HMMMMMMaHHMHMH. MHM g 5 Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Kiagenturt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiKXXXVii CELEOVEC, ČETRTEK, 23. DECEMBER 1982 ŠTEV. 51(2102) RAZMiŠLJANJA OB NAPOVEDANiH RAZGOVORiH S KANCLERJEM KREiSKtM: „Ustvarja)na pavza" ati stepi tir? Borbena pesem združuje narode „Nobene piatforme nimam", je dejai zvezni kancier Bruno Kreisky v zvezi z napovedanimi januarskimi razgovori s predstavniki koroških Siovencev, ko se je srečai na predbožičnem razgovoru z novinarji. „Siovenci naj pridejo in povejo kaj hočejo, posiušai jih bom", je suho odgovori) sodeiavcu našega iista. S tem odgovorom je ža! Kreisky potrdil našo domnevo, ki smo jo zapisali po zadnjih neuspešnih razgovorih na deželni ravni, češ, da iztočnica za razgovore na zvezni ravni ni razveseljiva. Tudi na zvezni ravni se kot kaže vedno bolj uve-ijavlja v načelnih in konkretnih vprašanjih „koroško stališče". Kancler Kreisky je ponovno pozval Slovence, naj vstopijo v sosvete, kjer bi imeli možnost govoriti ne samo o drugih vprašanjih, temveč tudi o spremembi sosvetov. Medtem ko koroški Slovenci načelno odklanjamo sosvete, ki so sestavni dei zakona o narodnih skupinah, ki prostorsko in vsebinsko zožuje manjšinske pravice, ki so zajamčene v členu 7, zmanjšuje Kreisky ta nasprotja in vidi le neka „različ-na mnenja". Nekoliko bolj jasno je izzvenelo njegovo stališče, ko je na vprašanje ali sosveti niso v resnici stranski tir za manjšino, dejal, da so se podobni gremiji obnesli pri socialnem partnerstvu in da zato ne misli delati „izjeme" pri Slovencih. Namignil je tudi, da bi sosvete tudi nekoliko spremenili, seveda ped pogojem, da Slovenci že pridno sedijo v njih. Ni pa konkretno povedal, kakšna naj bi bila takšna sprememba. Zelo jasno je zavrni! tudi predstavo, da bi s strani zvezne vlade prišla kakršnakoli ini- Kreisky: Siovenci naj gredo v :osvete ciativa, ki bi lahko spravila manjšinsko vprašanje z mrtve točke. RAZGOVOR) PO OBDOBJU PRiTiSKA Napovedani razgovori padejo v obdobje, v katerem je avstrijska politika zaostrila politični pritisk na manjšino, v obdobje, v katerem smo koroški Slovenci bili kaznovani z odpovedjo razgovorov letos maja, ker so slovenski dijaki na miren način zahtevali na celovškem kolodvoru svoje pravice. Tedaj, ko je bila ta mirna demonstracija zmanipulirana v visokopolitično akcijo, sta oba predsednika osrednjih organizacij pisala telegramsko Krei-skemu, da je odpoved sad tistih sil, ki ne želijo zmanjševanja trenutne napetosti.. Če danes zvezni kancler vabi koroške Slovence ponovno na razgovore, potem je to znak. da Avstrija ne želi še nadalje zaostrovati razmerja, vendar je to, ob nakopičenih odprtih vprašanjih, zdavnaj premalo. Prav posebno, če se spomnimo, da so decembra 1979, torej že pred 3 leti, pri predzadnjih razgovorih zastopniki Slovencev dobili povabilo z namenom, da „še enkrat" pojasnijo, zakaj se koroški Slovenci ne moremo zadovoljiti s sedanjo ..rešitvijo". Nato so bili razgovori na zvezni ravni le še aprila 1980. Od tedaj je vladal vztrajen molk s stra- Drugi odstavek drugega stolpca se pravilno glasi: „ Glede siljenja v sosvete in tro-strankarskega sporazuma, ki je osnova politike koroških političnih dejavnikov, je Feliks Wieser za ljubljansko Delo dejal, da se je spet jasno pokazalo, kakšna cokla, kakšna nepremostljiva ovira za pametno manjšinsko politiko je tristrankarski pakt." Prvi odstavek v tretjem stolpcu pa se glasi: „Na razgovorih, katerih se je s slovenske strani udeležila enajstčlanska delegacija pod vodstvom obeh predsednikov, so obravnavali števiine konkretne teme: šolska vprašanja, otroške vrtce, glasbene šoie, vprašanje regionalnega gospodarskega sporazuma s Slovenijo, gospodarska vprašanja južnokoroškega prostora itd. (...)" g' Za dovodne praznike B} vsem bra/cem, S naročnikom gin sofrudnikom VESTNEK uredništvo in uprava Drugi odstavek v tretjem stolpcu pa je takole pravilen: „Na tiskovni konferenci po razgovorih pa je šef ljudske stranke aktualiziral tudi šolsko vprašanje, ki da ni razjasnjeno, pri tem pa mu je sekundiral tudi deželni glavar, ki je neposredno opozoril na trostrankar-ski sporazum, kjer je šolsko vprašanje izrecno izvzeto. Tu je takoj dodal, da se pravzaprav tudi o vprašanju otroških vrtcev ni mogoče pogovarjati, ker je del šolskega vprašanja, o katerem se morajo stranke šele pogoditi." Bralce prosimo, oprostijo. da nam napake ni zvezne vlade, ki so ga deželne oblasti izrabile za restriktivno izvajanje zakona o narodnih skupinah. Koroški Siovenci smo po operativnem koledarju, ki je bil predan decembra 1979, izkoristili ta molk za številne konkretne predloge (v zvezi s šolsko reformo jih je bilo nad petdeset, a nobenega niso upoštevali). Za nas je bilo to obdobje že tista ..ustvarjalna pavza", ki jo zdaj napoveduje deželni glavar Wagner, če ne upoštevamo tistega ..ustvarjalnega četrtstoletja", ki je prešlo že od predaje Spomenice iz leta 1955. Odgovor zveznega kanclerja (naj pridejo koroški Slovenci in povejo svoje predloge, on jih bo poslušal) pa sproži tudi vprašanje po taktiki avstrijske manjšinske politike. Po sklepu zakona o narodnih skupinah, nam ga na vseh ravneh vsiljujejo (zabeljenega z raznimi „naj-bcljši. .."), od nas pa vedno spet zahtevajo, naj znova povemo kaj bi radi spremenili. Zgleda da hočejo tako dolgo vztrajati pri teh oblikah . razgovorov", dokler čas ne bo toliko spremenil koroške razmere, da bo konec s tem ..teatrom", s katerim se naš najvišji v deželi noče več ..smešiti" pred svetom. V takih časih, ko odgovorni politiki niso pripravljeni demokratizirati Z odličnim pevskim koncertom je zadnjo nedeljo navdušil v Celovcu Koroški partizanski pevski zbor, ki so mu ob zaključku druge pevske sezone čestitali k odličnemu napredovanju predstavniki partizanskih pevskih zborov iz Trsta, Ljubljane in Maribora. Številni poslušalci so bili mnenja, da takšno predvajanje narodne, delavske in partizanske pesmi, dejansko prebija led, ki je bil ustvarjen s številnimi predsodki proti borbeni pesmi. Med častnimi gosti je predsednik zbora Lipej Kolenik pozdravil poleg drugih člane konzulata SFRJ v Celovcu z generalnim konzulom Markom Kržišnikom na čelu, predstavnike ZZB NOV republiškega odbora iz Slovenije z Marjanom Lenarčičem na čelu, predstavnike SZDL Slovenije ter predstavnike združenj borcev in kulturnih organizacij iz Slovenije, predvsem pa tudi številne ljubitelje partizanske pesmi s Koroškega. (Beri tudi misli Lipeja Kolenika na 2. strani in poročilo na 5. strani). razmer, sta prav gotovo pravilni ugotovitvi predsednikov obeh osrednjih organizacij, da se je treba bolj opreti na lastne sile, ker ne moremo kaj pričakovati od vladajočih strank in bodo le po tej poti tudi razgovori uspešnejši. Popravek V zadnji številki nam jo je tiskarski škrat lepo zakuhal. V drugem in tretjem stolpcu na prvi strani je zamenjal nekaj vrstic v članku ,,Tristrankarski pakt je velika cokla za napredek" in popolnoma skazil njegov smisel. PREBERITE Nujna je izgraditev višjega šolstva stran 2 Slovenski oktet pride v Celovec stran 3 Ob premieri „Mutastih bratov" stran 5 Diskriminacija SPD „Srce" v Dobrli vasi stran 4 Stran za mladino stran 9 Leto 1982 v slikah Slovenskega vestnika stran 12-13 Nagradna križanka stran 16 Vsi prisrčno vabljeni na ki bo v soboto 8. januarja 1983 ob 20. uri v prostorih Delavske zbornice v Celovcu Za ples in zabavo bosta igrala: # ALPSKi KViNTET s pevcema Ivanko Krašovec in Jankom Ropretom # in ansambel NOVi KViK Vstopnice po 60 šiiingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni S!ovenske prosvetne zveze in v knjigarni „Naša knjiga" v Ceiovcu a!i pa pri večerni b!agajni. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Partizanska pesem - pesem za mir Predsednik koroškega partizanskega zbora, Lipej Kolenik, je spregovori! na drugem koncertu zbora v Celovcu o pravilnosti ustanovitve partizanskega zbora pred dvemi leti. Zbor je kljub neugodnim pogojem ustvaril v teh dveh letih na področju širjenja borbene pesmi mnogo več, kot se to dogaja v normalnih pogojih, je dejal Lipej Kolenik. Predvsem pa je poudaril političen pomen delovanja zbora, ter med drugim dejal: Zov%r/I/ce zn tonzzržšz, dragz' gostje/ Dzznes, ^o nastopa ^oroš^ž pzzrtž-zztns^z /?ew^Z z/zor že drzzgzč zn to s ce/znt progrzznzonz na ^oncertn tz Ce/otzczz, z zadotzo/jstvozn LzZz&o Kgotatz/janzo, da je Ma od/očz'ten Zveze ^oroš^zb partizanov pravdna, da se je zzstanovz/ z/zor, kateri gojz' predvsen: partizansko, revo/a-cionarno in de/avsko pesezn. Doka dvek /et našega zkora je sicer kratka, vendar se je v tek dvek /etik zzstvari/o na področjzz širjenja kor-kene pesznz mnogo več, kot se to dogaja v norma/nik pogojik. K/jzzk tema da vadimo v tesnik in nepri-mernik prostorik je zkora, to je zkorovodji proj. Sranka Čepina, aspe/o, da je ok predanosti vsakega posameznega pevca in pevke napravi/ ve/ik in od/oči/en korak naprej. 5 ponosom danes /akko agotav/jamo, da je ime/ KPPZ v tej kratki doki preko 30 nastopov ta doma in izven meja, na katerik smo ki/z povsod dokro in prisrčno sprejeti. A'a ža/ost pa se vsem šte-vzVnim, ki so nas vaki/i, nismo mo- g/z odzvati, ok/jak/jamo pa, da komo to v kodoče nadoknadi/i. Na vsek koncertik smo v pretežni večini zape/i tisto našo pesem, ki se je rodi/a z nami v časa, ko je ki/ s/ovenski narod oksojen na smrt, to je pesem apora, iz katere črpamo tadi še danes prav takšno moč, kot so jo črpa/z tisti korci, ki so amira/i z njo na astih za zmago nad okapatorjem in za ko/j-ši jatrz. KPPZ ki ima na programa tadi pesmi dragzk narodov, ki se še korijo za prostost, za pra-vzčnejšz svet, je garant, da se ko na tem področja pevske ka/tare, to je širjenje aporne pesmi, š/o po začrtani poti, vztrajno in od/očno naprej. Koros^crrzM partizanskema pev-skema zkora je aspe/o prekiti od gotovik krogov načrtno privzgojeni strak pred partizansko in de-/avsko pesmijo. Pesede nekaterih, da partizanska pesem razdira, da ni priznerna za današnji čas, so se izja/ovi/c pravtako k/avrno kot so se prej k/avrzto konča/e vse take čezzče o straha za enotnost. Ve/iko preveč je naš narod takaj na Ko- roškem presta/ v svoji do/gi zgodovini. Niko/i ne komo pozakz/i našega križevega pota in v njem postaj kot so Peršman, Kome/j, Dackaa, y4asckwitz, k/ojnik, Erikova peč, A/aatkaasen, 7rek/inka, 5e/e, Danaj, Kr%gH;fv%c, Jasenovac, Peganje, Fran^o/ofo in še nešteto dragih, ^e ko/j ponosno, zavestno in z zanosom komo prepe-va/z v kodoče našo aporno pesem. Do/žni smo da jo posredajemo kodočim rodovom da jo čava-jo kot svoje najdražje in opominjajo z njo, da tadz' danes ni svet krez temnih si/, katere ki rade aniči/e vse to, za kar so mora/i dati mi/zjoni svoja živ/jenja, za svokodo. Zavračamo trditve, da partizanska pesem ni za mir, da pove/ičaje vojno in orožje. Vse to ne drži. 3aj vendar pravi pesem /ki sta jo pripravi/a Kajak in Go-kecj med dragim tadi „s paško na rami za svokodo in krak", zl/i si moremo predstav/jati še večje izpovedi o mira in svokodi, kot jo izpovedaje naša partizanska pesem? Prav tako izpoved in pos/an-stvo ima partizanska pesem tadi v časa, v katerem živimo. Dovo/j do/go je ki/a ta naša pesem porinjena krez raz/oga v zatišje. Pek pesmi se srama jejo /e tisti, ki so h/apci zatira/cev našega naroda, na te pa se ne komo ozira/i niko/i. Prepričani smo, da ko priše/ čas, ko kodo zape/i našo partizansko pesem res iz srca tadi vsi tisti, ki jo pojejo danes samo tedaj, če gre za njih koristi, v resnici pa so proti njej in proti nam. Dgotoviti moramo, da je pot KPPZ vse prej kot rožnata. A/nogo je treka žrtvovati, se odpovedovati in požreti marsikatero podtaknjeno /až. Vendar je KPPZ ponosen, da je prodr/ iz ozkega kroga Koroške in prvič v zgodovini ponese/ našo pesem na Danaj in jo tam zape/ v širni svet. Prav tako smo vese/i in ponosni, da smo prvič posne/i na p/oščo našo partizansko pesem, ki so jo zape/i ponosno in neastrašno več kot /300 /et žejni svokode in pravice hčere in sinovi Korotana. KPPZ si je zada/ tadi za v kodoče predvsem na/ogo, da ko še ko/j širi/ pesmi apora in de/a raznih narodov ter da ko širi/ kratstvo, enakopravnost in mir med narodi kjerko/i komo nastopa/i z našo pesmijo. KPPZ se kori z našo aporno pesmijo v mira za mir. Z partizansko pesmijo ko KPPZ tadi v kodoče vztrajno izvrševa/ svoje pos/anstvo da ostane vedno živa p/emenita tradicija koroškega partizanstva, da ko s/ovenska korkena pesem spodkada m/adi koroški generaciji v koja za narodnostne pravice, hkrati pa jasen in dostojen odgovor vsem tistim, k; sramotijo prof/j/tš/vične tradicije in zaničajejo našo partizansko kor-keno pesem. Zmaga SPD v Hamburgu Presenečenje v Hamburgu: socialni demokrati so prot) pričakovanju pri občinskih volitvah v nedeljo dosegli absolutno večino. Veliki poraženec je na vsak način CDU, ki je s 43 % zdrknila na 38,6 odstotka in tako zgubila tudi osem mandatov. Po komaj dveh mesecih krščansko demokratske vlade v Nemčiji je to tudi hud udarec za konservativno vlado v Bonnu. Junija letos na občinskih volitvah nobena od strank ni dobila večine, ki bi dovoljevala enobarvno vlado. Tedaj je bilo veliko presenečenje uspeh Zelenih, ki so dosegli devet mandatov in tako postali jeziček na tehtnici. Medtem pa so se s padcem Schmidtove vlade politične razmere v Nemčiji spremenile, hamburške volitve pa so bile še pod dodatnim predznakom parla-metarnega glasovanja v petek, ko je konservativna vlada z nezaupnico sami sebi izsilila volitve marca prihodnjega leta. Toliko ima yolil-ni izid v Hamburgu signalni značaj za celotno Nemčijo. Pri nedeljskih volitvah v Hamburgu je presenetila tudi visoka volilna udeležba (84 %, za 6,2 % več kot junija), prve analize pa kažejo, da gre zmaga socialdemokratov na račun ženskih glasov. FDP zunanjega ministra Genscherja, ki je sprožil spremembo vlade v Bonnu, tudi tokrat ni uspelo preskočiti meje petih odstotkov, tako da tudi v novi občinski vladi ne bo zastopana. Alternativna lista je ostala relativno močan faktor v hamburški občinski politiki, čeprav je zgubila enega od devetih mandatov. Uradni rezultati: SPD 51,3% (junija 1982: 42,7), CDU 38,6 % (43,2), GAL (alternativci) 6,8 % (7,7), FDP 2,6% (4,9), ostali 0,7% (1,5). Razdelitev mandatov: SPD 64 (55), CDU 48 (56), GAL 8 (9). Novi stari župan Hamburga bo Klaus von Dohnany. Izgraditev viš j ega šolstva j e nuj na! Dunajski študentje se zavedajo pomena šoiskega vprašanja za obstoj in razvoj siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zato so v tem semestru osredotočiti svoje siie na cikei predavanj o tem vprašanju. Na spiošno o avstrijski šoiski reformi jim je že predava) dunajski učiteij Reinhard Seiiner in tudi o predavanju Teodorja Domeja (o dvojezičnem šoistvu na Koroškem) smo že poročaii. V soboto 11. decembra so študentje povabiti na Dunaj ravnatetja siovenske gimnazije dr. Reginaida Vospernika, vodjo dvojezičnega abiturientskega tečaja na trgovski akademiji dipi. trg. Franca Brežjaka in direktorja ijudske šote v Žitari vasi Franca Kukovico. Predvsem bi tokrat radi izpostaviti misii Franca Brežjaka, ki se je dotakni) zahteve po nadaijnji izgradbi višjega šoistva za koroške Siovence, ki jo marsikdo zavrača kot anahronistično. „Višje šoistvo je ceio nujno", pravi Brežjak, „ker bodo kot vse kaže, v bodočnosti našii zaposiitev ie ijudje s temeijito in vsestransko izobrazbo." Uvodoma je vodja dvojezičnega abiturientskega tečaja Brežjak poudaril, da je uspeh oziroma neuspeh prizadevanj koroških Slovencev na šolskem področju prav gotovo odvisen od splošne ekonomske situacije v deželi in državi. V zvezi z abiturientskim tečajem oz. s trgovsko akademijo je predvsem opozoril na ekonomsko zaostalost prostora ter na omejene možnosti zaposlitve znotraj delovnih organizacij, ki so v lasti slovenske manjšine na Kgroškem. Zato je prepričan, da vsak ukrep deželnih ali zveznih oblasti za ojačitev ekonomske situacije na južnem Koroškem neposredno vpliva na možnosti zaposlovanja v domačem kraju. V zvezi z ukrepi jugoslovanske vlade, ki v južnokoroškem prostoru svoje pri- spevajo k višji brezposelnosti je menil, da prizadenejo predvsem pripadnike slovenske manjšine, izrazil pa je tudi mnenje, da ekonomskega sodelovanja med dvema deželama ni mogoče graditi le na maloobmejnem prometu in na področju trgovine. 1983/84: DVOJEZtČNi KOLEGtJ ALi TRGOVSKA AKADEMiJA Brežjak je v svojem predavanju informiral študente, da je abitu-rientski tečaj nastal le kot predhodna oblika, da pa so zastopniki koroških Slovencev na razgovorih zahtevali konsekventno ustanovitev samostojne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom oziroma dvojezično trgovsko akademijo. In oblasti celo pri sedanji ureditvi zelo restriktivno izvajajo ukrepe, ki naj bi izboljšali situacijo koroških Slovencev (npr. se ostro držijo formalnih predpisov). Predavatelj je dejal, da se zaveda težav v trenutnem gospodarskem in narodnostnem položaju, ki nastajajo pri zaposlovanju absolventov abiturientskega tečaja, opozoril pa je tudi na odprta vprašanja, ki bodo aktualna v šolskem letu 1983/84, ko bodo po vsej Avstriji zamenjali abiturientske tečaje s kolegiji, ki bodo trajali 4 semestre. Zato bosta obe osrednji organizaciji čim prej morali sprejeti sklepe kako naj bo v bodoče organiziran kolegij oz. kako priti do slovenske trgovske akademije. DO POKLiCA LE Z BOLJŠO iZOBRAZBO V trenutni situaciji nekatere stroke v deželi jemljejo kot vajence le še maturante, je opozoril Brežjak, nekatere panoge pa absolvente srednjih poklicnih šol (npr. trgovske šole). Pa še ti morajo zaključiti šolo z dobrim uspehom. Plače pa obstajajo na ravni priučene delovne moči. „To pomeni za obe osrednji organizaciji seveda dodaten napor, da prepričajo starše šoloobveznih otrok, kako važna je dobra šolska izobrazba za dosego nekega poklica" je dejal Brežjak. V deželni vladi so si razdelili odgovornost Na prvi seji novo sestavljene deželne vlade so v petek člani sklepali o nalogah posameznih članov deželne vlade. Namestniku deželnega glavarja Fruhbauerju so dodelili deželni finančni referat. Kot doslej pa odgovarja tudi za energetska vprašanja, za promet in za gradbene podpore. S tem je Fruhbauer postal v deželi prav gotovo drugi najvplivnejši politik, če v določenih vprašanjih ni v resnici že najvplivnejši. Deželni svetnik Gallob bo v bodoče imel poleg referata za zdravstveno oskrbo, bolnišnice, socialno pomoč in skrbstvo za mladino nosil še odgovornost za zvezno in deželno vrhtalno stavbeništvo. Novi član deželne vlade Max Rau-scher iz Šmohorja pa bo vodil referate za občine, zaščito okolja, prostorsko in občinsko načrtovanje ter za naravno in pokrajinsko zaščito. Pristojnosti ostalih članov deželne vlade pa so na tej seji še enkrat potrdili: deželni glavar VVagner je pristojen za notranjo službo, ustavo, za perzonalne zadeve deželnih nastavtjencev, kulturo, pospeševanje mladine, za šolstvo, šport in požarno brambo, prav tako pa tudi za državljanski referat. Namestnik deželnega glavarja Knafl je pristojen za zvezne in deželne ceste, deželni svetnik Bacher vodi Dežeini zbor: GUTTENBRUNNER )N SCHOBER STA SE POSLOViLA Po dvajsetih letih delovanja se je zadnji petek poslovil od deželnega zbora tudi njen bivši predsednik Josef Guttenbrunner, ki je povsod bi) priznan kot politik, ki odklanja oportunistične odločitve. Tako je še v radijskem intervjuju ob svojem slovesu dejal, da gage zelo bolelo, da v nekaterih vprašanjih v svoji lastni stranki ni našel istih stališč. Prav manjšinsko vprašanje je zelo verjetno spadalo v ta krog vprašanj, saj je predsednik Guttenbrunner ob raznih prilikah kljub širokemu nasprotovanju izrazil svoja demokratična in humana načela v narodnostnih vprašanjih. Na isti seji se je poslovil tudi bivši finančni referent Hans Schober, ki ni imel največ prijateljev, ker je vedno zelo trdo računal. referate za kmetijstvo in gozdarstvo, veterinarstvo in agrarni oddelek, deželni svetnik dr. Ferrari-Brun-nenfeld pa odgovarja še nadalje za obrt in turizem. Pri razporeditvi referatov so se ozirali na enakomerno razdelitev odgovornosti. Na seji pa so obravnavali tudi o ukrepanju deželne vlade v izjemnih primerih in določili jasne kompetence. V primerih nezgod in drugih izjemnih situacijah ima sedaj pravico hitrega in neposrednega odločanja deželni glavar VVagner, v njegovi odsotnosti njegov namestnik Fruhbauer. V takih primerih ima odgovorni tudi pravice posegati v pristojnosti drugih referatov. Na omenjeni seji so se člani deželne vlade v žalni minuti spomnili tudi bivšega deželnega svetnika Hansa Scheiberja. Občni zbor NSKS Zadnjo soboto 18. decembra je imel Narodni svet koroških Slovencev svoj redni občni zbor v Mohorjevi hiši v Celovcu. V resoluciji, sprejeti na občnem zboru, ugotavljajo delegati, da je tristratukaraki sporazum koroških strank edino merilo za avstrijsko manjšinsko politiko, ne pa dejanske potrebe manjšine. Glede zakona o narodnostnih skupinah je rečeno, da e manjšinskih pravic, predvsem pa poudarjajo, da se na dolgo roko pripravlja napad na preostanke dvojezičnega šolstva. Zato NSKS zahteva stalne razgovore zastopnikov koroških Slovencev z zvezno vladoj ki se odvijajo na enakopravni ravni, na katerih gre razgovor o odprtih vprašanjih člena 7 in o gospodarskih vprašanjih južne Koroške. Med drugim zahtevajo v resoluciji obnovitev razgovorov med Avstrijo in Jugoslavijo o obmejnem gospodarskem sporazumu ter ukinitev vseh jugoslovanskih restrikcij, ki škodujejo stalnim stikom med manjšino in matico ter obmejnega prebivalstva in gospodarstva. O šolskem vprašanju je rečeno, da je življenjskega pomena za manjšino, ,proti razbijanju enotne šole pa se bomo uprli z vsemi demokratičnimi sredstvi', ugotavljajo v resoluciji. Pri prihodnjih volitvah NSKS ne bo podpiral katere izmed treh veli- je sredstvo za zmanjševanj Navezujoč na šolsko reformo v Sloveniji, kjer so uvedli „usmerje-no izobraževanje" je dejal, da bodo imeli v bodoče najboljše poklicne perspektive absolventi različnih tehničnih šol, ki zaključijo z maturo obenem pa imajo svoj poklic. Ker pa se zdi zahteva koroških Slovencev po višji tehnični šoli zaradi pomanjkanja učiteljev in tudi omejenih potreb samostojnega gospodarstva, verjetno iluzorična, bo v bodoče treba posvečati več pozornosti izbiri študija. Študentje naj bi izbirali tiste smeri in poklice, „kjer sploh še obstaja določena šansa zaposlitve v domačem kraju, oziroma v določeni oddaljenosti od kraja stalnega bivanja. Ravnatelj slovenske gimnazije, ki je tudi opozoril na tehnično in trgovsko izobrazbo naše mladine, je v svojem uvodnem referatu omeni! načrte za integrirano skupno šolo, ki bi po njegovem mnenju bila velika ovira za dobro jezikovno izobraževanje slovenskih šolarjev. Glede glavnega namena integrirane šole — socialne integracije — je menil ravnatelj Vospernik, da je ta na slovenski gimnaziji že nadpovprečno dobro uresničena. Zitrajski ravnatelj Franc Kukoviča je predvsem opozoril na nezadovoljivo stanje, ki vlada pri poučevanju slovenskega jezika, predvsem danes, ko imajo učenci zelo različno znanje slovenskega jezika. Zato se je on na svoji šoli že potegoval za dodatni pouk slovenskega jezika. Za kar pa ni razumevanja. Tudi glede prijav je dejal, da njegov odločen nastop za dvojezične napise v notranjosti šole ni vpliva! negativno, kar se vidi tudi na večjem številu prijav v tem šolskem letu. kih strank, vodstvo NSKS pa je dobilo pooblastilo, da se razgovarja ,;Z drugo organizacijo koroških Slovencev in s alternativnimi gibanji", da se najde ustrezna oblika za morebiten skupni nastcp za volitve. Na občnem zboru, na katerem so odklonili tudi vstcp v sosvete, je bil za predsednika ponovno izvoljen dr. Matevž Grilc. Ostali člani predsedstva so: Ignac Domej, Fridi Sabotnik, Filip Warasch, Karel Smolle, Valentin Ku-šej, Franci Wutti, Janko Urank, Franc Kelih, Franc Wedenig in Jože Wa-kounig. Izvoljeni so bili tudi člani osrednjega odbora (33 članov), nadzorni odbor pa sestavljajo Mirko Smrečnik in Pave! Buch ter Ivan Lukan, ki mu tudi predseduje. S kulturo v praznike V /?r%ZHZČH//?