List 28 XXIV. li: o s p d a r brtnišk 111 nar dn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 11. julija 1866. Gospodarske stvari. mislil. Da > da! v se Hako letos pridelkom naših svilnih érvieev ? razuma je treba in truda temuč cel hleb kruha. je veliko koscev kruha na svetu ? , pa se vjame ne kos ) velika težava. pridelkom svilnih črvičev (kokoni) je letos Kdor je kaj přidělal, ne vé kam z bla- gom. i\upvja iaoivuga , xvi ga jo uuu uiuga icua ycuau, axvovi uaj piu j \j ju ck o cuuuct o oaiu^auiuji iu u a ti 1 LUI ni nobenega. Laska vojska je vso to obrtnijo nekako kosami. Vodja (prvi kosec) naj začne na enolični seno- Kupca laškega, ki ga je bilo druga leta veliko Beseđica zastran košnje. (Konec.) Kosci naj pridejo na senožet s sklepáními in ostrimi uničila; tudi tišti dunajski fabrikant, za kterega je lani žeti tako kositi, da bodo mogli zanjimci travo do mej- kmetijska družba galéto nakupovala, ni vzel letos nič. nika pobrati; na raznoiicni senožeti, kjer je trava tù ve- Iz sejmov istrijskih smo zmiraj pricakovali izvedeti le- tošnjo ceno; tudi od tam ni nobenega pisma Po lika, tam majhina , in ni moč zagrabka na vsakem mestu napraviti, naj začne tako, da se prvi prostor napravi zagrabku, da ■ tHi. I ■ se tla ondi najprej osušé, in kosijo naj, če takem ni pričakovati, da bi se môgli semenski ko- koni prodati; ne kaže tedaj nič druzega kakor pomoriti jim je le primerno, proti največi travi. V vrstenem redu kokone, kdor jih še ni, da jih pozneje prodá za svilo mahnejo kosci po vsi hkrati in ob enem brusijo; noben (žido). Za to pa se bojo že spečali, ker svila se bo trebovala, dokler bo svet stal. Naj tedaj nenavadne letošnje nezgode nikogar ne plašijo, da bi veselje zgubil kolikor do čistega pobirati kosec naj ne maha širje, le toliko, da je vedno enako- merno nekoliko vpognjen in naj ne zajemlje več more; 2krat kot po enem mestu za murbo- in svilorejo. Vojska je nesreća na vse strani, mahati, je potrata in zamuda časa. Na senožetih 7 in še manja je ta mimo veliko druzih! Vendar nas letošnja skušnja zopet učí, česar nam je neobhodno potrebno in kar mora biti kjer 7 da tudi deželam našim prava domače svilarnice zagotoví sviloreja. In ta je: se na- ni mogoče vvrsten red kositi, naj kosijo redno po pla-noti tako, da obrežejo grižo (kamnato stran), ter odre-žejo kar se dá s koso, drugo ostane ženjicam ; tù se ne gleda na red ) ali odmoto valnice primerno, se vé da, ampak vsak kosí, kakor mu je bolj ne da bi bil eden vedno na glad- svile ali žide (filande po laški). Dokler te naprave kih, drugi na grđih tléh; vedno naj pazi na red v vsem ! nimamo, ki bi se energično (krepko) poprijela te obrt- zmiraj bojo zadrege s pridelkom našim nije, misel kajti f da bi se kokoni za seme Med kamnjem, krog in pod grmovjem naj ne ostaja trava; dobro je tudi mladike nizkega grmovja s koso, ni varno) oklestiti; mla- in čez napačna misel. ---™ , ^ «-J ------) VV.V*. prodajali, je čez (se ve, dokler je odveč tanka Žalibog, da nimamo denarnih podvzetnih mož! Kjer dike niso toliko puste, da bi ješčim govedom ostajale v jaslih pozimi Kdor pri meji kosi , naj pazi, da ne smo stali pred 100 leti, ondi večidel stojimo tudi danes ; odkosí tujega, ker dostikrat je za gobec trave več be- naši stari očetje so kupčevali le z žitom y deteljo 7 češ- 7 in tako robo, in veči del ,,hausknechti" pljami, fižolom so nekdaj bili prvaki v tem, od kterih so se potem še le drugi naučili te barantije, ko so viděli, da unim , -,—...... še po sedí kakor na sejmu. Pa tudi ni ne lepo ne pošteno segati po tujem blagu. Kosa se brusi na več načinov: eni iztezajo počez kose držečo ôslo skoro naravnost vèn, drugi jo potezajo sreči gré, in* _ _ _ tija pri nas. Kar koli potřebuje vec špekulativne glave mejo zopet pri prvem koncu, tako po večkrat ta barantija je še zdaj skor edina baran- nekoliko po dolgem; oboji, do konca dospěvši, popri- drugi ali da že oddaleč ne kaže gotovega forinta, če tudi bankovca, ne najde podvzetnika. Suhe češplje in de- telja: to so še zmiraj cvét 111CJU ZtUjJOl pil VOUJ IVUUtiU , laau v V^aian J umgi brusijo na ta način, toda z naprej ali nazaj zategnjeno Ô3I0 , kar je tudi bolje, ker ôsla bolj gladka ostane ; naše pa pri tem na špekulante, ki nimajo kapitala in se ne morejo povzdigniti do viših obrtnijstev; pred očmi so denarni možje. Zato smo že klicali in bomo KJ uliu UCO^iJC i. LI UO- UOIU , xv dl JC lUUi UU1JO , aoi uoim wi/jj jji^um vuvcuv , obrtnije! Ne mislimo zopet drugi vetrijo z nazaj zategnjeno ôslo po kosi naprej toliko, da čez tako, da nazaj figne osla do roke,^ oštrino ne uide, začenši pri zadnjem koncu kose 7 naj- nam še: svilarnice, domače svilarnice nam je treba, jim uu«, u« von« ki bi se vedela sebi pomagati in drugim. Naša dežela v kolobar od leve na tako ponavljavno, dokler se prej zgorej, potem zdolej , udá, da je oštra kosa; zopet drugi vahtarajo z ôslo več ima dobro lego za to. Ko so pred napravili podvzetni možje prvo papirnico na ma- levem kraji vedno sprot desno, ne iztegnivši je in nekteri leti v Vevčah po ravno tem načinu pa iztezevajo jo, tako, da osla na šine, z glavami so majali V f J ^ • ____• I 1*1 oštrine brusi; skoro vsi ti, ko naši moze, da si upajo toliko denarja vtekniti v tako ,,ne- 7 varno" stvar, češ da Ljubljana ni mesto za to češpljarji in milovali se jim zdi kosa oštra, potegnejo še parkrat po dolgem od konca do kraja, z ôslo po kosi; nekteri s storčkom ; # 5 zdaj oboje koristi. Tedaj ko vidijo, kako ta papirnica svoje blago pošilja tem ali onem načinu oštra in ôsla gladka 7 pa> - -križem po svetu, zdaj pravijo: šencajte , kdo bi bil to 7 dragi kosec moj ! ravnaj se po to pazi, da je kosa vedno z nekolikošnim pa ne brusi 222 koncem osle, ampak vedi, da je mora cez polovico na dobro, vsako čevelj debelo lego na senici dobro oso koso segati, , ov> — » ~ - ~ .«.«v«» ^~ *. - -, —- ~* ^j ~ »uju«« jc uuijc^a. večkrat s konca na konec pribrusiti, ker konec osle, Seno je bolje nekoliko manj suho pa osoljeno, kakor izdrsnivši se čez oštrino, jo gotovo nekoliko okrha, presuho; tedaj, kjer je majhina trava, skrbi tudi ni dobro, ce se os brusé izteza po liti ne ogreje se tako kmalu in okusa je boljega. da lZiUlÔUI v Ol o v, v>wa UOUJUU , JU "m u», » - - « ] f "J^1 UlttJUlU« vi c* » »«»iva, uč* Se Za bolje je prvi tek dobrusiti; če imaš storček po pred- časa pograbi in do čistega. Da se drobno senó do či-pisu in podolgoma izbrušen, pribrusiš večkrat koso stega pograbi, je treba gostih zob pri grabljah. Kar od brez osle. Kadar s koso v kamen zadeneš in se ti oštrina izvije, ivu je guu v^«* ^^uuj. ---- storčka pod pavec leve roke in z desno jo naravnaj ko je gori obrnjena, deni sprednji konec košenega»na senožeti ostane, se pogubi. j ziti pa vari, da ne popoka; če pa je doli obrnjena y pridr- žita konec storčka kazavec in srednji prst leve roke; primér: žareča večerná zarja oblake stopi če se kosa zmrvi, je 5 treba oškrbo nekoliko obrušiti, tor Kar se tiče vremena o času košnje, je treba pa-, da se na lepo zadene. Da-si ravno vremena jutra-njega noben člověk ne vé, je vendar treba paziti na , a zju- tranja (žareča) pa jih naredi; mavra dež obeča. v vsai kem poklepati jo. Ko rôsa zgine in se kosa mazati začne, je treba, jo saj po oštrini z mokrim omelcem oprati; tako če biti jutri osorej itd. Uf mu ^m četrtu lune, kakoršno vreme je danes o tem času ; blato po hrbtu se ostrže z oštrim robom štorcka kadar se kosa klepati dá, mora biti čista. ? zlasti Veselo je gledati nektere mlade in čvrste Krašovke in Brkanke, med kamenjem sukajoče se umetno z oštrim srpom v roči; kakor obrano medskalje. f pridno pihnil Po več krajih se pa dekleta y in i jo žali- bog! sramujejo srpa v roci f pačnem pomenu naj se rajši izpolni pregovor: ^ a n f n ví lil a rvAOmAwnrrmn (C pa f saj ni čuda! v na f) mlada P°J e , starko posnemvaje Kdor je vodja koscem, mora biti tudi klepač f se ve, najumetniši iz družbe, čvrst bistrih očí in trdnega zdravja; lepo je, če gospodar sam ali sin njegov ta posel opravlja. Pri velikih posestnikih, ki jim drugi opravki ne pustijo s koso vkvarjati se , je to dolžnost zvestega hlapca; ako pa sposoben ni, potem prevzame to tisti izmed družbe, ki je tega najbolj vajen f on kieplje vsem (tudi desetim lahko). Res > da po največ krajih klepljejo vsak sebi, al to je zamuda. Predno si pripravno mesto najde t potem forko u (palico ; na ktero je pri klepanji kosje naslonjeno) , če jih je več skup se je treba tudi vedno kaj pomeniti in večkrat ena včasi tudi dve uri přetečete in še vec y predno i f se vr- pa kako je sklepano? , ne pa na nejo s sklepano koso v travo kakor da bi bil koso s kamnom na kamnu klepalu klepal. Kdor kieplje (vsem), naj si poišče pri-pravnega klepišča (če je proti severju obrnjen , se mu skozi celi dan najmanj blišcH in ..forko" z dvema nav- pičnima vrhoma, da med nje dene sená, kolikor je treba, da oštrina kose ravno po tnali leži; če ni debe-lega kamna za tnalo, zabiti ga je treba s stranjo bitca, toda mora se nastaviti kakošen trd les, da klepač ne tolce po golem; potem se vsede (dobro je podložiti sená, zlasti v ravni, da noge nekoliko visijo), zabije )) forko << (ktera mora biti nalašc pripravna za to y ker v trda tla, kjer najbolje klepišče, se ne dá zabosti) obruši ne- Je . . , koliko z 03I0 tnalo kosa (zvirci) (če se pa od sebe, jedro bitca po čez t da se ktere oštrina mora biti vedno napeta, ne zvihrá > ; t mora sneti in naravnati, če tega ter ne umé, jo je treba dati umnemu kovaču v roke) , kieplje ličen, trikrat širji klep kot je kosa debela. Kieplje se večidel z mokrim bitcem, pa tudi s suhim treba, da vstaneš se trda kosa še raji vleče. Kadar je kosa sklepana, je ter sam jo neseš koscu, da se tako sprehodiš in vidiš, kako se delo opravlja. Skrb in vaja kosce najbolje uri, toraj morajo imeti veselje do delà; da ga imajo, morajo biti zložni in si prijazni; če se kosci ozirajo, kadar je doba jesti, delo zaostaja jéd za časa koscem! y toraj f Kakor hitro se rosa posuši, grablične redovje raz- gladki tudi Potje, po kterih se seno vozi, bi imeli biti posebno f ne da je treba ramo vedno pod vozom držati T ne zaraščeni ) da grmovje senó iz voza skube. čemur ne najdeš tù poduka, pa stori vsak, kar ti um in dober prevdarek priporočata. Senožečah. F. Meden. Šolske stvari. Priporočilo dveh knjig za premije ljudskih in druzih sol. Blizo že je čas , da se za letošnje leto končajo šole, v kterih se najpridnišim šolarjem delijo premije. Izbirajo se v ta namen pripravne bukve. Po naših mislih bi se pri tem moralo gledati bolj na korist, kakor na kratek čas ktere, enkrat prebrane, ne mikajo člověka vec, a take , zato naj se ne izbirale knjige, mpak ktere mu ostanejo zmiraj potrebne kakor vsak-danji kruh. Ce po premijah pridejo take podučne knjige brati v hišo y beró jih še drugi domači kteri hiše do hiše. beró jih celó sosedje, in tako se omika znajo v • • sin od Da bi se v slovenskih deželah pred to vsem morale slovenske knjige dajati za premije tudi je Čisto naravna stvar. f Gledé na vse to priporočamo dve knjigi prav po- sebno: obé ste zgodovinski, obé izvrstni, obé za národ pisani v lahko razumljivi besedi. Ena (bolj drobna na 10 pôlah) kaže nam zgodovino ali povest-nico našega naroda, druga (62 pol debela) zgodovino vsega se imenuje: Zgodovina slovenskega naroda; izdala Matica slovenska, veljá 60 krajc., dobiva se pri buk- gp 9 ¥ - sveta od prvih do najnovejših časov; una varjih in čitalnicah > ta pa se imenuje Obcna povest- nica ali zgodovina celega svetá ; dobiva se v bukvoti3- karnici gosp. Blaznika po 1 gold. 50 kr. Kdor pozná obé knjigi, pritrdil nam bode, da ste za šolska darila posebno pripravni, ker to je že zdavno izgotovljena stvar, da zgodovina je najbolja učiteljica narodom, ki jim po preteklih časih kakor v zrcalu Gospodje, kteri izbirate premije, ne zábite priporočanih zgodovinskih ! (špeglu) kaže prihodnost knjige časa. za Slovstvene stvari zadevi Lire Sionske, Ker se VIII. in morebiti še tudi IX. list Lire lika y naročnikom razposlati o se o ne zadosti sušivnem vremenu zabode pri- pravem času, prosim, da mi tega ne štejejo v krivico. tresejo; na močvirnatih tléh in sploh, kjer je trava ve- Sionske ne bo mogel merno na gosto več 3 — 4rogovilastih palic, po vrsti med Ne jaz, ampak sedanje vojskine homatije so tega krive, redovj e, na ktere se potem vsa trava rahlo naloži; Jaz sem se pripeljal s poslednjim vlakom po železníci iz Prage na Kranjsko. Sedaj je vožnja od tam po železnici in tudi pošta iz Prage zeló neredna, tedaj prosim posuši se tako dosti bržeje; ko je senó suho lami na „kolečko" naloži ter tako izvozi na kraj ? se z vi- se na voz naklada. Ce ni senó popolnoma suho, tedaj kjer J® častite naročnike, naj potrpé nekoliko; gotovo dobé 223 vse prihodnj liste Lire a s tem razlockom da vstj uisjliuuujc lisie „julic "=> ^m ifliuuuûuuj J vie* se prva lista dalje zakasnita. Ako bi pa drugače ne kazalo, bom skrbel, da se tačas „Lira" drugje tiska, dasi teh piše bom skrbel je o tem v se tacas Lira eliko drugj tiska Ta trdnjavin čveteroogelnik je tisto vsemu svetu znano branišče, nad^kterim seje že nekterikrat razbila sila sovražnikova. Ze 1859. leta. ko je francozko-itali- da tisek ni enak, stroški naj naredi napis tako aprek, in če ne drugih, saj janska armada našo na več krajih premagala, seje daljno itd na pismo Kdor mi sedaj vojskovanje na tem mestu ustavilo. Od tistihmal Fr. Gerbec puse, naj nareui u» piouiv . ,,-la. uciucv, ko nservatorist, sedaj v Cerknici (Station Rakek, Krain), nasa vlada Cerknici 5. julija F G erb niki naši Narodni običaji. Slovenski ples. Mnogokrat je bilo že vprašanje, ali so stari pred- Naj pa je še več storila, da je še bolj utrdila trdnjavin čveteroogelnik. Sto in stokrát imenovana reka Min čio, ktera od Moncambana do Kurtatone (od Peskiere doli do Man-tove) sedanjo mejo delà med italijanskim kraljestvom in našim Laškim, teče iz jezera Garda skozi Peskiero proti jugu in se izteka v reko Pad potem m a m m m a -m A m m m ____ ko le z vête- JU wuu V JJI tlOMUj v y WAA w ^ * Slovenci imeli kak lasten naroden pies? povem, kar jaz o tem vem. Spominjam v mož naših tako-le plesal: Plesavka se ze iz mladih svojih let, da na svatovščinah je prileten povzdigne svojo roko in stegne kazavec visoko kakor je glava. Plesavec jo prime za prst in jo trikrat zavrti; ona gré unkraj kolobarja (kolésa), si podprè rebra z obema rokama in nepremakljivo gleda v njega; on pa gleda v njo, poka ob kolena ali ploska z rokami p? " . ~ pita plesaje v sredo timi ovinki blizo 6 milj pota storila. V suhem vremenu je na nekterih krajih ta reka tako plitva, da je mogoče pregaziti jo, v Peskieri, Berghetti, Goiti in Rivalti pa so mostovi čez-njo. Malo pred svojim iztokom v reko Pad se razširi v jezero, iz kterega se dviguje trdnjava Man to va. Severni ključ Minčijeve struge in tako rekoč predtrdnjava Mantove je trdnjava Pes ki era. To mestice, ki je po železnici z Verono sklenjeno, je v prejšnjih časih imelo le zagrado in graben okoli in okoli > in ker bolj nizko stojí, se je moglo iz bližnjih taktu kakor tudi ona, in ko mine kaka minuta, sto- kolobarja, se přimetá z desnicama in spremenita plesavna prostora: on gré na njeno mesto, ona na njegovo, in ples gré naprej, kakor iz začetka. To sem videl leta 1800, potem pa nikdar več. Ta ples je sramožljiv in ne utrudi plesavcev, zato tudi manj nevařen ; zato ga vam naznanim ter sem vam porok, da je slovensk. Kaj, ker brez plesa mladi svet ne more biti in spodobni ples res tudi druzega ni kot izraz veselja — ko bi naši učitelji in mojâtri plesa skusili vre-diti ta gotovo narodni ples? Variatio delectat! višav na-njo streljati. Ze francozki cesar Napoleon je tedaj homec Mandella na desni obali Minčijeve utrditi dal, in nasa vlada, ko si je 1815. leta prisvojila to mesto, je na desnem bregu zidala oštrog (citadelo) Salvi. Vojske 1848. leta pa so pokazale, da je treba Ozir po svetu. Pogled v štiri najmočnejše trdnjave na našem Laškem. Da je zdaj skor vsaka druga beseda povsod še bolje zagraditi Peskiero, in tako je zdaj na vi- šavah v okolici njegovi 14 močnih ostrogov ali manjših trdnjavic, ktere deleč krog in krog varujejo mesto in ladjostajo na jezeru Garda, in gospodujejo nad želez-nicama v Rivoltello in Verono. Vse te trdnjavice skupaj so pa tudi močen tabor za precej veliko armado, ktera od zahoda prihrujočega sovražnika ravno v bok napade. Ako tedaj sovražnik hoče čez Minčio udariti, mora vse sile napeti, da oklene in obsede Peskiero. Vrh tega pa je še vec ovir, ktere branijo naval v omenjeni čveteroogelnik na gornji, lože prestopljivi strani Minčijevi. Na levi, avstrijski strani spremljajo to reko male višave vojska in vojska > kdo bode komú to zameril sedanji ljene po uri ali dve uri od vode odda- ; v kterih se armada lahko brani sovražniku kte- éas. Radovednega člověka pa tudi mika, kraje bolj na rega se v ozkih ravninah pod višavami v velikem šte-tanko poznati, kjer se naša armada bojuje s sovraž- vilu nabrati ne more, in ki jo tedaj lahko hudo skupi nikom. Posebno zanimivo je bojišče na Laškem je po svoji legi sami že imenitno ki f trda kost sov- ako bi se predrznil čez reko stopiti. To stalisče pa je še za to zeló jv> o y v/jí iv^i oauii luiuuituu - 11 u a i\ v o t o u v x u oiaii-out» ^a jg ou lick tu zj&ivj V3ZQ0 y ou uu raž ni ku. Naj tedaj bolj na drobno popišemo ta kraj. enem opira na mogočno Mantovo, ki je južni ključ Po nesrečni vojski na Laškem 1859. leta je ostal struge Minčijeve in ktero je Napoleon I. glavarico vseh našemu cesarstvu tisti del zgornje Italije, ki se od pod- trdnjav laških imenoval. Minčio, kteri se čedalje bolj nožja tridentinskih in karniških planin razprostira do steka v planjavo, prihaja tukaj kot skupščina jezerska morja jadranskega. Čeravno so te dežele večidel ob- ker tri jezera : zgornje, srednje in doljno (laggo superiore, širne planjave, vendar nikakor niso take, da bi jih laggo di mezzo in laggo inferiore) se tukaj razprostirajo. MM ^^H^IHl^^^^^^l ■ j^l ^H HfeH HI ËH^^H WtĚ ker se ob ) mogel sovražnik lahko vzeti. Mnogotere reke, kanali, Mantova ima mnogo lepih cerkev in bogatih palač, grabni, močvirja, rajževe njive, čez ktere se voda pa zdaj komaj 30.000 prebivalcev. Pod Mantovo je še spušča, in druge ovire obdelanega polja delajo zadržek veči otok II Te, kteri je zagrajen tabor, v kterega more yelikim armadam, da sovražnik ne more lahko po njih, nad 30.000 vojakov. Desni breg se s temi trdnjavami in da se domača armada tù vspešno zoperstavlja ptuji. sklepa po levi pa po 2 nasipih in mostovih. Eden iu u« ou uuLUMuw Mijuuuu» tu v o^couu ûupci o \iCk v ij c* ptuji* oaigpa [ju y i v x jjci vj u uaoi|/iu m' Vendar pa tudi tù ni povsod enako. Nekteri prostori teh dveh potov pelje v predmestje Porto 1 v • • # li 11 f **1j 1*1**1 y j 1 • . lv "1 1 1 I > ki so preobširni in na nekterih krajih taki }Q sicer nik lahko predere da jih sovraz- trdnjava stare baže, vendar zavoljo globokih grabnov Zato Je drugi pa niso v zvezi z drugim, in zavoljo naprav, po kterih se povodinj lahko naredi najimenitnisih KJ pioucioj - wiugi jj» mou v avc&i a uiugiuui iu Lavuiju uapiav , uu i\tcnu o bilo treba, da se je za brambo dežele posebno popolnoma varna. Mantova Je ena izbral blizo 5 milj dolgi in na spodnjem delu dvakrat trdnjav, pa ne zavolj ograj in nasipov, ki so deloma še širji čveteroogelnik, kterega proti severju meji po starem kopitu narejeni, ampak zavoljo lege svoje ob Tù proti iz- v moc- predgorje planin, proti zahodu reka Minčio hodu reka Adiža in proti jugu reka Pad. nih trdnjavah Peskier a, Verona, Mantova in kiiz trdnjave plane, lahko od zad ali odstraní přijela. Legnago, ki so na 4 ogle postavljene, se morejo Ko bi sovražnik to trdnjavo obsedel in bi jo z obsedo jezeru in zato, ker more velika armada v nji stanovati. Sovražnika, ki bi hotel to trdnjavo zajeti, bi armada postavljene, se morejo V3eliti velike armade, kterim so te trdnjave podpornice, da odtod branijo sovražni naval, pa so tudi založnice levem* bregu jezera imeti prav veliko armado, da bi hotel prisiliti, da se mu podá, moral bi na desnem in ~— v--- ----; J j jp— ---* ^»luuuivy vsega, cesar je treba za vojsko. Pravi precep so te se mogla braniti 7 ako jo trdnjavina armada napade. Zdru- trdnjave, ki vjamejo sovražnika ter ga starejo. žiti pa sovražnik ne more lahko svojih čet od desnega 224 in levega brega, ker je deleč okoli Mantove svet zeló mocviren. 1797. leta se je Mantova Francozom V se Za uro hodá pridem po lepi cesti, da lepša biti ne more, do velike reke Moravě, na kteri krásen in potem podala, ko ni armada njena imela več živeža. Vštric z reko Minčio teče reka Adiža (Etsch), ktera dolg most na čolnih plava; pred mostom pa ^stojijo srbski pontonirji. Unkraj mosta stoji malo mesto Ćuprija pridere s planinske doline, ktera za Rovereďo delà na desni ravni obali Morave, skozi kterega peljá cari-glavni vhod iz Tirolov na Laško. Na izhodu doline v gradska cesta. Kakor vsa srbska mesta, ima tudi malo ravnino kraljuje Verona, imenitno mesto s 50.000 mestice Ćuprija začetne šole za možko in žensko mla- dež tu tudi za , je tuca jetnišnica za grešne ženske in take možke, ki niso veliki hudodelci. Od Ćuprije hitel dušami s 4 stanovitnimi mostovi in z enim mostom na ladijah čez Adižo. Na dveh krajih se naslanja na vinograde. Verono obdajajo ozidja in nasipi. Poglavitna sem dalje proti Paracin-u. Celo pot srečavam nato-moč njena so detaširane trdnjavice, med kterimi je vorjene volovske vozove in krdelo za krdelom umetnih in neutrudljivih, nesrečnih zemljedelcev iz Bulgarije! , kako bi plodna lepa Bulgarija cvetela, da bi mar- in za mnogo kosaren, ki se ne bojé nobene bombe , X U £JC* njimi pokritih zbirališč za kakih 6 do 80.000 vojakov. Po Veroni je Adiža 260 do 320 čevljev široka. Ker ljive roke poštenih, krotkih in miroljubnih Bulgarov se v njo več rečic steka, pa je ondi tudi mnogo rajže- domá za narodno korist krvave žule dobivale ! Bog daj, vega polja z navodniki vodnimi in močirja, ki se samo da pride skoraj čas, da bi mirnemu Bulgaru z njegovo po sebi delà, Adižinih. Brodov očividno, da se težko more do bregov bistro glavo ne bi trebalo iti z lačnim trebuhom za ni nikjer, mostov pa več. Pet milj zdolej stoji trdnjava Leg nago ktero tudi reka Adiža teče. Legnago je južni skozi Ve- kruhom! Da bi skoraj čas přišel ognjišču ne bal > da bi za svojo ženo, lepo hčerko in se na svojem za bistro , z Ve- svojo glavo! Po lepi ravnici sem videl lepo polje brez rono in Mantovo po izvrstnih cestah sklenjeni ključ nepotrebnih velikanskih ograj ; videl sem neštevilna struge Adižine. Napoleon I. je naredil tukaj trdnjavo, krdela razne živine in pri nji pastirje pokrite s kuč ktera sovražnika strahuje, ako bi jo od strani Minčijeve mami, ki so iz kož celih koštrunov narejene, pred kte-na spodnjem Padu ali morskega morsko napasti žugal. rimi bi slovenski otroci kakor pred povodnim možem Ker pa se v tukajšnjih močvirnih nižavah velika armada plaho bežali. razprostirati ne more, zato tudi trdnjava Legnago ni V kakih treh urah přišel sem srečno v lep Para- obširna. čin, kjer sem prenočil pri svojih prijateljih v veselem Iz vsega tega je očitno, da popisani ta čvetero- društvu. Kroz Paracin teče bistra in brza reka C r- ogelnik lahko mirno odbija vsak napad sovražnikov ; nica. Mesto ima kakih 900 hiš in žitelji so večidel če bi sovražnik te trdnjave obleči hotel, bi mu za to trgovci in rokodelci, pa vrlo priljudni meščanje. obsedo Peskiere, Mantove in Verone, ki so pravi trije ) smem bilar, karte in šah in druge Se vastopolj i, toliko sile in Časa potrebno bilo reserve, ki bi se v tem času v Tirolih nabrale zdatno odbijale sovražnikov naval. y } da bi . Ako igre evropejski kulturi prištevati, istina je, da je kultura ta po lepi carigradski cesti že do daljnega Paračina přispěla in ga kakor Kragujevac 9 Jagodin, Kruševac izobrazila. Kavane so Potopiš iz Srbije kavo in caj srkajo, karte, šah, bilar itd. igrajo polne možkih, ki veselo duhan puhajo rakijo 9 9 vino f Tudi Spisal dr. J. Podliačekov. (Dalje.) v lepem Paračinu so razvaline neke turške cerkve strašne razvaline velike nove pravoslavne , in cerkve, ki Je Srbski narod še zdaj broji (šteje) čas rata (vojske), ali od Koćine krajne (konca). Ako Srbina: koliko si star? ti odgovori: rodil se o Kocinem ratu; bil sem dečko o Kočinem ratu prasas Paračincev grozno veliko stroškov prizadela, pa raz-od Koćinega rušila se, predno je bila dodelana. Strašna škoda! Iz veselega in lepega Paračina dospem v malo urah po prekrasni cesti in prekrasni ravnini, ktero v veliki po-sem sirjavi temni hribje obrobujejo, v selo Jovanovac, Vf x^vviuvtxi. * WUVA ^ U1A OUIU Uvv/uv \J JLXUU1UUU1 A C% Lf It j QlljUl Y 1 IV LU liJL iiiiUJU V WJL U W WJ UJ V y V MV1V 1/ V ? W U V T M VJj ženil sem se o Kocini krajni; zidal sem hišo o kocinem kjer nisem niti hiše niti poslopja videl, izvan lepe po-ratu ali o Kocini krajni itd. In čestito je, da narod štarske hiše in gostilnico. Kje so in koda so raztresene gostilnici zagledam znan, da je iz češke, v duševnem in národnem napredku hrabre dežele; tudi srbski ohrani svojega najslavnišega junaka v večnem druge seljaške hiše? ne vem. spominu, kajti on je prvi narodu kazal, kako se mora cloveka, kteri mi je bil po licu .----7 —-..J -— j - r ' T * > lomiti turški jarem. On ga je sam prvi zlomil, in na rodu kazal, da silni Turki niso nepremagljivi. Po nje- on je mene poznal, da nisem rojen Srbin 9 mislil je, govi nesrečni smrti je zajajim postopal ďrugi narodni da sem Slovak iz bahajoče Magjarske, česar bi si ni junak * rni Juri in po Črnem Jurji tretji junak na kdar ne želel j11""" x XX x v vi x x XXX j-j \j vvi íat^iju v uiji ticiji juuaa a" xvuai uo /íuíui , uo oaujv ; »v rodni Miloš Obrenovic. Da ne bi bilo Koćo Pe- Magjarov z nemagjarskimi narodi ne samo zato, ker postopanje oholih resno trovié-a ne bi bilo tudi Jurja Petrović-a grajo za in ako služi, temuč tudi zato ne, ker sicer duševno daroviti in ' - ~ «-» J XX\J m* W11W l/uui v Ul j Ct JL gbiuviva^ JLU C\L\.\J OIU&U, touiuu lUUl CI(\\j\J uv, »Wt OIVWI, wuou»uu whiui*" ne bi bilo Jurja Petrovic-a, ne bi bil narod imel od- bistri Slovaki iz zeló prevelike miroljubivosti magjar- rešnika svojega v Miloš Obrenovic-u, in narod skim bahačem nikakega upora ne zoperstavljajo. srbski bi bil morebiti še dandanes turški suženj " "" XíX\JL KjKJÍLX oo uauuauco tlil O t\. 1 OUŮC UJ • UâSâQl SÔ , VXCk DCLU UIUVŮUOV/ J bUUl OlUW X wuviwijuui v Od Jagodina je cesta lepa, gladka in ravna do vec dežel, je vendar bela Ljubljana sredotočje dušev- da sem Slovenec v ce Po. tudi smo razdeljeni v Aleksinca : , ímenujejo jo ,,carigradsko cesto", je uc uapiouiv» oiuvcuo^g« u^uu«, m » vuu zmiraj polna volovskih vozov, srbskih vozarjev, ki blago imamo po svojih raznih deželnih zborih, izvan malo-iz notranje Srbije in iz Turške v Beligrad počasi cicajo kterih, pogumne narodne zastopnike, ki neprestrašeno in iz Beligrada drugo blago nazaj. Ubogi vol tukaj trdijo národno pravo Slovencem. ki Je nega napredka slovenskega naroda in mi Slovenci grozno dosti trpí ; on mora v strašen plug vprežen glo- Iz Jovanovca přišel sem po bolj vegasti zemlji v boko zemljo orati in mora vse blago bogate Srbije ali lepo in veliko selo Raž njo, ki ima vrlo lepe hiše in po strašném blatu in mlakah ali po trdih cestah sèm malo cerkvico. V véliki krčmi sem opoldne pri oštirju ter tjè prevlačevati; pri tem je on večkrat, pozimi mlađem srbskem člověku, malo sirovega kislega zelja zmiraj 9 lačen ker si mora živeža sam in tudi izpod in nekoliko fižolov s čebulo ručal in pri slabem tem snega iskati. V lakoti se pa še zime (mraza) trese, ako ručku kruh s crnim vinom zalival, pa se ž njim mar-ga težak jarem neugreje, ker v Srbii toplega hleva ni; sikaj pogovarjal, kajti veselilo me je med Cincarji srbski vol ne pozná druge toplote solnčne. , nego jarmove m vendar enkrat Srbina oštirja najti. Ko se od njega na voz stopivši poslovim, me pozdravlja 99 reisen Sie 225 glùcklicb 9 bester Herr!" „Od koda tebi nemačko?" ga kraljestva italijanskega bota imela država in slovenstvo začuđen poprašam tamo, od kodar mi i drugi jezici „No, od koda?" mi odgovori; yy od _________^ mi ljudje vseh dežel in vseh ver, in od meni zahajajo v njem neomagljiv steber. Prav tako! Žali nas govori na dalje njih naučil sem se vseh jezikov; govorim turški, cincarski. vlaški, nemšk in vse, kar vam drago." Srbski grški .pa vendar to, da zgubi naša čitavnica svojega predsednika, kteremu bo težko v vsakem oziru enakovrstnega na- y stopnika dobiti. za zdaj se ostane. deželnem odboru, upamo, da vsaj Přetekli teden je svetli cesar y Je bil kakor narod je res navadno darovit. Vsak trgovec zna po več potrdil tisto Winkler - Gorjupovo popravo volitne jezikov, ki se jih je mimo gredé naučil; mnogo pri- postave za goriški deželni zbor, zastran ktere prostih seljakov sem že naletel, ki so govorili vlaški turški, grški, cincarski. Posebno po mestih so mnogo- ; samo nemški malo kdo zná, ker Srbin na „Švaba" mnogo bolj mrzi, nego na Turčina; se bravci „Novic" gotovo še spomin- JaJ° hud boj med slovenskimi in laškimi poslanci v našem deželnem zboru meseca januarija 1.1.. Slovencem / / zato sem je zdaj mogoče 3 slovenske poslance več v zbor se nemški govorečemu mlađemu oštirju v Ražnji res izvoliti. Iz marsičesa se kaže, da ima vlada vendar :zeló čudil. (Dal. prih.) Da smo y 99 Smesnica. Žnidar" ne pa „krojač." Čujte! v nekem mestu na Gorenskem ni nobenega kr o j a ča. y namen, na Primorskem slovenstvo podpirati. se Benecije iznebili, ni v tem oziru nikaka nesreća laške agitacije tudi pri nas bode iz tega in druzih vzrokov konec, vse drugo dosežemo s poštenim delovanjem med mejami postav po naravnem razvijanji slovenske narodnosti. Njega Veličanstvu pa naj doni od zvestih zahodnih Slovencev v znamenje hvaležnosti prisrčen : Nedavno oznani eden izmed duhovnikov ondotnega Živio ! mesta, da bo prihodnji teden maša za „krojaško dru- lz Trsta julija. Radostni moremo danes na- štvo. « der" Ta gospod je namreč rabil dobro slovansko besedo „krojač" ali „krajač" namesti po nemški „schnei- pokaženo „žnidar." Tako imenovanje pa ude tega društva tako razkači, da se pridejo zavoljo tega pritožit rekoč: „Zanaprej naj se z večim spoštovanjem imenuje naš „cenft." Mi nismo krojači, ampak našem mestu ni nobenega krojaškega društva žnidarji. znaniti novico, da marljivo prizadevanje našega domo-ljubnega rojaka gosp. A. C. Fabian-a, kteremu je obveljalo, da je med Avstrijo in Mehiko ustanovil ladije, ki v stanovitnem času blago in vse drugo vozijo iz Avstrije v Mehiko in iz Mehike v Avstrijo, je našlo iy žnidarski cenft." Da bi Prešeren Pastil in tako-le zapel: 9 ampak v se živel y gotovo bi ta „cenft" po- Visnjani, kam ste svojega polža đjali? Za ljubČka 1.....žnidarjem smo ga prodali ! Dopisi. celó priznanje mehikanskega cesarja Maksimilijana ki mu je ravnokar častni naslov dal cesarkega dvornega špediterja, po kterem se gospod Fabiani sme pisati „A. C. Fabiani Comisionista de la Corte de Su Mage-slad Maximiliano L de Mexico." Mi prav srčno časti-tamo gosp. Fabian-u k temu postavljenju in želimo najbolji vspeh podvzetju njegovemu, s kterim je potrdil, kar naš Vodnik poje o prebrisani glavi naših rojakov rekoč: ř ř Ji ' O Iz Dunaj jul r vice" unidan iz Trsta okol tržašk y da Ker so povedale 99 No Iše te sreča, um ti je dan, Najdel jo bos, ak' nisi zaspan! nesla deputacija slovensk Iz Trsta 6. julija. V. (Poslanoj Tukaj se bo po udanosti presvitlemu cesarju na Dunaj svojim čitateljem, da preprijazni sprejem gledu druzih mest pismo drugo nedeljo prve, in drugo nedeljo druge polovice ; naJ ki so tedaj dv ali rat vsaki mesec, na svetio dajal še en slovensk list pod naslovom: „Tržaški spodj povedó vsacega meseca ga go ...... VyltdLV^JLJ^IJJj VA CMt J^l IJCk Ci L1L OJJ JL ^J ^ UJ j XVI O \J gCt 6 --------------------------------- ----------- Nabergoj, Primožič in Lavrenčič 25. dne u. m. Ljudomil", kterega lastnik je J. G. Vrdelski, vrednik našli pri Njih Veličanstvu 9 očitno znamenj bilo kako Pa Martelanec. Cena mu bo za celo leto 1 gold. 20 f tn % i i i • i • nrv 1 "l DV1UU»> ťUl T 9 "" --- s pošto pa 1 gold. 40 soldov za celo leto, 70 soldov za močno Jih je razveselilo razodetje onih čutil, ktera na-vdajajo zveste prebivalce tržaškega primorja in ki so lastnina vsem Slovencem. Popriieli so se vrli možaki pol leta in 35 soldov za tri mesece. Sicer se bo tudi XT u ^ • i k i i 1 • » • * 1 • • _ 1 v soldov, za pol leta 60 soldov. in za tri mesece 30 sold. slovenski te prilike, da so po vdij pri cesarji prodajal po 5 soldov vsak iztis tukaj in morda v se se poklonili tudi državnemu ministru grofu Belkrediju drugod. Prvi list pride že 15. dne tega meseca in se in mu povedali, da še zmiraj stavijo Slovenci zaupanje xi a-Ï3J , uč» jj« ou i_ij iu. oi ua jukí auiu uuuičt u il», - **— ------- — r--------7 r-------- ~ / —------- ko so videli, da slovenskemu narodu še ne dohajajo Sas en (njegov program se bo našel v omenjenem prvem da pa jih srca že mnogokrat potrta bila bo precej razposlal med Slovence, ki ga bodo gotovo radi brali. Ta list bo političen, podučiven in kratko- tiste pravice, ktere gredo vsakemu narodu v ustavni Avstrii. Radi verjamemo, da ministerstvo listu). Pisma in naročnino bo prejemal J. G. Vrdelski v hip storiti kar bi morebiti rado ter peša naj pomisli 9 ne more vsega če zaupanje sèm ministerstvo da kdor J© žejin, zeló žejin, težko težko čaka požirka hladilne vode Tako tudi slovenski narod hrepeni po tem v hiši Jakoba Svetina „Via Farnedo" št. 28 v prvem nadstropji v Trstu. Iz Sevnice na Štaj. (VabiloJ Prihodnjo nedeljo, 15. dne tega meseca, bo imela Sevniška čitalnica da mi to je občni zbor in sicer ob uri zvečer. Předložil se bode nisterstvo daj daj kaj odločneg 7LLI, ua Ol.. IXIA- -----------------------------, stori na korist račun preteklega polletja in pogovarjalo se o marsikte- našemu narodu, čegar obnašanje v vseh okoliščinah je rih potrebah na korist čitalnici. Po tem bo tombola v prid ranjenim vojakom. Vse čast. elane vljudno tako da pošteno more o sebi reči da zasluži, kar se 7 va u J7VOLV/UV/ mui v v k9\jkt x j. kjkjjl y va ci u ck v J. u u i y rvat og mu dá. Gospod minister jim je obljubil vse dobro. Bog vabi daj Mi nam ne odprè V Gorici Visoka vlada se pa moramo trkati, trkati tako dolgo, dokler se jaiij © Zaslugam plačil ozrla na neutrudljivo delavnost, ne- Iz Senožec 5. julija. njih „Novicah" le ta le zadnji odgovor. pisnik podá k gosposki, pa bode izvedel odbor čitalničin. Na vprašanja v posled- 9 đa Naj se do- so se vsi srenjski predstojniki sè privzetimi srenjskimi možmi na navadno mnogostrano spretnost in raznovrstne zasluge sklep zastran županovega magacina podpisali. Kar se znanega prvaka med tukajšnjimi Slovenci: vrli Wink- ___ J6 c. kr (laško-slovenskem okraji) krajni predstojnik v Karm Tam na sedanj novi meji S tem tedaj sklenejo ,,Novice" debate o stvaréh in „ntra" že dovolj pretresane bile. 9 ki so „pro Vred. et 226 podpisa za resko cesto tiče, naj popraša senadolskegí . Prhavca, pa bo tudi izvedel, pri čem da je jaki. Kmali je bilo župana dopisom v » Slovencu štev 50 nisem imel opraviti; nisem ga ne pisal, ne druzega inšpiriral i nič tem junaki so nasi nesreća. Prvič____, ov, , sonske in zdaj vjete hanoveranske zato. ker so našo armado gotovo, odkod ta m š k ker se mi je ga bravši prav čudno zdeio, da se še kdo drug podstopi resnico pisati in svetu naznaniti. manj zlo slanjala razun sak-pustile vse made, na ktere se avstrijska politika tako drugič zato, ker nismo imeli dobrih Iz Novega mesta. ** Fr Nove občine so se pri jskovodjev, in tretjic zato, ker pušk naših vo- jakov se dokaj slab ej e od pruskih na bomo " — -----•»- - nas dosti dobro večidel po far ah vredile. Na- novicarj govorili mesti 23 županij , ki jih je dozdaj bilo, jih bode po orozje na jugu in severju > novi osnovi 10 ? se ve, da so si podobčine pridržale vse, kolikor taki, ki o kterih Zdaj začasno miruje Bog daj, da se obrne še Avstrii na dobro Avst gospodarstvo s svojim lastnim premoženjem. Nove velike občine tedaj bojo: Novomesto, Mirna Peč, Prečna, Sv. Peter, Bela Cerkev Poljane, Črmošnice. — Po politični razdelitvi od 1817. , Brusnice, Stopiče, Toplice iko^ edil k e m je s am 9 je mogoce, a sebi zadosti, brez tacih zavez pu š čaj v d 1 o č i v n i h h To pa nam daje tudi upanj 9 da se t da ne žrtuje več interes Avstrij n a rain se oljo Holštajna in kakega Avgustenburžca na velikih občin, vendar smo zado- kocko ne meče sreča in korist narodov avstrijskih leta bilo je sicer voljni, da so zdaj jih saj le 10 naredili namesti poprej- šniih 23. Hvala tedaj razumnosti naših ljudi ! mJr _- « mj mm m * » • A ■ _ m — Bait junaški naši armadi dobi voditelj 9 dajt orožje tako, s kakoršnim se bije sovražnik naš; popri Iz Krškega 8. julija. (Novi savski most.) Dosti mite se ob enem politike čisto avstrijske, vsaki narod časa je preteklo in dosti ovir je bilo premagati se je most čez Savo med Krš kim na Kranjskem in organizem z državnim med Vidmo m na Stajarskem delati začel. Prva čast in ne bomo čakali in hvala gré slavnému deželnemu zboru v Ljubljani, kteri je potrebo tega mosta resno spoznal in za njega predno nosti pravične, premenite sistemo, navdahnite zastareli duhom mladim, duhom krepkim v v sovražnikom našim dolgo, da pride dan mascevanja > nad dež 10.000 gld. iz deželnega zaloga odločil, zraven pa še gosposkah pošilja vsem županij am predsedstvo po c. kr. kantonskih d posebno deželnemu odboru ) ki Je tako y tu ^jc* ou ^/vwííjm v o iu u jj a u i j a m, v u u ^ g i i ^V OJ - radovoljno skina naznanila", ktera po telegramih na kratko v na roke šel podvzetniku gosp. Maks. Stepišniku; čast in hvala pa tudi bistroumnemu gosp. Stepišnik-u, ki je m š k e m južnem m severnem boj lovenskem jeziku popisujejo dogodbe To hvale vredno težavno delo prevzel, v jeseni začel in včeraj zares pa tudi kaže, da je mogoče, da se tudi meščanom ljub Y lepi trdni J^r 4 v 7 U Vl^ V J VU V 11 1 M m A» UVI VVl JL 14 f W VÍJ A^Ml V M JL 84 sežnjev dolgi iz 10 polá obstoječi most ljanskim 9 kteri slovenski razumejo dá kar se daj srečno dovršil. Danes je bil le-tá na vsaki poli z raz- ljudem po deželi. Kako radovedno obstopajo ljudj nimi zastavami, z brezovim drevjem in na štajarski nsake vrste mestnih ulic meji s slavolokom (na kterim se je od ene strani napis : nabita, lahko se je že vsak večkrat prepričal SLaVa Tebi, CeLjan, zDeLaVeC saVskega Mosta", in od to je lahko slišal, da se revčeki nalagajo , so taka naznanila 9 ki pa tudi ne raz druge straní: Živi gospod Maks Stepišnik! bral) okin- umejo nemški, in laži potem raznašaj cani most med ^romenjem možnarjev na Kranjskem in dalj Stajarskem od visokočastitega gosp. dekana iz Leskovca s pomočjo 4 druzih gosp. duhovnov okoli 12. ure vpričo petek popoldne je zadnji oddelek v Ljub nabranih prostovoljnih planinskih střel pustil Ljubij ter se po železnici podal na Dunaj r obilne množice slovesno blagoslovljen in njegov važni odkodar gré v Floridsdorf poleg Dunaja. Na kolodvoru pomen od visokočastitega gosp. dekana iz Vidma v ljubljanskem sta jih vpričo mnogo odbornikov in dru- kratkem pa krepkem govoru zbranemu ljudstvu raz- zega ljudstva prvosednik odbora za nabéro naših ložen. Potem je sledilo dobro kosilo, pri kterem so se raznovrstne napitnice slišale. — Sedaj je občinstvu bornik dr. Toman pa v slovenskem jeziku z navdušeno ne bo ne besedo za slovo nagovorila, ktera je včinila očiten vti- ninskih strelcev baron Codelli v nemškem od most odprt, ki bode zanaprej sredstvo, ktero hoje ne vožnje bodi-si ob veliki vodi, bodi-si ob ostři sek na mládenče, ki so šli na boj za domovino. Stacuna Stôkelnova kaže klobuk naših pl zimi 9 akoravno bi Sava zamrznila, od brega do brega zadržvalo. Bog mu daj dolg in srečen obstoj ! kih trel s pérj in kokard Take Kranjske gore Klanšekov France. julija. R. pérjanice in kokarde se lahko naredé v vsaki hiši 7 nas še dosti dobro kaže; tudi bčele so precej dobro narediti tudi drug Letina pri perésa se po številu, obliki, dolgosti in barvi smejo rojile. Ce bi jih kdo želel pred ajdovo pašo kupiti Tudi nabralo bi se jih tukaj že kak voz. bo prenapeta, zato ker ljudem denarja manjka. ; Srcu 9 kokarde morajo biti vse enake ojakovemu dobro dé, ako daleč od svoje domo cena jim ne vine prejme dokaze, da domači mislij na Tak Po- beznjivi spominek pa lahko s perjanicami in kokardami znam tri bčelarje, ki bi jih radi prodali tri do štiri vo- darujejo naše blage gospé in gospodičine našim pla zove, drugi pa gotovo tudi kaj. Iz Pec. vojski da Vse zdaj le posluša grom silovitih to- in domovino skim střelcem, ki so prostovoljno šli v boj za Avstrij 9 našo. pov v oglušil, kterega nam je ne nas I P I Ktera kaj tacega naredi, naj izroči vendar žalostni ta hrup ni tako vse to odborniku gosp. grofu Wurmbrandu, ki hva-z veseljem poslušali novega zvona, ležen sprejema take darove in jih pošilja našim pla- vlil mladi mojster Albert Zamasa, ninskim střelcem čegar prvo delo je ta zvon, ki tehta 20 centov in 81 funtov, ima lep čist glas in se sè starima zvonovoma tako prijetno ujema, da je veselje slišati zvonjenje mož > Za drugo letošnjo rekrutbo manjka nam ker vsi drugi so se nabrali po prostovoljcib v se 23 Da JJIljUtUU ua JtJ veselje SHOttlJL ZíVUUJ CiljUt bi se še teh 23 po isti poti nabralo , uiv.m« lz Ljubljane. Tudi naše mesto je groznog potrla ska sklenila, naj se vsacemu, kdor stopi za Ljubij mestna gospo preoesreôna bitva pri Kraljiôinem Gradcu na Českem v vojaštvo, dá 25 gold, na roko ; ker se je pa po rado 3. dne t. m. in to toliko bolj, ker se je vsak val ni v ze rado- V4 Ml uci k j ~ ~ j ^ ^ J-* ^ x ljnih doneskih nekterih meščanov nabralo še za vsa- novice, da bo pruska armada gotovo tepena; nihče čega prostovolja 15 gold., tedaj prejme vsak 40gold mislil da 111 JLUioiii, ua je io muguv>o rvaj taucga. »l Ul'lttCl, - JJLi C8 Lj ćl li S U UI'USIVU uiiyiaatt Jvuoaiuc; muiuow ni bilo druzega govora kot o tej veliki nesrečni vojski, za denarno pripomoč rokodelcem (obé društvi pod vod mogoče kaj tacega. Kamor si přišel Mestjansko društvo trnovske kosarne in društvo in ugibalo se je na vsakem mestu , kaj tolike zgube stvom gosp. J. Horaka) ste tudi prav lep svoj rado mora biti krivo, ker je vendar vsemu svetu znano, kaki darnost skazale ranjenim vojakom uno darovalo 22? Tako národna društva vsegdar stojé v prvi vrsti, kadar je 100 gold, v denarjih, to pa 100 novih srajc treba za blage namene djanske pomoči da malokdaj tako. Niti ljudi niti denarja ni bilo viditi prignali toliko, da že dolg< Doživeli smo zopet take čase, da se nekteri med le živine, posebno goveje, so tolike ne pomnimo; al čeravno ji je cena bila nizka vendar nami ponasajo štant" vzeli. y kakor da bili edini patriotizem v v Tem „štantmanom" , mi kratkimi nogami koračijo po ulicah to-le rečemo: Pravi patriotizem se kaže beaede sladké nic ne veljajo, tudi farizejsko postopanj kteri s dolgimi ali na kratko djansko; tedaj bilo kupčije, ker ni bilo — kupca. Naravno da Koncert y meso ta mesec za krajcar cenej a. nič; mi imamo zdaj po yy Laib. Ztg.u oficijalne dokaze društvo Sokol ki ga je filharmonična družba namenila preteklo saboto na korist ranjenim vojakom, jutri v gledišču. Kakor slišimo, bode prav lepa „beseda", ki jo na pomoc ranjenim vojakom na- v rokah, koliko djanskega patriotizma je ta in pravi v nedeljo zvečer na vrtu čitalničinem uni pokazal. Ker hranuj emo te liste kakor zlato se dá vsacega patriotizem po ; številkah ceniti, in kadar širo- se bode kdo šopiril s svojim patriotizmom, bomo pogledali v te liste in lahko zavrnili koustnike. („Sokolci" in ranjeni vojaki.) Sokolovo društvo Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Zeló nesrecen boj je dne t. m. imela naša ar- mada s prusko pri Kraljičin em Gradcu na Če- ----------------— ~ -----j----------- ima že to srečo, da ga nekteri brž grajajo, ako ne storí navadno ravno tega, kar storijo nemški turnerji. Ako pa tur- skem. Vsa naznanila so v tem bojevanje, marveč soglasna, da to ni bilo nerji ne storijo y kar storé sokolci, ne poldne so naši še precej pravo klanje. Do treh po-srečni bili, al po treh se obrne ne besede. Tako, na priliko í čitalnico žrtovali straďajočim Notranjcem in Dolencem kini dim na in naklonili lepo denarno pripomoč črhnejo isti ljudje vojna sreča; čedalje bolj seka sovražnik po naših; okoli ure zvečer nastane huda nevihta; dež pritisne pusse ni lahko kaj razločilo ; to pa so se sokolci združeni s nič storili al tisti, ki zdaj črtijo sokola, ubozim; turnerji niso zemljo, da niso se gla- je bilo sovražniku na roko, da je zavzel pri Hlumu stališče naše armade in nenadoma přijel armado lilu OlUl 111 J Ol lil O tl , iv X ŮUMJ VI IÍ1J v WVUV*H J uiuv UV giM Hvniiooo UdOO aiUlOUC 111 U ÇllflUU LU C* piljci UiČtUU D aSO sili zoper une; zdaj pa, ko so se — s pohvalo tudi mi od straní in odzadej tako, da se podá v beg izprva to priznavamo — turnerji ponudili milosrčnim gospém počasi, potem pa brzo proti vojskinim mostovom na na pomoč ranjencim na kolodvoru ljubljanskem, slišalo Labi; ker je drug pred drugim hitel, jih je veliko se je od znane stranke toliko bridkih besedi zoper so- tudi potonilo v vodi; vsa armada se je razkropila tisti kolce, da se sokolovega društva, podal je mestni župan dr. Gosta, kot načelnik dan. Njih ekscelencii deželnemu mrtvih obležalo in več ali manj Da je silno veliko vojakov kakor tudi oficirjev ranjenih bilo, ni treba poglavarju in mu z odkritosrčno besedo razloži! vzroke, praviti ; pa tudi pruska armaďa je to svoje skupila, zakaj da se dozdaj sokolci niso udeležili delovanja na Kolikošno zgubo je na severnem bojišču trpela dosih- kolodvoru, pa je ob enem pripravljenost njihovo v isto mal naša pripomoć zagotovil, ako je želi družba milosrčnih gospá, 100.000 mož. ker drugače bi se utegnilo sokolcem očitati, armada, se ne vé za gotovo; cenijo jo na daj lijo v stvar, v ktero jih nihče ni pozval. Po tem voru se je dr. Costa obrnil do gosp. dr. Stokel-na VUl U OC JO g. Ul< VUûltt UWiUll wv ^VO^/. Ult wivuui uwj O \J UA OULUll, U Ck JO U j 1 LI y UJOttU ï UUOI» v ion uau ^aail- načelnika turnerjev , ki je ponudbo sokolovo, da vsak vicilo mnogo nesreče. Tudi zoper višega vojskovodja dne t. m. je telegram iz Dunaja prida se bodo generali Clam-Gallas , He-nikstein in Križmanic postavili pred vojaško sodbo, ker so na sumu se si- nesel naznanilo pogo- ; da je njih vojskovodstvo isti dan zakri- áiavjtl li live* tUlUVAJU > y ttl J j^uuuuwv uv/rtVAV t v y vami f uun. V lUliU IJLiUU^VJ drug dan ali vsak drug teden prevzame delovanje na Benedeka se naše kolodvoru, radosten sprejel; al gotov odgovor na to ponudbo je gosp. županu na drugi dan obljubil, ko izvé najski časnik „Wien. Zeitg. made in pruski zasedel čuje mrmranje, da ni drugače postavil ar- česke dežele. Vladni du- od sklep odbora turnerskega. Odbor pa je — zavrgel o rv i \j uuuuia tui. uvi onvgu« v vi m v i f ** j v " ^ " v jl ^ v/ a jj®® hl uc\ ^utuvu j^u v^uan^ auav » tuj j. o owy v/iuv; ponudbo, in tako se je spolnilo, kar je župan v našo armado in kolika je bila zguba 3. julija; to pa je mogoče za gotovo povedati, kako dne t. m. piše y da stoji s severno prvem pogovoru razodel deželnemu gospodu poglavarju, gotovo, da se razkropljena armada zopet zbira in da pa se mu je takrat neverjetno zdelo. — Debáto med so- zguba vendar ni celó tako grozna kakor se je izprva kolci in turnerji je sokolov odbor pismeno 5. dan t. m. mislilo." Brž ko je presvitli naš cesar izvedel strašno naznanil Njih ekscelencii in pri tej priliki vnovič za- nesrećo na severnem bojišču, je pisal cesarju Na po- da sokol ni nič manj lojalen, patrijotičen in leonu, da mu (se ve, da proti pogodbami) odstopi armado iz Laškega laško deželo, da potem more vso gotovil, ljudomil kakor vsako drugo društvo, da ga pa skušnje učijo, da vsikdar najbolje storí, ako se ne vtikuje vzeti in jo poslati proti pruski. Napoleon je sprejel od-nikamor, kjer so že drugi; na vsaki poziv pa bo ra- stopljeno Laško, ki ga bo (kakor 1859. leta za dobro dovoljno in nemudoma svojo dolžnost storil. — 6. dne odškodovanje) dal Lahom. Ob enem pa se je ponudil t. m. je gosp. župan, kot načelnik sokolovega društva, našemu cesarju, da hoče posredni k biti za mirno od gospoda deželnega poglavarja prejel sledeče pismo: spravo med prusko in avstrijsko vlado. Cesar naš Ker po razodetih mi razmerah za zdaj odpade delav- in kralj pruski sta sprejela to ponudbo in govorilo se jjuci jj v i »iiuuvnu mi xaúuiciau u ki reven ) zavoljo tega pretijo državi f nadloge, ki po vojski tarejo ljubljeno Moje cesko kraljestvo in druge dežele, — smrt toliko vojakov: vse to je srce Moje, ki tako oče-tovsko-gorko bije za blagor Mojih narodov , prebridko presunilo. Vendar zaupanje do Vaše zvestobe, udanosti in radodarnosti, zaupanje na hrabrost Moje armade, ktera tudi v nesreći ne omahuje, zaupanje v Boga in sveto pravico je vedno isto ostalo. Jez sem se do cesarja francozkega obrnil, da posredi primirje z laško vlado. On mi je rad to storil in se tudi ponudil posredniku biti med pruskovl ado zavoljo mirú. Jez sem to poudbo sprejel. Pripravljen sem v to, da se naredi mir pod častnimi pogoji, da neha prelivanje krvi. Vendar nikdar ne bom dovolil mirú, ki bi utegnil razrušiti temelj državne Moje moči. V takem primerljeji se voj-skujem do zadnjega; vsa armada se bode zbrala, in po novincih in prostovoljcih se bo nadomestila zguba se-danja. Grozna nesreća je zadela Avstrijo ; al še ima pogum, še ima moč. Narodi! zaupajte svojemu cesarju, ki je zvest uaslednik svojih prednikov, nepremakljiv v za-upanji do Boga, pogumen in stanoviten v svojih sklepih!" — Mikavno utegne biti vsacemu bravcu, ako nekoliko rečemo o puškah na iglo. Puške na iglo (Zundnadel-gewehr) je orožje pruskih pešcev, konjikov in deželnih brambovcev (Landwehr) prvega razreda, tedaj skor cele armade. Razun Kurhesov nima nihče na svetu ta-košnega orožja. Glavne prednosti teh novih pušek so, da so prosto sestavljene, da se celó hitro nabijajo (ba-šejo) in da hitro streljajo kakor blisk. Cei naboj pri teh puškah na iglo je v fišeku (patroni) ; ni tedaj treba kapice (kapsule) in ker se odzad nabija (baše), ni treba šibke ali nabijavnika (ladstock) in kadar se nabija, tudi ni treba puške staviti na tla; zato more střelec s tako puško v eni minuti 6krat streljati v tem, ko uren střelec z navadnimi puškami k večem dvakrat vstřelí v eni minuti. Tako hitro streljanje ni samo ne-izmerne koristi v defenzivi (to je, takrat, kadar se armada le brani), ampak ima tudi v ofenzivi (to je takrat , kadar armada na sovražnika plane) to prednost, da se puška tudi takrat more lahko in hitro nabijati, kadar armada napreduje ali z naskokom nad sovražnika gré. Mislilo se je, da se z lovskim ali švicarskim štucom varnejše strelja ; al temu ni tako. Střelec mirne roke more na 100 korakov zadeti člověka v koleno, ako mu je v sredo telesa meril. Meriti daljine, kar je v bitki zeló težko, ni pri teh puškah potrebno, in střelec, če tudi je manj vajen, ima več prilike, da meri. Kar pa se tiče preproste sestave, ni nobenega orožja, ktero bi preseglo puške na iglo; o pol minute moreš jo razsta-viti, in treba ti ni zato nobenega orodja. Pa tudi kar se tiče čistosti, je nima ta puška para, ker eden fišek (patrona) za drugim čisti to, kar je prednji osmradil. Po vsem tem je očitno, da po samem orožji je bila pruska armada trikrat močneja mimi naše. — Ravno poka po dunajskih časnikih glas, da nastopi novo ministerstvo; imenujejo se knez Karlos Auersperg, Giskra, Kaiserfeld, Deak, Beust. Gotovo v soglasji z vsemi slovanskimi narodi Avstrije rečemo danes le to: to nikakor ni mogoce! — Najnovejša novica po vládni „Abendp." od 10. t. m. je ta, da je Napoleona trdna volja, da se primirje (Waffenstillstand) naredi s Prusom in Lahora, Francozke vojne ladije so na poti v Benetke, in francozki komisar générai Leboef je dobil ukaz, da gre na Beneško, general Frossart pa v glavni stan pruske armade s tem poročilom, da napové oroženo posredništvo fr ancozke vlade, kajti odločna volja cesarja Napoleona je, da Avstrija ne o si ablj ena ostane v svoji moči. Avstrijska armada za-pušča Beneško in se že podaja proti severju. Račun dohodkov in stroškov za Slomšekov spominek. Skupnina prejšnjega računa 1776 gld. 90 kr., 2 cesarska zlata, 3'/2 križastega tolarja, 8 dvajsetic. Dalje so darovali sledeči gospodje: dr. Muršec Jožef, profesor verozakona na višji realki v Gradcu 18 gold., Grašič Anton 2 gold. 96!/2 kr., Oblak Janez. 1 gold. 50 kr., Urbanček Janez 1 gold. 50 kr., Bile J. 1 gold. 50 kr.. vsi v Trnovém na Kranjskem; Zupan Ulrik v Suhorju 1 gold., Frelih M. 53 % kr., Ličan Aleks. v Bistrici 2 gold. — V Pliberški dekanii so darovali: Vestermajer Jakob 5 gold.,, Venko Jernej, Koser Valentin, Leskovar Jožef, Torkar Matija, vsi v Pliberku, vsaki po 1 gold.; Hafner Jožef pri sv. Mihelu 5 gold., Ledvinski Alojzi tudi tam 1 gold., Ihcentaler J. v Vagrči, Brav Anton v Muzici, Plahuta M. vpri sv. Danielu, Kotič Jožef, kurat v Strojni, Ambroš Mat. v Crni, Lakner Jož-v Koprivni, Zerjav M. pri sv. Marii na Jezeru, Vidmar Juri v Kotelah, Feihtinger v Gutensteini, vsaki 1 gold. ; Bergman Val-pri sv. Marii na Jezeru 2 gold. — V Ruski fari so darovali gospodje : Grizold Davorin in njegova družina 6 gold., Hleb-Luka, kmet, 5 gold., Srnec M., župan, 3 gld. 50 kr., Glazer Pavel, tergovski sin, 3 gld., Glazer Jožef 2 gold., vsi v Smol-niku, Burcer Božidar 4 gold., Suhač Anton 2 gold., Tohn Fr.,. Ribič Dragotin, podučitelj, Jakob Peter, trgovec, Rataj Jožef, mesar, Pintarič Franc, krčmar , Somer Vincenci, pek , Marin Miha, kmet, vsi v Rušah, vsaki 1 gold., Robnik Jožef, kmetiŠki sin, Harič Dragotin, kmet, Jurko Kašpar, kmetiški sin, Herbst Martin, kmet, Srnec Gregor, kmet, vsi v Smolniku, vsaki i gold. ; Lambert Dragotin, kmet tudi tam, 1 gold. Razni dobrotniki v Labnici, Rusah in Bizeni 11 gold. Trafenik France,, župnik v gornji Pulskavi, 3 gold. V Tominski dekanii so darovali gospodje : Dolijak Jakob , dekan 3 gold., Lencin Drag.,, kaplan, 2 gold., obá v Tominu, Peternel Andrej, župnik v Vu-cah 5 gold., Vales Marko , kaplan pri s v. Lucii, Vuga Andrej, kaplan v Libušini, vsaki 1 gold.; Červ Janez, vikar v Libušini, 3 gold., Kobar Peter, kaplan v Velčah, Rotar Tomaž, župnik pri sv. Lucii, Leban Ivan, kurat na Idrii, Kustrin Janez, provizor v spodnji Tribusi , Velikonja Janez , kaplan v Ročah, KavČiČ Anton, župnik na Sentviški gori, Zbogar Valentin, vikar v PeČinah, Gregoriě Anton, vikar v Ponikvah, Skočir Jožef, kaplan v Mevcih, Bevk Janez, vikar na Grahovem, Rutar Anton, župnik pod Brdo, Nav Anton , vikar v Dreženici, vsaki 2 gold.; Janežič France, Šolski ravnatelj v Mariboru, 5 gold., Valentinič Anton, dekan v Trbižu, Trnčnik Lambert, župnik,. Einspieler Lambert, kaplan, oba v Žabnicah , Fresel France^ župnik v Naborjetu, Oblak Anton,vžupnik na Kokovém , vsaki 2 gold.; Incko Timon, kaplan v Žabnicah, 1 gold, v srebru, Podlipnik Janez , kaplan v Žabnicah , 1 gold. 50 kr. v srebru, Hafner France, župnik v Ukvah, Kandolf Adam, župnik v Li-poli vasi, Milar Andrej , župnik v Hotmarini, vsaki 1 gold, j KovaČ Jožef, učitelj vLipoli vasi, 50 kr. v srebru, elani mariborske čitavnice 17 gold. 30 kr. — Skupnina dohodkov meseca junija 180 gold. 85 krajc. — Stroški za postnino 37 krajc.,, tedaj se ostane čistih dohodkov 180 gold. 48 kr. — Skupnina vseh dohodkov 1957 gold. 38 kr., 2 ces. zlata, križastega tolarja in 8 dvajsetic. V Mariboru 1. julija 1866. Dr. Matija Prelog, denarnicar. Kursi na Dunaji 10. julija. 5% metaliki 54 fl. 25 kr. Ažijo srebra 126 fl. — kr. Narodno posojilo 60 11. 65 kr. Cekini 6 fl. 33 kr. Zitna cena v Ljubljani 7. julija 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl, 12. — banaške 5 fl. 12. — turšice 3 fl. 34. — soršice 4 fl. 22. — rež£ 4 fl. 2. — ječmena 2 fl. 87. -- prosa 3 fl. 10. — ajde 3 fl. 40. — oves 2 fl. 57. 4Í li IR m Loterijne srečke: V Gradcu i 83. 86. 49. 85. 12. na Dunaji) 7-JullJa 1866í 14. 84. 11. 35. 8». Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 18. julija. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Bláznit v Ljubljani.