3. štev.
V Novem mestu 1. februarja 1888.
IV. letnik.
Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca- Ccua jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v„Dolenj8ke Novice" na-leto 1 gld,, za pol leta 60 tr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvoatopno petit-vrato 8 kr. za sprejema J. Kralec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Crospodarske stvari.
Sadjarji pozor na sadno drevje!
Že v 12. štev. „Dol. Novic" prešlega leta smo opozorili naSe sadjarje na ogromao Število belih metuljev, kateri so po sadnem drevji letali. Takrat smo imenovali metulja drevesnega belina ter od njega povedali, da zalegava svoja jajčka ua listje sodnih dreves, pa tudi na ono nekaterega divjega drevja in grmovja, na primer: na črni trn, beli trn ali glogoveç itd. Od glogovca, na katerega ta metulj skoraj najrajši svoja jajÈka zalega, imenuje se tudi glogov ali glogovčev belin. Povedali smo pa tudi že takrat, da bodo iz aale-ženih jajček nastale gosenčice, blizo 8 dni listje razjedale, po tem se pa v suho listje zavile, to z neko prejo na drevje pripele ter tako v njem prezimile. In resnično vidimo zdaj po naSem sadnem drevji vse polno suhega očrnelega skupaj zvitega listja, katero veter ne odnese, ker je z neko prejo k vejicam in mladikam pritrjeno. Ako tako skupaj zvito listje pazljivo razravnamo, zapazimo notri čisto majhne gosenčice. No vidite sadjarji, te go-senčice so zdaj sicer popolnoma otrpnene, to-da
na spomlad, ko bode pričelo lepo gorko postajati, in ko bode naše aadiio drevje brstelo, oživele bodo te žtvalice, zapustile svoja zimska stanovanja ter se po drevji razlezle, raatle in vse brstje z cvetjem vred požrle. Z Bogom sadje! ako ne ukrenemo proti tej nadlogi o pravem i&m potrebnega. To bi bilo pa vendar neodpustljivo, čez vse grdo, to timbolj, ker se je vnela Šele lansko leto pri nas po Dolenjskem bolj živa kupčija s sadjem.
Sadjarji, na noge torej ! Kakor hitro sneg skopni, pobere naj vsak iz svojega sadnega drevja vse tiste zvitke suhega listja in naj jih precej sožge. Za to delo imamo posebno priprave, tako imenovane goseniřne škarje, katere se na kako dolgo palco nataknejo ter s špago previdijo, da se kar za to potegne in tako odrežt-jo mladike ali vejčice na katerih zvitki vise. Take gosenične škarje smo vidili pri gospodu Fr. Kastelicu v Kandiji na prodaj. Sicer se pa tudi brez takih škarij opravi, ako se veli pri Kovaču železno Ščipalko tako napraviti , da se lahko na palico natakne in z njo potem mladike in vejice, ua katerih listni zvitki visé, odščipavajo. 2 drevja doli spravljeni zvitki se pa ne smejo na tleh pustiti, kajti sicer izležejo iz njih gosenčice, katere si znajo prav do-
oa IS
Potne irtice.
s plan] e ÁuC. Kotmnr.
XI. Pismo. — Nazaret Tiberija,
Mebtice Nazaret — ondotiio ime mu je Na-zira — Šteje nekako 6000 raznoverskih prebivalcev; med temi je kakih 2000 mohamedanov, 2000 nezjedin. Grkov ter le do 900 katolikov, nekaj tudi Maronitov iu kacih 40 protestantov, ki imajo že tudi svoj lastni tempelj, katerega so sozidali s pomočjo iz B^'rolina — Bismarka —. Ravno so nas srečevali ti protestantje grpdé od svoje božje službe ter nam zelo voščili ^gut mo-gen" (Morgen) „dobro jutro". Nahaja se tu še kakih 5 katoliških cerkev, med katerimi je iiaj-kraanejša in slavnejša cerkev Gabrijelovega pozdrava. Ker smo bivali tam tudi črez nedeljo, sem opazil, da tudi mohamedanski „bazbuki" ka-
kor tudi ženske obilno hodijo v katoliška svetišča; pokriti sede po tlaku, pa se vedejo tako mirno in redno, da še pri nas ne vselej tako.
Ljudstvo živi se ondi nekaj od kmetije, kupčije in rokodelstva; največ se vidi, da izdeljujejo ostrino iz železa itd. Večinoma sede po tleh pred stanovanjem ter pilijo srpe, motike in droge jednake ostrine.
Ulice so tlakane z velikimi kamnitnimi ploščami. Zato tamošnji kovač konju ne vzdiguje noge, kadar ga hoče podkovati, ampak mu kar stoječemu Žebljev zabije skozi kopito. — Ondi po navadi že v celej Palestini nisem videl ni jednega voza, in res bi ga po ondotnih mestnih ulicah ne pripeljal z nikakoršno silo, ker po sredi teh imajo do meter Širok in do 30w» globok jarek, da mečejo smeti notri, bolj o zimskih časih jim pa deževnica to nesnago dalje spravi. To se že samo o sebi razume, da to je le Carigrajska „moda".
bro do drevesnih debel in po teh gori na drevje pomagati. Na ogenj torej % njimi!
Ako pa le nekateri svoje sadno drevje tako teh SkodljivcOT oprostijo, drugi — zanikrneži — pa ne, ne bode s tem prav nič pomagano, kajti kadar bodo gosence zanikrnežem vse drevje ogolile, preselile se bodo pa na ono pridnih sosednih gospodarjev. Fa tudi pred temi se je mogoče zavarvati in sicer takole. Okolo debel se privežejo a špag» heli dobro dlan široki papirnati pasi, kateri se potem s kolomazom — Šmirom — po sredi naraažejo. Kadar pričnejo gosenice po deblih gori laziti, pridejo sicer do kolomaza, naprej pa ne morejo, in tako padejo omazane «a tla, kjer poginejo, ali pa travo za ljubo vzamejo. Torej Še enkrat sadjarji, pozor na sadno drevje ! R. D.
t Andrej Einspieler iiiiirl!
Slovenci smo trpini, zatirajo nas uže stoletja! Vstanejo možje bistrega uma in krepke odločnosti, ki vse darujejo za srečo ljubljenega naroda — ali tem nam pobere kruta smrt mnogokrat uže v zgodnjej dobi njih življenja. — Lansko leto so Vam pravile „Dol. Novice," da so zapustili solzno dolino izvrstni možje Erjavec, Levstik — in nže zopet jokamo ob grobu moža, ki je bil res mož v pravem pomenu besede, mož poln žive vere, poln ljubezni do milega naroda slovenskega — jokamo nad gomilo, ki je zagrnila truplo Andreja Einspielerja, voditelja koroških Slovencev! Umrl je v Celovcu 16. jannvarja.
Pokojni je bil rojen v Svečah na Koroškem, kjer je obhajal meseca avgusta še čvrst, s tohko slavnostjo svojo zlato mašo. Kdo bi bil mislil, da bode v maio mesecih mrlič?! Bil je Čez 30 let proiesor verouka in slovenščine na celovškej višej
realki. Zadnja leta je živel v pokoju Delal je pa ves čas svojega življenja kakor neumorna Čebelica za blagor slovenskega naroda — za vero in narodnost slovensko. On je pomagal vstano-viti prekoristne vsacemu znano „družbo sv. Mo-bora", kterej je bil odbornik do konca svojega življenja, on je bil ustanovitelj in vrednik različnim listom — zadnja leta koroškemu listu „Mir", ki je podoben našim Novicam, ter je Čudovito probudil in še probuja koroške Slovence, da se zavedajo svoje narodnosti pa tudi svojih pravic, da spoznavajo bolj in bolj resuico: „biti slovenske krvi, bodi Slovencu pouos!" — Zarad tacega delovanja je bil Einspieler trn nemčurjem i sploh našim nasprotnikom napadali so ga od vseh strani, toda kakor hrast je stal in nikdar ne prenehal vihteti meč ter braniti slovanske svetinje. Zagovarjal in branil je svoj narod v časopisih v nemškem in slovenskem jeziku, potegoval se je za njegove pravice mnogo let z zarečo besedo v deželnem zboru ter razkrival krivice nasprotnikov, da so kar trepetali pred njim! Ljubi! je svoje rojake tako, da je Še zadnje trenutke zdihoval : Premalo sem storil za narod! Podaljšajte mi življenje!
In tega moŽa ni veČ. Ubogi Korošci! ubogi Slovenci !
A trud njegov ni bil zastonj; narod je spoznal moža, narod ga je ljubil, narod ga je ubogal. Ako kaj, spričuje to jasno njegov pogreb 18. pr. m, Celovec menda tacega še ni videl, tako so govorili celo nekteri nasprotni Nemci.
Truplo je ležalo na odru v prelepo oprav-Ijenej sobi — v prvej sobi je bilo pa brezbrojno krasnih vencev, katere so poslali njegovi častilci. Ljudje iz mesta in dežele so hodili kropit pokojnika v tolicem številu, da so morali nekteri dolgo
Kakih posebnih uradov nimajo tam kaj dosti ; le en mesten govenićr z nekaj stražniki in pa revna mohamedanska pošta, ktera pa le vsak teden odnese pisma k morskej obali v Kajfo.
Ko smo se že nekaj bolj seznanili z okolico ter si ogledali iz vseh bližnjih gričev ondotno lego, odrinili smo zopet ob določenem času dalje proti GenezareŠkemu jezeru in Kafarnaumu. Ker pa je bila gora Tabor le kake 3 ure oddaljena, smo namer.li črez njo tjekaj iti. Na čihli in dobro nakrmljeuih živalih smo jezdili kakor lovci, drug za drugim kako dobro uro do pod gore. Šli «imo mimo silno visoke skalne pečine, na katero so nekdaj Nazarenčani iz svoje sinagoge pritirali Gospoda, da bi ga pahnili v prepad zaradi njegovega resničnega uka. On pa je od sleduje nevarne stopinje mirno od njih proč šel v Kafarnaum.
Gorovje je ondi večinoma kamnito in golo ; le ko smo jeli od vznožja Tabora proti vrhu jahati.
je bilo nekaj bolj prijetno, skorej malo drugje tako. Ondi je bila gora obraščena lepo s pritličnimi drevesci, ciri in drugimi vonječimi rastlinami.
Ta gora je najvišji v Galileji, ter lahko stoji ošabno v sredi polja zvišena in zelena, zato so jo že preroki primerjevali z ošabnim kraljem Nabu-hodonosarjem. Njen vrb moli do 620?» nad sredozemskim morjem, ter je zelo podobna naSej Šmarni gori: stoji ravno tako osamljena sredi polja. Naše že dobro vajene živali so po kamnitih pločastih atezab dobro praskale z nami vred na goro, ker razun dveh smo vedno vsi sedeli v sedlih, kajti potnik mora biti ondi pazljiv ter le malo hoditi, da ne zaostane za drugimi. Prišlim na vrhunec se nam je pokazal silno lep razgled; Taborjevo površje je nekako pol Um dolgo in četrt klm široko. Na vrhu stoji kaj lepa cerkvica in stanovanje ra kakih 100 oseb, seveda je vse pritlično zidano. To vse oskrbljujejo 00. Fran-
Žakati, predeDj so priSli na vrsto. Knezoškof koroški sam je blagoslovil truplo v stolnej cerkvi, sprevod pa je vodil kanonik Lambert Einspieler. Pogreba bo se vdeležili nčenci vseh celovških šol, vsa katoliška društva celovška, različne deputacije iz koroških obiin, iz Kranjskega in Štajerskega, iz Hrvatskega; vsi deželni poslanci KoroĚki, odbor družbe sv. Mohora itd.
Na celovškem pokopališfu se je položilo truplo ranjcega rodoljuba k zadnjemu počitku na prostoru, katerega je kupila družba sv. Mohora, da bode dala ondi pokopati svoje umrle odbornike. Spominek mu bode postavila družba sv. Mohora.
PatS bi radi bolj obširno spregovorili o blagem umrlem Acdreju, toda premali prostor, ki nam je odločen v našem listu, nam tega ne pripušča. Povemo le še, da se je poklonilo pokojnemu 24 vencev z napisi in da je doŠlo družbi sv. Mohora od vseh strani jako mnogo pomilovalnih telegramov.
Bog daj mu večni mir v nebesih, katerega na zemlji ni mogel najti, bojevaje se za pravico ; — koroškim Slovencem pa moža, ki hode v duhu raiijcega vodil fsmo mili carcd slovenski!
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Deželni zbor kranjski je dovršil Bvoje delovanje 23. jau. Obravnaval je sploh deželi potrebne ali koristne reči. Omenimo le nektere: Jeseni bode 40 let, kar naš presvitli cesar vladajo v srečo svojih narodov. Deželni zbor je sklenil, da se v ta veseli spomin vstanovi osem vstanov v podporo popolnoma onemoglih. Deželni odber jih bode dajal občinam in te jih bodo delile potrebnim. Potegnil se je deželni zbor tudi za uboge
delavce v Zagorji, ki so v nevarnosti, delo zgubiti v premcgokopih. Severna železnica je namreč protipostavno tako znižala vožnino iz moravske Ostravě, da pride ceneje stati pri nas ondotni premog nego naš domači. —
V	Ljubljani bodo vstanovili šolo za deklice, kjer se bodo učile Ščipkarije in sploh ženskih ročnih del. Koze y Ljubljani razsajajo tako, da so zaprli vsled tega vse tamoĚnje Šole.
Pravosodni minister Pražak je pred nekaj čaeom ukazal, da se morajo sprejemati tudi slovenske vknjižbe v gruntne bukve po Kranjskem, Stajarskem in Primorskem. Našim nasprotnikom to nikakor ni po volji : pritožili so se v deželnih zborih v Gradcu, Celovcu in Trstu. Bodo pač prazno slamo mlatili. — Tudi v državnem zboru se je oglasil o tej reČi znaui nemčur Foregger iz Celja.
Državni zbor se je pričel 25. jan. Poslanec knez Lichtenstajn je predlagal, naj se zopet vpelje povsod verska Šola. Noben pameten Človek, ki ne sovraži vere, ne more biti temu nasproten, ali vendar uže sedaj grozno kričć nad tem predlogom liberalni Nemci — mi pa upamo, da bomo dosegli tako šolo. — líemški poslanci kažejo, da bodo zopet overall vse dobro, W le mogoče. Na Českem se ne marajo spraviti s Čehi •— na Dunaji pa nagajajo vsem drugim.
Na Ogrskem gre tako slabo z gospodarstvom, da bogati Rotšild neče Ogrom niČ veČ posoditi.
Kaj je novega po širokem svetu?
V	Rimu se se sv. Očetu poklonili 21. jan. avstrijski romarji. Kaj lepo so jih nagovorili sv. oče kazaje, da je svetna oblast papežu potrebna, ako hočemo, da bo prosto vladal sv. cerkev.
čiškani iz Nazareta. Gori stanujejo vedno en pater, en brat in hlapec ter našemu enoletnemu teletu podoben pes, da straži pred durmi.
Razgled je ondi zelo mikaven, kajti ta gora je najvišja v Galileji; vidi se lahko: Mestice Najm, sedaj malo selo; vidi se Čisto pod goro, akoravno je še precej poljske ravnine vmes ; dolgo karmelsko gorovje in veliki Ilermon, ki sta kakor obrežje Palestine, mnogo drugih večjih in manjših vasij itd. Tu prav na južnem robu gore blizu male nove cerkvice je ogromna razvalina še s precejšnimi zidovi: kraj nekdajnega svetišča, kjer se je Gospod spremenil ter govoril z Mojzesom in Elijem. Ko nam je neki gospod razkazovalec odmaknil nekaj kamnov, videli smo še v tej razvalini dragocen tlak iz prelepega mozaika. Omenil je tudi, ko hi mohamedanski beduini zato vedeli, bi gotovo takoj prišli oropat ga.
Bilo je ravno na predvečer vnebohoda Go-
spodovega, ko se je solnce že po osmi uri zvečer v daljavi črez Karmelsko gorovje v Sredozemsko morje potapljalo. Nekoliko pozneje je bila večerja, ktero so nam naši kuharji pripravili ; potem smo pa brez skrbi legli k počitku, kajti po navadi že naši „mukarji" (spremljači) ležé tako zunaj pri živalih ter spé le malo.
Po izreku pridnega gospodarja, da se mora dán le pri glavi loviti, smo imeli tudi mi, ko je bila ura 3 zjutraj že vse po vojaško odpravljeno. Gg. duhovniki služili so še sv. mašo ondi in do polu 6. ure smo se že poslovili od tako zanimive gore ter ali peš po drugi strani doli, spremljači pa so že čakali z živalmi na vznožji. Z nekim mladim pruskim zdravnikom sva ubrala pot kar naravnost v dol ne oziraje se na kake bolj položna pota in steze, pa sva se morala prav pridno za mala drevesca oprijemati, da nisva kozlov preobračala. In res sva druge za polovico pota prehitela.
Srbski kralj je razpustil skupščino t. j. državni zbor. Nekteri se boje, da vtegnejo vsled tega nastati slabi nasledki.
Knez Ferdinand Koburžki pač ce sedi na rožicah na Bolgarskem. Piše se pač, da ga narod ljubi; toda gotovo je da so bile uže tu in tam vstaje zoper njega. Govori se, da so vlade evropske edine v tem, da bode moral Bolgarijo zapustiti, kakor hitro bode Rusija imenovala dru-zega kneza.
Nemški Mati ostro pišejo zoper Rusijo. Prej 80 se jim pa prilizovali. Kdo ve, kaj zopet namerava Bismark? Zaupati mu paČ ni. Za vojsko je iahteval novih 280 milijonov. Vsi govoré, da bode mir, — ali vse se pripravlja za boj. Vojaščina nas od straha veliko stane, tak položaj je neznosen, — da bi vsaj vedeli, pri čem da
BDIO !
italijanl bodo imeli na Abesinskem v vročej Afriki res še vročo kašo — AbesinËani se pripravljajo, ali bolj prav, so pripravljeni. Italijanov je malo — uiiib pa veliko — kakov bode konec?
Piše 8C nam:
Iz Mokronoške okolice. ~ Končali smo leto 1887 in pričelo od starih mož prerokovano leto treh oamic. SliSal sem sam iz ust osemdeset let starega moža, ki je pred dvema letoma umrl, da bo tako hudo na svetu, kadar bodo tri osmice, da bi svojemu psu ue privošil biti med ljudmi. Pa to je pač prerokovanje, jalovo, kakor ono, od leta 1886, ko je bil sv. Marka veliko nedeljo. Nadjam se, da se nam bo vse izsIo povoljno z božjo pomočjo, kakor se je ravno přetečeno leto pri nas brez posebnih nezgr-d. Toča nam je sicer vinorodne kraje malo oklestila, vendar ne popol-
noma uničila; pa smo hvala Boga vendar-Ie pridelali več kakor prejšnje leto, dasi ne najboljšega vina.
Veselil sem se uže dobre vinske letine, ali vsaj take, kakor je letoSiia. Zakaj ? Zavoljo po-gabonosnega Šnopsa. Mislil sem, vsakdo bi raje pil kapljico vina kakor brozgo šnopsarsko; pa žali Bog ravno narobe je : večidel raje ánops pjjó. Zakaj? kdo je tega kriv? Prvi so krivi brezvestni krčmarji, ker mej slabo vino Še vodo mešajo in to brozgo dobro računijo in s tem ljudi odurijo, da raje šnops pijo. Drugi so pa brezvestni gospodarji , ki posle in delavce tudi na tak način odrivajo. Slišal sera sam na svoja ušesa, ko je gospodar vprašal dela^^ca, kaj če raje vino ali eruš? Rekel je eruš. Dobro vino se sploh delavcu odteguje. V koliko krajih na spreŠune tropine vode naneso, potem tisto pacajo in slednjič za ubozega trpina sprešajo, češ, da je vino.
Nekteri med take tropine mešajo gnjile tepke ali drugo sadje, pacajo in prešajo, da potlej ljudi po čevah grize, ki to pijó, posebno spomladi po vinogradih, ko je še hladno, Kdor pa noče tega piti, dobi eruža, kapljice vina pa nikakor ne, češ, da je škoda.
Poglejmo pa v cerkev popoludae med kršan-skim naukom. Tacib gospodarjev ni ! Kje pa so? V zidanici pijo vinček s svojimi „prijatelji" čez mero in potrebo. Ob tacih prilikah se jim pa nič ne smili — škoda ga je samo za delavce! Kdor pa hoče napraviti moŠt iz sadja, je pametno; toda vpraša naj kakega veščaka, ki je sknšeu, ne pa vsakega nevednega, da bode pripravil zdrave pijače zase in za delavce. Bog daj, da bi ne bile moje besede glas vpijočega v puščavi. Z Bogom !
Iz Kranjske gore 24. decembra. — (Zima. Les. Nesreča. Kravja vprega.) V naš
Přišedši vsi skupaj smo pognali po lepej pa žalostnej in le trnja bogatej ravnini, ki je črez pol metra visoka, podobno našemu osatu, z en palec dolgimi trnji ; kjer ni zemlja nič obdelana, samo to raste.
Prišli smo do nekega vodnjaka sredi teh ravnin, z imenom „El Khan", ki je bil nekdaj obzidan, zdaj pa je le razvalina, kakor kaka trdnjavica, a vode nisem kaj opazil notri. Ta vodnjak je bil dal napraviti neki Egiptovsk paša, da bi povzdignil kupčijo s kamelami, hotel je, da bi se notri hranila voda za Časa sejmov. Tudi ta čas paslo se je po tistih osatovih ravninah mnogo čred velikih kamel, ki so Čakale prihodnjega sejma, Gonjači ali pastirji so bili silno veliki zagoreli Arabi z dolgimi puškami na rami ; nas so kaj srpo iipod Čela pogledovali. Še kake ure sreča-vali smo velike trope kamel otovorjenih z velikimi zaboji in celo tudi s kako malo hišico, da so za-
mogle 2 osebi notri lahko sedeti. Morebiti bo kateremu vstreženo, da povem ceno ene kamele kar sem sam prašal tam. Srednja kamela velja našega denarja do 1.50, boljša do 200 gld.
Po nekaterih urah ježe zagledali smo iz zadnjega roba hriba čisto v nižini, kakor v kakem kotlu, nekdanje že zaradi ribarstva slavno mestice Tiberij o iu njeno okolico z ondotuim (renezare-škim jezerom, ki se zove tudi Galilejsko morje. Dolžina njegova je nekako 5 ur in širina 3 ure raztegnjena.
Sedanje obmorsko mestice šteje nekako 3500 prebivalcev, ki so večinoma judje, ter le malo katolikov. Ko smo prišli v pravi, tako vroČi kotel, da je voda s Čela kar oči zalivala, smo se vtaborili kake četrt ure zunaj mesta, ob jezeru na kaj prijetnem kraju za dva dni. Od todi pa smo imeli razne izlete po okolici, 3 ure po jezera, v Kafarnaum in drugam.	(Dalj« ilctdi.)
okolici je padlo letos eredi meseca oktobra skoraj pol drug čevelj snega. Pa kmalo je skopnel popolnoma. Tisti dao pred Šmarnim je spet začel naletavati v debelih kosmičih. Te-le dni pred Božičem pa ga jo padlo toliko, da bodo ljudje praT lehko spravljali posekani les in drva z gora. Pravim „posekani les" oziroma hlode. Rajši bi o tem molčal. Kajti, kdo ne ve, v koliko nevarnost pred hudourniki in splošnim uboštvom so nas spravili oni gospodarji in kupci, kterim se ljudje in les čisto nič ne smilijo. Taki možje le na to gredó, da mnogo gojzdov pobrijejo v) svojo korist
Kakor nà Dolenjskem „hrvatit", tako hodijo pri nas močno „v Štajre" ali tudi na severno KoroSko. VeiSina naSih fantov pa tudi mnogo oženjenih posekuje ondotue razprostrane gojzde. Odhajajo navadno o sv. Jarji iu se vračajo okoli novega leta. Delo je zelo utrudljivo pa tuđi nevarno. Ravno te dni je zadela nekega tukajšnjega oženjenca na štajarsko-koroSki meji nesreča, da ga je pri spuščanji po drčah leteč hlod precej do mrtvega raztrgal in zmečkal. Bog se ga usmili!
Besedo imam âe spregovoriti s tistim Ma-tijčem, čegar govorjenje v zadnjih „Dol. Nor." se mi je zdelo še bolj nezaupno, kot nevernega Tomaža. Matijče, pridi k nam! To ti rečem kar naravnost. Pri nas boš videl na svoje oči, da se nihče ne ameja, ako kmet vpreže kravo namesti konja ali vola. Ljudje nimajo veliko poljedelstva, zato se več brigajo za živinorejo, kot za to, da bi se na videz skazovah premožne ko-njerejce, v resnici bi jim pa to neslo še menj kot nič. Zato je pri nas kravja vprega tako navadna in vsakdanja, kot na Dolenjskem konjska in volovska. V naŠi fari so sploh konji najbolj redka domača žival. Kjer količkaj kaže, poprimite se tega tudi po drugih kra-jih. Poprej se bodo drugi naveličali zastonj smejati, kot pa vi konje razprodajati in si B kravami ohranovati premoŽenje. Tudi to naj nikogar ne skrbi, da bi se krave ne mogle privaditi vpregi. Pri nas jo TpreŽe, Etopa pred njo ali pa se vsede na voz, oziroma v koš in pelje se dosti bolj brezskrbno Če tudi precej počasneje kot s parom konj v kočiji !
Domače yestl.
(Presvetli cesar) podaril je za popravilo farne cerkve v Dolu 100 gld.
(Premembe.) Preč g. Fr. ZbaSnik iz Tople rebre pride za župnika v Podgrad. Preč, g. Sifrer ostane v Preserji. G-ospodičina učiteljica Še t ina v Litiji gre na Štajersko.
(Deželni zbor) je privolil, da se preskrbi iz Holzapfelnovih dohodkov za gluhoneme deklice
v zavodu šolskih sester ,đe Notre Dame" v Smi-helu pri Novem mestu, dokler deželne koristi ne bodo zahtevale drugačnega ukrepa, 20 prostorov po 150 goldinarjev za vsako gojenko, torej v skupnem najvišjem znesku 3000 gold.
(Občini Novomeški) dovolil je deželni zbor pobirati, kakor doslej, tudi za leto 1888 4% priklado na najemščino od stanovališč v mestni občini Novomeški.
(V Trebnjem) nameravajo šolo razširiti na štiri razrede, kar je potrebno, ko šteje velika fara veliko veliko otrok.
(Okrajna posojilnica) na Krškem ima v nedeljo, 5. febr. ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji svoji občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor ravnatelja, 2. račun na-čelstva iu poročilo preglednikov, 3. volitev na-čelstva, 4. volitev preglednikov in 5. nasveti.
(Deželne ceste.) V to vrato cest je vštel deželni zbor sledeče okrajne ceste na Dolenjskem: Litija Pluska, Radna-Trehnje. R&deče-Krško, Krško-Kostanje vica, No vomesto-Žužemberk-Lj ubijana, Podturn-Črnomelj, Črnomelj-Vinica, Kočevje-Ljub-Ijana, Ribnica-Bloke. Za te ceste bode plačevala polovico dežela, polovico okraji.
(Preložitev ceste Čez Bogensberg) pri Litiji bode stala čez 23000 gld., kar bodo plačevali okraji: Litija, Zatičina, Trebnje in dežela.
(Mirna) se bode uravnala, kar bode stalo 140 000 gold. Dežela bode dala 98.000 gold., drugo občine ob Mirni.
(Za popravo hiše kat. družbe) rokodelskih pomočnikov se navaža potrebna tvarina; opeke je uže precej doma — in ostrešje se del» v Toplicah. Dolžnost nam je, da tu javno izrečemo svojo najtoplejšo zahvalo gospođu županu Windiěerju iz Kandije, ki je naprosil voznikov, pripeljal sam uže mnogo ter obljubil še dalje po moči podpirati zidanje ; izrekamo srčno hvalo vsem, ki 80 doslej brezplačno privažali kakor: Gg. Fr. Kastelicu mlaj. in star,, Recelj-nu, Penci; Kle-menčič-u, Papež-u (Slatnek), Zurc-u, MežnarŠič-u, Penci, Zagorc-u (Smol. vas), MoŽet-u, Kesnal-u, Pelc-u, Bučar ju (Srebniiče) in vsem drugim blagim voznikom, katerih imena bodemo pozneje z veseljem priobčili. — Drznemo se pa sprožiti Še ponižno prošnjo: blagovolite nas z vožnjo podpirati še dalje! Vožnje bode jako veliko: opeka, les, kamen, pesek, apno, — vsi stroški bodo znašali do 4000 gld. kakor kaže, denarja imamo pa še jako malo v primeri a tem, kar se bode potrebovalo. Zlasti dokler ni Še posebnega dela, bode ta ah uni lahko utrpel nekaj časa živino in hlapca — a rokodelskej družbi bode skazal s tem neprecenljivo dobroto, za katero mu bode vedno hvaležna. Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo !
[Varstveno, naČelniŠtvo.
(Pridni kmetijski podružnici) ste T Metliki in t Ribnici ; prva bode nakupila Teč strojev, druga muricedolekega bika.
(Novomeška Čitalnica) priredi dne 4. febiuvarja lepo veselico na čast prvemu slo-venskemn pesniku Vodniku.
(„Krěko bralno društvo" priredi dne 6. februvaija lepo besedo na korist ondotnemu pedagogiškemu društvu, kije vse podpore vredno in potrebno; kajti tudi leta 1888 bi rado spravilo na svetlo knjigo ,Pedagogilki letnik" (cena 1 gld.)
(Mestna in meščanske garde godba) Jako naprednje v sviranju. — Imeli smo priliko, o tem se prepričati pri koncertu v Brunerjevi gostilni.
(Čitalnično gledališče) bilo je přetečeno nedeljo do zadnjega piostorčeka napolnjeno. Predstavljala se je kaj lepa igra: Požigalčeva hči. Reči smemo, da tcdi najbolj razvajeni Človek moral je biti s to predstavo popolnem zadovoljen. Občinstvo Bme p. t. diletantom, ki se brez najmanjše lastne koristi trudijo, prav hvaležno biti.
(Letošnja huda zima) je prignala v Novomeško okolico mnogo divjaščine, ki sicer pri nae ni tako navadna. Povedali emo uže, da sta se m. novembra v bližnjem gozdn Rasnem ustrelila dva medveda. Zadnji řas pak je počil g. Niefergal pri gosp. Oblaku bllzo Kandije divjo mačko, ki je poprej zadavila tamo 16 kokoši; druga na Poganicah je podavila 6 kokoši — za plačo je dobila svinca v meeo, a zapustila petero mladičev. — Pri Šempetru je pa ustrelil Ratajec lovec g. grofa Margherjja divjega prašiča, kakor-Snega baje uže 200 let niso ubili. Tehtal je mrcina 2 centa in 15 funtov. Gospod grof ga je prodal v Ljubljano, kjer so ga Ljubljančani proti vstopnini radovedno gledali — slednjič pa ga pojeli, plačavši mesarju g. Slovšipo 60 kr. za kilo.
(Za Î. letno zasedanje porotnih razprav v Novem mestu), ki se prične s 13. februarjem t, 1., izžrebani so naslednji glavni porotniki: Krahar Mihsel, pos. iz Jernejevasi; Skufca Jože, mlinar iz Star. trga ; Kraševic Ant. pOB. iz Št. Vida; Rabuze Janez, trgovec iz Kostanjevice; Engelsberger Rupert, trgovec iz Kr-Žkega ; Strojin Janez, pos. iz Dobrave ; Planinšek Janez, pos. iz Vel. Loke; Požek Janez, trgovec izMethke; KoĚak Jakob, pos. iz Družinske vasi; Zaje Anton, pos. iz Bistrice; Riedl Karol, pos. iz Leskovca; VVeibl Alojzij, trgovec iz Metlike; Zagorjan Anton, pos. iz Zagorice; Šircelj Janez, poB. iz Kihpouc; Kočevar Štefan, pos. izLipouc; Pavlin Franc, pos. iz Povhovce; Hodnik Andrej, pos. iz Spod, Kronovega; Zupančič Jože, pos. iz Podtorna; Želko Janez., p. iz Lohine; Permć Janez, pos. iz Gaherja ; Uhan Anton, pos. iz Rodenj ;
Poglajen Andrej, posestnik iz Riglja; Margheri Alh. grof, grajŠČak iz Otočce; Hočevar Matija, pos. iz ŠkerjanČ; Neumann Peter, tovarnar snk-nja iz Mozela; Mam Janez, pos. iz Jezera; Erste Franc, pos. iz Dol. Nemškevasi; Stupar Franc, po8. iz Vinkovrha; Kukenberger Franc, pos. iz Zgor. Ponikev; Zaplatar Franc, pos, iz Sv. Helene; Klemenčič Janez, pos. iz Stranske vasi; Zamida Janez, posestnik iz Riglja; Maliierič Martin, trgovec iz Črnomlja; Planinšek Janez, pos. iz Vrhtrebnja; Skubic Anton, posest, iz Deden-dola; Malič Peter, Župan in trgovec iz Vinice. — Nadomestni porotniki; Umek Vincenc, mizar, Andre Karol, pos,, Pintar Janez, pos., Ogoreutz Jože, trgovec, GuEtin Adolf, trgovec, Novak Anton, pos. iz Rudolfovfga; Plantan Franc, pos. iz Kandije; Krive Jože, pos. iz Dobja; Nagel Franc, pos. iz Bršljina.
(t Umrla) je v Ljubljani grofinja Antonija Auersperg, rojena baroninja Šmidburg.
(Vreme.) Přetečeni teden imeli smo tople jasne dneve ; v saboto pa se je pooblačilo, in v noči je zapal mej viharjem zopet debel sneg. Na Gorjarcih je za^al nad meter visoko. Le z veličím trudom so nam poŠte dohajale. V torek, ko to pišemo, še vedno sneži.
(Kočevsko okrajno glavarstvo) se zovč knjižica, katero sta spisala gg. učitelja Št. Tomšič in Fr. Ivane. Dobiva se pri gosp, Fr. Ivancu, učitelju t Vel. Laščah, g. Anton-u La-pajne-tu, učitelju v Ribnici in J. Krajcu v Novem mestu po 55 kr., po pošti 60kr. Pregledali smo knjižico, ter moramo reči, da lam je jako po godu. Prihodnjič pa spregovorimo veČ o tej knjižici.
'Kmetovalec je gospodarski list s podobami, ki izhaja v Ljubljani. Prejeli smo ravnokar prvo letošnjo Številko, ki kaže, da bode letošnji letnik radkriljeval prejšne. Prav iopJo priporočamo ta prekoristni list našim kmetovalcem, tembolj, ker ima vsaka številka lista cd letos dalje priložen nov slovenski strckoviii list, z imenom „Vrtnar", kteremu je namen pospeSevati vrtnarstvo, zlasi pa sadjarstvo. Tudi vrtnar prinaša podobe. Kmetovalec stane z Vrtnarjem vred le 2 gld. na leto, gg. učitelji dohodo ga pa za polovico cene.
Rnzno vesti.
* (LaCni volkovi) letos ncDavaduo nadlego delajo; poeebno h Ogrskega bc VBski ías kaj pise. Tako se je poDCBreÉil sodnik Bazilij Čiirdar; peljal so je h mesta Groeawardein domu, konja se vstrašita volkov, ter s tako eilo nazaj dregneta, da gospod 8 voza odleti, in v trennlku o bilo po njem. — Pred nekaj dnevi pa )e šel na vcĚcr nek dimnikar na bližnje posestvo Da delo; iz sledn ee je videlo, da sta ga dva volkova doLifela pri velikem kriin poleg oeeto,
in da je dîumikar po lestvici ua križ ubežal. Sosedje 80 slišali kričati in na ponioô klicati, pa so mislili, da 86 kedo Šali- Drugo jutro so ga uaali na križu zmranenega.
*	(V Londona), glavnem mestu na AngieSkem umrla je nedavno stara devi«a, z imenom Lentilak. Svoje premoženjo, nad sto ti8o6 goldinarjev, zapustila je Ka ustanovo aole za plea, v kteri naj ao vsako leto dvanajst do petnajst sto revnih deklet zastonj v plesu podučuje. Pred mnogo leti imela jo ženina, kteri jo je popustil, ker je z njim pri nekem plean v obien poameh padla.
*	(Plaće evropskih vladarjev) na leto; Rneki ear ima 24 miljonov gold. ; turški 17 milijonov, avetrijski 9 in pol mil., italijanijki 8 in pol m., angleški skoro 6 m., pruski tudi toliko, španjski akoro 5 m , bavarski 3 m., švedski nad 2 m., belgijski skoro enako, portugalski skoro 2 m., saksonski nekaj nad 1 m., danski malo manj od prejSnjega, vvirtemberski 1 m,, holandaki 800 tisoč, badenski 700 tisoč, grški 650 t., rumunski 620 t., srbski 450 t., bulgarski 300 tisoĎ in črnogorski 60 tiaoč,
*	(Mleka) dobi Švica v enem lota 16 in pol milijonov hektolitrov ; vredno je v našem denarju blizo 90 milijonov goldinarjev — 183 milijonov irankov.
Loterijske srečke.
Trst 14. januarja 31 85 42 44 36
28. „	66 35 44 48 70
Gradec 21. januarja
36 88 28 86 23
Smešnice.
(Strah o polnoĚi:) V neki vasi na Nemškem e družba godcev iz Ženitovanja domu šla. -— Sem-Jrano so morali natrkani biti; da so v besago zavezani bas na eesti zgubili. Čez nekaj časa pride nočni čuvaj ter ugleda prikazen na cesti; kaj je storiti? Vrže od daleć kamen, — stvar zarenči, a ne gane so. Brž leti v vas po lovca in nekaj kmetov, ki vsi z vilami pridejo. — Iz primerno daljave vatreli lovee, a stvar le ne gane, samo še zarenči. Na mah skočijo vsi z vilami in jih zabodejo strahu v hrbet, kteri pa ni več renčal, ampak le pokal.
(V čom sta Bi podobna skopuh in debeli prošič?) vpraša zapravljivee skopuha. Skopuh molči. Zapravljivee pravi: Ob» nam še le po smrti koristita. Komu pa je podoben zapravljivee? vpraša skopuh. Zapravljivee molči. Skopuh pravi : Presiôu, kateremu nió ne zaleže in nič ne izda, od katerega ni nikoli velikega dobička pričakovati.
Listnica uredništva.
Voô dopisnikom: Zaradi pomivujkftiijft prostora pri-hođnjiS.
Za popravo hiáe katoliSke družba rokodelskih pomočnikov v Rudolfavem so darovali:
Og.: Mih. Zupao 5 gld., Mat. Jere!) 15 glđ., Jos. Kres« 5 glđ., monsigti. L. Jeran 5 gld., monsigo. M. PatoČnit 10 gld. Pri pustni voaotioi 25 gld. 4 kr. Gospod Kobrraan áno »loreko. Mflitna obSina Rudolfovo 2 smreki. Gospa Matilda Chtamtiai 2 obeêali la obleko.
Vabilo.
Posojilnica v Črnomlji, registrovaná zadruga z neomejeno zavezo, imela bode svoj rodni občni zbor dnó (2. febrtiar]a ob 3. uri popoldne.
Dnevni rod: 1. Poročilo ravnatelja o delovanji in stanji posojilnice.
2.	Predlaganje računa za 1887.
3.	Volitev nsčelstva za prihodnjo dveletno dobo.
4.	Nasveti.
Ker se je v vabilu razglašenem v 2. štev. teg» lista po pomoti izpustila 3. točka dnevnega reda, ni bilo občnega zbora 29. januarja t. 1. ampak prenesel se je v dan 12. februarja 1888.
K obilni vdeležitvi vljudno vabi
[17J	Mačelstvo.
Prošly a.
Pri pogrebu g. Vol6í&-a so se ene horse dlurnaa zamešale, kdor jih ima, se prosi, naj jih v Št. Peter T farovž pošlje.	08]
Licitacija.
Zaradi oddajo zgradbe nove petrazredne Sola v Črnomlji vršila ae bode zmanjsevalna licitacija dnó
20. februarija (888
ob 10. nri pri c. kr. okr. sol. svetu v ĆrnoraljL Vae delo próračuujeno je na 25.804 gold.
Kdor hoče licitirati, mora vložiti 5% vadij, kte-rega bodo moral prevzemnik pri prvem plačilnem obroku na 10% povikšati. Lioitauijski pogoji, atavbeni načrti in proraiuii leži pri e. kr. okr. šol. avetu vsa-kteremu na ogled.	[19—1]
C. kr. okr. šol. svet Črnomelj, 29. jauuirja 1888.
Jože Strzelba v Ljubljani
kupige vedno po najvišji ceni
Sejmoví na Dolenjskem:	iešminjevo lubje, jeternîk
y febiiarju: 3. v Žužemperku in Krškem; 6. v Novem mestu in Višnji gori; 7. v Metliki; 9. v Šent Jerneju in Zagorji (aa Savo); 13. v Radohovi vasi; 20. v LasiČah; 21. v Šentjanžu pri Radečah; 23. v ákoojaai; 25. v Bučki ia Žubni; 27. v Višnji gori: 28. v Črnomlja.
Žitna cena v Novem mestu 30. januarja 1888.
Domače pšenice mernik 1 gld. 90 kr., Debelače (koruze) 1 gld. 40 kr., Sorlice 1 gld. 50 kr., Rii 1 gld. 40 kr., Ječmena 1 gld. 30 kr., Ajde 1 gld. 30 kr., Ovsa Î0 kr., Krompirja 80 kr.
in druge zelišča.
V Novemmestu sprejema blago iz prijaznosti goapa Marija Rohrmann.	ti2-2i
lâéete se
dve dobro izureni kuhar
[13-1]
Natančneje se izvé pri
Anton Kuâljan-u,
Kanilija 4t. 3. i>rl rioToiii mestu.
nS»
Občni zbor
prve dolenjHbe posojilnice, regÎEtrirane zadruge z iieomejerjiin
poroštvom v Metliki
iïkliia se B tem
na 12. februarja 1888 dopoldne ob 9. uri v pisarno mestne
občine Metliške.
Dnevni rod občnega zbora:
1,	KBgOTor raTUBřeJj».
2.	PoroĚilo btagsjnife«.
S. Poročilo nadzoTBÍTenegB odbora. 4, Potrjerje raĚunB za leto 1887.
6- Predlog bilarco z» leto 1887.
6.	Volitev ravnateljHtvtt in nadzorniitvn.
7,	Predlogi dmïtrenikov-
Janez Kapelle 1. r., prvomestnik.
Bilanca
konec leta 1887 je sledeča:
f s	1 ITI et je	gold.	kr.	\t	Dolflovi	gold.	kr.
1 2 3 4 5	OotoTino konce Itta 1807 Posojilna poBOBtva . . . PoBojilnû menjica • - • Zaoatele obresti .... Inventar ......	fieofl 47129 138802 51t SO	18 2E GO 25	•■ 1 1 2 3 4 D	520 deležev po 18 gold. . Rezervni fond .... Hranilne vlogo .... V,n 1- 1888 sprejete obrenti Clitl dobiiok ....	9533 2227 17S)706 4IÍ:Í 1228	94 11 50
	Bkupiij .	193116	55'		Skupaj .	líJflllf;	66
Anton Prosenik 1 r.
bUgajnik.
dni 31, decembra 1887. Ferdinand Selioker I. r., ravnatelj.
Janez Požek I, r., kotrolor.
Leopold Gan^l 1. r., odbornik.
Frano Jutrai 1. r,, odbornik.
Da je ta bilanc« in Toa mřun za leto 1887 revidiran in dn resnično, kakor je BewtsTljcn, tako tudi obstoji, potrjnino iiadiorniki:
Franc Furian 1. r.	Isnez Kapelle 1- r.	Leopold Flelaehman 1. r.
Anion TerĚek 1. r.	Marko Peidlrc 1. r.
[M] Franc Trampui 1. r.	Franc Schiinbrun 1. r.
Metliko, diié 19. januarja 1888.
Seme
pravGsa roshp (ripjsbea) [15] lani
prodajala bode eea. kr. knietijska drniba v Ljubljani tndi letos po znižani ceni. Ua se družba vé ravnati, koliko naj naroći someoa, o-glasé naj ao dotiôni kranjski kmetovalci, ki želijo kupiti to aeme, EajpPZDcjsi do 15. f o bru ari j a t. 1. ustno ali pismeno v pisarni kmetijske dražbe v Ljubljani.
Dva mladenča!
ktera imata veselje do pekovskega rokodelstva, sta poštena, zdrava, 14—16 let stara, se z ugodnimi pogoji takoj v uk sprejmeta.
Kjc? pové iz prijaznosti uprav-nistvo „Dol. Novic.	llfi]


»m »m
A
il i'
ID (D
a
i B !U0
S a O
ao
ri
3
s
6
o
■s
" I
s
i.«"!
-VI S rt S
^-io
It
•i-- I
a
m
"s
< '
S
t s
Itf {U
£ "3
o -K
^ OB
S

r ->
o«
s
BI ■
II
a o. ,
gC^ Kje se dobivajo
lepi venci i šopki aa ženitovanja?
Kje -TU'
fini nagrobni venci s trakovi in napisi?
Podpisani iiaj uljiuineje priporoia svojo veliko in lepo zalogo pray po nizki ceni.
Za obilo narečbo se priporoča z odličnim spoštovanjem
Anton Virant,
Í7-2]	Rudolfovo.

OdgOTond urednik, iidnjatelj in lalointk 1. Kraleo.
NoTOmesto. — ITatiBnil J, Krajec.