Listek. 251 Zapisnikar poroča o društvenih računih za leto 1892., ki kažejo, da je gmotno stanje ugodno. — Na znanje se vzprejmo nekatera gospodarstvena poročila. — Razpiše naj se častna nagrada iz obrestij Jurčič - Tomšičeve ustanove. (Glej razpis v denašnji številki. Ured.) — Za leto 1893. izidejo knjige »Letopis«, urednik prof. A. Bartel, »Goriška« II. del, spisuje prof. S. Rutar, in Sienkieivicz • M. M. »Z ognjem in mečem« II. del. — Vzprejmo" se na znanje predlogi književnega odseka o osnovi teh knjig. — Kot založna knjiga skoro izide »Slovenska stenografija«, spisal prof. A. Bezenšek. — Prof. J. Trdina bode spisal poljudno »Zgodovino slovenskega naroda«, ki izide v posebnem zvezku Knezove knjižnice. — V zadnji dobi je došlo »Matici« več prošenj za podelitev založnih knjig ; rešile so se po običnem poti. — Odobri se tajnikovo poročilo o poverjeništvih. — »Matica« je nedavno prejela volilo pokojnega Božidara Raiča v znesku 90 gld. — Sklene se, da se omislijo katalogi o društveni književni zalogi. — Izvoli se poseben odbor, da sestavi do prihodnje seje osnovo novim pravilom, ker so dosedanja, v marsičem zastarela in nedostatna, popolnoma pošla. —¦ Poročilo »Matiči-nega« zastopnika v upravnem odboru »Narodnega Doma«, ravnatelja J. Subica, vzprejme se zahvalno na znanje. — Knjižnici je priraslo od poslednje seje 145 knjig, zvezkov in časopisov. — Za lani je plačalo 1925 letnikov, za letos 273 ; od zadnje seje je pristopilo 98 novih udov, med njimi jeden ustanovnik. Razpis častnega darila. Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje »Matica Slovenska« po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove 200 goldinarjev častnega darila izvirnemu pesniškemu pripovednemu delu, v prvi vrsti kaki daljši in celotni epični pesmi. Snov bodi delu zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja ndroda slovenskega. Delo mora biti pisano takd, da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom lepe pripovedne književnosti ter poleg tega ugodi literarnim namenom »Matice Slovenske« Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove; prejme vrhu tega za svoje delo še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje »Matica Slovenska« po § 15. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru »Matice Slovenske« do dne" 31. decembra 1893. 1-Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečatenem listu, na katerem je zapisano dotično geslo. V Ljubljani, dne" I. marcija 1893. Odbor i>Matice Slovenske«. Ganglova dela. Denašnjemu poročilu o Ganglovih delih dodajam, da je g. Gangl leta 1885. dovršil tudi relief »Matere božje« od lipovine in ga pobarval. Sedaj je svojina g. dr. Moscheta. A. Sirilo/. Slovenske šolske knjige. Izmed šolskih knjig, o katerih smo že poročali o svojem času, potrjene so doslej po vrsti za šolsko rabo: »Obrtno spisje«, spisal A. Funtek, ,,Zgodovinske povesti za meščanske šole", spisal Ivan Vrhovec, ,,Osnovni nauk iz fizike in kemije za meščanske šole", spisal A. Senekovič, ,,Prirodopis za meščanske šole", spisal Jožef Hubad, ,,Latinske vadbe za prvi gimnazijski razred" (2. natisek), spisal Fr. Wies-thaler, ,,Obrtno knjigovodstvo", spisal dr. T. Romih, in ,,Zemljepis za meščanske šole in višje razrede ljudskih šol", spisal J. Orožen. Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji je razposlalo četrto-letuo poročilo svojega delovanja Iz tega je posneti plodonosno delovanje za dobo od 252 Listek. novega leta 1892. do konca meseca septembra. (Odslej bodo poročila izhajala ob občem zboru ter bodo obsezala šolsko dobo). Ustanovnikov šteje društvo 38, med njimi nadškofa goriškega, knezoškofa lavantinskega in ljubljanskega. Knezoškof lavantiuski je častni ud. Novi ustanovniki so: slavna mestna občina ljubljanska (100 gld.), gg. Feliks Stare, graščak v Domžalah, dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru, in Viktor Rosiua, c. k. notar v Mokronogu, ki so društvu darovali po Jo gld. Podpornikov, rednih udov in dobrotnikov je štelo društvo I2f, med temi 22 duhovnikov. Na prvem mestu je Maribor z 31 udi, potem Dunaj z 21 udi, Kranj z 11, Ljubljana z 8, Postojina z 8 ; Krško šteje 6, Vojnik 5, Brežice, Konjice, Mala Nedelja, Podgora pri Gorici, Polhov Gradec po 2 uda. Po 1 uda imajo : Bled, Celje, Cadram, Češki Brod, Črnomelj, Dovje, Fran-kolovo, Gradec, Kalobje, Kamena Gorica, Litija, Ljutomer, Nabrežina, Nova cerkev, Radovljica, Stillfried, Stražišče pri Kranji, Skorja Loka, Smartin v Rožni dolini, Št An« draž pri Gorici, Trst, Vrhnika. — Posojilnica v Črnomlji, kmetska posojiluica ljubljanske okolice in hranilno in posojilno društvo v Radovljici so društvu darovale po 10 gld. Dohodkov je imelo društvo 1424 gld. 68 kr. Osnovna glavnica znaša 4144 gld. q8 kr. Največje je darilo neimenovanega gospoda iz volila pokojnega rodoljuba Kotnika s 400 gld. — Podpor se je razdelilo 456 gld. 25 kr. med 32 podpirancev v 125 slučajih, in sicer v gotovini 47krat, v znamkah obednicah pa 78krat (1035 obednic po 25 kr.). Zal, da je moral odbor večkrat tudi res potrebnim dijakom podporo odreči ali jim nakazati najmanjšo malenkost Med podpiranci je bilo 15 ju-ristov, 7 medicincev, 6 filozofov, 1 tehnik in izredoma 1 akademik in 2 veteriuarca. — Posebno hvalo odborovo so si zaslužili : g. Fr. Dolenec, trgovec v Mariboru, g. Avg. Drukar, not. kandidat v Kranji, g. Ivan Hočevar, not. kandidat v Krškem, g. yurij Kraigher, trgovec v Hraščah pri Postojini, č. g M. Servicelj, župnik na Reberci; potem dijaki vseučiliščniki gg Zmavc, Bcnedik, Dokler, Mihalič, Zupančič. Društvo žaluje po blagem udu g. dru. Skofiču, c. k. okr. sodniku v Škofji Loki. Ker je društvo res vredno in prepotrebno, zato je prav toplo priporočamo. — Doneske je pošiljati vč. g. doktorju Fr. Sedeju, c. in kr. dvornemu kapelami in ravnatelju v Av-gustineji na Dunaji, I. Augustinerstrasse 7. Podpiralna zaloga slovenskih vseučiliščnikov v Gradci je z letošnjim aka-demiškim letom dovršila dvajsetletnico svojega delovanja. Šibek je bil početek, vender se je društvo po ugodnih razmerah razvilo in ojačilo tako, da mu je moči deliti dvakrat in trikrat tolike podpore, kakor jih je iz početka več let zapored delilo zaradi pičlih tedanjih dohodkov. V akademiškem letu 1890/91. se je razdelilo med slovenske vseuči-liščnike 809 gld , leta 1891./92. pa 1070 gld. Čistih dohodkov z obrestimi vred je bilo II75 gld. 32 kr., a od prejšnjega leta je ostalo v gotovini 868 gld. 51 kr,, torej skupaj 2043 gld- 83 kr. Troški so znašali 1151 gld. 28 kr., in gotovine je ostalo 892 gld. 55 kr, kateri so na račun prihodnjega akademiškega leta v hranilnici shranjeni na obresti. V hranilnici je tudi vsota 550 gld., katera je bila po odborovih sklepih leta 1889./90. 1890./91. in 1891./92. dodana glavnici v gotovini. — Odbor je zboroval osemkrat in je rešil 144 (prejšnje leto 87) vloženih prošenj ; odbitih jih je bilo 9, drugim I35im pa se je dovolila vsota 1070 gld. Najmanjša jeduokratna podpora je bila 5, največja pa 15 gld. Podpiranih je bilo 31 slovenskih vseučiliščnikov: 13 pravnikov, 14 medicincev in 4 modroslovci. Po deželah jih je bilo 17 s Štajerskega, lis Kranjskega in 3 s Primorskega. Koroškega Slovenca, ki bi bil prosil podpore, to leto ni bilo nobenega. — V minulem akademiškem letu je preminil vseučiliški profesor dr. H. Ign. Bider-mann, ki je bil dru=tvu mnogo let delaven in vesten odbornik in več let tudi skrben blagajnik. — Odbor podpiralne zaloge je sestavljen takole: g. dr. Gregorij Krek, pred-