tHMMMMMB)
VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov *
P. b. b.
a
naaanasaBHBaHaaaaaaaaaazHHaMaaMBaaa
LETNiK XXXViii
CELOVEC, PETEK, 27. MAJ 1983
ŠTEV. 21 (2124)
Koalicija s hipotekami
Različni pogledi na družbenopolitična vprašanja ter „bremena preteklosti" že od vsega začetka otežkočajo
odnose med SPD in FPO
ZVEZA KOROŠKiH PARTtZANOV vabi na
odkritje spomenika
padiim partizanom na Šentjanških Rutah ki bo v nedeijo 5. junija 1983 ob 14. uri.
Na Šentjanških Rutah so biii 10. novembra 1944 pobiti in sežgani partizani Egidij Hafner iz Šentjanških Rut, Miha Brumnik iz Obirske in Rezika Maiie iz Šentjanža; že 30. oktobra 1944 pa je na Šentjanških Rutah padei partizan Janez Wester.
Z udeiežbo na prireditvi, ki jo bo popestrit kuiturni spored, se bomo oddoižiii padiim borcem na Šentjanških Rutah, preko njih pa bo hvaiežen spomin veijai vsem ogromnim žrtvam, ki smo jih koroški Siovenci doprinesti v boju proti fašizmu.
Odbor
JUŽNiTiROLCtiNDOMOViNA:
Italija samo za 10 odstotkov?
S torkovo prisego nove zvezne vlade, ki se bo prihodnji teden prvič predstavila tudi parlamentu, se v avstrijskem političnem življenju brez dvoma začenja novo obdobje. Ne samo, da je zdaj 17 let vladala ena sama stranka; novost pomeni predvsem tudi dejstvo, da so Prvič na vladi udeleženi svobodnjaki, stranka, ki v določeni meri — opravičeno ali neupravičeno — velja za zbirališče nekdanjih nacistov 'n novih nacionalistov; stranka, katere vodilni predstavniki še vedno niso čutili potrebe, da bi se nedvoumno opredelili in izjavili o svojem odnosu do neodvisne in samostojne Avstrije, marveč so se in se še Priznavajo k širši skupnosti nemškega naroda.
V tem pogledu nova koalicijska vlada nedvomno predstavlja novost
in vse kaže, da s to novostjo še nihče ne ve prav kaj početi. Še vse preveč neznank je namreč okoli zavezništva SPO-FPO, ki je bilo sicer v presenetljivo kratkem času skovano, vendar so ostala mnoga važna vprašanja nedogovorjena. Tako bo treba rešitve iskati šele sproti, tudi ob tveganju, da se stvari na vsem lepem tako zapletejo, da ne bo najti izhoda. Koalicijska partnerja sta se tega očitno tudi zavedala, zato sta v načelni dogovor sprejela posebno določilo, da mora v primeru nepremostljivih nesoglasij priti do predčasnega razpisa novih volitev.
Take težave se prav lahko pojavijo v enem ali drugem družbenopolitičnem vprašanju, saj se stranki v tozadevnih stališčih precej razlikujeta; isto velja zlasti tudi za go-
spodarska področja. Pri sestavljanju koalicijskega pakta so se zavestno izogibali jasnim in nedvoumnim formulacijam, tako da bodo stvari postale bolj znane šele prihodnji teden, ko bo kancler Sirto-watz v svoji vladni izjavi predstavil program novega kabineta. Tedaj bo javnost tudi izvedela, koliko in v kakšni obliki je ena in druga stranka uspela prodreti s svojimi pogledi in stališči, ki jih je prej zastopala v volilnem boju — oziroma kako daleč sta morali druga drugi popustiti in pristati na kompromise.
Socialistično-svobodnjaško zavezništvo pa poleg omenjenih razlik slej ko prej bremeni seveda tudi hipoteka, ki jo pomeni ..preteklost" FPO oziroma posameznih njenih predstavnikov. Takoimenovana „za-deva Peter" je bila sicer urejena s tem, da se je Peter odpovedal svoji kandidatura za položaj tretjega predsednika pa ^amenta — toda namesto njega je bil izvoljen predstavnik FPO Stix, o katerem je slišati, da njegovo priznavanje k avstrijski samostojnosti in njegovo mnenje o nacistični preteklosti prav tako ni povsem nedvoumno. Da niti ne govorimo o novem pravosodnem ministru Ofnerju, ki ga splošno opisujejo kot človeka, ki je baje najtesneje povezan z raznimi nacionalističnimi in celo neonacističnimi skupinami; ali o novem državnem tajniku Ferrari-Brunnenfel-du, ki ga celo v sami FPO uvrščajo na desno krilo.
Torej je imel novi kancler Sino-watz vzrokov dovolj, ko je ob prevzemu oblasti dejal, da čakajo vlado težke naloge.
Kakor smo pisali že v eni zadnjih številk našega lista, postaja na Južnem Tirolskem spet „moderna" zahteva po samoodločbi, z drugimi besedami torej želja po odcepitvi od Italije ter združitvi s severno Tirolsko in s tem z Avstrijo, medtem ko nekateri vidijo ,,rešitev" v svobodni deželi Južni Tirolski ali'kar v združitvi z Bavarsko. Tozadevno razpoloženje med južnimi Tirolci zrcalijo tudi številke, ki jih je s posebno anketo zbrat neki južnotirolskilistin jih je bilo na dolgo in široko komentirane zaslediti v zadnjem času v vsem avstrijskem tisku.
Po teh podatkih si menda 85 "/o južnih Tirolcev želi samoodločbo, vendar jih le kakih 49 "/o tudi veruje, da bi bila samoodločba — ob ustrezni prizadevnosti in ..pripravljenosti na žrtve" — dejansko uresničljiva. Od omenjenih 85°/o se jih je37"/o izreklo za,.vrnitev" k Avstriji, medtem ko se jih je 48 "/o opredelilo za svobodno deželo Južno Tirolsko. Prav tako zanimivi so tudi podatki, ki govorijo o domovinski zvestobi južnih Tirolcev: za 64 "/o je domovina slej ko prej Avstrija in le 10 "/o se jih priznava k Italiji kot domovini! (Gotovo si ni težko predstavljati razburjenja in morda še hujših posledic, če bi kdaj s podobnimi dokazi domovinske zvestobe postregli koroški Slovenci ali gradiščanski Hrvati.)
Podatki vsekakor kažejo značilno sliko domovinskega razpoloženja južnih Tirolcev in je v tej luči treba gledati tudi položaj, v katerem se je znašel južnotirolski deželni glavar Magnago s svojo SVP. Štiri tedne pred državnozborskimi volitvami, ki bodo 26. junija, se namreč nahaja v neprijetni dilemi, ko mora na eni strani kot predsednik vladne stranke vsaj na zunaj ohranti videz lojalnosti do italijanske države, na drugi strani pa se mora zavarovati tudi pred tistimi silami, ki so zahtevo po samoodločbi razglasile kot volilno geslo. In za nameček — ker v tretje gre rado — ima težave še z Ladinci, ki bi se želeli na samostojnejše noge postaviti ne le napram državi, temveč tudi napram večinski SVP, ki se je le že malo preveč navadila biti jim varuh.
Z razvojem na Južnem Tirolskem, ki ga v najnovejši dobi zaostruje razmah skrajnežev okoli tamkajšnje „domovinske zveze" (Siidtiroler Hei-matbund), pa bo v zelo doglednem času konfrontirana tudi nova avstrijska vlada, zlasti njen novi zunanji minister Lane, ki se bo moral razjasniti, kako si zamišlja ohranitev ravnotežja med politiko dobrega sosedstva z Italijo na eni ter vlogo zaščitnika južnih Tirolcev na drugi strani.
Sestava nove zvezne vlade
Rova zvezna vtada, ki jo :e:fav!jata SPO in FPO, šteje IS ministrov in ima poteg tega še 8 državnih tajnikov; od tega imajo sotiatisti H čtanov vtade m $ državnih tajnikov, svobodnjaki pa 3 ministre in 3 državne tajnike.
Sotiatistični čiani nove viade so: zvezni kaneter dr. Fred Sinovvatz, zunanji minister Erwin Lane (dosiej notranji minister), minister za gradnje Kari Seka-nina (že dostej na tem potožaju), finančni minister dr. Herbert Satcher [kot do-dej), minister za zdravstvo dr. Kurt Steyrer (že dostej), notranji minister Kart Biecha, minister za kmetijstvo dipt. inž. Gunter Haiden (kot dostej), sotiatni minister Atfred Dattinger (kot dostej), minister za pouk dr. Hetmut Ziik, minister *a promet Kart Lausecker (kot dostej), minister za znanost dr. Heinz Fischer in minister brez tistnice Etfriede Kart (ki je bita dostej državni tajnik in bo prevzeta ministrstvo za družinska vprašanja, ki pa bo šete osnovano).
Svobodnjaki imajo v novi vtadi nastednje čtane: podkaneter in hkrati minister za trgovino dr. Horbert Steger, pravosodni minister dr. Harald Ofner in obrambni minister dr. Friedhetm Frischenschtager.
Državni tajniki pa so: v uradu zveznega kaneterja Johanna Dohnat, dipt. hg. Ferdinand Lacina in dr. Franz Loschnak (vri trije SPO in so biti že dostej na teh potožajih); v ministrstvu za gradnje dr. Beatrix Eypettauer (SPO, že dosiej na tem potožaju); v finančnem ministrstvu dipt. trg. Hotger Bauer (FPO); v ministrstvu za zdravstvo dr. Mario Ferrari-Brunnenfetd (FPO); v trgovinskem ministrstvu dr. Erich Schmidt (SPO); v ministrstvu za kmetijstvo inž. Gerutf Murer (FPO).

PREBERITE
Otroško varstvo in enakopravnost
str. 2
Koroška premiera filma „Svctncči Gašper"
str.3
Dejavnost študentskega kluba na Dunaju
str.4
Praznik naših čebelarjev
str.5
Škofiče: Obnovljeni prostori zadruge
str.8
Žitara vas: Predstavitev nove tovarne IPH
str.8
PO NOTRANJtH BOJtH V KOROŠKi FPO:
Haider se je le prerinil
A o Mig/ so gv$!rZ/iFZ yvoFoJM/gFZ zgfoFg/Z oF/g$f, že se zgčcM/g /?rerZugM/c oFo/Z ForZtg. /TeoTse??? Mg AorošFcM!, F/cr so svoFoJM/gFZ v gwfrZ/sFf?M wen/M še Mg/Fo/jc oJrczg/Z, gre že Mt'Fg/ terArou zg to, Mo M Fogg,- g/Z M F/g/Jcr FerrgrZ/g g/Z pg oFrgfMo Ferrari F/gZJcr/g. V ozgJ/M fegg gFfgg/MC-gg FoMj/ZFtg so Frcz JuoMM ForFc za pozZcZ/c /M zg ZzFoJZščg v MgJg//M/CM! Fo/g zg oF/gst. V ozg(//M /M /e tM/ /rroces s/irew;r;;ur;)u po/ZrZČMegg pro/Z/g te Mg/MMM/še pgr/g?MfMfgrMe strgnM Zz McwšFoMgcZoMg/Megg zF/rg/iščg po si/; /Kstrijcco v sfrgMFo ot/prfegg FFcrg/Mcgg ZMgčg/g. PrcJ-fsetM Mg AorošFctM /e to še poscFe/ tež<wno, Mr s; ttrurrM F//gF sprctMŠMptM/K JasMe sMš% oFrg-rhtt stere McrMŠFoMgc/oMg/Mf, tore/ profZy/ovcM$Fc vo/r/tte rezervoar/e.
V te/ FoMSfc/gcZ/Z se /e /Vg/Jcr/M očttrto zJc/o, M tMorg zJg/ g/; MiFo/; vzet: vg/ett' v roFc. PrZ-/ZFg /e MgMM/g, M /e z voFPFw ;<speFow v ozgJ/g p! FF o Jv/gM// F'errgr//g, 5uo/fgg FoMFgrcMfg Mr! AorošFfM!, Mg sto/ JržgfMfgg scFrcfgr/g. Fr/ toru /e FerrgrZ FortFrrrerrt sevetF: /e to/ZFo, Fo/ZFor zg-seM ttrutcšM rriestu Mg /čorošFc/?;, v strgriF/ /M v ti/gJZ, tnestg, F/ so zg F/g/Jer/g, F/ F/ se rg</ se/ ForošFegg 5trgg/?g, ZzFoJZšČMg točFg v Fo/« zg oF/gst v strgr:F/. Ag/FZ Fg/ /e /gPFo še cZ// tgFo grtiFZeZozttegg Mi/gJcM/čg, če ne .Steger/Tvo mesto Mg če/rt sfrgMFe?
OF tem mtt sevec/g FoJZ prgti, Jg /e FerrgrZ Mg AorošFffM po/Zf/ČMo že Mgčet — zgrgJZ šFgMt/g-
/ov v zvez/ s svoFor/M/gšFZm ter/M/Fom /M FrzMe-M/m /MUčem svo/e žeMe. OčZtMo /?g /e /rrevZsoFo Zgrg/. Ag/tZ /m zg^M/em rgzvo/g se MgFgzw/e, Jg FerrgrZ MZFgFor Moče Frez Fo/g zg/mst/tZ svo/egg mestg, /M ZMg se zgoAtZ, M se /e m/g(F /org gšte/ — F//gF FrepFZ pgF/ZcZstZČMZ /JoJyorZ MeFegg Meoc/-vZsMegg /Zstg. /Ve Je/g mg težgv sgmo M/egov /gstM/ /gMttsov oFrgz — Mg DgMg/g /Jgrgt/M/ /ZFerg/ec, Mg AorošFcm /Jg /Jrg-o tgFo /?grgJM/ MemšFoMgcZoMg-/ee, FZ se /?rgv rgJ /jg/jgšZ s PeZmgtJZcMStovc/, FFrgtZ se tgJZ /gsfMg vo/Z/Mg pgro/g, FZ mg /e pr/Mes/g 2^.000 /ire/crcMČMiF g/gsov, češ Jg morg F/gZJer s^et v pgr/gmeMt, oFrgčg prot/ M/emg.
Kot so pokazati dogodki po zaključku redakcije, pa se Haider le ni uštel. Vodstvo stranke je namreč v sredo zvečer sklenilo, da bo Haider nasledit Ferrarija kot deželni svetnik, jeseni pa tudi kot predsednik stranke. Hkrati bo oddal svoje poslansko mesto v parlamentu.
Čeprav je za trenutek kazalo, da bo odpor preti njemu le prevelik, pa se je 33-letni Jorg le prerinil. S tem dobivata Steger v stranki, Wagner pa na Koroškem konkurenta, ki jima bo dal še marsikaj opraviti. Za koroške Slovence — če bo ostal Haider zvest svojemu nemškonacionalnemu obrazu — iz tega ne bo nič dobrega.
F-
Dva pozitivna dogodka
Štabih novic iz gospodarstva smo že vajeni. Predvsem v obrobnih tegah so stabosti sistema še boij občutne. Čiovek na južnem Koroškem je prisiijen, da živi med drugim s pomanjkanjem deiovnih mest, s podpovprečnim zastuž-kom in z diskriminacijo siovenskega jezika. Tudi kot narodna skupnost ža! betežimo več negativnih kot pozitivnih dogodkov. Zato so vse maie pozitivne spremembe tem boij važne za ohranitev treznosti in doiočenega optimizma.
Obnovitev prostorov Kmečke gospodarske zadruge v Škofičah in razširitev njene biagov-ne ponudbe šteje med takšne dogodke. Takšno gospodarsko napredovanje zbotjša oskrbo na podežeiju, utrjuje gospodarsko podiago domače ustanove in krepi samozavest siovenskega čioveka.
Tudi ustanovitev mešanega podjetja )PH v Žitari vasi, ki bo nudito skoraj 100 tjudem de-tovno mesto, je izjemen dogodek. Predvsem, ker je postaio zapiranje podjetij že skoraj juž-nokoroškivsakdan.
Prav posebno razveseijivo pa je dejstvo, da tukaj odpade, tisti dodatni (tihi aii vidni) pritisk, ki ga je srečava) Stovenec v marsikaterem drugem koroškem podjetju, če je uporabijai sio-venščino.
Razvijanje takšnega gospodarstva je prav gotovo prispevek k zboijšanju vzdušja v dežeii.
V.
Enako še ni enakopravno
Ob vprašanju otroškega varstva
Kako bo s „sp!ošno ofenzivo" dežeie na področju otroških vrtcev? Aii bo ustrezno upoštevan tudi siovenski eiement? Ta vprašanja se postavijajo ob časopisnih poročiiih konec apriia, češ da je dežeini gtavar Leopoid Wagner kot poiitično odgovorni referent napovedat tako ofenzivo. Wagner je v teiefonskem pogovoru z našim sodeiav-cem to vest demantira). Dejai je, da ne gre za ofenzivo pri otroških vrtcih, temveč za spiošno ofenzivo v korist otroka, ker je mesto otroka v družbi deiežno manj pozornosti kot kaka živai.
Kijub temu pa bo konkretno, če bomo verjeti tako časopisnim poročiiom kot besedam dežeinega giavarja. Kajti iogična posiedica ofenzive za otroka je povečano prizadevanje na področju otroških vrtcev. Temu bo končno rabiio tudi načrtovano posvetovanje z vzdr-ževaici vrtcev, temu rabi tudi razmišijanje o novih konceptih pri vzgoji najmiajših, kjer naj bi števiično zmanjšati otroške skupine in obiiko-vaii iz njih „igraine skupine".
ZSO je čestitala Čapu
in ga prosila za podporo v manjšinski politiki
„S tvojo iivoiitvijo m državnega posianca so site družbenokritičnih in naprednih voiiicev dobiie profiiiranega zastopnika v avstrijskem pariamentu", je rečeno v pismu, s katerim je ZSO čestitata predsedniku sociaiistične miadine Josefu Čapu k uspehu, ki ga je dosegei pri ietožnjih državnozborskih voiitvah, ko je bii z okrogio 61.000 preferenčnimi giasovi neposredno izvoijen za posianca. ZSO pri tem izraža upanje, da bo Cap zdaj tudi v pariamentu sproži) vse tiste napredne pobude in stremijenja, ki so biia do-siej zavestno aii nezavestno v javnem živijenju zamoičana.
V svojem pismu ZSO opozarja, da se je poiožaj siovenske narodne skupnosti zaradi protimanjSinskega ozračja na Korožkem in s tem tudi v SPCf v zadnjih ietih vidno posiabšat. Avstrijski sociaini demokraciji pa ne more biti vseeno, poudarja ZSO, če deti sociaine demokracije na Koroškem zasiedu-jejo protimanjšinsko in nemškonacionaino smer ter bi biio preveč enostavno, če bi SPO to zadevo prepuščata Korošcem samim. Zato Capa prosi, da bi pri svojem deiovanju v pariamentu upoštevat tudi vprašanje avstrijskih manjšin, ztasti ker se je sociatistična mladina pod njegovim vodstvom ob pritiki ugo-tavtjanja manjšine odtočno postavita za manjšine, proti nemškemu naciona-tizmu in šovinizmu. Pri tem prizadevanju — je ob koncu rečeno v pismu — bo Cap tahko računat tudi s podporo tistih siovenskih čtanov SPO, ki se v stranki na Koroškem ne morejo uvetjaviti.
Pogovor o vprašanjih
manjšinskega šolstva na Koroškem
Vsekakor je deželni glavar v pogovoru dejal, da bodo pri tem prizadevanju vsi otroci enako upoštevani, da ne bo razlik glede na materni jezik. Ali je torej mogoče reči, da slovenski element ne bo deležen posebne pozornosti, se je glasilo naše vprašanje. — „Ne, vsi otroci, z nemško in slovensko materinščino bodo deležni iste pozornosti," je rekel VVagner.
Konkretno to pomeni, da bodo o občevalnem jeziku v vrtcih še naprej odločali vzdrževalci, kar je poudaril tudi deželni glavar. Enaka pozornost v tem okviru lahko samo pomeni, da nihče ne bo gledal na mesto slovenščine. Enakopravno obravnavanje slovenščine v otroških vrtcih bi namreč pomenilo, da ji politične oblasti posvetijo posebno pozornost in jo dvignejo iz zapostavljenega položaja.
Še posebej to velja, če si pred-očimo stališča predsednice socialističnih žena in sedanje državne poslanke Helge Hieden. Hiednova je že sredi aprila imenovala otroške vrtce osnovo za dober šolski uspeh in obžalovala majhno število vrtcev na podeželju. Šele ko bo tudi podeželje oskrbljeno z zadovoljivo mrežo vrtcev, bo mogoče pri šolski vzgoji govoriti o enakih možnostih vseh. Pri tem je še posebej poudarila, da vprašanja izobraževanja niso zadeva občin, temveč zadeva dežele in zveze, tudi v otroških vrtcih.
Sem seveda spada tudi priprava na šolo v materinem jeziku. Toliko je Hiednova v nasprotju z VVagner-jem, ker ta pristojnost za vrtce, predvsem tudi za uporabo drugega deželnega jezika, daje občinam. Iz stališča Hiednove pa bi lahko izvajali naprej, da je tudi za jezikovno izobrazbo v vrtcih pristojna dežela in zveza.
Če v strokovnih krogih ugotavljajo, kako važni so danes čedalje bolj otroški vrtci in če vodilna stranka v deželi na tem področju napoveduje pravo ..ofenzivo" - potem je pač treba poudariti, da vse to za slovensko skupnost na Koroškem velja še v posebni meri. Kajti otroški vrtec ni le pomemben kot oblika predšolske vzgoje in izobrazbe otrok, ampak je v konkretnem primeru tudi prvi korak otroka v družbeno življenje, njegovo prvo srečanje z okoljem, s sovrstniki.
Ravno ta njegov prvi stik z družbo pa je zanj lahko odločilen za vse poznejše življenje, zato je — in to izrecno poudarjajo tudi v raznih mednarodnih forumih — izrednega pomena, da otrok že takoj, ko prvič stopi v stik z družbo, ne doživi diskriminacije svoje materinščine v otroškem vrtcu!
Kakšna pa je tozadevna stvarnost pri nas na Koroškem? Na dvojezičnem, to je narodnostno mešanem območju naše dežele deluje 34 otroških vrtcev, toda le trije izmed teh so dvojezični in še ti so zasebni, medtem ko so vsi ostali, ki jih v pretežni večini vzdržujejo ob-
čine, uradno samo enojezični — nemški. Okolnost, da se v nekaterih izmed teh delno poslužujejo tudi slovenskega narečja, ker otroci ob prihodu v vrtec pač še ne obvladajo nemščine, tega zgovornega dejstva ne spremeni. In to dejstvo je gotovo dovolj prepričljiv dokaz, da o enakopravnosti na tem področju ne more biti govora, marveč imamo nasprotno opraviti s kričečo diskriminacijo koroških Slovencev tudi in predvsem na tako važnem področju, kot je predšolska vzgoja otrok.
Kajti vsako zabranjevanje ali neupoštevanje materinščine pri vzgoji in izobraževanju pomeni grobo diskriminacijo; tako je zapisano tudi v konvenciji UNESCO, ki se prav posebej bavi z diskriminacijo v izobraževanju in državam nalaga dolžnost, da jo odpravijo z zakonodajnimi ukrepi. Ko sta osrednji organizaciji koroških Slovencev pristojnim dejavnikom v deželi in državi posredovali svoje predloge in zahteve glede potrebnih rešitev na
področju izobraževanja, sta zato vedno opozorili tudi na vprašanje predšolske vzgoje. Tako je zahteva po javnih dvojezičnih otroških vrtcih zajeta tudi v tako imenovanem operativnem koledarju iz leta 1979 in posebej o problematiki predšolske vzgoje je govora tudi v obsežnih vlogah, s katerimi sta osrednji slovenski organizacji zavzeli stališče k raznim vprašanjem, ki se pojavljajo zlasti v zvezi s tekočo šolsko reformo.
Na podlagi te reforme naj bi s pričetkom šolskega leta 1983/84 predšolska stopnja postala del rednega šolskega sistema — toda nova ureditev sploh ne predvideva možnosti obiska dvojezične stopnje. V splošnih določilih za predšolsko stopnjo je govora o „upoštevanju individualnih potreb in predpogojev otrok", vendar ni najti niti besede o otrocih, ki prihajajo iz vrst manjšine in ki so brez dvoma še posebno potrebni diferencirane in individualne pomoči. Tako torej tudi na tem področju postaja očitna zapostavljenost manjšine: splošno je nova ureditev osnovana na izoblikovanem vzgojnem sistemu, ki pa ga družba manjšini ne nudi in s tem ovira njen naraven razvoj.
Konvencija OZN o državljanskih in političnih pravicah v členu 27 nalaga državam posebej dolžnost, da z ..dejanskimi ukrepi" skrbijo, da za otroke narodnih skupin zagotovijo izobraževanje v materinem jeziku. Na Koroškem je današnja stvarnost tako v osnovnem šolstvu kakor še zlasti vi predšolski vzgoji še zelo daleč od takšne ureditve, ki bi ustrezala omenjeni obveznosti.
Pretekli petek je poslevodeči predsednik deželnega šolskega sveta za Koroško Karl Kircher na željo osrednjih organizacij sprejel na daljši pogovor predstavnika ZSO in NSKS. V sproščenem pogovoru so bili omenjeni praktično vsi šolski problemi, ki trenutno v eni ali drugi obliki zadevajo slovensko narodno skupnost. Tozadevne predstave in želje Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev sta obrazložila dr. Avguštin Mal-le in Karel Smolle, stališča deželnega šolskega sveta za Koroško pa je poleg predsednika Kircherja tolmačil še dvorni svetnik Gassler.
Glede zasedbe mesta okrajnega šolskega nadzornika za dvojezični pouk in pouk slovenščine na 4. stopnji ljudske šole ter vseh stopnjah glavne šole je predsednik Kircher ponovil znano stališče deželnega glavarja Wagnerja, da bo manjšina imela preko svojega zastopnika v kolegiju deželnega šolskega sveta za Koroško možnost predlagati svoje kandidate. Glede vodje tnanjšinskega šolskega oddelka pa je bilo ponovljeno, da ta lahko pride le iz vrst uslužbencev deželnega šolskega sveta; vendar je Kircher obljubil, da bo željo osrednjih slovenskih organizacij po delitvi obeh funkcij in s tem po imenovanju posebnega vodje oddelka VII pri deželnem šolskem svetu deponiral na pristojnem mestu.
V zadevi ustanovitve lastne trgovske akademije za Slovence je deželni šolski svet za Koroško izvedel le številčno povpraševanje glede interesentov, predviden pa je trisemestrski dvojezični koleg namesto dosedanjega dvojezičnega abiturientskega tečaja. Na zveznem zavodu za vzgojitelje v vrtcih bo slovenščina dobila večjo veljavo, medtem ko želja osrednjih organizacij po posebnih urah iz pedagogike za dvojezične vrtce ni našla razumevanja. Omenjeni so bili tudi problemi dvojezične osnovne šole, pri čemer pa je željo nekaterih učiteljev po dodatnih urah za slovenščino na osnovi manjšinskega šolskega zakona za Koroško (slovenščina kot
prosti predmet) zlasti predsednik Kircher označil kot nevaren bumerang za sistem dvojezične šole sploh.
Posebno mesto je zavzemalo v pogovoru vprašanje slovenskih vlog osrednjih organizacij deželnemu šolskemu svetu za Koroško. Čeprav obstajajo glede tega različni pravni po^ gledi in tečejo v tej zadevi nekatert postopki, se bo le treba priboriti do spoznanja, da osrednji organizaciji izgubita pred lastnimi ljudmi vsako verodostojnost in verjetno tudi smisel svojega obstoja, če ne bi koristili vseh možnosti slovenskega dopisovanja z uradi in opustili boj za klasične manjšinske pravice. Vendar pa se je ob vsej upravičeni kritiki na račun deželnega šolskega sveta v zadevi zavračanja slovenskih vlog treba zavedati tudi dejstva, da usode slovenske manjšine na Koroškem ne krojijo toliko uradniki, temveč v prvi vrsti deželni in zvezni politiki.
Občinski
odborniki
o pospeševanju kuture
Kakor smo v našem listu že kratko poročali, je v pripravi poseben deželni zakon o pospeševanju kulturnih dejavnosti.
K osnutku tega zakona je zavzel stališče podpredsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Lado Hajnžič, ki je kritiziral zlasti dejstvo, da bi slovenska narodna skupnost v predvideni sosvet mogla imenovati samo zastopnika s področja slovenske literature, kar bi pomenilo zanikanje vseh drugih področij kulturne dejavnosti koroških Slovencev.
Posebej klub pričakuje, da bodo ..upravičeno upoštevanje" našla stališča, ki jih bosta k osnutka omenjenega zakona zavzeli osrednji kulturni organizaciji - Slovenka prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza.
Otrofki smeh v dvojeziinem vrtcu v Šentprimoiu
Binkoštna ohladitev odnosov med Avstrijo in Češkoslovaško
,,/?.nkoštno srečanje" sadetsklk Nemcev na Da-naja, k! se ga je menda ade/ež;7o oko/! sto tisoč /jadl, je Izzvalo kade očitke In ostre diplomatske proteste nraJnlč? drogov nase severne sosede Češkoslovaške. Za čas tega srečanja se je češkoslovaški amkasador pri avstrijski v/ad! demonstrativno vrnil v svojo domovino, da s tem korakom tadl javno Izpriča nezadovoljstvo svoje države, vlade In /jadstva spričo gojenja revanšlstlčnlk teženj, ki ma je v določeni meri da/a Avstrija araden značaj s tem, da je srečanje otvorl/ zvezn; predsednik KIrcksck/ager ter je ade/eženeem spregovori/ državni tajnik Eoscknak.
/sadetsk! Nemci a/1 vsaj njlkovo tedanje vodstvo /n po/Itlčno zastopstvo so k!/! za časa drage svetovne vojne v pravem pomena kesede peta ko-/ona nemšklk nacistov In njlkovega rajka. Ko je /At/er, po okapaclj; Avstrije, šege/ tadl po češko-s/ovašk! repak/Ikl, se je sk/Iceva/ prav na sadet-ske Nemce, k; so ga pozdrav/ja/1 /In še prej Izrecno povakl/I) kot svojega „osvokod;te/ja". /n za časa nemške okapaclje Češkoslovaške so k!/! sadetsk! Nemci dejansko najožji sode/avc! nemškega rajka,- kl/I so zastopani v takolmenovanem ..protektorata", ki ga je vodi/ znani vojni zločinec E/eydr!ck, In so zavzema/; najvišje faukclje v tem kvls/lnškem v/adnem aparata.
Torej se prav nič ni treka čadltl, če se danes Čeki In S/ovak! vpraša jejo, kako je mogoče, da demokrat;čna Avstr;ja dopašča In ce/o podpira
takšna srečanja, ki gotovo ne prispevajo k pomiritvi v tem de/a sveta. Ko je ki/ razklt Nlt/er-jev režim v Evropi In je pade/ tadl nemški protektorat, je kdo seveda konec fašistične dlktatare tadl v TragI, Erna ;n kratls/avl — sadetsk! Nemci pa so se amaknd! ,,ke!m Ins Kelck" a/! k!/!, v ko/Ikor lik n! do/ete/a zas/ažena kazen, Izgnan! v tisto domovino, ki so s! jo sedem /et prej sam! Izkrčil. Nemško In avstrijsko zgodovinopisje ska-ša danes ta va/ keganstva sadetsklk Nemcev pripisat! Izk/jačno ,,terorja" naclona/lstlčnlk oziroma komanlstlčnlk Čekov, k! da so kaje Izgna/! nad ml/Ijon /jadl. Zgodovinsko dejstvo pa ostane, da so ki/! prav sadetsk! Neme! — čeprav seveda tad! takaj n! mogoče posp/oševat! — ko/akora-terj! prve are In med ,.domačim!" vojnim! zločinci najmočneje zastopani; da tak! /jadje v antifašist cn! ;n demokratični Češkoslovaški po z/oma na-cl/aštzma, k! je tad! Čekom In 5/ovakom povzroči/ nepopisno gorje, niso ki/! ravno dokrodoš/1, res n! težko razametl.
Da pa se Iz zgodovine nič niso naačd! ter so osta/! pr! svoj! star! terminologij! o večvrednost! nemške rase, k; da Ima domovinsko pravico po vsej Evropi In še z/ast! v takolmenovanlk „zgak-/jenlk pokrajlnak" (ver/orene Geklete), kakor oz-načajejo tad! Češkoslovaško, dokazajejo vsakoletna ,,k!nkoštna srečanja", kakršno je k!/o /etos na Danaja. Če k! pr! tem š/o za dražakna srečanja nekdanjlk somišljenikov a/! sotrpinov, k! so
danes raztresen! po vsek ce/Inak In se pač enkrtd v /eta srečajo, se gotovo nlkče ok tem ne k! raz-karja/. Toda če s! ogledamo sporede taklk prireditev — demonstracije In povorke, k! se j!k ade-/ežljo „ncmškl karš!" v svojlk značl/nlk anlfor-mak, s sak/jam! In rdeče-z/ato-črn!m! trakovi, pf(' stane takoj očitno, za kaj v resnic! gre. Če še s/d<* mo govore priredite/jev, k! Imajo za sekoj ,,svojo zgodovino, z/ast! zgodovino Iz časov tretjega ra/* ka, potem postanejo razam/jlv! tad! aradn! prO) test; našlk scvernlk sosedov, k! jim antifašizem /"K n! /e prazna keseda, temveč resnična že/ja In Vikina življenja, /n če se takega srečanja ade/ez' predsedmk naše repak/Ike osekno (da je cerkev zastopana s svojim! vodl/nlm! predstavniki, n! /?*? sekno presenet/jivo, saj je spomin na kard/tta/4 /nnltzerja še vedno živ), tedaj n! težko razami' ogorčenja pr! Čeklk In S/ovaklk — saj je kd/ tem dan prireditvi araden značaj In je n! mogotT označevat! kot ..privatno srečanje" nekdanjlk <2* gnanacev.
Za avstrijske demokrate In antifašiste osta?^ v tem primera ravnan-e najvlšjlk avstrljsklk okkf' st! vsekakor ncrazam/jlvo. Okstaja /e n panje, ko češkos/ovašk! tisk, k! je dogodke ostro krd<* žira/, svoje kra/ce opozori/ tad! na tiste demokratične s;7e v Avstriji, k! takšno zadržanje avstrtf-sklk ok/ast! prav tako oksojajo, vendar niso moe-ne dovo/j, da k! se tema aspešno apr/e.
Gledali smo slovenski TV film „Svetneči Gašper"
Slovenska prosvetna zveza je Prejšnji četrtek vabila na premiero slovenskega televizijskega filma ..Svetneči Gašper". Permiera je bita v eni izmed velikih predavalnic slovenske gimnazije, prirejena pa je bila v okviru prireditev ob 90-
Janeza Drozga in glavnega igralca Mitjo Šipka. Izrekel pa je tudi zahvalo RTV Ljubljana, ki je omogočila projekcijo tega novega filma.
Z velikim zanimanjem smo sledili dogajanju na Platnu, ko je Svetneči Gašper ubiral pot do bogate
drami nastopal z „Svetnečim Gašperjem" na številnih odrih — tudi v Celovcu. Posebnost filma pa je tudi v tem, da je Šipek v njem upodobil tudi bogatega kmeta in tako že igralsko pokazal veliko sposobnost, kar seveda velja tudi za režiserja, ki je za tako upodobitev našel pravo režijsko postavo posameznih scen.
Film „Svetneči Gašper" je pri občinstvu našel veliko navdušenje. Po predstavi sta o pripravah in snemanju filma spregovorila režiser Janez Drozg in igralec Mitja Šipek. Prvi je povedal, da so film posneli v rekordnem času in sicer v nekaj dneh in da so film podprli kulturni forumi, zlasti pa so pri tem še posebno zavzeto pomagali domačini. Mitja Šipek je povedal, da mu je igranje obeh vlog bila sicer zelo velika in težavna naloga, da pa je z velikim užitkom upodobil oba lika — na eni strani reveža na drugi pa bogatega kmeta, kar mu je že zaradi tega prišlo prav, ker je vlogo Gašperja na odru zaigral že neštetokrat, in mu je prav kontrast v vlogi Blaznika bil še v posebno pobudo, da je Gašperja zaigral še bolj doživeto. Zanimivost filma je tudi ta, da je v le-tem posneta pesem, ki so jo včasih peli ob mrtvaških odrih in bo tako ohranjena tudi na filmskem traku. Pesem pojejo šentanjevski pavri, ki jih vodi Mitja Šipek.
Prav bi bilo, če bi SPZ film „Svet-neči Gašper" prikazala tudi v drugih krajih Koroške. Četrtkova premiera je pokazala, da je za film veliko zanimanje.
pralec Mitja Šipek med svojim pripovedovanjem
ietnici rojstva koroškega pisatelja Lovra Kuharja — Prežihovega Vo-ranca. Kot znano je TV film „Svet-heči Gašper" nastal po Prežihovi hoveli „Pot na klop".
Podpredsednik slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris je v svojem pozdravnem govoru izrazil zadovoljstvo nad tem, da SPZ ljubiteljem slovenske filmske umetnosti spet lahko predstavlja nov do-dosežek in tako tudi nadaljuje s svojo tradicijo, namreč, da našim rojakom posreduje tudi to zvrst umetnosti. Z velikim zadovoljstvom jo Ogris pozdravil številno občinstvo in posebno še režiserja filma
kmetije, kjer je naposled tudi umrl. Toda Svetneči Gašper je bil svoje žive dni reven človek; pri kmetih je delal kot gozdni delavec, po značaju pa je bil razvpit kot prostak in pijanec. Toda Svetneči Gašper je bil eden izmed tistih socialno zapostavljenih ljudi, ki jih je Prežihov Voranc opisoval v svojih delih. To posebno pride do izraza v filmu, ki je ena izmed najbolj impresivnih oblik posredovanja literarnih del. Režiser Drozg je imel zelo srečno roko, ko je za glavnega igralca izbral Mitja Šipka, znanega kulturnega delavca iz šent-anjela. Slednji je že prej v mono-
Igratci SPD Bitka se bodo predstaviti z novo igro
Film Vas ob meji spet na TV
Prvi program avstrijske te-tevizije bo spet oddaja) fi)m Vas ob meji - „Dorf an der Grenze", ki ga je posneta po scenariju Thomasa Ptucha. Kot znano, so fi)m oz. nada-tjevanko posneti na južnem Koroškem in da v nekaterih gtavnih vtogah nastopajo tudi znani stovenski igratci kot sta Bert Sottar, Mitena Zupančič in drugi. V fitmu sodetujejo tudi nekateri amaterji stoven-skih koroških dramskih skupin.
Prva dva deta fitma bosta ha sporedu v nedetjo 29. maja ob 21.05 in v torek 31. maja ob 21.05 uri tn bosta po-novtjena, medtem ko bomo 3. det fitma „Dorf an der Grenze" videti prvič in sicer v četrtek 2. junija prav tako na 1. sporedu, vendar že ob 20.15 urt, torej v gtavnem večernem sporedu.
Po daljšem času se bodo bilčovski igralci „Bilke" spet predstavili občinstvu doma in po vsej verjetnosti tudi po drugih krajih Koroške. Naštudirali so namreč komedijo „Ni res, pa le verjamem", s katero bodo v nedeljo zvečer, kot po navadi nastopili v Miklavževi dvorani v Bilčovsu.
Kot rečeno je preteklo že kar nekaj let, da so bilčovski igralci pav-zirali. Na zadnjem občnem zboru, v začetku leta, pa je bila izražena želja, da bo le treba spet nekaj postaviti na oder, no in v nedeljo se bo ta želja izpolnila. Tomaž Gasser znan ne samo kot odličen igralec, temveč tudi kot izkušen režiser je prevzel to odgovorno nalogo in prepričani smo, da jo bo perfektno izpeljal.
Vsebina te komedije Pepina de Fe-lipo-ja je zelo zabavna in se odvija v boljših krogih. Glavni junak igre je vraževerni direktor nekega podjetja, ki ga igra Gerhard Kropivnik. Ta direktor je v svoji vraževernosti prepričan, da pomeni človek z grbo srečo. Da bi se direktorjeva hčerka lahko poročila z nekim fantom, so se poslužili zvijače in tega mladeniča opremili z grbo, kar je tudi rodilo sad, da je oče dovolil v zakon. Kmalu nato pa mu je bilo žal, da je hčer-
ka dobila grbavca za moža, no in kakor je že, se je cela zadeva končno le srečno iztekla. Kako se je to razvozlalo pa je najbolje, da pridete v nedeljo na igro in si to ogledate. Imeli boste dosti priložnosti, da se boste pošteno nasmejali, kar je tudi namen te komedije.
Da so bilčovščani izkušeni in odlični igralci, ni nič novega, kako tudi ne, ko pa imajo tako odličnega re-
Stovensko prosvetno društvo „Bitka" v Bitčovsu vabi na igro
Nt RES, PA LE VERJAMEM v nedetjo 29. maja 1983 ob 20. uri pri Mikiavžu v Bitčovsu.
tgra domača igratska skupina
žiserja v osebi Tomaža Gasserja, kateremu so še posebno pri srcu igre z zabavno vsebino. Spet enkrat bo priložnost občudovati na odru bilčovsko igralsko elito, o kateri vemo, da nas bo spet pošteno pozabavala in razveselila. Nasvidenje torej v nedeljo pri Miklavžu!
^6 DNt V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANt:
Kulturni dnevi Slovencev iz Italije
Kot ob koncu lanskega leta, ko so v Ljubljani podali koroški kulturni dnevi, se bodo danes v Cankarjevem domu pričeli kulturni dnevi Slovencev v taliji. Tako bodo v dneh od danes do ponedeljka, ^ovenski kulturniki in društva iz zamejske Primorce jn beneške Slovenije Slovencem v matični domovini predstavili svojo kulturno dejavnost.
Danes zvečer bodo ob 18. uri v sprejemni dvorani artkarjevega doma odprli likovno razstavo pri ka-mi sodelujejo likovni umetniki Rudolf Saksida, Av-30st Černigoj, Lojze Spacal, Klavdij Palčič, Franc acchiet in Marjan Kravos. Zatem bo ob 19. uri v Crogli dvorani CD večer s slovenskimi književniki Kalije, ki bodo pod naslovom Veter z morja brali svojih del. Nastopili bodo Ljubka Šorli, Milan Li-b^ec, Alojz Rebula, Irena Žerjal, Miroslav Košuta, /*arko Kravos, Ivanka Hergold, Ace Mermorlja in anato Quaglia, medtem ko bo za glasbene vložke ^bel Igor Starc. V soboto 28. maja bo v srednji ^orani CD ob 20. uri folklorni večer. Pod naslovom ^hiorska v plesu, pesmi in besedi bodo nastopale
folklorne skupine, pevski zbori, inštrumentalni ansambli in recitatorji. V nedeljo bo prav tako predstava v srednji dvorani, kjer bo ob 20. uri gostoval ansambel Stalnega slovenskega gledališča v Trstu z gledališkim komadom „Hribi, pokrijte nas", delom pisatelja Alojza Rebule. V ponedeljek 30. maja bo ob 19. uri v okrogli dvorani diskusija o pogojih, oblikah in problemih slovenske kulture v Italiji. V razpravi bodo sodelovali Salvatore Venosi, Viljem Černo, Farruccio Clavora, Darko Bratina, Marija Češčut, Marij Maver, Filibert Benedetič, Klavdij Palčič, Zorko Ha-rej, Vladimir Kavčič in Jože Osterman. V vseh dneh kulturnih dnevov Slovencev iz Italije bo v I. preddverju razstava leposlovnih izdaj zadnjih desetih let slovenskih avtorjev v Italiji; razstava slovenske periodike; spominska razstava ob 120-letnici rojstva Ivana Trinka, 100-letnici Ivana Preglja in 90-letnici Iga Grudna.
Kulturne dneve Slovencev iz Italije prirejajo Slovenska kulturno gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Cankarjev dom Ljubljana.
M! )N KULTURA — M) tM KULTURA — M) )N KULTURA — Mt !M KULTURA —
Ne biti most, graditi most! (Kam?)
7*0 O mOSta med TMrotfofTM, ki da Smo ali naj ki Ml koroški Slovenci, je seveda nejasna In politično nevarna /raza, ko pa smo a/l vsaj kočemo /'Iti ..subjekt". A/ost je objekt, na Materen! se srečavata slovenski In avstrijski sakjfkt.
Proklematlka za nas je v tem, e/a smo — vsaj tako trdimo — e/e/ slovenskega naroda /smo </e! slovenske nacije?j, ki živi In se razvija (ali ne razvijaj v avstrijski/? dražkenlk okoliščina/? — kot pripadniki slovenske narodnosti v okviru, se pravi kot del avstrijske nacije?; kot slovenska narodna manjšina, ki je del slovenske (socialistične?? j nacije ob avstrijski naciji, v eni (?na!t!nac!ona!nl, kapitalistični,) državi? Kdo ve za jasen odgovor? (Osekno naglkam k zadnji varianti, seveda z določenimi pridržki/.
/e vprašanje, kateri naciji pripadamo koroški Slovenci, akademska diskusija? Ne, ker so njeni Izsledki !a/?ko zelo pomemknl za naš odnos do avst?*!jskega naroda. Da je ta odnos nerazčiščen, se zavedajo mnogi, Zkcljo ,,Do/?er večer sosed - Gaten ztkend Nack-/?ar" o/? 26. oktokra npr. so videli KKZ, NSKS, NT In Nedelja kot sodelovanje ok avstrijskem nacio natnem praznika, medtem ko so jo pojmovali SPZ, ZSO, Slovenski vestnik In Kladivo kot sodelovanje ok avstrijskem državnem praznika — majkna ali karakteristična razlika/ („Nac!ja" In „d?-žava" ni Isto, primerjaj ,,/agosla-vlja"/. Dr. Dašan Nendl ki rad vzdrževal ..državniške odnose" do /agoslavlje In Avstrije (glej mladje — kako to, saj nismo niti „ko-roško-slovenska država", niti „ko-roško-slovenska nacija", koroško-slovenskl sakjekt, ki se razllkaje od slovenskega in avstrijskega?/ Pomeni navsezadnje pojm „sak-jekt", ki so se ga Izmislili jago-slovanskl politiki, poceni izgovor, da se nas pasti na cedila, ko gre za res (za res pa gre zares, ko se korlmo za narodno kiti ali ne kiti/? Kako je potem s trditvijo, da smo del slovenske nacije — jago-slovanska politika pa ja ne ko zanemarjala dela slovenske nacije (koroški/? Slovencev/?/ Na dragi strani pa opažamo vrsto razlik med „naml" In „drag!m!", „jago-slovansklml" Slovenci. Dražkenl razvoj v SK Sloveniji kaže (saj smo del slovenskega naroda, mar nismo?/ ze precej v drage smeri, kakor dražkenl razvoj v Kepakll-k! Zvstrlj! — s samoapravljanjem se razvijajo popolnoma dragi (socialistični// odnosi med Ijadml, med posamezmk! In delovnimi organizacijami, med posamezniki In kaltarnlml astanovaml Itd., skratka spreminjajo se razredni in kutfurni odnosi In navsezadnje radi nacionalna kaltara, nenazadnje ok rpecl/;čm/? mednaclonalnlk odnosi/? v /agoslavljl. Koroški Slovenci smo deloma odrezani od tega razvoja In govorimo vendar o enotnem kaltarnem prostora, vkljačno koroškega, čeprav se zavedamo, da je kaltara več ko samo jezik In /olklora. Proklematlčno? Ne vem. Vprašanje sprejemanja KTV Tjakljane na Koroškem se kaže npr. v tej lačl v širši/? razsežnosti/?, kot samo negovanje In okranjevanje slovenskega jezika na naši strani Karavank. OKF-Packer že ve, zakaj govori o neki/? „ldeo-
loškl/? vplivi/?" v tej zvezi. Oddaje „za/?odno" ( = protisociatistič-
no/ orientiranega OKPa po oddajniki/? koprske TV-postaje In nji/? :deo!ošk! vpliv v sociatistični Sloveniji so seveda cvetka zase. /n tako nap?*ej, primerov je mnogo, ki zadevajo to proklematlko.
/n če ki sedaj ..primešali" še vprašanje, ali je samo ena (slovenska, avstrijska/ kaltara ali ji/? je več (npr. slovenska recolaclonarna In kontrarevolaclonarna, delavska, kmečka, malomeščanska Itd.; avstrijska demokratična, dražkeno angažirana In meščanska, „!jad-ska" In „vlsoka" Itd./ ki najkrž kila zmešnjava kompletna. Ge smo koroški Slovenci del slovenskega naroda (seveda smo/, kje je potem naše mesto v stovenski kutturi? Če kočemo kiti enakovreden del slovenskega naroda, se je treka vprašati, kako doprlnašatl slovenski kaltarl nekaj specl/lčnega, koroškega In kkratl preko?ačltl p?o-vlnclallstlčno ozke meje jodlarsko-alpskega /olklorlzma. /n je vse, kar se pojavlja v slovenski kaltarl, tadl sprejemljivo za nas kot narodno ogrožen del slovenske nacije — opozarjam na malomeščanske kaltarne tokove v Sloveniji, ki se zgledajejo predvsem po zakodno evropsklk tendencak In se kaj radi pokratljo z avstrijsko etakllrano,
75 let Slovenske prosvetne zveze
„v!soko" (= večinoma meščansko/ kaltaro; njej pa naša slovenska asoda na Koroškem ni dosti kaj mar. Kako graditi stike do avstrijske (posekno; demokratične, s koroškimi Slovenci solidarne/ kalta-re? Kako gtedati na družbeno-potitično napredno usmerjeno avstrijsko kutturo — od „zanaj" ali od ..znotraj"? /o torej pojmovati kot „našo" ali ne, čeprav (ali ker/ je avstrijska. Seveda so to zaenkrat še nearejene misli.
/asno je zame le nekaj, most ne moremo biti, če nočemo zgakltl lastne Identitete (glej že F. Tipaš v mladja //, /97//. Treka ko graditi most k demokratičnim In političnim tokovom dragega naroda, ki so odprti do našega avprašanja, solidarni ?n angažirani In krepiti prav Iste tokove v lastnem naroda. To naj ki kil tadl odgovor na vprašanje, kam graditi most. Kevl-ja mladje skaša kodltl to pot, čeprav je težavna In nekajkrat protislovna. SPZ je z organiziranjem nastopa A/a tasti/? kratov zgradila tak most do napred?te, za nas apo-rakne stovenske kaltare (zanimiva je v tej zvezi tadl kritika v NT, ki očitava Kmecla aktaalno politično angažiranost, kar je v klstva reakcionarna poteza/. Zakaj ne najde SPZ več delovni/? stikov z napredno avstrijsko kal-taro? Pa menda ne, ker ji je ta „taja", ko smo koroški Slovenci vendar del slovenske nacije In ne avstrijske?
Jani Oswatd
M) )M KULTURA — Mt )W KULTURA — Mt tM KULTURA — Mt tW KULTURA
Mauthausen ima dva obraza	Oslovsko imenoslovje
Na minuiem občnem zboru Siovenskega prosvetnega društva „Dobrač" na Brnci so naši prosvetaši skieniii, da bodo 1. maja narediti iziet v bivše koncentracijsko taborišče Mauthausen. Povabiiu se je od-zvaio iepo števiio društvenikov. Nekaj izietnikov pa smo si izposoditi tudi od drugod, tako da je biia tretjina veiikega avtobusa zasedena s prosvetaši iz biižnje Ziijske Bistrice in iz Zahomca. Z veseijem tudi ugotavijamo, da je biia močno zastopana miadina.
V mnogolični zasedbi smo se v nedeljo 1. maja podali na pot proti severu. Po čudoviti turski avtocesti smo se vozili proti Salzburgu. Pri Solnogradu smo zavili na „za-hodno avtocesto" mimo jezera Mondsee in raztresenih kmetij v smeri proti Linzu. Ker vodič sam ni vedel za vse zgornjeavstrijske kraje, je organiziral v avtobusu kviz, kjer pa je mladina slabo odrezala in so skorajda vsi udeleženci Zgornjo Avstrijo zamenjali z Nižjo Avstrijo. Po dolgem čakanju na dokončno rešitev pa je eno udeleženko le prijela korajža in nam je pred-iožila pravo rešitev.
Po triinpolurni vožnji smo dospeli do prvega cilja našega potovanja: Kremsmunster z znamenitim samostanom. Ker je bil čas le kratko odmerjen, si samostana nismo mogli docela ogledati. Čakal nas je Mauthausen. Po nadaljni enourni vožnji smo končno prispeli na cilj. Pa
nismo šli kar takoj v taborišče. Najprej smo si v ljubki restavraciji nad Donavo pošteno privezali duše. Naši želodci so bili prazni, grla vsled lepega in toplega vremena suha. Gostitelj nas je prisrčno sprejel. V knjigo gostov smo napisali, da ima Mauthausen dva obraza: Eden je taborišče, drugi pa gostoljubnost, ki smo jo bili deležni tamkaj. Ker so mimo gostišča kar naprej plule ladje, nam je gostitelj razložil tudi pomembnost plovbe po Donavi. Pa preveč se nismo mogli muditi v tej gostoljubni restavraciji, čakalo nas je taborišče. Pa še nekaj smo napisali v knjigo gostov v zvezi z dvema obrazema: Prej so morali ljudje prisilno v taborišče, mi pa smo prišli prostovoljno.
V koncentracijskem taborišču nas je čakala gospa, ki nas je kar celi dve uri vodila po taborišču in ob obširnem arhivu in zbirkah slik živo orisala grozote taborišča in te-
danje dobe sploh. Tesno nam je bilo pri srcu, ko nas je peljala v plinsko celico in mimo krematorija. Vsi udeleženci smo stali v celici in kaj naj bi bilo to proti dvesto ruskim oficirjem, ki so jih tamkaj naenkrat zastrupili. Nepopisne so bile grozote, ki nam jih je gospa znala živo orisati. Nepopisne so bile muke trpinov iz vseh evropskih dežel v tem taborišču, zlasti pa v kamnolomu. Šli smo po stopnicah smrti, pa smo imeli težave s sapo, in to čeprav nam ni bilo treba nositi težkih kamnov.
V taborišču smo se mudili tri ure. Domov se nobenemu ni mudilo. Vsi smo bili z žalostjo prevzeti s tega kraja grozot. Z globokim spoštovanjem smo se spomnili in poklonili trpinom, ki so dali življenje v tem taborišču za svobodo in lepši jutri. Obenem pa se je vedno spet porajalo vprašanje, kako je bilo to sploh mogoče, da je človek kaj takega zmožen in če je res še možno, da se te grozote ponovijo. Na žalost med nami še živijo ljudje, ki nočejo verjeti, da so bila ta grozodejstva in hujskajo naprej.
Na zahodu je sonce že naznanjalo, da se dan nagiba h koncu. Zasedli smo avtobus in šofer je pognal motor. Še enkrat so se naše oči povrnile nazaj na kraj grozot, potem pa smo se preko Donave vrnili po isti poti, po kateri smo prišli, v našo ljubljeno domovino, ki nas je sprejela z dežjem. Vsekakor je bil to edinstven izlet. Pot je sicer dolga in morda naporna, vendar obisk Mauthausna vsakemu priporočamo.
job
Celjani na sveto goro Gaurišankar
Celjan! se pripravljajo na vzpon preko južne stene svete gore Gaurišankar (7145 m). Od pomembnejših vrhov v Himalaji je bil Gaurišankar najkasneje osvojen. Prvi pa so ga šele pred štirimi leti osvojili člani ameri-ško-nepalske odprave, pozneje pa še angleško-nepalska odprava. Za njimi so poskušali še Avstrijci, Španci in Japonci, vendar brez uspeha.
Južna stena Gaurišankarja je ena najtežjih v Himalaji, doslej je še ni nihče poskušal preplezati. Celjsko odpravo na Gaurišankar sestavlja 10 alpinistov, med njimi je tudi 24-letna alpinistka Marijana Šah, udeleženka prve jugoslovanske ženske odprave v Pamir.
Pestra dejavnost Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju
V preteklih tednih smo imeli v KSšŠD na programu številne prireditve: 29. april je bil posvečen 40. obletnici obglavitve 13-ih selskih žrtev na Dunaju. V sivi hiši — deželnem sodišču — smo v dopoldanskih urah položili venec, zvečer pa smo se z recitalom in pesmijo spomnili tega krvavega nacističnega zločina. Kulturni spored je sooblikovala slikarka Nežika Novak, ki je predstavila nekaj svojih novih del na to temo. Ob tej priliki je nastopil z dvema pesmima tudi novi mešani zbor Kluba, ki ga uspešno vodi Martin Lobnik.
Te dni so bile visokošolske volitve na univerzah. Zato smo priredili 5. maja v Klubu diskusijo z zastopniki visokošolskih frakcij. Herbert Rainer za AG (Aktionsgemeinschaft), Walter Win-dischbauer za KSV (Kommunistischer Studentenverband) ter Rosvvitha Moser za VSStO (Verband sozialistischer Studenten Osterreichs) so predstavili svoje frakcije. Sledil pa je živahen razgovor o aktualnih vprašanjih visokošolske politike, kot so nova štipendijska novela, študijska zaostritev, antifašizem in mirovno gibanje. V soboto, 7. maja, so v Klubskih prostorih nastopiti člani Studia za svobodni ples Ljubljana s kabarejem in izraznim plesom. Sodeloval je še slovenski pisatelj Jani Kovačič. Predstavil je nekaj svojih uglasbenih pesmi na kitari.
Ena od težiščnih točk programa za poletni semester so mediji. O razvoju slovenskega tiska po letu 1945 in vplivu medijev na manjšinsko vprašanje je v petek 13. maja predaval dr. Avguštin Malle.	Sonja Kollich
je z?MM<2 Ježe/d porc/*-Ang	je fMt/Z t%,
<7% e<A?M zvezna ;/eže/% Awtrrie ?H7?M /TNCMos/ovMe ^omAije.
^)osej?Me w:eM0.r/cw7!f cvetje.	iz
^uzHŠ^e ^hrnine	,,5%%%/pe",
čejrzM' izuirg bwe ori svinca, ne oai prašičereje. PoJ^inj^ ues, ^i ji po 7!ew?%o pr<wijo ..HMMzAzior/", p% vew-ziar Mizna MO^erze zveze $ pd$jo ž/a/^o. Td^o /h /%/?^o 7MŠtev%i te poie/*7to3t/ v netiogiezi.	p^ Z?/ o$vet/i/
po^ejzzzo os/ovs^o poizrzerzovanje iz $vojeg% 6(o77?%čeg% ^r%j%.
Oj? oMin^i weji 7we<j 3c/<277?Z irz Prozimi i??M??!o ^ar troje otiovt^ij? hrže??.' „E$e/Mtte/", „Eteii?zzzzer" irz ..Ptei^erg", Mzzzo še čzz^zzrzzo <7% nas, riozzzzzčizze rženega zAze prekrstijo v „Esebte" zzii „čteikewok?terje". TCtko so ?z%st%ie tzzke osktrije?
„fse(kazzer" — to je rztzvzz/izzz: tzek-zizzzzje zčozzzzzčije o/? vzzzožjzz Žerjavovega Przzpotzzikzt zzzt 7?roJ^i strzzzzi. Aer ieži zzzt osojzzz strzzrzi, se je itzze-zzovakt OsojezTz". Ok površzzi izgovorjavi tega izzzezza v ziozztačezzz zza-
rečjzt, je tzastaio izrze „7V% Osvovezzz", kakor se izzzezzzzje še zčazzes. Nokezz iz-zrzeti tiozzzačizzov zze reče, tia je kz7 pri „Osizz", azzzpak je ki/ zza Osvovezzz. Torej zzi zzokezze zveze z osiozzz. Nezzrški Esei pa je popoizzozzza zgre-šezz prevozi iz siovezzščizze.
Prav tako rzič osiovskega zzizzzzt „Pseisattei" — „Oseica" 7.775 zzz. 7zzze Oseica je zzasfaio iz prvotzzega izzzezza „Osezi(ca", to je giokoka oseziiitM —' seziio. Pezi zzzezi Žerjavovizzz Prapot-zzzkozzz 7.499 zzz irz Aoškizzz GrizztoV-eezzz 7.363 zzz.
Še ezzo tezi/o s poziokzzizzz izzzezzozzz je zza Šajziz' zzazi Afeižzzikozzz — to jf „5et7ice". 7zzzezzz sta si zelo poziokzzz izr se v okek prizzzerik zzazzašata sez7/o izz zze zza os/e.
„7čoški Grizztovc", tzzz/i zazzj se žf tzz pa tazzz pojav/ja izzze	rg',
zzasp/ošzzo pa še zzi zzve/jav/jezzo. 7/vf-/jav/jati taka izzzezza zzi sazzzo popo/r: zzeszzzise/, tezzzveč res prava os/arija.
Prazzc Aropivzzik
Ziljska Bistrica
V nedeljo zvečer smo imeli v gosteh svetovno znanega jugoslovanskega alpinista Staneta Belaka-Šraufa, ki je imel predavanje z diapozitivi o treh himalajskih vrhovih — Makalu, Mont Everest in Dhaulagiri. Prireditelja sta bila Športno društvo Zahomc in Slovenska športna zveza. Zbrano publiko v Kaiserjevi gostilni na Ziljski Bistrici je pozdravil predsednik ŠD
Mladinski počitniški akciji na Jadranu
Av:tnj:ko-jugo:!ovamko dmltvo organizira tudi teto: v sodelovanju z De-ietnim miadirnkim sekretariatom in Avstrijsko zvezo skavtov počitnilko akcijo na Jadranu v krajih Veti Lolinj in Baška na otoku Krk. Za to akcijo se iah-ko prijavi mladina v starosti od 8 do 15 tet. Termini so stedeii: Veti Lošinj od 19. jutija do 9. avgusta; Baška pa od 28. jutija do 8. avgusta.
Stroški za Veti Lošinj znašajo za zavarovance pri Gebietskrankenkasse 3.114 šii. pri zavarovatnici BVA 2.960 šitingov. Mormatno ati potno ptaiito pa znaša 4.500 šitingov na osebo. Stroški za Baško pa so stedeči: za zavarovance pri Gebietskrankenkasse 1624, za potnoptažnike 2.350 šitingov.
Prijave interesentov je treba nastoviti na: Qsterreichisch-jugostawische Ge-settschatt, 9021 Kiagenturt, Postfach 221. Po prijavi prejmete podrobnejše informacije. Prijaviti se je treba najkasneje do 2. junija 1983.
je, da se je v tem kraju rodilo organizirano slovensko planinstvo na Koroškem, kar tamkajšnje prebivalstvo obvezuje, da bodo planinstvu v bodoče posvetili še več pozornosti. Zato je povabilo tako prominentnemu alp*' nistu.
Stane Belak-Šrauf je sodeloval na vseh treh zgoraj omenjenih odpravah, to na Dhaulagiri pa je vodil. V alp' skem stilu, s 15 bivaki se je s tovarišema še živ vrnil v dolino. Ostali tuje alpinisti, ki so dneve čakali na P°* vratek tovarišev, so se vrnili v dolino v prepričanju, da Šraufa in njegovih dveh tovarišev ne bodo nikoli več videli. Da, bil je pravi čudež, da so mogli premagati eno najvišjih himalajskih sten ter v snegu in viharju preživeti ta pekel. Napol živi s p&J mrznjenimi rokami in nogami (morali so jim doma amputirati prste na rokah in nogah) so se rešili iz te obupni situacije. Ves svet je poročal o tej, s srečnim koncem zaključeni, pustolovščini male jugoslovanske žepne odprave. Vsi trije zgoraj omenjeni himalajski vrhovi so bili premagani P° prvenstvenih smereh, kar je seveda velik prispevek k ugledu jugoslovanskega alpinizma v svetu.
Vsekakor je bilo predavanje tega znanega alpinista velika spodbuda ^ nadaljnje planinsko delovanje na Zi' lji, ki je bila nekoč zibelka te dejavnosti na Koroškem.
PR!RED!TVE
Slovensko prosvetno društvo „Her-man Velik" Sele-Kot in Slovensko planinko društvo Celovec vabita na
DTA PREDAVANJE o prvi stovenski alpinistični odpravi na Grenlandijo
v petek 27. tnaja 1983 ob 20. uri v ljudki šoli na Kotu.
Predava vodja odprave Janez Bizjak
Slovensko prosvetno društvo „Biser-nioa" v Celovcu vabi na
prireditev z diskusijo
OSVOBODTTEV KOROŠKE TZPOD NACTZMA
v petek 27. maja ob 19. uri v predavalnici (Horsaal) 2 celovške univerze. Uvodoma skupen ogled video-filma Avstrija II (dokumentacija ORF o osvoboditvi Koroške). Nato osebna pričevanja sodobnikov k tej temi in diskusija.
14 DNEVNO LETOVANJE NA MORJU
za 25 otrok iz okolice Pliberka Prireditelj: SPD ..Edinost", Pliberk Čas: od 28. 7. do H. 8. 1983 Kraj: Nova Baška na otoku Krk Prijave sprejemamo na naslov SPD ..Edinost", Joško Hudi, 9150 Nonča vas 81, najkasneje do 1. junija 1983 Cena: 1.000 - šil.+ vožnja do Celja Otroci bodo ves čas letovanja pod nadzorstvom učiteljev in zdravnika. Starost otrok: od 8.—14. leta
MLADINSKI DAN pod geslom .JEZUS KRISTUS NAŠA POT
Prireditelj: Katoliška mladina v Celovcu
Cas: nedelja 29. maja 1983, pričetek ob 9.30 uri
Slovensko prosvetno društvo „Edi-nost" Škofiče vabi na uprizoritev veseloigre
VDOVA ROŠLINKA
v soboto 28. maja 1983 ob 20. uri v gostilni Kreuzwirt v Podjerberku pri Skofičah.
Igrajo člani DPD ..Franc Mencinger" iz Javornika/Koroške Bele
SLOVENSKI ATLETSKI KLUB vabi na prvenstvene tekme
v nedeljo 29. 5. 1983 SAK - TREIBACH	ob 17.30 uri
SAK „pod 23" - Treibach „pod 23"
ob 15.45 uri
v petek 27. 5. 1983
SAK ml. - Gumitz ml. ob 15.00 uri Vse tekme so na Košatovem igrišču.
Prisrčno vabljeni!
Slovenski športni klub ,,Obir" na Obirskem vabi na
3 PLES ŠPORTNIKOV
v soboto 4. junija 1983 ob 20. uri v hotelu Obir v Železni Kapli.
Igra: Planinski sekstet
Ob tretji obtetnici otvoritve kutturnega doma v Šentpri-možu vabi Stovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni na
FOLKLORNt VEČER v soboto 28. maja 1983 ob 20. uri v kutturnem domu Danica v Šentprimožu.
Nastopa znana fotktorna skupina „Shota" iz Prištine na Kosovem. Priznani profesionatni fotktor-ni ansambet Shota je imet že več kot 3000 nastopov v vseh večjih mestih Jugostavije in Evrope ter tudi v Aziji in Afriki. Fotktorna skupina Shota je dobitnik mnogih domačih in tujih nagrad in šteje 45 čia-nov. Njegov program je tako pester in bogat, da je primeren za vsakega ijubiteija toi-kiore.
Slovensko prosvetno društvo ,,Rož" v Šentjakobu v Rožu vabi na
KONCERT
v nedeljo 12. junija 1983 ob 20.30 uri v kulturnem domu v Šentjakobu. Sodelujejo: MePZ SPD ,,Danica" iz Šentvida v Podjuni tamburaški zbor SPD ..Zvezda" iz Hodiš
MePZ „Rož" iz Šentjakoba v Rožu
Igra Otona Zupančiča VERONIKA DESENIŠKA
Prireditelj: SPD „Srce" v Dobrli vasi Kraj: v samostanu, na prostem Cas: nedelja, 29. 5. 1983, ob 20. uri Gostuje igralska skupina SPD „Zar-ja" iz Železne Kaple
Komedija
TRIJE VAŠKI SVETNIKI
Prireditelj: MePZ ,,Podjuna" v Pliberku
Kraj: farna dvorana v Pliberku Cas: sob. 4. junija 1983, ob 20.30 uB
Lesna industrija IPH vabi na
Gostuje Prosvetno društvo ..Simon Gregorčič" Velika Nedelja
SVEČANO OTVORITEV
Čas: sobota 28. maja 1983 ob 10. uri Spored svečanosti: nagovori, kratek kulturni spored in ogled tovarne.
Prisrčno vabljeni!
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi člane in prijatelje društva na
12. SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV iz Juiijske krajine. Koroškc in Slovenije
v nedeljo 19. junija 1983 v Trstu. Interesenti, ki bi se radi udeležili tega tradicionainega planinskega srečanja, naj to sporočijo najkasneje do 7. junija (če bo dosti prijav se peljemo z avtobusom, drugače z osebnimi vozili) na sedež SPD Celovec, Gaso-metergasse 10; tel. 0 42 22 - 32 5 50 ali 0 42 22 - 54 0 42
Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero" Loče in Dorfgemein-schaft Latschach vabita na MARIJINO PETJE v soboto 28. maja 1983 ob 20. uri v farni cerkvi v Ločah.
Režija: Alojzij Matjašič
Slovensko prosvetno društvo „Obif na Obirskem vabi na veseloigro ruskega pisatelja Katajeva
DAN ODDIHA
v nedeljo 29. maja 1983 ob 20. uri Kovaču na Obirskem.
Gostuje: igralska skupina SPD ..Radiše"
Režija: Silvo Ovsenk in Nuži Wieser
VESTNIK
izdajate)} !n zaiožnik: Zveza siovens^
organizacij na Koroškem,
9020 Cetovec, Gasometergasse 10. Uredništvo: 9020 Ceiovec, St.-Ruprecht*'* StraOe 19/iV, tei. 0 42 22 / 54 0 42, teieks 42086 sindok a.
Uprava: 9020 Ceiovec, Gasometerg. 10* tei. 0 42 22 / 52 5 50.
Tisk: Zaioiniška in tiskarska družba z o. j. Drave, Ceiovec - Borovije
Velik uspeh modne revije
v
v Železni Kapli
Komaj tedsn dni za tem, ko je Zveza slovenskih žena proslavila 40-let-nico ustanovitve AF2, je ta organizacija spet vabila v Železno Kaplo. Tokrat ni šlo za politično manifestacijo, marveč za povsem drugo obliko prireditve: za modno revijo. To naj bi bil nekakšen poskus, tako so menile odgovorne akterke ZS2, saj so modno revijo organizirale prvič, in sprva bile tudi nekoliko v skrbeh. Teda vsak dvem o uspehu je kmalu bil edvsč, saj so številni obiskovalci
oa, so ob zvokih glasbe prišle na oder manekenke s prvimi modeli.
Modna revija je dejansko bila prava paša za oči, ne le zaradi prikupnih manekenk, marveč tudi zaradi odličnih modelov, ki so jih prikazali v Železni Kapli. Tu je šlo skupno za devetdeset modelov, ki so obsegali spomladanske in poletne obleke za vsako priložnost, seveda tudi za večerne svečanosti, konec revije pa so tvorili modeli poročnih oblek. Posebej je treba naglasiti, da so vsi
Kotmara vas
in obiskovalke povsem napolnile dvorano hotela Obir in nestrpno pričakovali nastopa manekenk, ki so Prišle iz Jesenic, kjer ima tovarna Gorenjska oblačila svoj TOZD za izdelavo ženske konfekcije. Ko je prikupna napovedovalka sprva predstavila podjetje Gorenjska oblačila 4er še povedala, da pri reviji sode-iuje še tovarna obutve Peko iz Trži-
prikazani modeli gotovo na ravni sodobnih evropskih modnih kreacij, kar seveda velja tudi za njihovo izdelavo. Posebno razveseljivo pa je dejstvo, da so prikazane modele kreirale sodelavke Gorenjskih oblačil. Gostje pa so za to priložnost poskrbeli še za presenečenje, saj so na osnovi izžrebanih vstopnic številnim obiskovalcem izročili lepa darila, ki
so jih prispevala udeležena podjetja in občinska konferenca SZDL Jesenice.
Tako smo v Železni Kapli doživeli prireditev, ki je brez dvoma pomenila lepo osvežitev običajnih prireditev, kar je pri številnih obiskovalcih naletelo na veliko navdušenje. „Še več takih prireditev — tudi v Celovcu", smo slišali iz ust mnogih obiskovalk, ki so prišle od blizu in daleč.
Na tem mestu je treba še zapisati, da je do realizacije modne revije prišlo na osnovi sodelovanja med ZS2 in krajevnim združenjem žensk občine Jesenice, kar je v svoji zahvali povedala tudi predsednica ZS2 Milena Groblacher, ki je izrekla besedo pohvale še krajevnemu odboru ZS2 v Železni Kapli, ki j e skrbel za odlično pripravo odra za nastopajoče. Končno je treba omeniti še folklorno skupino z Jesenic, ki je za uvod v revijo zaplesala nekaj gorenjskih plesov.
12. srečanje slovenskih planincev v Trstu
V nedeljo 19. junija 1983 bo že 12. srečanje slovenskih planincev iz Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Tokratni organizator srečanja je Slovensko planinsko društvo Trst. Pobudo za tovrstna srečanja je pred 12 leti dalo Planinsko društvo Jesenice. Pet planinskih društev so organizatorji teh srečanj: Jasenice in slovenska planinska društva Trst, Gorica, Čedad in Celovec. Drugo leto je na vrsti Slovensko planinsko društvo Celovec, da organizira to srečanje.
Okvirni program tržaških planincev je sledeč: ob 9. uri srečanje vodičev SPD Trst s planinci iz Slovenije in Koroške pri Fernetičih (takoj na italijanski strani državne meje). Tu se lahko planinci odločijo za eno izmed dveh variant — z avtobusom do vasi Sv. Križ, kjer se začne triurni planinski pohod z ogledom spomenika padlih v NOB. Pot vodi po slikoviti razgledni poti skozi vas do roba kraške planote v smeri proti Sesljanu od koder je lep pogled na miramar-ski in devinski grad, na morje tja od Istre do Gradeža ter na kraško planoto vse do Nanosa. V Nabrežini bo kulturni del srečanja. Druga varianta pa je sledeča: z avtobusom na ogled Rižarne, skozi mesto in Barkovlje do Miramara in ogled (z vodičem) zgodovinskega gradu, muzeja in parka ter z avtobusom do Nabrežine. Točno ob 15. uri bo v Nabrežini kulturni del srečanja s pevskimi nastopi, godbo na pihala in narodno-zabavnim ansamblom. Seveda bo tudi poskrbljeno za jedačo in pijačo.
Če bo dovolj prijav — možne so do konca maja — se bo Slovensko planinsko društvo Celovec udeležilo tega srečanja z omnibusom. Po srečanju bo povratek skoz: slikovito soško dolino in Trento (preko Vršiča).
Na binkoštni ponedeljek je priredilo društvo „Doppe!quartett Rau-schelesee" ob Hodiškem jezeru koncert, ki so ga sooblikovali tudi kvintet iz Grebinja, mladinska folklorna skupina iz Zammelsberga pa mešani pevski zbor ter instrumentalna skupina Slovenskega pro-
ZSO bo podprta SAK
V Pliberku se je te dni sestal izvrJni odbor ZSO s predstavniki Slovenskega atletskega kluba. Spričo pričakovanega napredovanja v koroško ligo je tekla beseda o vprašanjih nadaljnjega tinanciranja uspešnega športnega delovanja SAK, pri čemer je ZSO zagotovila nogometašem tudi za naprej vso podporo. Predvsem pa bo moštvu pomagala pri iskanju potetnih podpornikov, ki bodo za uspešen obstanek v koroški ligi brez dvoma potrebni.
Akcija za gradnjo kuh doma v Kostanjah
prosvetno društvo „Dr%-
gradit:	MltMr-
n: dom. V zvez: s tem naprošamo široko javnost, da nam pr: tej namer: pomaga. V prvr vrst: rajdmo gradben: /es ('det^e ;n Mode).
Darovale: naj se javijo pr: /anezn Lesjaka v Vrl?:' (telejon 0 42 74 -23 I 04J :'n sporočijo Mj !?: M! pripravljen: darovati In ^je Id Mo to možno dvigniti.
svetnega društva ..Gorjanci" iz Kot-mare vasi.
Kotmirški pevci (vodi jih Stanko VVrulich) so pripravili lep kulturni užitek, predvsem pa je navdušila mladina: najmlajša, Andrej Pack, sin kotmirškega predsednika Jozija Packa, in Katja Ogris, hčerka Heirt-zija Ogrisa, predsednika društva prireditelja, Annemarie Begusch, Mici in Toni Pirman, pa instrumentalni trio (Oswa!d Begusch, Joško Pack, Maksi Sima).
Bil je prijeten popoldan, kljub slabemu vremenu; prireditev bi bila vsekakor zaslužila veliko boljši obisk, predvsem domačinov obeh narodov bi bilo res lahko več prišlo.
Prireditve se je tudi udeležil ho-diški župan, kotmirško društvo je na kratko predstavil Jože VVakou-nig, spored pa je povezoval Horst Pollak. Po prireditvi je še sledilo družabno srečanje pri Ravšu ob Rjavškem jezeru.
Borovlje
Na prijeten izlet na binkoštni ponedeljek je svoje prijatelje vabilo SPD Borovlje. Pot je izletnike vodila na zgornjo Koroško do Spitta-!a in Greifenburga, pa mimo Belega jezera v Ziljsko dolino, kjer so se za kosilo ustavili v Ziljski Bistrici. Tam so imeli lepo priliko, da so si ogledali znamenito ziljsko štehva-nje, nakar so se preko Bilčovsa, kjer seveda niso izpustili Miklavževe gostilne, vedro razpoloženi vrnili v domače Borovlje.
Počastili spomin zaslužnega čebelarja
V nedeljo je bila na Rutah nad Bistrico pri Pliberku množično obiskana jubilejna prireditev v čast tOO-letnice jojstva ustanovitelja čebelarskega dru-Vva Šmihel in velikega rodoljuba Vin-Pečnika. Organizator te jubilejne slovesnosti, v okviru katere je bila odbita tudi spominska plošča, je bil organizacijski komite čebelarskega društva Šmihel, pod vodstvom Jožice Pečnik. Med številnimi udeleženci te jubi-*ejne svečanosti je bil tudi predsednik ^veze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser, predsednik čebelarske Iveze Slovenije Andrej Petelin in zastopniki čebelarskih društev iz sosed-(jie Slovenije, s katerimi ima domače ^ebelarsko društvo Šmihel tesne prija-'eliske stike.
Spominska svečanost je bila povezalo s sveto mašo, ki jo je celebriral de-^on Kristo Srienc, nato so bili govori Predsednika ZSO dipl. inž. Wieserja, Predsednika Zveze slovenskih zadrug Fridla Kapuna, predsednika čebelarskega društva Šmihel Luka Boročnika in Predsednika čebelarske zveze Slovenite Andreja Petelina. Poklonili so se spominu tega velikega narodnjaka in
čebelarja, ki je marljivo kot čebela vse svoje življenje deloval v korist naše narodne skupnosti na Koroškem.
V okviru te svečanosti je domače čebelarsko društvo podelilo dobrotnikom tega društva posebne značke. Prav tako je predsednik čebelarske zveze Slovenije podelil štirim najbolj prizadevnim čebelarjem — Luki Boročniku, Jožetu Pečniku, Kristu Sriencu in Ivanu Merkaču — nagrado Janše I. stopnje. Vinko Pečnik se je pred sto leti rodil v Lepeni pri Železni Kapli kot sin številne družine (16 bratov in sester). Leta 1913 se je priženil na Rute nad Bistrico. Imel je celo vrsto funkcij — predsednik Posojilnice Šmihel, občinski odbornik mestne občine Pliberk, ustanovitelj KGZ Pliberk itd. Najbolj pa se je zavzemal za čebelarstvo in bil leta 1921 ustanovitelj čebelarskega društva Šmihel. Njemu gre zahvala, da je med čebelarji tu in onstran meje tesno prijateljsko sodelovanje.
Spominsko svečanost ob 100-letnici rojstva Vinka Pečnika so popestrili tudi Milka Hartmanova z recitacijami, pevski zbor ,Kralj Matjaž" in čebelarski instrumentalni trio iz Zagorja.
Razpis delovnih mest
Slovensko šolsko društvo v Celovcu razpisuje za potrebe novega dijaškega doma naslednja delovna mesta:
1.	MESTO HIŠNIKA:
pogoj za namestitev:
1.	izučen ali priučen mizar
2.	usposobljenost za popravila sanitarnih in električnih inštalacij
3.	kvalifikacija za nadziranje centralne kurjave
4.	organizacijske sposobnosti
2.	MESTO ŠEFA KUHINJE pogoj za namestitev:
t. strokovna šota za kuharje (kuharska strokovna šola)
2.	pet let prakse v stroki
3.	usposobljenost za racionalno (ekonomično) gospodarjenje z živili
3.	MESTO SNAŽILKE
pogoj za namestitev:
1. delovne in higienske kvalitete
Z ozirom na delo z mladino in predpisov sanitarnih oblasti je za vse pogoj zdravniško spričevalo, ki izpričuje telesno in duševno zdravje ncmeščencev.
tnleresenti naj se javijo pismeno do 1S. julija 1983 na naslov: Slovensko šolsko društvo, 9020 Celovec, Tarviser Strahe 16.
Dr. ANTON SVETINA
4
Prispevki k zgodovini Dvom nad Vrbo
y Zvezi s to škofovo odločbo jc oskrbnik Čr"nacht v pismu z dne 28. 6. 1665 sporoči) ^ofu, da so cerkveni ključarji in vsi farani ^ Dvoru pred štirinajstimi dnevi zahtevali, naj v;karsko mesto takoj zasede. Ker pa je ljub-d^nski stolni kapitelj posla) v Dvor duhovni-3 brez vednosti grofice Dictrichstein, Mitnacht 'rnenu grofice najodločnejše protestira proti začasni odredbi, ker to nasprotuje pravi-gospostva Vrba. 2. julija 1665 piše škof -j°Zef Rabatta, ki je takrat bival v svojem jJadu Vrbovec, ljubljanskemu stolnemu ka-naj sestavi odgovor in naj ugovarja pticam gospostva Vrba glede prezcntacij-< ^ pravice, ker je tudi poprejšnega vikarja ^'Tenca Kolmana postavil stolni kapitelj, j*"' opozarja v pismu kapitelj tud! na to, ^ "iia pravico do podelitve curae animaruni le M' "c kapitelj. Novega vikarja Daniela ^"količa so priporočili tudi jezuiti v Dobrli V zvezi s tem sporom piše Ana, grofica ""r chstein, vdova, ponovno ljubljanskemu ,, naj bi sc ta spor tako rešil, da bi imelo ^Postvo Vrba in ljubljanski stolni kapitelj .*"nat!vno pravico do prezentacijc novega 3rja. Svoj predlog je utemeljila s tem, da ' "a gospostva l.andskron in Vrba največ 'spevata k vzdrževanju vikarja.
končne rešitve spora v zadevi prezenta-Ks Ptavice je prišlo dne 10. februarja leta A ko je bil sklenjen med grofom Francem ^arnom Dictrichstein in ljubljanskim stolnim
kapitljem sporazum, da bodo imele v župnijah Št. Rupert, Lipa in Dvor obe sporni stranki alternativno pravico do prezentacije novega vikarja, stolni kapitelj pa ima ob smrti vikarjev sam pravico do vseh instalacij in do zapore in inventariziranja zapuščin.
13. novembra 1665 je ljubljanski stolni kapitelj izdal vsem vikariatom okrožnico, da morajo do sv. Martina plačati vse zaostale davke in druge dajatve, kakor je to stari običaj, v nasprotnem primeru bodo morali kot kazen plačati še dva odstotka od dolžnega zneska, če v roku osmih dni ne poravnajo svojih obveznosti.
17. januarja 1667 je vikar Daniel Kokolič vložil na škofijski ordinariat prošnjo, da bi smel svoje farane, člane bratovščine sv. Roza-rija v Logi vasi, dispenzirati tistih grehov, katerih odveza je pridržana škofu. Dovoljenje za to c d vezo mu je bilo izdano pod pogojem, da posamezen primer še ni bil javno znan ali če zadeva ne teče že pri kakem sodišču.
Dne 22. oktobra 1668 je nadžupnik in škofijski komisar pri cerkvi sv. Miklavža v predmestju Beljaka Walscher vizitiral župnijo Dvor rad Vrbo in ugotovil tole: Cerkvena ključarja sta Mihael Stossier in Klemen Rab, ki jih je imenoval oskrbnik gospostva Vrba. Župnišče jc sezidala in popravlja vsa farna soseščina. Za v karja je Danijel Kokolič, Korošec iz Dobrle vasi: v Dvoru je za vikarja eno leto, star je 30 let, duhovnik pet let, ordiniran je bil na naslov mesta Št. Vid (St. Veit), kjer je tri leta službo-
val kot provizor, študiral pa je filozofijo in moralno teologijo. Pri naštevanju filialnih cerkev je pri cerkvi Device Marije v Logi vasi (Hausdorf) pripomnil, da so jo sezidali menihi reda predikantov v Brežah (Friesach).
Leta 1670 je bil vikar Danijel Kokolič premeščen. Dne 24. avgusta 1670 je grof Dietrich-stein prezentiral za vikarja v Dvoru nad Vrbo Jurija Reinerja, starega 29 let, doma iz Lipe na Koroškem, ki je bil ordiniran na naslov nunskega samostana sv. Marije v Studencih in ki je bil pred škofijsko komisijo že izprašan in mu je bila podeljena pravica dušnega pastirstva.
Dne 26. novembra 1670 je škofijski ordinariat v Ljubljani izda! na prošnjo Jurija Reinerja tale dekret: Prosilcu ;e dovoli, da brate in sestre bratovščine sv. Rozarija v Logi vasi dis-penzira v tistih primerih, ki so pridržani dis-penzaciji škofa, dokler niso javno znani oziroma dokler o njih ni začel sodni proces. Pri podružnični cerkvi v Logi vasi se dovoljuje zazidava dosedaj lesenega preddverja in vključitev tega preddverja v sestav cerkve, nadalje se dovoljuje, da podrejo sedanji stolp, ki je zidan nad cerkveno streho, in ga postavijo na primernem mestu, če jim denarna sredstva za tako prezidavo to dovoljujejo.
Vikar Jurij Reiner, ki je poslal dne 16. 9. 1670 škofijskemu ordinariatu v Ljubljano pismeno zaprisego, je bil človek nagle jeze in je prišel kmalu v konflikt s predstavniki grada in gospostva Vrba ob jezeru. Dne 10. julija 1674 piše namreč lastnik gospostev Landskron in Vrba ob jezeru grof Dietrichstein škofu in škofijskemu kapitlju v Ljubljani iz Gradca, da je nastal nek spor med vikarjem v Dvoru Jurijem Rcinerjem na eni strani in med oskrbnikom grada Landskron ter med deželskim sod-
nikom v Vrbi ob jezeru na drugi strani in da bi morali ljubljanski stolni kapitelj oziroma vikar v Dvoru prepustiti ta spor najprej njemu v razsojo, preden so poslali to zadevo v rešitev višji sodni instanci.
Kako je ta spor končal, iz listinskega gradiva ljubljanskega škofijskega arhiva ni razvidno, pač pa je prišlo leto pozneje, dne 21. aprila 1675 med vikarjem Jurijem Reinerjem in med deželskim sodnikom grada in gospostva Vrba ob jezeru Kristijanom Ruesom (Ruess), ki sta bila osebna sovražnika, do hudega incidenta, ki je imel za posledico, da je moral vikar Rei-ner odpovedati svojo službo v Dvoru nad Vrbo. Oba nasprotnika sta bila osebe nagle jeze, oba sta bila vdana pijači in njihovo sovraštvo je šlo tako daleč, da sta si stregla po življenju, kakor bomo videli.
O tem incidentu je vikar in škofijski komisar pri cerkvi sv. Miklavža v predmestju Beljaka Vid Walscher (Walsaher in Walseher, morda se je njegov priimek prvotno glasil Bavčar) dne 26. januarja 1676 obširno poročal škofijskemu ordinariatu v Ljubljano. Iz tega poročila posnemamo tole:
Dne 21. aprila preteklega leta 1675, ko se v Beljaku obha a posvečenje cerkve sv. Miklavža, je vikar Jurij Reiner iz Dvora pridigal ljudstvu v slovenskem jeziku in je po skromnem kosilu zapustil z drugimi duhovniki okoli druge ure popoldne moje župnišče; ni pa takoj zapustil Beljaka, temveč je v raznih gostilnah tešil svojo žejo in se proti večeru, jahajoč na konju, podal na pot. Na poti je blizu Vernberka žalil duhovnike in civiliste, ki so potovali z njim.
(Te nMit/jH/f)
Cesarjevi škornji
Daleč, daleč, za sedmimi gorami in sedmimi vodami, je živel cesar. Njegovo ljudstvo je bilo pridno, a siromašno, cesar pa je bil bogat in zloben. Ljudem je bilo dovolj krivic in siromaštva ter lakote. Uprli so se cesarju kot še nihče do takrat. Pobili so cesarjevo stražo in prišli v cesarski dvorec. Ko je cesar videl, da je izgubljen, je pokiical na pomoč samega vraga. In res, vrag se je prikazal pred cesarskim prestolom in cesar mu je rekel: .Reši mi glavo, jaz pa bom naredil vse kar boš hotel."
.Dobro," pravi vrag. .Imam dvanajst sestričen, dvanajst lepotic, dvanajst vdovic; sprejmi jih na dvor."
.Sprejmem," pravi cesar. Vrag udari v dlan in hipoma stoji pred cesarjem dvanajst škrbastih čarovnic.
.Glej jih," pravi vrag, .stare so in grde, toda bodi brez skrbi. Takoj se bodo spremenile v lepotice, ki bodo sijale na tvojem dvorišču." In res, dvanajst grdih čarovnic se je spremenilo v dvanajst lepotic. Te lepotice so šle pred cesarski dvor in so s sladkimi besedami pomirile razjarjeno ljudstvo. Nato so se vrnile k cesarju in ostale pri njem.
Lepotice so živele na dvoru v bogastvu in razkošju. Zanje je potreboval cesar vsak dan mnogo denarja in tega je z davki izsiljeval iz svojega ljudstva. Prišle so kobilice in uničile vsa plodna polja. Prišla je kuga in lakota in nadlogam ni bilo ne konca ne kraja.
Ta nesrečni čas pa je izkoristil sosedni narod ljudžercev. Vdrl je v cesarjevo deželo in prišel pred dvorec.
.Dvor je obkoljen in ni nobene rešitve več zanj," so rekle cesarju lepotice. Nato so se posvetovale, šle na dvorišče in se vpričo vseh dvorjanov spremenile v dvanajst čarovnic. Dvanajst čarovnic je kot dvanajst jezdecev zajahalo metle, potem pa so rekle cesarju: .Pljuni na kamen pri vodnjaku in kadar bo tvoj škorenj znova stopil na ta kamen, boš zopet cesar in gospodar te dežele".
Cesar je pljunil na kamen, kot so mu svetovale čarovnice, potem pa je tudi sam zajahal metlo. Leteli so tri dni in tri noči. Preleteli so mnogo dežel in se spustili na samoten otok sredi daljnega morja.
Po deželi se je naglo raznesla vest, da je cesar pobegnil s čarovnicami. Tedaj si je narod iz svoje srede izbral hrabrega in pametnega voditelja, ki je premagal ljudožerce. Ta modri vojskovodja je očisti) zemljo kobilic in druge golazni, ki se je bila razmnožila za vladanja prejšnjega cesarja. Nato pa je sklical ves narod. Tri dni in tri noči so se posvetovali, kako bi uredili svojo zemljo. Postavili so nove zakone in s temi zakoni so odstranili cesarja, ki je zapustil deželo in ljudstvo. Cesarstvo pa so proglasili za bratstvo. S skupnim delom so znova zgradili opustošeno zemljo. Kmalu je spet zacvetelo med njimi blagostanje in sreča. Da bi se pa nikoli več ne ponovila žalostna preteklost, je odredil modri vojskovodja, naj se okrog vse dežele sezida visok zid. V tem zidu so bila samo ozka vrata za potnike, trgovce, romarje in druge, ki bi morda hoteli priti v njegovo deželo. Da pa ne bi tujci zanesli v zemljo kuge ati kakšne druge bolezni, so odredili sledeče: vsak tujec, ki hoče v deželo, se mora prej tri dni in iri noči postiti in se v tem času kopati v Cistern jezeru, ki leži ob zidu, kraj ozkih vrat.
Na samotnem otoku je živel cesar s čarovnicami že dolgih 7 let. Potem pa je poslal najmlajšo izmed dvanajstih čarovnic, da bi poiskala njegovo cesarstvo in poizvedela, ali še traja vojna. Kmalu se je najmlajša vrnila, a je ce-
sarstvo zaman iskala. Potem je cesar poslal najstarejšo čarovnico, ki je preletela ves svet in ni mogla najti, kar je iskala. In tako je šlo po svetu še ostalih deset čarovnic, a šele zadnja je po bregovih prepoznala cesarjevo deželo. Preletela jo je nekajkrat in prisluhnila, kaj ljudje govore, nato pa se je vrnila na samotni otok in rekla cesarju: .Hudo je, hudo, moj cesar! Tvoja dežela je sedaj [epa in bogata, da je ne bi spoznal. In ljudje so postali drugačni, svobodnejši. Najhujše pa je, da nočejo več slišati o tebi."
.Kako je to mogoče," se razjezi cesar, .saj sem vendar njihov gospodar."
Pametne misli
#	Sposoben človek vse deta dobro.
#	Mtadost mine, kot cvetje zgine.
#	Denar poide, pamet pride.
#	Kdor tagati ne zna, naj se med tovce ne poda.
#	Vetike ribe žro mate.
#	Naravo ne obvtadamo s tem, da se ji pokorimo.
#	Ljudje radi iščemo trn tudi v tistem očesu, kjer ga ni.
#	Prijatetj je ta, ki sam žačuti, kdaj nam je potreben.
#	Kdor ne postuša, naj izkuša.
^ Vzgojeni iahko vzgaja.
#	Sramotno je hote ostati neveden.
#	Že staro je pravito, da deto zahteva pta-čito.
#	Btagor doma, kdor ga ima.
#	Po navadi hvatimo zato, da bi nas hva-titi.
#	Krasen je gtas motka.
#	Največ ve ta, kdor sebe pozna.
#	Gtej, da ti ne bo gtava večja od ktobuka.
#	Pametni se pri ognju ogreje, nespametni opeče.
#	Kdor trdi, mora dokazati.

,Tu ne pomaga hudovanje, pravi čarovnica, .tvoja dežela je obdana z visokim zidom in v njo moreš priti samo skozi ozka vrata v tem zidu. Pri vratih pa stoji stražar, ki te ne bo spustil naprej, ako te bo spoznal, zato poslušaj moj svet. Sleci cesarsko obleko in se preobleci v siromašnega potnika, le svoje cesarske
škornje obdrži na nogah. Okopaj se v Čistem jezeru, in ko te bo straža spustila skozi vrata, pohiti v svoj dvorec, stopi s škornjem na kamen pri vodnjaku in spet boš gospodar v deželi."
Cesar je poslušal nasvet in krenil na pot. Prišel je do zidu. Postil se je tri dni in tri noči in se je kopal v Čistem jezeru. Četrti dan pa je stopil k straži in zaprosil: .Pustite siromaka, potnika . . ."
.Saj bi te pustili," mu je odgovoril stražar, .ampak od tebe zaudarja hud smrad. Po zakonu tak ne moreš v našo deželo."
In cesar se je vrnil, ne da bi kaj opravil. Pa so mu svetovale čarovnice: .Vzemi osla, naloži mu vrečo z zlatom in pojdi na pot. Ko prideš do jezera, kopaj se sedem dni in če bo stražar še čutil tvoj čudni duh, odveži vrečo z zlatom in podkupi stražo."
Cesar je ubogal čarovnice. Zajahal je osla in privezal zadaj še vrečo zlata. Ko je prišel do Čistega jezera, je skočil vanj. Sedem dni se je kopal in postil, osmi dan pa je prišel do straže in dejal: .Pusti tujca — trgovca v vašo deželo . . ."
.Pustili te bomo le bliže pridi, da te bomo videli". Ko pa se je cesar približal, si je stražnik od silnega smradu kar nos zatisnil.
.Prav gotovo trguješ z mrhovino, ker tako smrdiš," pravi stražar. Cesar pa mu odvrne: V moji vreči ni mrhovine. V njej je nekaj, kar je boljše od najžlahtnejših dišav. Pusti me v deželo in bogato te bom nagradil."
Ko to pravi, postavi cesar vrečo z osla, jo odveže, toda glej: namesto zlata je v vreči sama ilovica. Cesar se začudi na vsa usta, odvleče osla zopet k Čistemu jezeru in še enkrat pogleda v vrečo. In glej, spet je bilo v njej zlato. Cesar spet radostno prihiti k vratom, toda komaj stopi na prag, se zlato spremeni v ilovico. Straža mu pravi: .Čuden človek si. Podoben si tujcu, ki je bil pred kratkim tukaj. Prav tako zaudarja od tebe. Izgini od tu!"
Vrnil se je cesar na samotni otok in tam so ga pričakale čarovnice. Ko jim je povedal, kako se mu je zgodilo, so se zbrale na posvet. Dvanajst dni so se posvetovale, potem pa so prišle k cesarju in mu rekle: .Sezuj škorenj in napiši pismo. Pismo in škorenj pošlji kakšnemu staremu znancu v svojem cesarstvu. Me bomo pismo začarale in vsak, kdor ga bo bral, bo v naši oblasti. Po našem povelju bo odnesel tvoj škorenj v dvorec in čim ga bo postavil na kamen pri vodnjaku, se bo zrušilo vse, kar je zgradil novi vladar. Vse bo po starem in ti boš spet edini gospodar v svoji deželi."
Cesar je malo premislil, potem pa je sezul škorenj in napisa! pismo. Oboje je poslal v deželo, kjer je vladal nekoč.
Vse to pa je videla in slišala majhna lastovka, ki je prav tedaj letela preko samotnega otoka. Zbala se je za življenje modrega vladarja, zato je odletela k njemu in mu vse povedala. Vojskovodja je odredil, da poiščejo cesarjevo pismo in škorenj. To naj se razglasi vsemu ljudstvu. Ko so ljudje izvedeli, da se cesar in njegove čarovnice še vedno poizkušajo vrniti v deželo, so se razjezili bolj kot kdaj poprej. Na tisoče ljudi je pustilo svoje opravke in šlo iskat pismo. Na glavni cesti je naraščala procesija ljudi, ki so nosili vile in kose in razjarjeno klicali:
.Nočemo cesarja, dol s cesarjem. Nočemo čarovnic. Dol z ubežniki."
Spotoma pa so zvedeli, da je prismo prišlo do straže na meji pri ozkih vratih. Hitro so šli tja in, ko so zagledati stražo, so zavpili: .Kje je pismo, kje je cesarjev škorenj?"
VESELA ZGODBA
Zlezla je razposajena miška v skrinjo in izglodala v babičin novi kožuh veliko luknjo. Zaskrbelo je babico, zbala se je zime, pa kaj je hotela, zato je samo rekla:
„Eh, kaj bi! Dobra volja je najbolja.
Od tedaj naprej se je začela miška smejati, tako smejati, da ni nič mogla od smeha.
Vidi petelin, kako se miška v smehu valja po tleh, odpre kljun in jo pogoltne.
Zdaj se začne smejati petelin. Tako se je smejal, da ni nič mogel od smeha.
Vidi lisica, kako se petelin va!ja v smehu po tleh, zgrabi ga, odnese v gozd in ga raztrga.
Zdaj se začne smejati lisica. Tako se je smejala, sirota, da ni nič mogla od smeha.
Vidi volk, kako se lisica v smehu valja po tleh, zgrabi jo in jo požre.
Zdaj se začne smejati volk. Tako se je smejal, da ni nič mogel od smeha.
Vidi medved, kako se volk v smehu valja po tleh, zgrabi ga in ga požre.
Zdaj se začne smejati medved. Tako se je smejal, da ni nič mogel od smeha.
Vidi ded, kako se medved v smehu valja po tleh, pa zgrabi gorjačo, pobije medveda in napravi babici nov kožuh za zimo-
Stražar se jim je nasmejal in rekel: „Ni ju več!
Ko pa so ga ljudje začudeno gledali, jih j& vprašal: .Bratje, ali smo cesarstvo?"
.Nismo, nismo, mi smo bratstvo!" so kričali ljudje. In stražar jih je vpraša) naprej: .Ali smo mi bratje, cesarjevi podaniki?"
.Nismo, nismo mi smo svobodni ljudje. Nikol' več se nočemo vrniti v suženjstvo. Dol z ubež* nimi čarovnicami, dol s cesarjem!"
Tedaj jim je stražar povedal, kako je bilo s pismom in škornjem. On je dobil cesarjev škorenj in njegovo pismo. Na ovitku je bilo naj pisano .Zvestemu podaniku mojega cesarstva. Stražar se je začudil in dejal: .Jaz nisem cesarjev podanik in tu ni cesarstvo. Tega pism<* ne bom odprl!" Dal je pismo drugemu stražarju in ta je dejal: .Tudi jaz nisem cesarjev podanik. Ne sprejmem tega pisma!" Tako je pismo obšlo vse stražarje in se naposled vrnilo k prvemu. Ta pa se je razjezil in vrgel pismo in cesarjev škorenj v Čisto jezero. Komaj je voda požrla škorenj in pismo, so se skalile jezerska globine in dvignil se je strašen vihar. Tri ctm in tri noči so butali besni valovi ob breg, P°' tem pa se je jezero umirilo in je bilo zopa čisto kakor prej. Straža je obšla jezersko obalor pa nikjer ni bilo sledu o cesarjevem pismo ' škornju.
Ko je ljudstvo to izvedelo, se je pomirilo odšlo na svoje domove. Modri vojskovodja P je bogato nagradil stražarja in razglasil vsetn^ ljudstvu: .Varuj se ljudstvo prevar in čuvaj edm^ stvo. Dobro si zapomni: volk menja dlako, "'** koli pa narave!"
Jože Horvat
Mavrica
Sonce s/je, Jež ros;',
7H<wr;c<3 se zaZJcščt;
/oib n%J po/jew, svete/ trrr^, zgoraj p% je črn o/JgG Steber mavrice stoj;
/JizK /;oste, Jg/eč ni.
Tep<t, rosna nMcrica, se otro& /n pr/se/ tja/
5tr;c je re^e/; „7*ja /*; raj/ /'ojJ;/ V J/an t; jraJe z/at.
Če /ros ^ajro spoj Jrža/, z/at; Jež Po Ježeva/."
Ttr;c je prav prijazen /n/, a nasrne/r je v /rr^;/r s^r;/. /ože& strica ni verje/, v po/je pa je venJar se/. Rosne čeve/j<%e že ima — mavrica se ma sme/r/ja.
Jože^ se poti, /riti, mavrice pa ne a/ovi.
Končno postoji, zJaj ve — ni/rče aje/ ni mavrice.
— Svet/; /o^ se nam sme/r/ja, a ajeti se ne Ja.
pod vejevje jelševja, ki se je zadi- ga tam, kakšna pa je čepela na kam-ralo v vodo. Najraje je prihajala nu, ki je mo!e! iz vode. Ta trenutek okoli poldneva, ko so se Žabe že mat- so si izbrale zato, ker se je tega ce polenile zavoljo sončne pripeke opoldneva sončil na obrežju med vi-in je mlaka na dvorišču po nekaj soko travo sivkasti muc, ki je živel dneh presušila.	z žabami v prav prijaznem sožitju
V
Žaba raca
Sonce je bilo že visoko in neusmiljeno je grelo. Prijetne, osvežujoče sape skoroda ni bilo. Potoček pa je živahno žuborel in se kodral, da je bilo veselje. Vesele so bile tudi žabe, ki so živele v njem. Regljale so in kvakale, se uglasile v zbor, kdaj pa kdaj je pritegnil še urh s svojim globokim krk-urh.
Vsako veselje pa je kdaj pa kdaj lahko tudi skaljeno. Tako tudi žabam v potočku ni bilo prizanešeno. Vznemirjala jih je pisana žaba raca, ki se je prigugala kakšen dan zjutraj, kakšen dan opoldne, prav, ko so si žabe v potočku zaželele opoldanskega počitka, po obilnem lovu na mušice in vodne drsalce, ki so se podili sem ter tja po vodni gladini. Kot bi ne dobila dovolj hrane na domačem dvorišču, tja! Si je pač zaželela vsakih nekaj dni za priboljšek še kakšno žabo.
Za njeno žabjo nepoštenost so žabe dobro vedele in zato so ji tudi rekle: žaba raca. Raca je že bila, žaba pa ne, čeprav so ji presneto teknile. Pazile so nanjo in Če so le mogle, so pravočasno poskakale v vodo in se poskrile med korenine in
Tako se je tudi tistega dne, okrog poldneva, racaje odpravila z dvorišča, se pregugala prek ceste, zdrknila v plitek obcestni jarek in se s težavo poskušala prigugati navkreber v visoko travo, ki se je prašna in osivela majala v vetriču. Malce nejevoljna se je oglašala in tako oznanjala svoj prihod. Tisto popoldne pa so bile žabe na preži. Sklenile so, do bodo tokrat že pokazale žabi raci loviti med njihovim rodom. Ostale so na obrežju potočka, ena tu dru-
in ni nikoli poskakoval za žabami, temveč se je raje podil za kobilicami, ker mu je igra ugajala, saj ulovil tako nikoli ni nobene. Obiskal pa jih je ob vsakem sončnem vremenu in se vdajal prijetnim sončnim žarkom.
Žaba raca je le priracala do nabrežja in se pnMa bistro ogledovati za žabami. Malce čudno je le bilo, da se jih je toliko nabralo na obrežju. In nobena ni skočila v vodo. Takšna nespametnost in še huje,
predrznost, se je čudila raca. D..v, je stegnila vrat, da si ulovi najbh^ jo, je žaba poskočila v vodo. Tak le je žaba raca begala sem ter tE' vendar so ji vse žabe uhajale v do. „Takšne smole pa še ne", st 1 dejala žaba raca. Zdrsnila je v ^ do, pa so žabe bliskovito poskako vale zdaj sem zdaj tja, jo preska kovale in se v hipu poskrile.
Nejevoljna in naščeperjena se 1 žaba raca po brezupnem lovu ' kobacala iz vode in z vso ihto p. hitela proti cesti. Smola, ni opa%'. dremajočega muca in stopila je tta^j Ojoj! Muc je preplašen in jezen hkfj* ti poskočil kot blisk, zapihal in osV nit s šapico žabo raco, da je p^J/ pisano perje, kar odfrlelo. Žaba r^. pa je v svoji hudi stiski tekla, ko*, kor so jo le nesle kratke noge, prf domu, proti izsušeni mlaki na ° mačem dvorišču.
Sklenila je, da je žabe nekaj ne bodo več videle, nje, žabe Preveč je prestala strahu. Žabe P so se oglasile ter kvakale in reglE v vroč sončni dan.
V/dJo f'""
Versuch einer komparativen Studie iiber die Fragen Siidtirol und Sudkarnten
Was in Siidtiro) (und im Raum Triest/Istrien) unter einem faschisti-schen Regime mit einem kiar definier-ten, aiiumfassenden Entnationalisie-fungsprogramm geschah, voiizog sich 'n Sudkarnten in einem scheindemo-^tatischen Riima, in dem freiiich die Prafaschistischen Krafte des ,,Heimat-uundes" ais „Nebenregierung" die SIo-^enenpoiitik weitgehend bestimmten.
paar Angaben dazu: die Berau-bung der Minderheit des GroBteils ihrer InteHigenz durch Austreibung und Versetzung von Priestern und Lehrern; die Besetzung der Lehrer-^teiien an den utraquistiscben Schu-len mit Deutscbnationaien; die geziei-^ Spaitung der Minderheit durch Hnfilhrung der diskriminierenden '"indischen-Variante, die nicht nur nationaie, sondern aucb gesellschaft-nche Auswirkungen hatte; die Behin-nerung der siowenischen Presse — die ^ettungen muBten in Wien gedruckt Berden, weii keine Karntner Drucke-''si sie drucken woHte (die faschistisch ^nsurierten katholischen Sudtiroier 4ettungen erschienen in Božen und Rrixen, oder richtiger — in Boizano und Bressanone); die Behinderung des ^otvenischen Lehrer-Nacbwuchses; die ^chlieBung siowenischer Privatschu-j^n; die allmahliche Aushohlung und Ltnengung des slotvenischen Schul-^esens; die massive Konkurrenzie-rung der s)owenischen Genossenschaf-tun und Sparkassen; die Einpflanzung ^eutscher Privatschulen durch den Schuiverein Stidmark ins s!owenische ^(ediungsgebiet; der Ankauf s!owe-uischen Grundbesitzes durch Deutsche oder Reichsdeutsche, damit „der Hei-juatboden in heimattreuen Handen nieibt"; die gesellschaftliche und wirt-yhaft]iche Forderung der „deutsch-^eundiichen" SIowenen ais Mittier ^ischen deutscher Oberschicht und ^otvenischem Bauerntum: „deutsch-'feundiiche" siowenische Aufsteiger ^aren somit Vehikei der Entnationa-'sterung und zugleich Schiitzer und
des nationaien wie des okonomischen Besitzstandes, der ftir die historischen Volker der Habsburger Monarchie stets ein und dasseibe bedeutet hatte. Aber immerhin hatten die Siowenen einen Teit ihrer kuitureiien, schuii-schen und okonomischen Strukturen gerettet; sie hatten zwei Abgeordnete im Landtag; das austrofaschistische System brachte — wenngle:ch in Karnten weniger minderheitenfreund-iich ais im Burgeniand — e:n'ge Er-ieichterung, so die Ernennung etiicher Nationaisiowenen zu Burgermeistern und AmtsTvaitern."
Der eigentliche Faschismus brach tiber die Karntner Siowenen erst mit
dem AnschluB Osterreichs an Hitiers Deutschiand 1938 und, in voiier Wucht, 1941 mit der Aggression ge-gen Jugosiawien herein. Der „Hei-matbund", der das sogenannte „Ab-stimmungsgebiet" schon bis dahin ais scin Lehen betrachtet hatte, wurde nun zum Exekutionsorgan des „Reichs-kommissars filr die Festigung des deutschcn Voikstums" Himmier. Nur kurz zu den EntnationalisierungsmaB-nahmen des nationaisoziaiistischen Reg mes in Sudkarnten: rein deutsche Schuien; Entfernung national-bewuBter Siotvenen aus den Gemein-devertretungen; Verbot des sioweni-schen Kuituriebens; Ausweisung slo-
wenischer Inteiiektueiier aus Karn-ten, — soweit waren auch die Fa-schisten in Sudtiroi gegangen, auch daB siowenische Inteiiektueiie, darun-ter besonders vieie Pfarrer, in Gesta-pohaft kamen, konnte im faschisti-schen Sudtiroi noch Paraiielen finden. Was in Sudkarnten weiter foigte, hat Sudtiroi nie eriebt: Verbot sioweni-scher Arzte, in siowenischen Gemein-den Praxen zu unterhaiten; Verbot der siowenischen Predigt und des slo-wenischen Gebets; und aiigegenwartig die Aufforderung an die „Windi-schen", deutsch zu reden.
Die Nazis fuhrten 1939 eine Volks-zahlung durch, die — so Veiter'" — die hochste Zahi von Sprachsiowenen seit 1910, namiich beinahe 43.200 — ergab. Veiter meint, dieses so gute Er-gebnis sei dadurch zustandegekom-men, „daB . . . Wahrheitspflicht be-stand und fiir falsche Angaben hohe Strafen angedroht waren"." Ich wiir-



! tsiadi
.
,,:,3	^
TL.	sg '
L..	\


. N &	"
o

-

) T A L i E N
* rp __________)  /______^ '** L A^
timfiečimtGca &es ftthtcrs 1^^
^ " ----
''""L,',

.N
^ehrer des deutschcn Besitzstandes, Option 1939: Auth die Sudliro)erwufden von Hit)er„heim ins Reith "gefufen

de es anders formuiieren: das Bajonett im Rilcken tragt zuweiien zur Star-kung des NationaibewuBtseins bei. Immerhin ist eines beachtiich: gegen-tiber der austrofaschistischen Voiks-ziihiung von 1934 hatten die Siowe-nen um 17.000 Seeien zugenommen, und dies in einer Zeit, da es weniger denn je ais Empfehiung gait, ais Sio-wene zu geiten.
In dieser Zeit kam es auch zu einer schicksaihaften „Begegnung" zwi-schen deutschen und iadinischen Sud-tiroiern einerseits und den Siotvenen Stidkarntens anderseits — aiierdings unter verkehrten Vorzeichen. 1939 wurde zw:schen Rom und Beriin das Optionsabkommen vereinbart, in wei-ches auch die deutschsprachigen Ka-naitaier einbezogen wurden. Die hochste Instanz ftir die Durchfiihrung der Option war Himmier. Zwischen 82 und 86 Prozent der deutschen und iadinischen Sudtiroier entschiossen sich zur Option ftir Deutschiand und damit zum Veriassen der Heimat. Bei den iadinischen Optanten muB dieser EntschiuB zweifach tiberraschen, er bedeutete ja nicht nur den Verzicht auf die Heimat, sondern auch die Flinnahme der Assimiiierung im neuen Siediungsgebiet. Der siidkarnt-nerische und aiigemein siowenische Raum spielt hier insofern eine Roiie, ais er ftir Deutsche aus der Gottschee und dem Kanaitai sowie fur einen Teii der Sudtiroier ais potentieiier Ansiediungsraum in Aussicht genom-men war; es bestand sogar ein Pian, die iadinische Grodner Taigemein-schaft im Gebiet Eisenkappei/Zeii Pfarre, wo 290 Bauernhofe „aus-schiieBiich in voiksfremden Handen sind", anzusiedein und diese Gemein-den derart fur den Fremdenverkehr zu erschiieBen'-; nach Stuhipfarrer/ Haas ist dieser aus dem September 1940 stammende Pian der friiheste bis-her bekannte Hinweis auf die gepian-te geschiossene Aussiediung der Sio-wenen. (D^/je t- pr;Ao^ji	J
9	Dazu Haas/Stuhipfarrer, Osterreich und seine Siowenen, Wien 1977,
S. 39 ff. — Theodor Veiter, Das Recht der Voiksgruppen und Sprachminder-heiten in Osterreich, Wien 1970,
S. 301 ff.
10	Veiter, a.a.o. S. 344.
11	Veiter, a.a.o. S. 344 ff.
12	Hass/Stuhipfarrer, a.a.o. S. 84.
RADiO - TELEVtZIJA
_______ AVSTRIJA I
PETEK, 27. 5.: 9.00 Poročita
—	9.05 Za predšotske otroke
—	9.30 Ruščina — 10.00 šo!-TV — 10.30 Temnordeči pečat — 12.10
J*atere — 13.C0 Uredništvo — 17.00 Za pred-^!ske otroke — 17.25 Hiša krokodiiov — Otrokom za tahko noč — 18.00 Panop-— 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije 7* M čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.15 Odna revija — 21.20 Made in Austria — ^ Nočni studio — 23.20 Poročita SOBOTA. 28. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 An-^'sščina — 9.35 Francoščina — 10.00 Ru-'na — 10.30 10 komadov za pihatni kvin-^	11 00 tgramo na ttavti — 11.30 Stike iz
— 11 55 Nočni studio — 13.00 Ured--j — 16.30 Konji — pasme in reja —
1? 00
3otty box — 17.30 Grede na Attantiko
, 17.55 Otrokom za tahko noč — 18 00 Dva ^ sedem — 18.25 Dober večer v soboto Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije . 3uine Tirotske — 19.30 Čas v stiki in Port 20,15 stavimo, da ... — 22.05 Šport J2.25 Smeh z Bob om — 23.10 Poročiia.
^ ^H)EL3A. 29. S.: 11 00 Ura tiska — 12.00 Vi-^'na vzgoja — 15.00 Pot v Bati — 16.30 ktamote — 16.45 Listamo v stikanici 17 05 Risanka — 17 15 Mojster Eder in JS9ov Pumuckt — 17.40 Hetmi — 17.45 Ktub ^'orjev — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Av-— 19 30 čas v stiki in šport — 20.15 kadetov — 21.00 Budov nauk — 21.05 ^ ob moji — 22 35 šport — 22.55 Poročiia.
2 0"EDEL!EK. M. 5.: 9 00 Poročita — 905 H? P'odšotske otroke — 9 30 TV kuhinja — 3cw	IV — 10.30 K. i. c. Fetdmar-
^ P* — 11 55 Baročni gradbeni mojster tz ^Portske — 12.15 Heinrich Harrer poroča 15.C0 Uredništvo — 17.00 Za predšotske ^	— 17 25 Spoznavajmo nevarnosti —
thj*P'sčujmo nesreče — 17.30 Otroška ko-P'ja — 17 55 otrokom za tahko noč —
Fauna Canadiensis — 19 30 čas v
20.15	Ponedetjski šport — 21.00
18.QQ
"iki -$te
^ vedeti, da ." — 2105 Protesionatci ji SO šport — 22.20 Poročita.
3	^ g . ^ ^ šotska TV — 18.00
^ '^iacija — 18.30 Laurentovi — 19.30 čas s*'ki — 20 15 David Copperfietdova ma 21.05 Dattas — 21 50 Deset pred de ^ "** 22.20 Ktub 2 in poročita.
Po^***'	Poročita — 9 05 Tudi
so je treba — 9 35 Francoščina — IV — 10.35 A ta carte — 11.20 mornar brez strahu in ptemstva —
11.25 Argumenti — 13.C0 Uredništvo — 17.00 Presenečenje — 17.30 čebetica Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ah, ti tjubi oče — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.50 Čas v stiki — 20.15 Eksodus — 23.35 Poročita.
ČETRTEK, 2. 6.: 1C.00 Nerodnež s šestim čutom — 11.55 tzraet v Egiptu — 15.C0 Gospodar treh svetov — 16.45 Robinson Cru soe — 17.10 Ukradena puška — 17.45 Trinajst tip — 18.30 Pridi v morje — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki in šport — 2015 Vas ob meji — 22.10 Trije štajerski umetniki — 22.25 Hariem v ritmu drugega desettetja tega stotetja — 23.40 Poročita
		A V S T R ! J A 2
§		PETEK. 27. 5.: 17.30 Vizuatna vzgoja — 18.00 Gaterija —
18.30	Brez nagobčnika — 19.50 Čas v stiki — 20.15 Zdravniški svetovatec
—	21.15 Modna revija — 21.20 Potitika v petek — Deset pred deseto — 22.20 Zadnje povetje — 23.55 Poročita
SOBOTA, 28. 5.: 15.00 Tako postane mesto
—	15.45 Športno popotdne — 19.00 Traiier —
19.30	Čas v stiki — 19.50 Primer za tjud-
1983 — 22.10 Cesta iz Korintha — 23.45 Sto mojstrovin — 23.55 Poročita NEDEUA, 29. 5.: 15.00 Športno popotdne
—	18.30 Okay — 19.30 Čas v stiki — 19 L0 Tedenski pregted — 20.15 Če bogovi tjubijo Romy — 21.45 Dinastija — Denverski ktan — 22.35 Mata nočna gtasba — 25.35 Sto mojstrovin — 23.45 Poročita
PONEDELJEK, 30. S.: 18 00 Znanje danes —
18.50	Spencerjevi pjtoti — 19.30 Čas v stiki
—	20.15 Korenine — 21 00 „Ati veste, da . . ."
—	21.05 šiting — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Nashvitto !ady — 0.20 Poročita
TOREK. 31. S.: 17.45 šotska TV — 1800 Orientacija — 18.50 Laurentovi — 19.30 Čas v stiki — 20 15 David Copperfietdova ma gija — 21.05 Dattas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
SREDA, 1. 6.: 18 00 Deieta in tjudje —
18	30 Laurentovi — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Cafe Centra! — 21 45 Poročita — 21.50 Nashvitte — 0.25 Poročita.
ČETRTEK, 2. 6.: 15.30 Športno popotdne — 16 50 Anekdote po notah — 17.50 Nobenega usmttjenja z tisico — 19 30 Čas v stiki —
19	50 „Učite se od Turkov!" — 20.15 Gtas-
beni skedenj — 21.45 šport — 22.15 Pri meni si na pravem mestu — 23.35 Sto mojstrovin — 23.45 Poročita.
ORF - KOROŠKI RADtO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 27. 5.: 14.10 Koroški obzornik -- tz kutturnega iivtjenja.
SOBOTA, 28. S.: 9.00 Od pesmi do pesmi
NEDELJA, 29. 5.: 7.05 Duhovna miset — Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDELJEK, 3C. S.: 14.10 Koroški obzornik — Koroški zbori pojo — 16.00 R. Vospernik: Nekaj aspektov stovenskega gta go!a — stov. šotska oddaja za šotarje od 4.-8. šotske stopnje.
TOREK, 31. S.: 9.30 Za našo vas — 14.10 Koroški obzornik — Popevke — Rdeče, rumeno, ze!eno.
SREDA, 1. 6.: 14.10 Koroški obzornik — Minute z . . . — Naša beseda: Lev Deteta — „Kača" — 21.00 „Koroška v pesmi, besedi in stiki" (posnetki akademije stov. gimnazije 1983).
ČETRTEK, 2. 6.: 7.05 Praznična oddaja.
JUGO SLAV IJ A
PETEK. 27. S.: 8 55 IV v šoli — 17.25 Poročila — 17.50 Fe-stivat ptesnih orkestrov 3RT Rcdenci — 18.00 Tarzan — 18.25 Obzornik
—	18.40 Po vtoienem detu — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Rockfor-dovi dosjeji — 20.55 Zrcato tedna — 21.15 Merrtttovi bojevniki — 22.50 Poročita.
SOBOTA, 28. S.: 8 00 Poročita — 8.05 Zbis
—	8 20 Ciciban — 8.40 Tarzan — 9.05 Učite j — 9.35 Zvoki goda) — 10.20 Zivati v gibanju — 10.45 Tretje obdobje — 11.15 Dotgo iskanje — 12.05 Ljudje in zemtja — 13.C5 Poročita — 16.35 Poročita — 16.40 Nogomet — 18.30 Gataktika — 19.15 Risanka
—	19.20 Cik cak — 19 30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Ljubezenska zgodba — 21.50 Propagandna oddaja — 21.55 Večer z Ma tejo Ko ežnik in njenimi prijateiji — 21.45 Poročita.
NEDELJA, 29. S.: 9.50 Poročita — 9.55 2iv lav — 10 40 Botntšnica na koncu mesta
—	11 40 625, oddaja za stik z gtedatci — 12.C0 Kmetijska oddaja — 14 00 Pristuhnimo tišini — 14 30 Košarka: Jugostavija - Grčija — 16.00 čim večja družba, tem botj
veseto — 17.40 športna poročita — 17.55 Modrostni zob — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Da!jno nebo — 21.00 tzviri-prebujanje tstre — 21.30 Reportaža z nogometne tekme Dinamo -Hajduk — 22.00 športni pregted — 22.30 Poročita.
PONEDELJEK, 30. 5.: 10.35 TV v šoti —
16.15	Poročita — 16.20 Učitetj — 16.50 Turizem — možnost in pritožnost — 17.25 Obzornik — 17.45 Risanka — 17.58 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Krtežev portret Tita — 21.05 Mednarodna obzorja — 22.00 V znamenju.
TOREK, 31. 5.: 10.35 TV v šoti — 17.35 Poročita — 17.40 Sedem stopnic do gtas-be — 17.55 Mešani zbor „štefan Kovač" iz Murske Sobote — 18.25 Gorenjski obzornik — 18.40 Vetiki otok — 18.50 Knjiga — 19.C5 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.30	Dnevnik — 20.00 Vzhodno od raja —
20.50	Aktuatno — 21.50 Miniature — 22.05 V znamenju.
SREDA, 1. 6.: 10.35 TV v šoti — 17.35 Poročita — 17.40 Ciciban, dober dan — 17.55 Naši predstavniki — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Mozaik kratkega fitma — 19.C5 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 35 mm Fitmska detavnica — 22.00 V znamenju.
ČETRTEK, 2. 6.: 10.35 TV v šoti — 17.50 Poročita — 17.55 Zivati v gibanju — 18.25 Ljubtjanski obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Tednik — 21.05 Francoski šanson s Cathe-rine Sauvage — 21.30 Dotgo iskanje — 22.20 V znamenju.
RADIO LJUBLJANA
PiHEK, 27. S.: 4 30 Poročita — 5.30 Jutranja kronika — obvestita, promet — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.C5 Radijska šota za nižjo stopnjo — 8.35 Gtasbene pravtjice — 11.35 S pesmijo po Jugostaviji — 13.50 Čtovek in zdravje — 15.15 Voščita — 16.00 Dogodki in odmevi — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci — 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — gtasba — 0.05—4.30 Nočni program — gtasba — vmes poročita.
SOB07A, 28. S.: 4.30 Poročita — 5.15 Mikrofon na vasi — 6.20 Rekreacija — 6.50 Dobro jutro, otroci — 9.05 Matinejski koncert — 11.05 Pogovor s postušatci — 12.40 Voščita
—	13.30 Voščita — 14.05 Gtasbena panorama — 15.15 Vrtitjak — 16.00 Dogodki in odmevi — 17.00 Studio ob 17.00 — Zunanje-potitični magazin — 18.00 škattica z godbo
—	18.30 Mtadi mtadim — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Mtadi mostovi — 19.55 Domovina je ena — 20 00 Sobotni zabavni ve-
čer — 21.00 Za Stovence po svetu — 0.05—
5.00	Nočni program — gtasba — poročita.
NEDELJA, 29. S.: 5.00 Poročita — 6.15 Danes
je nedetja — Rekreacija — 8.07 Veseti tobogan — 9.05 Še pomnite, tovariši! — 10.05 Nedetjska matineja — 11.00 Voščita — 13.20 Za naše kmetovatce — 14.20 Humoreska tega tedna — 15.30 Nedetjska matineja — 15.55 Pojo amaterski zbori — 17.50 Zabavna radijska igra — 19.00 Radijski dnevnik —
19.30	Obvestita in zabavna gtasba — 19.35 Lahko noč, otroci — 20.00 V nedetjo zvečer
—	22.00 Poročita — tz naših sporedov —
23.15	Disko, disko — 0.05—4.30 Nočni program — gtasba — vmes poročita.
PONEDELJEK, 30. 5.: 4 30 Poročita — 5.30 Jutranja kronika — obvestita, promet —
6.50	Dobro jutro, otroci — 8.05 Aktuatn! probtemi marksizma — 9.05 Z gtasbo v dober dan — 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Poročita — Na današnji dan
15.15	Voščita — 16.00 Dogodki in odmevi —
18.00	Na tjudsko temo — 19.35 Lahko noč, otroci — 20.00 Pristuhnite, izberite ... — 21.05 Gtasba vetikanov — 22.30 Novosti iz našega gtasbenega arhiva — 24.00 Poročita — 0.05—4.30 Nočni program.
TOREK, 31. 5.: 4.30 Poročita — 6.45 Prometne informacije — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Radijska šota za srednjo stopnjo — 8.35 tz gtasbenih šo) — 9.35 Napotki
in ptesi — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.05 V korak z mtadimi — 14.35 čez tri gore, čez tri dote — 18.00 Sotočja — 19.00 Radijski dnevnik — 19.35 Lahko noč, otroci — 19.45 Z ansambtom Zeieni vat — 20.00 Stovenska zemtja v pesmi in besedi — 21.05 Od premiere do premiere — 0.05—4.30 Nočni program — gtasba — vmes poročita
SREDA, 1. 6.: 4.30 Poročita — 5.20 Rekreacija — 5.30 Jutranja kronika, obvestita, promet — 6.30 Poročita — 6.45 Prometne informacije — 6.50 Dobro jutro, otroci — 7.45 iz naših sporedov — 8 00 Poročita — 8.05 Pisan svet pravtjic in zgodb — 9.05 Z gtasbo v dober dan — 9.45 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za ... — 10.40 Lokatne radijske postaje se vktjučujejo — 11.C0 Poročita — 11.05 Ati poznate? — 11.35 S pesmijo po Jugostaviji — 12.00 Poročita
—	Na današnji dan — 12.10 Vetiki zabavni orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti.
ČETRTEK, 2. 6.: 4.30 Poročita — 6.20 Rekreacija — 6.50 Dobro jutro, otroci — 8.05 Radijska šota za višjo stopnjo — 9.35 Napotki za goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti — 14 00 Poročita — 16.00 Dogodki in odmevi — 19.00 Radijski dnevnik — 20.00 četrtkov večer — 22.00 Našim rojakom po svetu — 0.05—4 30 Nočni program — gtasba — vmes poročita.
OB OTVORiTVi NOVO UREJENiH PROSTOROV )N SKLADiŠČA:
V
Škofiče: zadruga razširja
Kmečko gospodarska zadruga v Škofičah je ena izmed tistih sio-venskih gospodarskih podjetij, ki mu je uspeio ujeti tok sodobnega časa in se ponovno uveijaviti v domačem kraju. Prihodnjo nedeijo bodo v Škofičah siavnostno otvoriii novo urejene prostore in skiadi-šče zadruge, ki se je skupaj z domačo posojiinico razviia v moderno trgovsko in denarno postojanko. Z razširitvijo ponudbe si stovenska zadruga utrjuje samostojno gospodarsko podiago in skuša še boij zadovcijiti potrebe kmečke in podežeiske okoiice.
V začetku sedemdesetih let so v Škofičah uvedli dnevno poslovanje zadruge in posojilnice, kar je seveda utrdilo pomen teh dveh domačih ustanov. V zadnjih treh letih pa je zadruga razširila svojo ponudbo, da bi tako postala bolj privlačna za tradicionalne odjemalce med kmeti in si pridobila nove kupce. V teh zadnjih treh letih sta bila Joži Pi-ček in Drago Portsch brez dvoma glavna motorja modernizacije posojilnice in razširitve ponudbe v zadrugi.
ZA VSAKEGA NEKAJ
Dokončna izgraditev skladišča in prodajnih prostorov je bila izvedena letos tako, da se kupci v zadnjih tednih že poslužujejo široke ponudbe. Ponudba obsega trenutno poleg kmetijskih potrebščin tudi gradbeni material, osnovna živila in pijače (v velikih količinah), goriva, vse potrebščine za hišo in vrt. Novost, ki jo bodo predstavili tudi v nedeljo ob slavnostni otvoritvi, so prav gotovo kmetijski stroji, ki jih ponuja zadruga po zelo ugodnih cenah (glej tudi objavo v zadnji številki Slovenskega vestnika).
Z razširjeno ponudbo so v zadnjem času znali pridobiti širši krog ljudi, ki sega preko občine Škofiče celo do Rožeka, na vzhodu preko Hodiš skoraj do Vetrinja in do Ribnice. Kot podatek samo to: v zadnjih lotih je zadrugi uspelo trikrat-
no povečati svoj promet. S trenutno preureditvijo in razširitvijo pa pričakujejo, da se bo promet še enkrat povišal za 30 odstotkov.
Še eno posebnost ima ta škofi-ška zadruga, ki je edina v tem kraju, odkar so v sredini sedemdesetih let ukinili raiffeisnovko: zelo uspešno deluje približno en mesec na leto hidravlična stiskalnica, iz katere priteče ob najuspešnejših dnevih tudi do 15.000 litrov mošta na dan. Stiskalnico (p. d. „prešo") so prenovili leta 1980 in izkazalo se je, da je z moderno stiskalnico zrasla tudi potreba po domačem moštu. To potrjuje naraščajoče število
Posojilnica in Kmečko gospodarska zadruga Škofiče vabita na
SLAVNOSTNO OTVORiTEV NOViH PROSTOROV iN SKLADiŠČA
v ned. 29. 5. 1983, ob 14. uri. Spored: pozdravna pesem, govorniki: zastopnik domače zadruge, župan občine Škofiče, zastopnik Zveze stovenskih zadrug v Ceiov-cu, zakijučna pesem, biagosiovitev.
Ogied prostorov.
ponudbo
ljudi, ki se poslužujejo te nove stiskalnice.
Ob razvijajoči se zadrugi se je razširjevalo tudi poslovanje posojilnice. Vedno bolj se je med turisti uveljavila kot dobra in moderna menjalnica.
Pomembno za razvoj zadruge in posojilnice v Škofičah je bilo seveda tudi preselitev iz starega poslopja, blizu cerkve, v bivše poslopje gostilne Schutz, ki stoji na zahodu Škofič, ob glavni cesti. Preselitev zadruge in posojilnice je bila izvedena leta 1976, ko je bil še predsednik Posojilnice in Zadruge Lovro Kramer, p. d. Janše, poslovodji pa sta bila tedaj Andrej Anderwald in Kori Portsch.
iZ ZGODOViNE:
Poglejmo še nekoliko nazaj v zgodovino: Zadruga je bila ustanovljena 26. 11. 1948, in je do leta 1971, ko se je začelo dnevno poslovanje, bila odprta dvakrat tedensko. Ves čas do preselitve je poslovala v hiši štev. 41, v kateri je bila tudi Posojilnica.
Posojilnica je bila ustanovljena leta 1901 kot ..Posojilnica za župnije: Škofiče, Loga vas, Otok in Št. lij registrirovana zadruga z neomejeno zavezo." Vsa leta do šestdesetih let je uradovala kot nedeljska posojilnica, dokler se ni uveljavilo najprej 2-kratno poslovanje na teden, nato pa še dnevno poslovanje.
28. 6. 1942 je bila posojilnica likvidirana in združena z nemškim „Spar- und Darlehenskassenverein fur die Ortsgemeinden Schiefling und Umgebung." Likvidacija je bila preklicana šele s formalnim sklepom z 12. 4. 1949, ko je Posojilnica dobila spet vse svoje pravice in ko je bila škoda delno poravnana.
Zadruga in posojilnica v Škofičah sta se razvili v sodobno trgovinsko in denarno postojanko. Predsednik zadruge je Rudi Maierhofer, p. d. Kranjc; podjetni Joži Piček, Karli Unek in Ignac Humnig pa so nastavljene! zadruge, ki ustrežejo vsakemu kupcu. Predsednik posojilnice je Herman Jager; v modernizirani posojilnici pa posluje Stanko Portsch.
Zadruga ne prodaja samo umetna gnojila, orodje in krmo, temveč tudi barve, take in razno blago za hišo in vrt.
V SOBOTO BO SVEČANA OTVORITEV PODJETJA ZA PROIZVODNJO POHIŠTVA IPH:
V
Žitara vas: 75 novih delovnih mest
Letos februarja je začela s poskusnim obratovanjem tovarna za proizvodnjo pohištva IPH v Žitari vasi. Trenutno je zaposlenih že 75 ljudi, od teh le 6 v upravi. 7 velikih tovornjakov, polnimi z mizami, omarami in klopmi, izdelanih v Žitari vasi, je že zapustilo Koroško v smeri Zvezne republike Nemčije in Švice. Skupno naj bi nova žitrajska posadka letos ustvarila pohištva v vrednosti 30 do 40 milijonov šilingov. To je brez dvoma dogodek, ki ga v Žitari vasi in njeni okolici zelo pozdravljajo.
Kot so ob začetku tedna povedali predstavniki podjetja je bila zamisel ta, da je treba ustvariti moderno podjetje v področju, kjer je veliko delovne sile brez zaposlitve in kjer poleg tega raste dosti borovega lesa. Namen podjetja pa je prodajati svoje pohištvo predvsem v Avstriji, ki trenutno uvaža skoraj dvakrat toliko pohištva, kolikor ga izvaža.
MNOGO SE JIH JE POTEGOVALO ZA DELOVNO MESTO
Znano je, da šteje okraj Velikovec med tista avstrijska področja, kjer je največ brezposelnih, letos je delež brezposelnih dosegel astronomsko višino 17 odstotkov. Poleg tega pa se mora velik del zaposlenih dnevno voziti na oddaljena delovna mesta. Zato ni čuda, da je podjetje v najkrajšem času našlo 75 delavcev iz Žitare vasi in njene neposredne okolice. Le 2 sta iz inozemstva. Kot je povedal zastopnikom podjetja župan Posod, si je nova tovarna znala v najkrajšem času pridobiti zaupanje prebivalstva in to kljub temu, da so nemškonacionalni krogi hujskali proti podjetju.
Kot so zatrjevali novinarjem podjetje v narodnostnem oziru ne bo delalo nobenih razlik, odločala bo kvalifikacija in pridnost. In nobenemu se ni treba bati zaradi upo-
rabe svojega materinega jezika. O tem pričajo tudi lepi dvojezični napisi v vsej notranjosti podjetja, in prav gotovo delavec tukaj ne more imeti občutka, da ga bo kdo zaradi jezika zapostavljal. To je prav gotovo razveseljivo dejstvo, ki bo — upajmo — dalo še vzgled drugim podjetjem.
Siovenrki in nemfki jezik :ta v podjetju enakovredna.
MEŠANO PODJETJE Z MODERNO TEHNtKO
Podjetje IPH Žitara vas je ko-manditna družba, v kateri so udeleženi poleg celovškega podjetja Intrade še Slovenijales (Ljubljana), SK-Products (Clifton, New Jersey, ZDA) ter Alples (Železniki). Trenutni kapital podjetja znaša 4 milijone šilingov in ga mislijo v naslednjih letih povišati na 20 milijonov šilingov. Zelo pomembno za uveljavitev proizvodnega podjetja IPH je dejstvo, da si preko jugoslovanskega velikana Slovenijales pridobiva tehnično znanje in tudi vso opremo, ki je potrebna za moderno industrijsko proizvodnjo. Nekateri stroji delajo na kompjuterski podlagi in izvajajo pod kontrolo delavca zelo zahtevna dela. Lahko rečemo, da to moderno podjetje na Koroškem nima para.
zemskih naročnikov. V teku leta pa bodo predstavili tudi še samostojen širši program, s katerim se bodo obrnili predvsem na veletržce in posamezne trgovine. Lastna prodaja še ni predvidena. Odgovorni pri IPH se zavedajo, da velikanom proizvodnje pohištva ne morejo biti konkurenčni, zato se osredotočajo na dobro kvaliteto pri srednjih cenah.
Trenutno gre okoli 20 % proizvodnje v Avstrijo, delež v Avstriji prodanega pa se naj bi občutno zvišal. Zato bodo vsi interesenti imeli možnost ogledati si proizvode IPH na Celovškem lesnem sejmu, kmalu pa bodo njene proizvode prodajali tudi pri Rutarju v Dobrli vasi. Skok na avstrijsko tržišče si pričakujejo na jesenskem specialnem sejmu pohištva v Salzburgu.
80 milijonov šilingov so investirali za gradnjo podjetja. Poleg 30 milijonov šilingov, ki jih je družba vložila sama, je IPH dobila 20 milijonov kredita iz fonda ERP, 30 milijonov pa preko bank. Za 25 milijonov šilingov kredita je obljubila dežela finančno podporo v višini
3 °/o obresti v prihodnjih petih letih-Računajo, da bo podjetje v roku 15 let odplačalo svoje dolgove.
Še letos hočejo povišati število delavcev za nadaljnjih 20, na skup' no 95 delavcev. Vsak delavec dob' začetka plačo v višini kolektivno pogodbe, odvisno od delovnega mesta in od njegove produktivnost' se mu v naslednjih mesecih poviša plača. Takšno politiko pri plačah narekujejo trenutni gospodarski p°' ložaj pravijo v podjetju in navajajo-da znašajo personalni stroški me^ sečno 1,5 milijona šilingov. Delove' kolektiv pa sestavljajo moški 'h ženske, v pretežni meri kvalificiran mizarji ali priučeni delavci iz dru* gih poklicev, pomožnih delavcev jo le malo.
SLAVNOSTNA OTVORiTEV !N DAN ODPRTiH VRAT
Vodstvo podjetja in obratni sva* vabita jutri, v soboto 28. 5. s P^* četkom ob 10. uri na svečano otvO' ritev iPH Žitara vas. Pred in P^ svečani otvoritvi (od 8. do 12. ura) bo za vsakogar možen ogled K*' varne.
Trenutno proizvajajo predvsem masivno pohištvo po naročilih ino-
Kompjuterji u:merjajo Mevitne :troje in naprave v podjetju iPH v 2itari vati. Proizvodnja kvaiitetnega pohiftva zahteva od vrakega deiavca v:o pozorno;t.

Trenutno proizvajajo mize, omare, vitrine, zkrinje in kiopi. V bodoče bod" razfiriii ponudbo. Za hitrejfe napredovanje računajo tudi : finančno podp<"° sred:tev druge ..driavne pogodbe med deieio Korotko in zvezno viado.