi- nar Tino Mamić se je rodil leta 1972 in je odraščal v Štur- jah pri Aj- dovščini. Leta 1991 je maturiral kot prva genera- cija maturantov Škofijske gimna- zije, ki ji je država priznala spričevalo. Opra- vil je civilno služenje vojaške- ga roka v Zavodu za invalidne otroke v Vipavi. V Kopru je dobil prvo redno službo kot urednik revije Ognjišče, kateri je sledilo še ve- liko zaposlitev. Uredil je več zgo- dovinskih knjig za založbo Ognjišče. V Luksemburgu je kot uslužbenec Evropske unije opra- vljal delo korektorja za slo- venščino na oddelku za sekun- darno zakonodajo. Poleti 2004 je delal v Bruslju kot novinar na generalnem direktoratu za pra- vosodje. Pripravljal je nacional- na poročila Evrobarometra za Evropsko komisijo. Naslednje le- to se je vrnil in postal najprej no- vinar in urednik pri Primorskih novicah, leta 2006 pa odgovorni D urednik ter jim povečal branostin naklado. Po sedmih letih delase je odločil za samostojno pot. Redno objavlja v različnih slo- venskih medijih in sodeluje s prispevki na raznih simpozijih. Pred tremi leti je pri družinski založbi Adam izdal knjižni prve- nec Protestantino. Avtor je najprej obrazložil naslov svoje knjige, ki si jo je zamislil kot eno besedo. To je v spomin na njegovega dedka Adolfa Bra- tino, ki je svojemu sinu, Dalma- tincu, stalno ponavljal besede sv. Hieronima: “Oprosti, Bog, kajti Dalmatinec sem”. Naslov se skli- cuje tudi na prigodo poslanca v hrvaškem parlamentu, ki je na očitek, da je vpil na kolege, od- vrnil: “Veste, Dalmatinec sem, mi govorimo malce glasneje”. Tino Mamić, ki se čuti Slovenec in Hrvat ter je na oboje pono- sen, je predstavil poglavja in jih pokomentiral. Tako se zvrstijo Zdrava pamet, Prazniki (ni) so prazni (ki), Slovenija danes, Zgo- dovina učiteljica, Mediji cokla in Kam se politika vtika. Skupno je v Dalmatinu zbranih 69 prispev- kov, ki kažejo na avtorjevo neu- klonljivo držo, saj brez dlak na jeziku spregovori o krivicah in lažeh. Na predstavitvi v Peterlinovi dvorani je na vprašanje, kaj se je zgodilo, da je odšel od Primor- skih novic kot odgovorni ured- nik, dejal, da je bilo škoda časa. Takrat so imele premalo kadra in on se je vrnil iz Bruslja. Zelo dobro je poznal mednarodno politiko. Nekdanja udbovka ga je zelo hvalila in je pridobil sa- mozavest. Ko pa je napisal uvod- nik in uporabil besedno zvezo “rdeči direktorji”, se je vse spre- menilo. Niso pa ga mogli odpu- stiti, zato so mu prepovedali pi- sati o notranji politiki in mu do- delili bolj “žensko” prilogo. Pisal je kolumne, ki so bile po mnen- ju nekaterih veliko bolj hudo- mušne in prepričljive. Mamić je dejal, da imajo slovenski novi- narji dve težavi: politično opre- deljenost v povezavi z mesijan- skim kompleksom in to, da so zelo neizobraženi; ne poglablja- jo se, ker napišejo stvari na hitro. Prepričan je, da so mediji glavna plat razvoja slovenske družbe: “Če bomo spremenili medije, bomo spremenili tudi državo”. Metka Šinigoj Malgaški zbor “Šambača” v Rojanu S srcem zapete pesmi v afriškem duhu nedeljo, 26. no- vembra 2017, so bili radijski po- slušalci, ki so ob 9. uri spremljali sv. mašo iz žup- nijske cerkve v Rojanu, go- tovo presenečeni, ko so za- slišali bogoslužno petje. V Rojan je namreč prišla vo- kalno-instrumentalna skupina “Šambača”, ki združuje pevce iz raznih krajev osrednje Slovenije in poje v malgaščini, to je v jeziku, ki ga govore na otoku Madagaskar. Z mal- gaško sveto mašo so ti pev- ci leta 2015 presenetili mi- sijonarja Pedra Opeko ob njegovem obisku v Sloveniji. Po tem dogodku so gostovali še v raz- nih župnijah v Sloveniji, na av- strijskem Koroškem in tudi na Pri- morskem. Mladi pevci so pod vodstvom prav tako mladega dirigenta Mar- ka Petroviča in ob instrumentalni V spremljavi peli uglašeno in nav- dušeno in čutiti je bilo, da pojejo s srcem. Vse pesmi so bile primer- ne za bogoslužje in slavljenje, se- veda na afriški način, ter so bile v malgaškem in kreolskem jeziku. V njih se večkrat ponavlja beseda “šambača”, ki pomeni vesel, srečen, blažen. Verniki so v cerkvi z velikim zanimanjem poslušali nenavadno petje, ki je vse prevze- lo. Po maši in obveznem slikanju pred cerkvijo so člani rojanskega društva pogostili pevce v Mariji- nem domu in z njimi še skupaj zapeli, poskrbeli pa so tudi za vodiča, ki je skupino že čakal ob 12. uri in jo peljal na ogled mesta. Res lepo in zanimivo doživetje za rojanske vernike in go tovo tudi za radijske poslušalce. (dž) Foto M. Maver Foto damj@n Tržaška 7. decembra 2017 11 Obvestila Področni svet za Trst in Milje vabi še posebno mestne vernike na pobožnost molitve rožnega venca (tudi v slovenščini) na praznik Brezmadežne, v petek, 8. 12. 2017, ob 11.30 na trgu Garibaldi pri stebru z Marijinim kipom. Na praznik Brezmadežne, v petek, 8. 12. 2017, bo ob 16. uri v kapeli Marijinega doma v ul. Risorta 3 slovesen blagoslov, s shodom članic Marijine družbe in sprejemom novih članic, ob sodelovanju pevcev Združenega pevskega zbora ZCPZ. Vabljeni vsi Marijini častilci. Marijina družba bo imela občni zbor v nedeljo, 10. 12. 2017, ob 16. uri, na svojem sedežu v Marijinem domu v ul. Risorta 3. Vabljene vse članice. Področni svet Pastoralnega središča za Trst - Milje in Vincencijeva konferenca vabita ob prihajajočem prazniku Božiča na obisk gostov v domu za starejše ITIS, ul. Pascoli 31, v torek, 12. 12. 2017: v cerkvi v I. nad. (oddelek Margherita, nato levo) bo ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bo daroval msg. Franc Vončina, sodelujejo pevci zbora od Sv. Vincencija, skavti in skavtinje - po maši prijateljsko druženje. Darovi Misijonski krožek Rojan je prejel: Za slovenske misijonarje: Magdalena Krednik 20 evrov, Radovan Legiša 20 evrov, Misijonski Krožek - Mačkovlje nabral na Misijonsko nedeljo 2.317 evrov, slovenski verniki - Barkovlje 95 evrov. Za misijon p. Ernesta Saksido: N. N. posvojitev otroka na daljavo 350 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29, 34135 Trst Pisatelj gost na liceju France Prešeren v Trstu Claudio Magris je govoril o avstrijski literaturi nani tržaški pisatelj in germanist Claudio Ma- gris je v četrtek, 24. no- vembra, obiskal licej Franceta Prešerna v Trstu. Priljubljeni pisatelj se je tokrat že petič kot gost mudil na liceju Prešeren, kjer se je srečal z dijaki kla- sične in znan- stvene smeri. Pisatelja so najprej poz- dravile melo- dije Beethov- na v odlični iz- vedbi dijakov Maksa in Van- je Zulianija s klavirjem in violino. Claudio Ma- gris je na srečanju, ki ga je or- ganizirala profesorica Veronika Brecelj, najprej spregovoril o tem, kako so nastajale njegove knjige; potlej je pisatelj pred- stavil svojo največjo strast ozi- roma avstrijsko literaturo. Magris je razčlenil delo, ki je nastalo kot diplomska diserta- cija in nosi naslov Habsburški mit v moderni avstrijski litera- turi. Zatem je spregovoril o štu- dijskih letih, ko je obiskoval fa- kulteto v Turinu. Tam je začutil domotožje in se je zaradi tega prvič lotil branja tržaških pisa- teljev. Na tak način se je pri- bližal rodni stvarnosti. Med posegom, ki ni potekal v obliki konference, ampak v sproščenem pogovoru, je pu- blicist z odkritosrčnimi beseda- mi dejal: “Da bi boljše spoznal domače mesto, sem moral sto- piti nazaj v preteklost in spoz- nati, kaj je bilo prej, v času Habsburžanov”. Obdobje hab- Z sburškega imperija je ostalo za-pisano kot obdobje reda in har-monije; pisatelja pa je tedaj za- nimalo pobliže spoznati tudi “nered”, ki je bil po pisatelje- vem gledanju prisoten v mo- narhiji. Povedal je, da sploh ni vedel, o čem bo pisal, kajti knji- ge se po pisateljevem mnenju ne rojevajo z nekim določenim osnutkom, ampak nastajajo polagoma med pisanjem. Za pisanje tega dela se avtor ni odločil iz nostalgičnih name- nov, ampak je segel po antolo- giji tržaških iredentistov, ki so se prostovoljno kot vojaški de- zerterji pridruževali italijanski vojski med prvo svetovno voj- no; za avtorja so bila temeljne- ga pomena njihova ljubezen- sko-agresivna in nostalgično- kritična razpoloženja. Povedal je, da so se ravno največji ire- dentisti nekaj let po razpadu Avstro-Ogrske zavedeli, kaj jim je ta večnarodna država pome- nila, in obžalovali razpad države, ki je različnim naro- dom nudila enake pravice in dovolila razvoj različnih kul- tur. Omenjeno diplomsko delo je nato izšlo pri znani založbi Ei- naudi. Pisatelj je o pojmu Mittelevro- pe oz. Srednje Evrope pripom- nil, da so se iz nacionalnih raz- nolikosti habsburškega imperi- ja rojevali ostri nacionalizmi; po pisateljevih besedah je ta svet predstavljal mozaik, ki se ni skladal, ampak se je postopno razkrojeval na majhne delce. Magrisov poseg so dodatno obogatili dijaki liceja z branjem odlomkov iz av- torjevih del ter vmesen nastop nadarjenega pianista Simona Kravosa, ki je na klavir po- slušalcem postregel z venčkom starih tržaških pesmi. Srečanje s pisateljem Claudiom Magrisom je bilo namenjeno tudi pripravi na dijaški izlet na Dunaj. Sproščeno vzdušje, ki je zavla- dalo med omenjenim obi- skom, je sprožilo val vprašanj, ki so jih gostu postavili prisotni dijaki in profesorji. Dijake je zanimalo, v kolikšni razsežnosti je književnost vpli- vala na njegovo življenje in ga pogojevala. Magris je dijakom odgovoril, da je literatura nanj ogromno vplivala. Ko je bil star le pet let, mu je teta prebirala Salgarija, takrat se je prvič sez- nanil z nematerialnim svetom. Ko mu je bilo sedem let, je pre- pisoval besede iz enciklopedije in začel postopoma ustvarjati izmišljene zgodbe; pri “zrelih” enajstih letih pa je že napisal prvo knjigo. Melodije Debussyja v izvedbi dua Maksa in Vanje Zulianija so ob sklepu literarnega srečanja dodatno oplemenitile Magrisovo pripovedovanje in dajale poslušalcem občutek, da je v kakšni prestižni koncertni dvorani na Dunaju, v Trstu ali Budimpešti. Marko Manin Ob slovesu prof. Lelje Sancin Rehar Hvaležen spomin nanjo in njeno dragoceno delo ospa profesorica Lelja Sancin Rehar je bila z Vi- pavo močno povezana zaradi svojih prednikov. V njej je preživela otroška leta pri starih starših. Čeprav je živela v Trstu, je pogosto prihajala v Vipavo, posebno ob dnevu Vseh svetih, in obiskovala družinski grob, kjer so pokopani njena mama Minka Rehar, rojena Punčuh, in stari starši Antonija Punčuh in Fran Punčuh, ki je bil soustano- vitelj Hranilnice in posojilnice na Slapu leta 1893. Tudi letos 31. oktobra se je po- kojna gospa Lelja pripeljala s si- G nom iz Trsta v Vipavo in obiskalagrob svojih dragih. V večernihurah se je s težavo oglasila pri nas doma, kot je to storila že večkrat. Tokrat je bila manj zgovorna. Opazili smo njeno utrujenost, in ko jo je sin odpeljal nazaj proti Trstu, me je obšla zla slutnja, da je to morda njen zadnji obisk njej drage Vipave. In res je bilo tako. Umrla je 9. novembra v Trstu v starosti 95 let. Gospa Lelja je bila rojena v Ma- riboru 11. 5. 1922, kamor so se njeni starši Minka in Radivoj Re- har umaknili pred fašizmom, še pred njenim rojstvom. Mama Minka Punčuh, rojena na Slapu, je bila znana učiteljica na vipav- ski šoli, kamor je prišla leta 1946 s Cola. Učila je po raznih krajih, tudi na Erzelju. Oče pa je bil časnikar, pesnik, pisatelj in kul- turni delavec, rojen v Šturjah pri Ajdovščini. Na družino pokojne prof. Lelje nas v Vipavi od leta 1985 spominja tudi poimeno- vanje glavne ulice po njenem bratu Vojanu Reharju, ki je bil or- ganizator OF na Vipavskem in je leta 1941 prišel iz Maribora na Primorsko. Umrl je leta 1975 v Zemonu v Srbiji. Pokojna gospa Lelja je bila ob- darjena z mnogimi talenti, ki jih je sama še obogatila in nobenega zakopala. Le- ta 1940 je v Mariboru končala gimnazijo, na- daljevala študij na filo- zofski univerzi v Lju- bljani in diplomirala iz italijanskega jezika in književnosti, istočasno pa študirala še na Aka- demiji za igralsko umetnost. Leta 1947 je prišla v Trst in se po- ročila z Modestom San- cinom, dramskim igralcem, pevcem, režiserjem in kultur- nim delavcem. V zakonu sta imela šest otrok, od katerih so tri- je majhni umrli. Kljub številni družini je veli- ko delala za radio Trst A. Napisala je več iger za otroke, tudi za odra- sle, in več kot 80 dramskih del. Napisala je več kot 200 radijskih oddaj v dialogizirani obliki. Od leta 1976 do upokojitve je 16 let poučevala Italijane prevajanja iz italijanščine v slovenščino na Vi- soki šoli za tolmače in prevajalce v Trstu, ki vzgaja kadre za med- narodne organizacije. Leta 1949 je gospa Lelja postala članica Slo- venskega narodnega gledališča v Trstu, ki je dajalo našim ljudem odlične predstave, slovensko be- sedo in narodno zavest. V tem času je predavala dikcijo na dramski šoli Slovenskega narod- nega gledališča. Leta 1964 je v Vipavi umrl njen mož Modest in zapustil vdovo in tri mladoletne otroke. Ostala je sama in se bori- la za preživetje. Pokončno in ko- rajžno je nadaljevala svoje kul- turno poslanstvo. V Primorskem dnevniku je imela stalno rubriko Jezikovni kotiček in Jezik na obrobju in tako opozarjala novi- narje in bralce na ohranjanje le- pe slovenščine, posebno v pro- storu, ki je pod močnim vplivom italijanščine. Nekaj njenih lepih člankov smo imeli čast objaviti tudi v našem glasilu Vi- pavski glas. Gospa Lelja mi je zaupa- la, da bi v tem glasilu rada objavi- la tudi svoje spomine na mladost v Vipavi. Žal, se ta njena velika želja ni izpolnila. Gospa Lelja Sancin je bi- la tudi prva gostja naše knjižnice v Vipavi, ki se je 3. 11. 2013 pred- stavila javnosti ob izdaji svoje knjige Nojevo pero, ki je izšla pri Založbi tržaškega tiska. V njej je objavljenih 41 pozabljenih žen- skih likov iz Trsta, Gorice in Be- nečije, rojenih do leta 1900. Tej knjigi je posvetila več let življen- ja. Po tej predstavitvi mi je dejala: “Če mi je za kaj žal, mi je za to, da v svoje pisanje nisem vključila lika in dela pogumne Vipavke Ane Praček Krasna iz Dolge Pol- jane”. In zgodilo se je, da je to njeno željo leta 2015 izpolnila gospa Dorica Makuc iz Gorice, ko je s sodelavkami izdala v sa- mozaložbi knjigo Ameriška slo- venka iz Vipavske doline. V Trstu so se v tržaškem Narod- nem domu od nje poslovili 15. 11. 2017 na žalni seji s hva- ležnim spominom na njeno dra- goceno delo, ki je zaznamovalo kulturno življenje tam- kajšnje sloven- ske skupnosti. Pokojna profe- sorica Lelja Sancin ni ni- koli pozabila Vipave, zato smo dolžni ohraniti spo- min nanjo in na vse, kar je storila za naš slovenski jezik in slovensko kulturo. Pripa- dala je tisti zaznamovani generaciji Primorcev, ki so oku- sili fašizem in se borili za pri- ključitev Primorske k matični domovini Sloveniji. Zato je tudi tako ljubila svoj materni jezik. Da tega ne bi nikoli pozabili. Naj počiva v miru. Vsem članom njene družine izrekam iskreno sožalje. Magda Rodman, Vipava Lelja Rehar v vipavski narodni noši leta 1946 Leljini sorodniki na Rovni- Slap - leta 1920-1921. Leljin brat Vojan Rehar V zvezi s poimenovanjem ulice po Almiranteju Ciriani je grobo napadel Gabrovca eželni svetnik SSk Igor Gabrovec je bil deležen grobega ver- balnega napada s strani por- denonskega deželnega svet- nika iz vrst desnice Luce Ci- rianija, ki je zahteval zapisnik seje in prevod v italijanščino Gabrovčevih izjav, češ da ga namerava prijaviti zaradi huj- skanja in onečaščenja spomi- na na poslanca Almiranteja. Svetnika Cirianija je še pose- bej razkačilo namigovanje, naj bi bil atentat na sloven- sko šolo pri Sv. Ivanu pove- zan z Almirantejevim nasto- pom v Trstu nekaj dni pred atentatom, ko je desničarski veljak govoril o slovenskih D bacilih, ki jih gre iztrebiti.“Mirno in prepričano potrju-jem vsako svojo besedo in re- akcija kolege Cirianija me do- datno utrjuje v prepričanju, da je Almirantejevo pove- ličevanje povsem neume- stno, protizgodovinsko, pro- tievropsko in nespoštljivo do zgodovine, spomina in tra- gičnih izkušenj Trsta in širšega obmejnega prostora. Poveličevanje prepričanega rasista, nestrpneža in fašista je znak novodobnega nasilja, ki ga mora demokratična družba jasno in nedvoumno odkloniti”, je Cirianijev iz- pad komentiral deželni svet- nik SSk Igor Gabrovec. Slovenska prosveta razpisuje že šesto leto študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika v spomin na dobrotnika in zavednega Slovenca inž. Albina Ločičnika. Štipendije so namenjene slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v Furlaniji Julijski krajini, ki so se v študijskem letu 2017/18 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnjam, katere je treba nasloviti na Slovensko prosveto, ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 31. januarja 2018, je treba priložiti: - kratek življenjepis - europass (s podatki o dosedanjem šolanju in sodelovanju v slovenskih organizacijah) - potrdilo o vpisu na fakulteto oziroma potrdilo o opravljenih izpitih za naslednje letnike - potrdilo ISEE Predvidene so štiri štipendije, o katerih višini bo odločala komisija. Ob enakih pogojih bodo imeli prednost študenti gradbene smeri. Razpis je objavljen tudi na spletni strani Slovenske prosvete (www. slovenskaprosveta. org), za dodatne informacije pišite na uprava@slovenskaprosveta. org. Študijska štipendija Albina Ločičnika za akademsko leto 2017/2018 Videmska / Aktualno7. decembra 201712 Furlanski priimek, ki ga najdemo na Vipavskem, izhaja iz imena Fabio. V italijanščini tako poznamo priimke Fabi, Favi, Favetto in Fabietti. Furlanska iz- peljanka tega pa je, kot domneva jezikoslovec An- gelo Bongioanni, Favetti. V Skrilje je priimek prišel iz Furlanije. Zanimivo, da se je v skrivskem (ali pravilno skriljanskem) na- rečju V spet spremenil v B. Fa- bejtovi, še danes rodbini rečejo domačini. Po ustnem izročilu so Fabej- tovi prišli iz Furlanije, kjer naj bi posestvo pridobili od fur- lanskih grofov Pagliaruzzi. V vasi se je o rodbini ohranilo nekaj zanimivih govoric. Ena od gospe Favetti naj bi tako imela 22 otrok. In da se je družina priselila pred 500 le- ti. Prvi Favetti je pil od stu- denca in čudežno ozdravel, zato se je naselil v Skril- jah. Poglejmo pa, kaj so nam o tem odkrili arhivi. V vseh matičnih knjigah, ki so ohranjene med le- toma 1627 in 1716 je samo en zapis s tem priim- kom. To pa kaže, da se je družina v vasi naselila “šele” konec 18. stoletja. Kot kažejo dokumenti, sta se plemenita Ludvik de Favetti (1754–1814) in Katarina de Pagliaruzzi (1759–1840) priselila v Skrilje okoli leta 1790. Pred njima je v dvorcu živela Frančiška de Pollini. Bila sta zelo ugled- na, oba plemiča. Ludvikov oče Camillo je bil verjetno Furlan. Priimek je na Goriškem še danes živ. Po Carlu Favettiju, ki si je kot naj- večjo zaslugo štel poitalijančevanje Gorice, pa se imenuje tudi ulica v Gorici – Via Carlo Favetti. Prvi zapis o družini najdemo v poročni knji- gi, ki jo hrani župnijski arhiv v Kamnjah. O poroki osemnajstletne Ane Favetti, rojene 1792 z opombo NOBILES (plemenita), z devetindvajse- tletnim Andrejem. Njuni po- ročni priči sta bila zakonca grof in grofica Attems. Ana je bila hči Ludvika in Katarine. Leta 1813 je bila tako v skriv- ski cerkvi slavnostna ple- miška poroka. Ludvik je umrl razmeroma mlad. Posest je kasneje prev- zel sin Vincencij de Favetti, ki se je pozno poročil s precej mlajšo domačinko, ki ni bila modre krvi, Marijo Rustja (1821–1894). Tudi njegov sin Anton Fride- rik (1843–1887) se je poročil z domačinko iz Dobravelj, Jožefo Zgonik (1841– 1921), in umrl, še preden je dočakal abrahama. Po pripovedovanju naj bi bil Anton vaški veljak, vele- posestnik in župan. O njem je znana anekdota, naj bi prodal posest v Trnovskem gozdu cesarju Francu Jožefu. V poklon naj bi mu cesar podaril dragoce- nost. Vaščanom se je vtisnil v spomin zlat križ, okrašen z dragimi kamni, ki so ga ob njegovem pogrebu nosili za krsto. Poleg križa naj bi bila v stavbi tudi velika dragocena slika. Nekateri še živeči starejši vaščani se spomin- jajo, da so jih učitel- jice peljale na ogled slike, ki pa je izgini- la neznano kam. Pripovedujejo, da je Anton v času županovanja zgradil vaško cesto, ki je razpolovila domačijo: na desni strani so ostala gospodarska poslopja, ki jih danes ni več, na levi strani pa domačija, kot jo pozna- mo danes. O velikosti do- mačije nam danes priča franciscejski kataster iz leta 1839. V spominu vaščanov je ostal Vincencij Favetti, ki se ga spominjajo kot dobrega gospodarja. Imel je kmetij- sko šolo in prvi v vasi je po- sadil hruškov nasad. Klicali so ga gospod Vincenc. Z ženo Terezijo Kompara, domačinko, rojeno l. 1882, sta imela pet otrok. Eden, Jožef Marij Favetti (1908–1985), je ostal na domačiji, drugi, Evgenij Fidelis Favetti (1906–2000), pa se je zaradi fašizma umaknil v Ljubljano. Tam je delal v knjigarni zbiralca Janeza Dolžana, ki mu je ob rojstvu sina Evgena za darilo poklonil dva Prešernova rokopisa. Po drugi svetovni vojni se je Evgen preselil v ZDA, kjer je dragocena rokopisa poklonil Slo- venskemu muzeju v Clevelandu. Zadnji, ki je živel na domačiji, je bil Mario Favetti, poročen z Rozalko. Za njim je ostala hči Vida Favetti, poročena Varga, ki pa je od doma odšla še zelo mlada. Poročila se je z možem, ki je bil madžarske narodnosti. Leta 2008 je v 63. letu starosti umrla. Tako se je končalo dobrih 200 let dolgo bivanje rodbine Favetti v Skriljah. Domačija “Pr' Fabejtavih” ima pred vhodom obo- kano poslikano kapelico s fresko sv. Janeza Nepo- muka. V notranjosti je poslikana dnevna soba – ta- ko imenovani “piano nobile”. Ohranjena je tudi črna kuhinja z dvema krušnima pečema. Razpadajočo domačijo je pred leti kupil gradbenik Marjan Rovtar. Zaradi biro- kratskih ovir je kar tri leta trajala proce- dura, da je prišlo do odkupa in začetka zelo drage obnove. Rovtar jo je zgledno obnovil v skladu z najsodobnejšimi smernicami varstva kulturnih spome- nikov. Prav na primeru te restavracije je naredil diplomsko nalogo tudi Marja- nov sin Marko Rovtar pod mentor- stvom umetnika Oskarja Kogoja. Kmečki dvorec Favetti je danes namen- jen turistični in gostinski ponudbi, v njem pa je bila tudi že cela vrsta kultur- nih prireditev. Dvorec je na slovenskem popisu nepremične dediščine, leta 1987 pa ga je Občina Ajdovščina razglasila za etnološki spome- nik. Po pripovedovanju naj bi na posestvu uspevala tu- di oljka, ki pa se je tudi najstarejši domačini ne spomnijo več. Znano je, da je bila leta 1929 zelo huda zima, v kateri je pomrznila večina sadnega drevja. Italijanska oblast je z odlokom prepovedala sajenje oljk na območju Krasa in Vipavske doline. V zadnjih letih se tudi to spreminja. PRIMORSKI PRIIMKI (55) FAVETTI Tino M a m ić Vhod v podeželski dvorec Favetti v Skriljah, kjer je lepo ohranjena tudi dvorana, t. i. piano nobile. Danes je poslopje na novo zaživelo tudi s turistično, romarsko in kulturno dejavnostjo. Rodbina Favetti ni pomembna le v krajevnem okviru, ampak tudi v nacionalnem. Evgen Favetti je Slovenskemu muzeju v Clevelandu poklonil dva rokopisa Franceta Prešerna. TAKI SMO (19)Katja Ferletič Kako se lahko izognemo stresu med božičnimi prazniki Že spet smo v adventnem času. Lučke so v mestih že prižgane in na ulicah božične melodije ustvar- jajo veselo, paznično vzdušje. Pripravljamo se na lepe trenutke v družbi naših najdražjih, ob božičnem drevescu, jaslicah in slastnih jedeh na bogato obloženih mizah. Čeprav vsi vemo, da je Božič praznik ljubezni, družine, priložnost, da se spomnimo tudi na vse tiste, ki so lačni, v mrazu, sami ali bolni, da obu- dimo stare navade in ustvarimo nove in da skupaj preživimo čim več toplih in dragocenih trenut- kov, se bomo gotovo zelo težko izognili stresu, ki ga s seboj prinašajo priprave na ta praznik. Tudi če se res odločimo, da letos ne bomo sužnji po- trošništva, mrzličnega nakupovanja, brskanja po spletu in vrst pri blagajnah, nam bo to gotovo zelo težko uspelo, saj otroci (in odrasli) pričaku- jejo, da jim bo Jezušček prinesel zaželjeno darilo, da bo nona spekla potico in mama piškote, da bo hiša kljub kuhanju in pečenju čista in elegantno okrašena. Vsi smo, hočeš nočeš, bolj ali manj vključeni v začaran krog potrošništva. Prazniki so pred vrati in nastopil je skrajni čas, da se psihološko in fizično pri- pravimo na vse situacije, ki so lahko vir stresa. Iskanje primernega darila (in po možnosti čim manj drage- ga), obiski pri- jateljev in znancev, orga- nizacija kosil in samo misel, da bomo mo- rali preživeti več ur v družbi tistih sorodnikov, katerim se med letom skušamo izogniti, nam povzročajo tahikar- dijo, glavobole, mozolje, odpadanje las, prebavne motnje in v najslabših primerih panične napade. Angleški znanstveniki so med preučevanjem “božičnega” stresa dokazali, da je ta na najvišji stopnji 24. decembra ob 14.30. To je trenutek, v katerem skrbi za last minute nakupe in organiza- cijo praznika dosežejo vrhunec. Seveda obstaja tudi bistvena razlika med moškimi in ženskami: 41 % moških se med božičnimi počitnicami od- počije, a le 25 % žensk lahko reče isto. Skratka, v prazničnem obdobju stres neizmerno naraste. Iz- misliti si moramo primerno strategijo, da bomo lahko preživeli tudi letošnji Božič! Za ohranitev našega duševnega zdravja začnimo z najbolj pomembnim pravilom: odreči se mora- mo absolutni popolnosti, saj, čeprav se imamo za nezmotljive, bomo zelo verjetno kaj pozabili ali bomo deležni kritik in naši živci bodo s težavo ostali mirni. Pri pripravljanju prazničnih kosil moramo imeti v mislih, da so to priložnost za združevanje in ve- selje, ne pa, da moramo po vsej sili na goste nare- diti dober vtis. Napišimo seznam stvari, ki jih želi- mo narediti, pri tem pa ne pozabimo, da bo sez- nam funkcionalen in uporaben samo, če ne bo predolg - naj ne presega dvajsetih točk. Vsekakor se moramo zavedati, da, ko domov povabimo pri- jatelje in sorodnike, ne tekmujemo za najboljšo izvedbo prazničnega kosila, sestavimo torej meni, primeren za naše kuharske sposobnosti; kar je mogoče, skuhajmo prej in, če se le da, vključimo v delo tudi koga drugega. Razdelimo si naloge in čim več delegirajmo! Kar se tiče nakupovanja daril, se spomnimo, kako smo se lani v gneči kot ovce prekladali iz trgovine v trgovino in nam je šlo na jok. Težava je v tem, da se večina ljudi odloči za nakupovanje na “Pa- nic Saturday”, torej v soboto pred Božičem. Vsi tisti, ki za nakup daril nismo pomislili med letom, je dobro, da se za to odločimo vsaj mesec pred prazniki in se tako izognemo gneči. Znanstveniki so preverili, da se med iskanjem pravega darila, v vrstah pri blagajnah in prerivanju po nabito pol- nih ulicah srčni utrip lahko zviša do 130 utripov na minuto. Tesnoba v nas izhaja tudi iz dejstva, da je pogosto naš proračun, namenjen nakupu daril, nizek, to nam povzroča frustracije in zato ta trenutek odlagamo. V resnici s tem slabšamo situacijo, saj nakupovanje zadnji trenutek pred prazniki zmanjša možnost izbire. Odločimo prej, koliko denar- ja si lahko privoščimo porabiti in da se bomo te odločitve res držali, opravi- mo vse naku- pe v gotovini: z uporabo kreditne kar- tice lažje tro- simo denar, in to še po- sebno v tre- nutkih tesno- be in stresa, ki spodbujajo impulzivne nakupe. Svetujem, da se pravočasno odločimo in se odpravimo v trgo- vine vsaj na začetku decembra in takoj ob začetku njihovega odpiralnega časa in da si med gledan- jem izložb in premikanjem iz trgovine v trgovino nadenemo slušalke in poslušamo seznam svojih najljubših pesmi: številne študije so dokazale, da glasba zniža srčni ritem in krvni tlak in nam zmanjša občutek tesnobe. Tudi dejstvo, da bomo morali nujno srečati osebe, ki nam niso prav pogodu, nam povzroča duševno stisko, ki se lahko pokaže tudi s fizično slabostjo. Bodimo odkriti in odločimo se, s kom si res želi- mo preživeti naš čas. Čeprav lahko to pomeni kršenje tradicije in nam povzroča občutek krivde, zavedajmo se, da nikjer ne piše, kaj moramo med počitnicami nujno storiti: izognimo se jezi in fru- stracijam in izberimo prave ljudi. Bodimo nežni do naših najbližjih, igrajmo se z otroki in obiščimo starejše, to bo povečalo proizvodnjo hormonov oksitocina in dopamina in stres se bo zmanjšal. Predvsem pa ne obsedajmo se z željo po idealni popolnosti in ne postavljajmo se na konec sezna- ma. Vzemimo si čas zase in, čeprav je Božič večkrat podoben maratonu, spomnimo se, da je vendar praznik, čas veselja in ljubezni! Ludvik in Katarina de Favetti sta bila plemiča. Vpis iz krstne knjige za Sv. Križ leta 1797: Granobilis Dominus Ludovicus in Domina Catharina Favetti. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Leta 1813 se je v Skriljah zgodila razkošna plemiška poroka med Attemsi in Favettijevimi. b 25-letnici Društva ARS in 825-let- nici bovške župnije je bila v bovški župnijski cerkvi sv. Urha sv. maša za žive in pokojne člane društva in njihove pred- nike. Po maši so v žup- nišču pripravili še prije- ten kulturni program z odprtjem priložnostne razstave o vsebinsko bo- gatem delovanju tega društva. Po razstavi je še naslednjega dne vodil njen avtor Zoran Kašca. Na dan svečanosti, 18. novembra, je poleg de- kana Viljema Čušina, ki je vodil sv. mašo, in duhovnega pomočnika mag. Bogdana Vid- marja je le-to daroval tudi Stan- ko Sivec, upokojeni duhovnik, O sicer rojen na Livku. Kar 28 letje bil namreč župnik v bovškižupniji in je ustanovitelj društva ARS. Prisotne je spomnil, da so svojčas pogani množično pri- stopali h krščanstvu, ker so prve kristjane jemali za zgled: “Oni se imajo med seboj radi, sode- lujejo in si odpuščajo”. Za vse to si moramo prizadevati tudi danes: “Sodelujte, sodelujte, sodeluj- te”! je bilo njego- vo temeljno spo- ročilo tega večera, “kajti brez Boga gre Evropa v nič”, je še pripomnil na slovesnosti v žup- nišču, kjer so pri- pravili omenjeni kulturni program. Stanko Sivec, nek- danji koordinator izjemno uspelega, velikega prazno- vanja ob 800-letnici župnije Bo- vec leta 1992, se je zahvalil vsem v takratnem iniciativnem odboru, ki so žrtvovali veliko prostovoljnega dela in organi- zacijskega časa, saj je imelo to praznovanje mednarodne raz- sežnosti. Osrednja prireditev je bila slovesna sv. maša, ki so se je udeležili nekateri nadškofje in škofje iz Slovenije, Italije in Avstrije. Praznovanja so se udeležili tudi skoraj vsi predstavniki tedanjih par- lamentarnih strank. Poleg osrednjega praznovanja je ta odbor skrbno pripravil še številne prireditve, ki so potekale čez celo leto. Kot je povedal Zoran Kašca, eden ključnih povezovalcev v tej organizaciji, jih je “prav uspeh praznovanja navdal z odločitvijo, da bodo dejavnost nadaljevali v okviru Društva ARS Bovec, ki je bilo uradno re- gistrirano nekoliko pozneje. V obdobju 25-letnega delovanja je društvo pripravilo več kot 200 najrazličnejših prireditev. Orga- niziralo je razstave, koncerte, predstavitve publikacij, literar- ne večere, odkritja spominskih obeležij zaslužnim krajanom, postavitve jaslic po po- družničnih cerkvah in ambien- talne dogodke”. / str. 14 Miran Mihelič Prisotni člani ARS Prvi kristjani so bili zgled v ljubezni, medsebojnem sodelovanju in odpuščanju 825 let župnije in 25 let društva ARS Bovec Slovenija 7. decembra 2017 13 V SNG Nova Gorica peta premiera v letošnji sezoni V četrtek, 7. decembra 2017, ob 20. uri bo na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica peta premiera v sezoni 2017/2018. Delo Galeb (bolj poznano kot Utva) Antona Pavloviča Čehova bo domači igralski ansambel odigral v novem prevodu Boruta Kraševca in režiji italijanskega mednarodno uveljavljenega režiserja Paola Magellija. Igra je s subtilno izpisanimi doživetji ljubezni in ljubosumja, osvetljevanjem banalnosti slavnih in malodušja neuspešnih, upodabljanja generacijskih konfliktov in občutka brezperspektivnosti izzivalna in večno aktualna, a zavezujoče nas navdihuje kot klasično besedilo, v jedru katerega je vprašanje o smislu umetnosti. V predstavi igrajo Ana Facchini, Urška Taufer, Gorazd Jakomini, Helena Peršuh, Arna Hadžialjević, Blaž Valič, Matija Rupel in gostje Nejc Cijan Garlatti, Brane Grubar in Matjaž Tribušon. Nastopajo tudi: Ivanka Mazurkijević in Damir Martinović Mrle / Peter Harl ter Taylor da Vinci (pes). Povprečna starost moških v Sloveniji je 41,2 leta Povprečna starost moških v Sloveniji je 41,2 leta, najpogostejše moško ime pa je Franc, navaja državni statistični urad. Bruto plača moških je v povprečju za 102 evra višja od bruto plače žensk. Moških je več kot žensk le v treh članicah EU, in sicer v Luksemburgu, na Malti in na Švedskem. V lanskem letu se je rodilo 10.366 dečkov, največ novorojenčkov pa je dobilo ime Luka, Filip, Jakob, Nik in Žan. Dečki, rojeni lani, so lahko pričakovali, da bodo živeli malenkost manj kot 78 let. Tisti, ki so se rodili leto prej, so lahko pričakovali 58,5 leta zdravega življenja. Skoraj vsi fantje so lani postali dijaki. Največ se jih je vpisalo v srednje tehniške in druge strokovne programe. Skoraj polovica starih 20 do 24 let je izobraževanje nadaljevalo na terciarni stopnji, med njimi vsak tretji na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva. Vendar pa je na terciarni stopnji študentov manj kot študentk. Diplomo prve bolonjske stopnje so fantje statistično dosegli stari približno 24 let. Diplomiralo je 12.557 študentov, kar je 41 odstotkov vseh z diplomo. Medtem ko imajo mlajši moški nižjo izobrazbo kot mlajše ženske, pa za starejše moške velja ravno obratno. Moški je ob prvi zaposlitvi star 24,6 leta. Moški so bili lani ob prvi zaposlitvi povprečno stari 24,6 leta, od staršev so se odselili pri starosti 29,2 leta, prvič so se poročili stari 31,9 leta, ob rojstvu prvega otroka pa so šteli 32,2 leta. Delovno aktivnih je bilo lani 446.863 moških. Največ jih je opravljalo poklic voznika težkih tovornjakov in vlačilcev, komercialnega zastopnika za prodajo, delavca za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, skladiščnika in uradnika za nabavo in prodajo. Po začasnem podatku so moški lani zaslužili povprečno 1732 evrov bruto na mesec ali povprečno 102 evra več kot ženske. Starostno so se povprečno upokojili pri 61,5 leta. Njihova starostna pokojnina je bila decembra lani povprečno 746 evrov. Tri četrtine moških v starosti 65 let ali več je bilo lani poročenih, medtem ko je bila skoraj polovica oz. 44 odstotkov žensk v tej starosti vdov. Med oskrbovanci v domovih za starejše je moških približno tretjina. 31 moških je bilo lani starih 100 let ali več. Moški, ki so umrli leta 2015, so bili povprečno stari 73 let. Na prvem mestu v EU pri kulturi, na drugem pri skrbi za otroke Vsaj ene od kulturnih prireditev, izvedenih v živo, se je v Sloveniji v letu 2015 udeležilo več kot četrtina moških, kar je bil med moškimi v članicah EU najvišji odstotek. Pri skrbi za otroke so moški v Sloveniji takoj za Švedi. Pri vsakodnevnih gospodinjskih opravilih in kuhanju pa so se uvrstili v zadnjo tretjino. Pri obiskovanju športnih dogodkov so na desetem mestu, pri oceni svojega zdravja pa na 19. Slovenija je po številu samomorov med moškimi na šestem mestu v EU. Mednarodni dan moških, 19. november, obeležujejo v več kot 70 državah sveta. Pozornost ob mednarodnem dnevu namenjajo zdravju moških in pomenu dobrih odnosov med spoloma. Kratke Novice iz slovenske politike Položaj in financiranje zasebnih osnovnih šol ožične in novoletne luči in barve bi v pravno in socialno urejeni državi, kakršno razglašata zdajšnja koalicija in oblast, lahko po- menile marsikaj dobrega, tudi zadovoljstvo z javne- ga prizorišča izrinje- nih Slovencev. Toda država je iz ideo- loških in političnih razlogov razdeljena na različne sloje, ki imajo vsak svoje in- terese in mnenja o državi, oblasti in na splošno o razmerah ob koncu tega leta. Hrupno veseljačenje in različne priredit- ve v okviru razvpite- ga t. i. veselega de- cembra pač nudijo samo fasado, lažno, o družbi in državi. Veliko ljudi je zaradi tega povsem ravno- dušnih do razmer in sprotnega dogajanja v Slove- niji. Tako so tudi nezaintere- sirano sprejeli novico, da bo- do naslednje parlamentarne volitve, na katere se politične stranke in večje skupine civil- ne družbe sicer že intenzivno pripravljajo, verjetno v nedel- jo, 3. junija 2018. Zaradi mno- gih razlogov, tudi zaradi vloge in vrednot katoliške Cerkve, verniki, pogosto pa tudi mno- gi laično opredeljeni ljudje, slavijo advent oziroma adven- tni čas. Obredi in razmišljanja sodelujočih so namenjeni pričakovanju Jezusovega pri- hoda oziroma njegovega roj- stva. Obdobje adventa se je začelo četrto nedeljo pred Božičem, kar zlasti verni ljud- je dobro vedo. To pomeni v B nedeljo med 27. novembromin 3. decembrom.Toda slovenska politika tudi v času, ki naj bi bil usmerjen v dobroto in strpnosti med ljud- mi, ne miruje. Za spore in po- lemike so poskrbele oziroma jih spodbudile koalicija in le- vo usmerjene stranke, ki so nenadoma in očitno iz pred- volilnih potreb in namenov začele postopek za spremem- bo 57. člena slovenske ustave. Ta določa, da je izobraževanje v Sloveniji svobodno, da je osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji obvezno in se fi- nancira iz javnih sredstev. Po zamisli predlagateljev spre- memb bi omenjeni člen usta- ve spremenili, tako da bi mu dodali določilo, da bo sred- stva za delovanje zasebnih šol določal zakon. S tem bi bil ob- stoj takih šol dejansko odvi- sen od razumevanja in more- bitne dobre volje vsakokratne vladajoče koalicije. Prefinjen namen takšnih namer je raz- veljaviti učinke odločbe ustav- nega sodišča, s katero je to pred tremi leti odločilo, da mora država javne programe v zasebnih osnovnih šolah fi- nancirati v enakem obsegu kot v javnih šolah, to je 100- odstotno. Postopku, ki bi vodil k omen- jeni spremembi ustave oziro- ma njenega 57. člena, naspro- tujejo predsednik države Bo- rut Pahor, skupina znanih pravnikov, organizacije in društva civilne družbe ter znani in vplivni posamezniki. Pozvali so predsednika vlade Mira Cerarja, sicer tudi ustav- nega pravnika, naj ustavi ozi- roma prekine “neustavno in moralno zavržno spreminjan- je ustave”. Vendar tega vsaj doslej ni storil in je raje prezrl svojo nekdanjo obljubo, da bo vlada spoštovala in uresničila razsodbo ustavnega sodišča o enakopravnosti in enakem fi- nanciranju javnega in zaseb- nega osnovnega šolstva v Slo- veniji. Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konfe- renci je opozorila, da ravnanje parlamentarne večine glede financiranja zasebnih osnov- nih šol hoče obiti oziroma po- rušiti odločitev ustavnega so- dišča o njihovi enakopravno- sti z javnimi šolami. Ta poskus je povsem nesprejemljiv in vreden obžalovanja, ker odse- va politično in pravno nekul- turo dela slovenske politične elite. Komisija nadalje ugota- vlja, da je takšno ravnanje iz- jemno skrb vzbujajoče, ker pomeni neposreden napad na same temelje parlamentarne in ustavne demokracije. V Sloveniji obiskuje zasebne osnovne šole, ki izvajajo ob- vezen javni program pouka, samo 0,7 % osnovnošolskih otrok, več kot 98 % otrok pa obiskuje državne osnovne šole. Trditve, da zasebno šol- stvo z javnoveljavnim progra- mom ogroža državno, so ne- resnične in izraz nasprotovan- ja pluralnemu in demokra- tičnemu šolstvu. V Sloveniji bi kvečjemu morali ustanoviti nove zasebne šole, tudi tiste poklicne. Izjavo Komisije za pravičnost in mir pri Sloven- ski škofovski konferenci o po- skusih spreminjanja ustave, kar zadeva financiranje zaseb- nih osnovnih šol in njihovo enakopravnost z javnimi šola- mi oziroma javnim šolstvom, so na novinarski konferenci predstavili in utemeljili pred- sednik Komisije, ljubljanski nadškof metropolit msgr. Sta- nislav Zore, član Komisije in strokovni direktor Zavoda An- ton Martin Slomšek iz Mari- bora, dr. Ivan Štuhec, in dr. Tadej Strehovec, tajnik Komi- sije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferen- ci. Je še veliko drugih ocen, kritik in obžalovanj manipuliranja z ustavo in zasebnimi osnov- nimi šolami. Marjan Peneš je Dokazi o visoki vaški kulturi Stomaška pesmarica slovenstvu in kulturi po vipavskih vaseh veliko pove število naročnikov na mohorjevke. Leta 1892 je bila, denimo, v Stomažu vsaka druga hiša na- ročena na knjige Mohorjeve družbe. V vas Stomaž je prišlo 45 knjig, istočasno pa v mesto Ajdovščina 55. Največjo za- slugo je imel zavzeti župnik Alfonz Poljšak. Če pa pogleda- mo malce v zgodovino, ugo- tovimo, da je knjižna kultura pod Čavnom prav častitljiva. Izjemna dragocenost, o kateri se še ni veliko pisalo, je Sto- maška pesmarica. Gre za poz- nobaročni rokopis, zvežčič, ki je nastal v drugi polovici 18. stoletja. Rokopis hrani družina Klemenčič, ki ga je le- ta 1965 predala nacionalni knjižnici NUK v proučitev in digitalizacijo. Poznobaročni rokopis vsebu- je pesmi o priljubljenih ljud- skih svetnikih: sv. Juriju, sv. Alešu, sv. Antonu Padovan- skem, sv. Frančišku Ksaveriju, sv. Neži, sv. Petru in Pavlu. Med 43 pesmimi so tudi Ma- rijine, pasijonske, praznične, poučne in mašne pesmi. Pei- sem Sa novu leitu v zadnjem delu je datirana z navedbo novega leta 1787. Na splet- O nem portalu Neznani rokopi-si slovenskega slovstva, ki gaje na ZRC SAZU začel dr. Ma- tija Ogrin, je ponatisnjena tu- di Stomaška pesmarica. Ogrin ocenjuje, da so bile pesmi na- pisane pred letom 1780. “Očitna značilnost pesma- rice je, da so v nji pesmi, ki jih uradne cerkvene pesma- rice tistega časa nimajo. To so zlasti za priljubljene ljudske pobožnosti, kakor romanja, češčenje svetni- kov in pasijonska po- božnost. Po tem, katerim svetnikom so pesmi na- menjene, bi se dalo rekon- struirati, za katere bližnje cerkve je šlo”, je za Novi glas povedal literarni zgo- dovinar in kritik Ogrin. Rokopis je nastal iz več ločenih snopičev. Gre za prepis starejšega gradiva, ki so ga dopolnjevali in preu- rejali postopoma. Na praz- nih listih na začetku in na koncu rokopisa je pripisa- no kazalo pesmi. Zapis ka- zala na prvih listih je komaj berljiv, na vrhu seznama stoji: 55. Peismi je noter. Za- pisano torej v narečju, pejsmi, ne pa pesmi. V prvem delu ro- kopisa je 15 pesmi, v sred- njem 17, med njimi več praz- niških, v zadnjem delu pa je pesmi 11. Rokopis je bil v rabi, ko je bila večina prebivalstva nepisme- na. Le redki so znali brati in pisati. Obvezna šola se je začela uvajati šele leta 1774. Stomaško pesmarico so pre- prosti ljudje veliko uporablja- li, zato je ohranjenost malce slabša. Ogrin jo opiše: “Roko- pis je zelo poškodovan: listi na začetku in koncu so skoraj uničeni od vlage, prvi trije večidel neberljivi. Platnice iz lepenke so prevlečene z rja- vim usnjem, hrbet je raz- trgan. Vidna je preprosta do- mača vezava, ki z debelejšo vrvjo povezuje tri dele roko- pisa: med prvi in tretji del, ki ju je napisala glavna, manj vešča roka, je všit drugi del, napisan z bolj izurjeno roko. Prvi in tretji del je glavna roka napisala verjetno kot en roko- pis; drugi del je bil mednju verjetno vstavljen pozneje. Glede na ohranjeno številčen- je pesmi prve roke je raz- brati, da jih 14 manjka”. Ker gre za pomemben ro- kopis tudi v širši okolici, je še toliko bolj nenavad- no, da zanj ljudje ne ve- do. Ogrin pravi, da bi ravno zato bilo dobro, če bi Stomaško pesmarico ponovno izdali. “Iz do- moljubja in spoštovanja do te lepe starine bi lah- ko stopili skupaj in pri- pravili prepis v obliki no- ve knjige”, predlaga Ogrin. Prav v neposredni bližini je deloval Janez Sveto- kriški (1647-1714), slovi- ti baročni književnik. Ali so pesmi začeli zapisova- ti tudi zato, ker so ljudje hodili poslušat njegove pridige, ne vemo. Je pa dejstvo, da prav Sveto- kriški in Stomaška pesmarica dokazujeta, da je slovenska kultura pod Čavnom v prete- klosti bujno cvetela. Tino Mamić v slovenskem katoliškem ted- niku Družina zapisal, “da v zgodbi o financiranju zaseb- nih osnovnih šol gre za nikoli končan ideološki boj”. Boris Štefanec pa je v komentarju, objavljenem v istem časniku, menil, “da zelena luč za spre- membo šolskega člena slo- venske ustave prižiga zeleno luč politični samovolji. Ven- dar toliko kritičnih odzivov že zlepa ni sprožila nobena pote- za vladajoče oblastne arogan- ce”. Poziv za ustavitev postop- ka spreminjanja ustave, na- menjen državnemu zboru, je poslal tudi Svet katoliških lai- kov Slovenije. Ta združuje 35 katoliških laiških organizacij, ki opozarjajo, “da gre v po- stopkih, s katerimi hočejo spremeniti ustavo, za grobo kršitev bistva ustavne demo- kracije, prav tako pa v njih zmaguje argument moči in ne argument prava, kar bi mora- lo biti temelj pravne države. V Rimu se je na razmere v do- movini odzvala skupina tam- kajšnjih slovenskih študentov. V protestni izjavi sporočajo, da nasprotujejo politiki, ki je uperjena predvsem proti kato- liškim šolam, nasprotujejo pa tudi kulturnemu boju sloven- ske vlade proti katoliški Cer- kvi in slovenskim kristjanom. Takšni pristopi so v posmeh pravni državi in demokra- tičnim standardom in pome- nijo vračanje v totalitarni si- stem vladanja. Pa še novica za razvedrilo pred bližnjimi božičnimi in novo- letnimi prazniki. Župan me- stne občine Nova Gorica, Ma- tej Arčon, je sporočil, da bo na pročelju zgradbe Perla med prazniki zaživela animirana voščilnica, največja v Sloveni- ji. Prikazovali jo bodo vsak predpraznični dan, med 17. in 24. uro. Radost in veselje naj bi pomagala spodbuditi zlasti na silvestrovo, ko se bo voščil- nica spremenila v ognjemet. Marijan Drobež Aktualno7. decembra 201714 NATUROPATSKI NASVETI (179)Erika Brajnik Anksioznost in stres - naturopatska pomoč (9) Bachove esence pa okrepijo človeka, njegovo notranjost, in to na zelo nežen in učinkovit način, po plasteh, od zdaj pa vse tja do otroštva, do prve blokade. Telo samo kliče po Bachovih esencah, ko jih pozabimo vzeti, pomeni, da jih ne potrebujemo več. Bachove cvetne esence de- lujejo ponoči v spanju, zato jih vedno vzamemo zvečer pred spanjem, ka- nemo jih neposredno pod jezik, potem ko smo si že umili zobe. Pri odpravljanju težav s fo- bijami celostna naturopat- ska obravnava vsekakor ne bi bila tako učinkovita brez Bachovih cvetnih esenc. Obstaja tudi fobija pred neuspehom. Koliko otrok se boji slabih ocen v šoli, slabega spričevala. Starši morajo takšnemu otroku pomagati, predvsem z Bachovimi cvetnimi esencami. Še pogosteje pa se zgodi, da so mame oz. starši tisti, ki od otroka preveč zahtevajo, in so celo panični ter osramočeni, če ima otrok slabo oce- no v šoli. Taki starši merijo ljubezen do svojega otroka po zunanjem dejavniku – šolski oceni, spričevalu, taki starši radi tudi razglašajo in kažejo vsem prijateljem in znancem spričevalo otrok ali pa jih obešajo na Facebook. Taki starši težko pogledajo svojemu otroku v oči in težko uživajo z njim v žgečkanju, brezdelju, fantazi- ranju, v skakanju po blatnih lužah. Otrokova sreča je brezskrbnost v otroštvu, seveda je trud potreben, a do določene mere. Ko presežemo prag dobrega razuma, nastopi fo- bično stanje. Spodnji stavki lepo ponazarjajo linijo, ki se pre- vesi iz zdravega stanja v nezdravo stanje. - Pravica brez lju- bezni je strogost. - Vera brez ljubez- ni je fanatizem. - Moč brez ljubez- ni je nasilje. - Dolžnost brez lju- bezni je pedan- tnost. - Urejenost brez ljubezni je neza- dovoljstvo. Laodzi (kitajski filozof) Večkrat se spomnim stavkov Edwarda Bacha, izumitelja Bachovih cvetnih esenc, ki pravi: “Zdravje je odvisno od harmonije duše in tele- sa”. “Zdravje je naše bogastvo, naša pravica. Je po- polna usklajenost duše, uma in telesa; ni težko dosegljiv cilj, ampak nekaj preprostega in narav- nega, kar pa so mnogi izmed nas zanemarili”. / konec ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 5. decembra, ob 13. uri V Špetru predstavitev nove knjige beneških pravljic Domače pravce iz Nediških dolin redi novembra so v Špietru, ob prisotnosti učencev prvih štirih razredov dvoje- zične šole Pavla Petriciga, pred- stavili novo zbirko beneških pra- vljic, z naslovom Domače pravlji- ce - Domače pravce. Iz- dajo je podprla Dežela Furlanija Julijska kraji- na, avtorica osemnaj- stih zgodbic je Ada To- masetig, za živahne, pri- vlačne ilustracije pa je poskrbel Moreno Toma- setig, čigar risbe so dale življenju tudi DVD-ju, ki je priložen knjigi. Ada Tomasetig je v svo- jem domačem narečju, takem, kot ga govorijo prebivalci vasi Sarženta, posredovala tri nize pra- vljic, bajeslovnega, pra- vljice o živalih ter ljud- ske in verske pravljice. V knjižno slovenščino jih je prepisal slovenist Janoš Ježov- nik, ki pa je besedilu pustil nekaj domačih izrazov in značilni be- neški prizvok. Za grafično uredi- tev je poskrbela Tuuli Nevasalmi. Na predstavitvi je malčkom v imenu izdajatelja, Zadruge Most, spregovoril Enzo Gosgnach, S predsednik zadruge, Bepo Qua-lizza pa je navdušenim in razigra-nim učencem, ki so zbirko prejeli v dar, zaželel obilo užitka in za- bave ob branju. Poudaril je, da so zgodbe, ki pripovedujejo o mito- logiji in vsakdanjem življenju ter o preteklosti Nediških dolin, tudi danes še vedno lepe in privlačne. Knjiga je dejansko lepo berljiva, taka, da jo tudi starejši bralec težko da iz rok. Tudi ilustracije so polne življenja in barv ter nazor- no prikazujejo prebivalce in ba- jeslovna bitja tega prelepega, svo- jevrstnega sveta na obrobju slo- venskega jezikovnega prostora. Pohvala gre med drugim še stu- diu Malalinea iz Vidma, ki je po- skrbel za režijo, animacijo in montažo odlične- ga DVD-ja. Na njem sta risanki Kraljič in Lesica an nje parjatelji. Ri- sanki sta na ogled tako v beneškem narečju, bere jih avtorica sama, Ada Tomasetig, ki se žal iz osebnih razlo- gov ni mogla ude- ležiti predstavitve, ter v knjižni slo- venščini, in sicer z glasom Marca Ma- nina. Radovednim otro- kom je ob koncu srečanja Moreno Tomasetig, skupaj s predstavniki studia Malalinea razložil in v živo prikazal, kako iz risb nastane ri- sanka. Zbirko beneških pravljic bodo v kratkem predstavili še v Kanalski dolini in v Posočju. Suzi Pertot Videli ste, kakšen je položaj žensk, prizadevali ste si spre- meniti način mišljenja in omogočiti tem ženskam ekonomsko neodvisnost. Tako je. Niste spreobračali starosel- cev, pač pa ste živeli z njimi. Tega v Sloveniji marsikdo očitno ne razume … Ne, tega tukaj ne razumejo ta- ko. Domači duhovniki nimajo misijonskega izkustva in verjet- no ne spremljajo procesa misi- jonarjenja, ki je prineslo spre- membo v pristopu in načinu evangelizacije. Ta je na vsaki celini in v vsaki kulturi dru- gačna, odvisna od domačih okoliščin. Kot je zapisal papež Pavel VI. v svoji encikliki 'Dia- logue is the new way of being Church', dialog je nov način biti Cerkev. Če bi evropska – tu- di slovenska – Cerkev izkoristi- la izkušnje misijonarjev in jim po vrnitvi dala svoje mesto, bi se od misijonarjev lahko tega naučila. Evangelizacija je nam- reč dvosmerna, učiti in se učiti! Ravnokar je v Indiji izšla knjiga mojih misijonskih razmišljanj pod naslovom A Missionary Speaks. Prevajam jih tudi v slo- venščino, da ponudim infor- macijo o procesu, skozi katere- ga sem kot misijonarka šla. V Indiji ste tudi študirali književnost, začeli pisati in prejeli kar nekaj prestižnih literarnih nagrad. Pa ni vide- ti, da bi vas v Sloveniji zaradi tega kaj dosti spoštovali … Mene to ne moti, ker sem že v Indiji dobila stotero povrnjeno. Je pa res, da je tukaj premalo spoštovanja do drugače mi- slečih in starejših. Vedno ste iskreni do sebe in drugih. Tako ne skrivate svo- jih dvomov, pišete tudi o temnih obdobjih, ko vam je zmanjkalo vere, veselja, moči za delo. Človek mora biti vedno iskren in sprejeti pomoč, ko jo potre- buje. Vsi smo med seboj pove- zani! Včasih se zdi, kot da duhov- niki v Sloveniji še vedno poznajo le šesto božjo zapo- ved – ne nečistuj … S tem se tukaj ne ukvarjam. Morda bi se morali vi, laiki. Sa- ma pa imam zelo dobro izku- stvo enakopravnega sodelo- vanja z duhovniki v Indiji. Zelo pomembno je, da smo ženske samozavestne, da se zavedamo svojega dostojan- stva. To ste hoteli naučiti tu- di svoje staroselke v Indiji. Ja, kot sem že povedala, to je bila moja vizija, moja evange- lizacija. Vsi smo božji otroci in vsi smo pred Bogom enaki. To moramo uresničiti še med ljudmi, da pride Božje kralje- stvo. Pišete tudi o tem, kako po- membno je, da ima redovna sestra moške prijatelje, saj je moški pogled na svet dru- gačen, in ravno zato je veli- kokrat le moški tisti, ki zna ženski prav svetovati, ji stati ob strani, nuditi podporo. Ja, medsebojno se pri poslan- stvu dopolnjujemo. Za to pa je potrebna velika osebna zrelost obeh, ženske in moškega. Zelo mi je všeč, ker pišete ta- ko iskreno tudi o tem, kako ste se zaljubili, pa tudi, kako ste bili sami komu všeč. Pre- treslo me je, ko ste zapisali, da je bila vaša nedolžnost ranjena, ker so v samostanu v Ameriki bile nekatere se- stre lezbijke in so tudi one pogledovale po vas … Življenje je vsepovsod, tudi v samostanu, realno in v procesu rasti. Pred ničimer si ne sme- mo zatiskati oči oziroma do- ločene izkušnje skriti pod pre- progo, kot pravijo Angleži. Všeč mi je, kako iskreno ste zapisali, da ste (bili) lepa ženska, in tudi, kako vam je všeč, če vas spoštujejo in ce- nijo vaše delo. To je tako ze- lo daleč od naše privzgojene ali pa lažne skromnosti … Skromnost bi morala biti v zavedanju, da nam je vse da- no od Boga. Darove pa mo- ramo razvijati sami. Všeč mi je sveta Terezija iz Avi- le, ki je definirala ponižnost: biti ponižen pomeni biti to, kar v resnici si. Posebni ste tudi v tem, da ste v Španiji svoje predstojnice zaprosili, ali se smete vrniti v Slovenijo. V Indiji namreč niste mogli ostati zaradi no- vih političnih odločitev gle- de tujih krščanskih misijo- narjev … Iz Indije sem bila izgnana, in sicer diplomatsko. Vsako leto smo potrebovali novo vizo za delo in smo zanjo zaprosili. Ko sem pred nekaj leti zopet za- prosila za misijonsko vizo, so mi dali le turistično, s katero v Indiji ne morem delati kot mi- sijonarka. Rekli so mi: 'Nočemo, da delujete med rev- nimi staroselkami'. Prosila sem, naj mi te besede napišejo, a niso. Le v potni list je vtisnje- na turistična viza, ki pa je že tu- di propadla. Če bi hotela v In- dijo, bi morala znova prositi zanjo. Ja, želela sem svojo sta- rost preživeti v Sloveniji, kjer sem bolj doma kot v Španiji. Čeprav ste vedno mislili, da boste do konca življenja ostali v Indiji, ste se vrnili v Slovenijo. Marsikomu ni ja- sno, da imate svojo malo garsonjero in da prejemate pokojnino … Očitno se večini to zdi skregano s pred- stavami, ki jih imajo o re- dovnicah … Nevednost očitno nima meja. V Indiji so me državni uslužbenci zasliševali, ali mi papež nakazuje mesečno plačo. Dejansko je vsaka sestra skupnosti prispevala za stroške življenja. Navadno je ta znesek vzela vsak mesec iz svojega pro- jekta dela za staroselce, v kate- rega ga je ob pripravi vključila. Glede pokojnine pa, ko je dr. Grmič postal mariborski škof, mu je pri oblasti uspelo urediti socialno zavarovanje za vse: duhovnike, redovnice, redov- nike in misijonarje, misijonar- ke, tudi zame. Slovenska Cer- kev je plačevala zame kot za ostale misijonarje najnižjo pre- mijo, tako da zdaj prejemam minimalno pokojnino. Če ne bi imela te pokojnine, kako pa naj bi preživela? Saj denarja, ki so ga ljudje prispevali za staro- selke, nisem nalagala na svoj bančni račun za stara leta, am- pak sem ga posredovala njim. Garsonjero pa mi je kupila mo- ja mama. Slovenski Cerkvi in Bogu sem hvaležna za to po- moč, da lahko zdaj z dostojan- stvom preživim. Draga sestra Marija, hvala vam za vaše odgovore. Tako vesela sem, da vas poznam. Že ko sem pred 20 leti brala vaše članke v Misijonskih obzorjih, sem začutila, da ste nekaj posebnega. Prevzela pa me je tudi vaša podoba. Niste bili navadna redovni- ca. Imeli ste kodre do ramen, nosili ste pisane sarije in uhane, bili ste nasmejani in samozavestni. Iz vašega pi- sanja sem razbrala, da ste iz- jemno inteligentni, široko razgledani, čuteči, odprti, svobodoljubni in da raz- mišljate zelo izven tradicio- nalnih okvirov. Špela draga, hvala tudi tebi za vse. Bila si pogumna, da si tudi v imenu drugih postavljala zadnja vprašanja. Vesela sem, da si odprta in se lahko o vsem pogovoriva. Vse dobro! S 3. strani “Z veseljem sem živela ...” Z 12. strani 852 let župnije ... a vso to dejavno- stjo pa je stal in jo močno podpiral takratni bovški župnik in prvi predsednik društva Stanko Si- vec”, ki se je dekanu Viljemu Čušinu toplo zahvalil, “ker zadnjih petnajst let društvo vodi in posameznike v njem združuje s takšno ljubeznijo ter vztrajnostjo …” Slovesnost, ki so se je ude- ležili člani društva ARS in šte- vilni ljubitelji te dejavnosti, je povezovala Cecilija Avsenik, ki je povedala, da je izhodišče praznovanja listina, bula pa- peža Celestina III., izdana “Z dne 24. novembra 1192. Vnjej tedanji papež med drugi-mi omenja tudi župnijo Bo- vec s svojimi podružnicami. To pomeni, da je bil Bovec že v tistem času versko in uprav- no središče, ki je že imelo okoliške vasi. Ta vedenja so pred 25 leti spodbudila te- danjega bovškega župnika Stanka Sivca, da je s skupino nazorsko različnih ljudi usta- novil Odbor za praznovanje 800-letnice župnije Bovec. Zastavil si je zelo širok pro- gram dejavnosti, ki je potekal skozi vse leto. Začelo se je z dobro obiskano tiskovno konferenco, veliko je bilo gla- sbenih nastopov, v cerkvi De- vice Marije je bila prvič od- prta umetnostnozgodovinska razstava Sledovi bovške prete- klosti, osrednje praznovanje pa je bilo 11. julija 1992. Slo- vesno mašo je vodil tedanji ljubljanski nadškof Šuštar s še štirimi drugimi škofi iz Slove- nije, Italije in Avstrije. Civil- nega dela proslave pred Kul- turnim domom so se ude- ležili skoraj vsi predstavniki tedanjih slovenskih poli- tičnih strank, predsednik De- mosa Jože Pučnik, predsed- nik DZ Lojze Peterle in Ciril Zlobec, član predsedstva RS. Takšne javno izpostavljene, skupno prisotne dobrohotno- sti predstavnikov slovenske politične pestrosti, žal, ni bilo več zaslediti. Aktualno 7. decembra 2017 15 Ranjena, pozabljena, odpisana, a trdoživa Karnija ima, ki se ne more odločiti, kaj bi, morda samo pozna jesen. Vrhovi gora so po- beljeni, a še visoko nad tisoč me- tri je kopno in skoraj pomladno toplo. Tu pa tam taščica še išče hrane v grmovju. Nekje pod Zon- colanom sva, še kar dobro vzdrževana asfaltna cesta se iz lične vasice Lauco dviguje proti planinam in smučiščem. Mimo- grede srečujemo vasi, nekaj razpršenih domačij pravzaprav, z imeni, ki pričajo, da smo v osrčju Furlanije. Visoko v planinah sva, okoli 1500 metrov nad morjem, na travnatih grebenih, pa čeprav nosi kraj ime Val, Val di Lauco, kar menda pomeni dolino. Z možem sva stavila, da na tej višini v pozni jeseni ni več niko- gar. A ni tako. Ropot motork, ko- pačev in traktorjev že od daleč naznanja, da so ljudje zaposleni s spravilom lesa in z deli pri hišah. Živahno je, iz dimnikov se kadi. Razumeva, da gorjanci tu vztraja- jo in živijo skozi vse leto. Na 1200 m nadmorske višine, navzlic ozki, večkrat zaledeneli, strmi in ovin- kasti cesti, ki se vije navkreber in je že ob kopnem dolga in napor- na. Morda nekateri izmed njih vsak dan hodijo na delo v dolino, v Tolmeč ali še dlje proti Vidmu. Toplo je, na obzorju se bohoti Zoncolan, prekrit s snegom. Mo- dro nebo, ki sem ga pogrešala do- ma, kjer se zaradi sušnega obdob- ja v zraku nabirajo prašni delci in je svet turobno meglen, me vodi naprej. Tu lahko globoko zadihaš. Svoboda neskončnih prostrano- sti. Daleč od vsega, tudi od tega, kar mi meščani imenujemo udobno življenje. Pa na dnu srca nisem prepričana, da tako tudi je. Z Že zapuščava vas in greva naprejv rumeni objem suhih trav in ne-skončnih pašnikov, ki so za te lju- di edini vir dohodkov. Poleg goz- dov. Za ovinkom zagledava tem- no, zgrbljeno postavo. Starejša ženska, sključena sedi ob robu ce- ste. Utrujenost ji teži na razbraz- danem obrazu. Ko bi rekla, da jih ima okoli sto, bi se ne lagala. Telo je starost že popolnoma skroto- vičila. Prsti na rokah pripovedu- jejo o delu in mrazu. Oči zrejo ne- kam v prazno, zaznati je nekaj, kar je podobno solzi. Morda je tam, ne da bi spolzela, že dolga leta. Na drugi strani cestišča je sa- mokolnica, polna drv, in na asfal- tu leži ročna žaga. Ko plaho poz- dravim, odzvanja samo tišina. Ne vem, kaj bi, rada bi jo vprašala, ali potrebuje pomoč, ponudila bi se, da ji samokolnico odpeljeva do domačega dvorišča. A zdi se, da naju sploh ne vidi. Zazrta je v življenje, ki počasi odteka. In bo- jim se, da bi zarezala rano v njen ponos. Ljudje z gora, ljudje, ki počasi preraščajo v skalovje. Ko se po nekaj urah vračava z Zoncola- na, samokolnice ni več. Ženice tudi ne. Zmogla je. Tu, na tej višini si ne moreš privoščiti, da bi klonil. Karnijci živijo do zadnje- ga. Karnija. Ranjena, pozabljena, od- pisana. Trdoživa do skrajnosti. Ta- ko kot tile ljudje. Dežela skopih pobočij na stičišču štirih kultur. Dežela trdega dela in molčečih sa- motarjev. Ko se voziš mimo Karnije in Ka- nalske doline, težko dojameš, da so ti kraji lepi. Prijatelj Jurij pravi, da rovt ne mara. Zame ni tako. Jaz ne maram mesta, prometa, vele- blagovnic in vse te črede, ki se zli- va v trgovine zaradi neke nove ameriške mode. Black friday, črni petek. Norenje po- trošništva in svet, ki nikoli ni bil moj svet. Veliko raje imam črede, ki se pasejo na teh strmi- nah in tiho pritrkavajo tišini in neskončnosti. Jaz razumem sa- mo ta svet. Ljubim ga. In nev- siljivo kradem lepoto iz samot- nega skalovja. Veliko je je. To- liko, da ti napolni srce in pljuča in pričara celo nasmeh. Karnija v tej svoji žalostni bitki za preživetje. Lepa kot večnost. Moje gore so tu. V tej samoti. Ko ne bi bila tu, bi bila morda nekje na Himalaji. Ampak ne zdaj, ko se tudi tam na čisto drugačen način dogaja saga potrošništva. Morda nekoč, ko je osemtisočake še prevevala samota. A nisem rojena za to, preveč me je strah, preveč ne- rodna sem in kolena komaj shajajo s strmino. Zato so moje gore tu, v Karniji. In Kanalski do- lini. Vem za ljudi, ki zahajajo v Corti- no, v velika smučarska središča, na božične tržnice. Ko pravijo, da ljubijo gore, se mi zdi, da so nji- hove besede kletvica. Kot je klet- vica trditev, da je vasica Sauris, Za- hre v nemškem narečju, pravo srce Karnije. Sauris je samo zelo lepa umetelna stvaritev. Vse je ta- ko urejeno, kot bi bilo novo, kot bi tam nihče nikoli ne živel. Živ muzej, namenjen turistom, ki verjamejo, da tu proizvajajo zna- menite delikatese, ne da bi redili ene same svinje. In povrhu pro- dajajo znamenite marmelade, ne da bi kjerkoli raslo eno samo sad- no drevo. Surovine iz Kitajske za slepe turiste. In za vse tiste, ki mi- slijo, da so gore božične tržnice, lepo okrašene ulice, drage, intim- ne restavracije, krzneni plašči. Cortina, Sauris. Ali pa naš Bled, kjer je turistov več kot v Benetkah, zrak pa slabši kot v mestnem sre- dišču. In vsi se pehajo okoli tistih sicer nebeško lepih nekaj kvadrat- nih metrov vode. Z refleksi v ro- kah. To niso gore, ki jih nosim v srcu. In zaboli me, ko prijateljičin sin pripoveduje, da bodo sošolci silvestrovali v Karniji in se pri tem zaničljivo smeje. Gore, tiste, ki jih jaz nosim v srcu, ne dišijo po omamnih začimbah in po svečah, ampak po kravje- kih, sveže pokošeni travi, pre- močeni zemlji ter snegu, ki se tali in napaja mahovje. Gore so po- gledi, ki se srečujejo na strminah, ki jemljejo dih, in nasmehi, skoraj nemi, v pozdrav. Gore so žulji in znoj, ki se lepi na obleko. Blatni gojzarji in razbolela kolena, ki jih je treba na večer na- mazati s smrekovim mazilom. Gore so umazane, razbrazda- ne roke, pogled, ki zre nekam proti ob- zorju. Vrhovi v dalja- vi, kot sanje, ki nas vodijo nekam skozi življenje. In dih, ki zastaja, utrujenost, pot, zmaga in končno cilj. Rezina kruha s sirom med travami in skalami. Ko že diši po snegu. Na vrhu. Karnijce imam rada. Zaradi trdoživosti, predvsem. In ker vztrajajo, tam na strminah. V rovtah, bi rekel moj prijatelj, a je zaničevalno za kraj, ki ponazarja ne- besa. Kolikokrat sva z možem rinila v največjo strmino, po kolovozih, ki jim najboljši te- renec ne bi bil kos. In sva bila pre- pričana, da se tam ne da živeti. Pa sva neštetokrat srečala ljudi, ki so tam živeli. Karnijce. V kamnitih hišah, s krpico obdelane zemlje, z razbrazdanim obrazom in koščenim, zgrbljenim telesom. Ves svet se pritožuje zaradi debe- losti. V Karniji sem srečala zelo malo debelih ljudi. Morda nobe- nega. Trgovine so predaleč. Kljub vsemu Karnijci vztrajajo. Ostajajo. In celo do konca. Malo je takih, ki jih na koncu pre- pričajo, da gredo v dom za osta- rele. Ljudje iz gora umirajo doma in garajo do konca. Poznala sem celo devetdesetletnika, ki je naj- bolj ledene zimske mesece sicer preživel v domu, poleti pa se je vračal v naročje Dunje. In kdor pozna dolino Dunje, ve, kako je tam življenje samotno in neizpro- sno. A vendar... Karnijci vedo, da v gorah ne boš nikoli obogatel. Ni kot v nižini ali v Brdih, kjer se kmetje bahajo z dragimi avtomo- bili in vino za smešno visoke cene prodajajo v Ameriko, na Kitajsko. Medtem ko njihove vinograde obdeluje poceni delovna sila iz tujine. V Karniji tega ni. Garaš sam, do zadnjega. In veš, da niko- li ne boš obogatel. Vsaj z denar- jem. Vendar je Karnija bogata. Koliko- krat sem se spraševala, kako lahko ljudje, ki so stari devetdeset in čez, vztrajajo v tej samoti. Kaj jim daje moč, da sami skrbijo za hišo, si čez zimo nabirajo drva in garajo od jutra do večera. Čemu. Odgo- vor je med nebom in obzorjem. Dovolj je, da človek pogleda okoli sebe. Ta pogled na vrhove. Te go- re, ki se jih skozi celo življenje ne moreš nagledati. Vsaj meni se to dogaja. Teh pogledov mi ni nikoli dovolj. In kot bi ponavljala man- tro, si potihoma šepečem... kako so lepe... Zaradi teh vrhov, večnih, neskončnih, mogočnih, Karnijci ostajajo. Ti pogledi, ob katerih umolkneš in stopaš skozi veličino minljivosti, so največje bogastvo. Bogastvo, ki ga ne mo- reš kupiti tam dol v zamegljeni dolini. Celo na črni petek, ko se črede potrošnikov tepejo pred ve- leblagovnicami, ga ne najdeš nik- jer med policami. Suzi Pertot Kako je z žensko odbojko pri nas? Morda bomo izvedeli kaj več v januarju iklično se na teh stolpcih sprašujemo, kako je z žen- sko odbojko pri nas. Fan- tje Sloge Tabor igrajo na pragu profesionalizma, Olympia se z mladimi silami temu nivoju zad- nja leta redno približuje, pri de- kletih pa je bistveno drugače. Prvič po res dol- gih desetletjih smo brez pred- stavnika v C ligi, ki je najvišje deželno tekmo- vanje. Nekoč smo imeli celo hkrati zastopnika v državni B2 ligi ta- ko s Tržaškega kot z Goriškega ali vsaj enega. V tret- jeligaški konku- renci pa po več šesterk, tudi v vrhu. Letos sta naši edini članski vrsti Zalet in Mavrica v D ligi, prav pred desetimi dnevi je bil pri Briščikih derbi, v katerem so pre- vladale gostiteljice, potem ko so bile na prvi tekmi v Štandrežu boljše Goričanke. Sicer sta bila obračuna manifesta mladosti, življenjskosti, prihodnosti. Toda, kaj se je zgodilo, da smo prišli do te točke? Del odgovora tiči v ugotovitvi, da – če ni ekip v odbojkarskih član- skih prvenstvih – to pomeni, da se po določenem letu naša dekle- ta ne ukvarjajo s športom. Seve- C da, nekaj je atletinj, nekaj pla-valk, nekaj košarkaric, nekaj telo-vadk, nekaj čirliderk – toda neke kritične mase ni. Po drugi strani se – ob drugih dejavnostih in manjši zagnanosti za športno ak- tivnost – že mladinke, torej naj- stnice, odločajo, da športni pano- gi, v tem primeru odbojki, ne mi- slijo posvečati več kot toliko časa in energij, tako da je kar nekaj mladih tudi v bolj rekreativnih prvenstvih, kot sta prva in druga divizija. Projekt Zalet obstaja že šest let in skuša s temi danostmi na Tržaškem sobivati čim bolj smo- trno in uspešno. Ne gre za društvo, pač pa za gibanje, o ka- terem se dogovarjajo predsedniki sodelujočih društev (Bor, Breg, Kontovel, Sloga, Sokol) in odboj- karska komisija pri Združenju slovenskih športnih društev v Ita- liji, ki jo vodi Daniela Ciocchi. V bistvu doživlja njegova članska ekipa popolno generacijsko pre- novo, vse starejše domače igralke so se umaknile, zdaj so na potezi dvajsetletnice (ali še mlajše) ob podpori nekaterih do pet let sta- rejših soigralk. Na klop se je vrnil priljubljeni trener Edi Bosich, ki je imel s prejšnjo generacijo Za- leta lepe rezultate. Čas bo poka- zal, kaj bo zmogel novi rod, dej- stvo pa je, da je dokaj ozka osno- va, iz katere lahko trenerji in športni delavci črpajo. Na Goriškem je po propadu Go- volleyja in nekaterih poskusih pri posa- meznih društvih zaživelo dvojezično društvo Mavrica/Ar- cobaleno, okoli ka- terega si je zavihala rokave peščica zane- senjakov. Letos so angažirali poklicne- ga trenerja Zorana Jerončiča iz Kanala, starega znanca naše odbojkarske srenje. Na razpolago ima zelo mlado zasedbo, v kateri je večina ita- lijanskih goriških igralk, itali- janščina je tudi pogovorni jezik v telovadnici. Dekleta – pač po meri trenerja – ogromno trenira- jo, tako da bomo videli, kam bo ta izdatni vložek privedel. Ob koncu prvega dela tekmovan- ja Zalet vodi na lestvici skupine A, v kateri je Mavrica peta med šestimi moštvi. Toda zares bo šlo šele z januarjem, ko bo jasno, ali Tržačanke smejo upati v boj za napredovanje in ali so Goričanke lahko ob pričakovanem napred- ku presenečenje prvenstva. HC Aktualno7. decembra 201716 edno je razveseljivo, ko kak naš rojak razstavlja svoje slike v samem cen- tru Trsta. V galeriji Rettori Trib- bio, ki je ena izmed najbolj uvel- javljenih in aktivnih v Trstu, je od 18. novembra do 1. decembra svoja zadnja dela razstavljala Majda Pertotti. Slikarka ustvarja že vrsto let, saj riše in slika od svojega dvajsetega leta dalje. Likovna umetnost ji je bila vedno blizu, zelo so ji prijale barve in vsi njeni odtenki v naravi. Prelomnico je doživela leta 2009, ko je obiskovala sli- karski tečaj, ki ga prireja moj- ster Livio Možina. Možinov Atelje je postala prava slikar- ska šola, v kateri se učijo na- jrazličnejše osebe, različnih starosti, od mladine do zrelih oseb, ki jim je slikarska umet- nost všeč in želijo izpopolnje- vati svoje znanje. Tako je tudi Majda Pertotti, ki je slikarka samoukinja, marsikaj kori- stnega spoznala o slikanju, še posebno glede perspektive, barvnih odtenkov in senc. Po- globila in izpopolnila je svoje sli- kanje. Majda slika s posebnimi oljnimi barvami na platno, v njenih umetninah so zelo pou- darjene barve, ki so izredno sve- tle in vlivajo optimistično razpo- loženje. Njene slike so izredno natančno izdelane, polne deta- V jlov, za vsako stvaritev (čepravjih slika tudi več istočasno) upo-rablja mnogo časa, tudi do dva meseca ali celo več. Majda Pertotti je Kontovelka (očeta so domačini poznali kot Čuna), ki izredno ljubi svojo zemljo in svoje okolje, bodisi Kras kot morje pod njim. Čeprav je razstavljala že na mnogih sku- pinskih razstavah, je svojo prvo samostojno razstavo priredila v domači vasi na Kontovelu leta 2012, naslednjega leta je samo- stojno razstavljala ob proslavah, ki so jih priredili ob 600-letnici prve omembe vasi Prosek, lani je junija razstavljala v Kraški hiši v Repnu. Zelo rada sodeluje pri najra- zličnejših priredit- vah, ki jih organizira- jo na Krasu (leta 2013 je npr. sodelovala na skupinski razstavi v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah za božične praznike). Ima pose- ben stil, ki ga težko definiramo oziroma ukalupimo v kakšno posebno kategorijo: njene slike so seveda figurativne, a s prime- sjo osebnega doživljanja tega, kar želi izraziti. Zadnja razstava v galeriji Rettori Tribbio pa je bi- la še bolj posebna, saj se je umet- nica posvetila pravljičnim in ba- jeslovnim škratom. Svojčas je na izletu po Tirolskem kupila nekaj S 1.strani Vsako leto ... lovar bo odslej prosto dosto- pen za vse uporabnike por- tala Fran. Večavtorski eSSKJ, tj. novi Slovar slovenskega knjižnega jezika, je z letošnjim le- tom bogatejši za 521 slovarskih se- stavkov vseh besednih vrst. Ti obravnavajo naše besedje tako vsestransko kot še noben slovar doslej. Posamezna beseda je pri- kazana kot črkovna in glasovna ce- lota s svojimi pomeni in podpo- meni, okolji rabe, družljivostjo z drugimi besedami, v svojih ti- pičnih skladenjskih vzorcih, kot del stalnih besednih zvez in fraze- mov in v strokovni rabi, kot jo odražajo besedila, namenjena širšemu krogu uporabnikov. Vsebinska razlika med SSKJ in no- vim eSSKJ ni samo v tem, da novi temelji na sodobnem jezikovnem gradivu, na sodobnih jezikoslov- nih teorijah, metodah in prijemih, temveč tudi v popolnoma novih vsebinah, kot so npr. vse tonem- sko in jakostno naglašene oblike, normativna opozorila, etimološke razlage, zvočni posnetki iztočnic in njihovih stranskih oblik ter pre- vodi v slovenski znakovni jezik. Večavtorski slovarski del ePravo- pisa prinaša približno 600 novih sestavkov predvsem lastnoimen- skega in z lastnimi imeni poveza- nega občnega besedja, ki ga v slo- var vključujejo vzporedno s pre- novo pravopisnih pravil in v skla- du z novimi predlogi pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. V tem naboru je najti še nekodifici- rano leksiko, v zadnjem času prev- S zeta imena, pravopisne zanimivo-sti, ki so rezultat dejavnosti sode-lavcev v jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik, ra- zlična domišljijska, religijska in mitološka imena z najbližjimi tvorjenkami in občna poimeno- vanja, ki so enakozvočna ali kako drugače zamenljiva z lastnimi imeni. Slovar pojasnjuje, kako pisati na- grade, sklanjati in izgovarjati ime- na kot Goncourt ter zakaj sta v slo- venščini samostalnika karitas in vodja dveh spolov. Vse pravopisne novosti so podrobno pojasnjene v spremljevalnem besedilu Pravopi- sne kategorije ePravopisa, ki je tu- di dostopno na portalu Fran. Sprotni slovar slovenskega jezika avtorja Domna Krvine ima z le- tošnjim prirastkom 552 sestavkov, ki uslovarjajo predvsem najmlajše besedje, mestoma pa tudi starejše zamolčano. Izmed letošnjih novo- sti velja omeniti hashtag in njegov domači sinonim ključnik, ki se že kar uveljavlja. Sodobni način življenja nam je prinesel tudi be- sedi množicanje in množičenje, ki ju prav tako vsebuje letošnji prira- stek tega slovarja. Kot 32. slovar se je Franu letos pri- družil Novi etimološki slovar slo- venskega jezika avtorice Metke Furlan, ki obsega 147 poglobljenih etimoloških sestavkov predvsem našega narečnega besedja, a tudi mnogih splošnoslovenskih, npr. dleto. Posodobljena različica je oz- načena 5.0. V Trstu je razstavljala Majda Pertotti Njene slike izražajo vedrino lepo obrtniško izdelanih škrat- kov, ki so jo tako navdihnili, da jih je naslikala in postavila kot protagoniste svojih slik. Tako pravljična bitja dopolnjujejo ko- tičke narave in okolja, ki ga želi umetnica prikazati. Prav to daje posebnost njenim slikam: da je tudi nekaj pravljičnega, otroške- ga, ki nas spominja in osredo- toča na ekologijo in naravo. Vse skupaj pa je izraženo zelo prijet- no in vliva vedrino. Razstava z naslovom V začara- nem gozdu - zgodbe o škratih (“Nel bosco incantato” - storie di gnomi) je žela izredno dober uspeh, saj si jo je ogledalo veliko ljudi in vsi so se pohvalno izra- zili bodisi o umetnici kot o nje- nem ustvarjanju in izbiri moti- vov. Upamo, da bomo lahko kaj kmalu zasledili še kakšno razsta- vo umetnice, ki je naše gore list … Mitja Petaros