Na Državni zbor so zahtevo po popravku zakona poslali še iz
krajevne skupnosti Polenšak, kjer protestirajo proti uvrstitvi nji-
hovega naselja Hlaponci v sosednjo juršinsko občino. Neuradno
smo izvedeli, da naj bi Ustavno sodišče zahteve posameznih kra-
jev glede oblikovanja novih občin obravnavalo še ta teden, saj je
iskalo dodatne podatke k zahtevkom. Njegova odločitev bo po-
membna, saj bo na njeni osnovi mogoče sklepati, kdaj in kako
bodo v omenjenih krajih izpeljali lokalne volitve županov in
občinskih svetnikov.
•^DLŽ
DOLANE / DELAVCI
PRED TOVARNO
fnmibmt:
g^uommm
Pred tovarno Eme v Dolanah
so je v torek zbralo 17 članov po-
družnice Neodvisnih sindikatov,
bivši zaposleni in tudi nekaj
staršev. Z lastnikom tovarne
Emilom Mlakarjem so se želeli
srečati vsi, sprejel pa je le njihovo
delegacijo. Kot že večkrat doslej
so se pogovarjali o neizplačanih
osebnih dohodkih in regresu,
vendar pravih zagotovil o tem,
kdaj jim bo izplačal dolgove, niso
dobili. V petek se bodo delavci
znova zbrali pred tovarno, saj so
trdno odločeni priti čim prej do
zasluženega denarja. Danes so
bivši zaposleni (štirje delavci, ki
se v ponedeljek niso odločili za
podaljšanje pogodbe o zaposlitvi)
zahtevali delavske knjižice, ven-
dar jih niso dobili.
Zaradi izplačila plač, ki je
odloženo do nadaljnjega, je proku-
ristka v tovarni Eme Darja Vilar
povedala, da delavcem niso mogli
ničesar obljubiti, saj ne vedo, kako
sebodoodločilebanke.Njihovaza-
gotovila oziroma jamstva imajo že
nekaj mesecev, denarja pa ni od ni-
koder. Včeraj in v četrtek so se o
tem pogovarjali v Ljubljani.
•»MG
MERCATOR / LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE
Namesto €ertifikatov kmalu delniie
Na osnovi odločbe Agencije Republike Slovenije za privatizacijo seje pričel 20. oktobra uradni vpis lastninskih
certifikatov v Poslovni sistem Mercator. Vsi tisti, ki so svoje vrednostne papirje zaupali Mercator ju že pred začet-
kom uradnega vpisa, so s tem storili vse, kar je potrebno, da bi postali delničarji, so zapisali predstavniki Merca-
torja v sporočilu za javnost. Seveda pa si lahko v času javnega razpisa premislijo, svoje lastninske nakaznice dvig-
nejo in jih vložijo drugam. Za vse druge vpisnike pa bo Mercator po končanem javnem razpisu v najkrajšem
možnem času namesto certifikatov izdal delnice in poskrbel za registracijo lastništva.
•>McZ
ERSTJi / PRIČELI SANACIJO CENTRALNEGA ODLAGALIŠČA

"V ptujski občini smo na področju ekogolije prišli do rezultatov, s katerimi se lahko pohvali le malokatera občina v Sloveniji," je na predstavitvi ekoloških programov občine
^uj v torek, 18. oktobra, v Mestni hiši poudaril predsednik občinske vlade Branko Brumen. To je pomembno predvsem zaradi pristopa Ptuja k mreži zdravih slovenskih
mest, kar odpira nove možnosti turizmu.
Ptujske ekološke napredke
je pohvalila predstavnica mi-
ninistrstva za okolje republi-
ke Sloveni je Mojca Senjor ter
pri tem nakazala možnost re-
gijskega povezovanja pri rav-
nanju z odpadki. Tudi stro-
kovni sodelavec v projektnem
svetudr. Srečko Zakrajšek je
izrazil vesel jfe, "da je Ptuj post-
,al model za Slovenijo v rav-
nanju z odpadki in odnosu do
okolja". <
Vei na 3. strahh
^M.Ozmec
2-DOMA IN PO SVETU
27. OKTOBER 1994- TEDNIK
MARIBOR / MEDNARODNI SEJEM GOSTINSTVA IN TURIZMA
PTUJ/ ZADNJE ODLOČBE
0	DOHODNINI ZA LANI
v ptujski izpostavi republiške
uprave za javne prihodke so do 19.
oktobra prejeli 33.155 napovedi za
odmerodohodnine za leto 1993. Kot
je povedal vodja izpostave Marjan
Furek, so približno 1250 napovedi
prejeli še v septembru in oktobru,
potem ko so zamudnikom poslali
pozive za vložitev napovedi.
Do 19. oktobra so izdali 29402
odločbi o odmeri; 15716 odločb je
bilo z doplačili v skupnem znesku
230.057.837,00 tolarjev, vračil je bilo
6476 v skupnem znesku
86.182.073,00 tolarjev, 7210 odločb
pa je bilo brez vračil ali doplačil. Do
tega datuma so izdali tudi 264 nado-
mestnih odločb zavezancem, ker v
napovedih dohodnine niso napove-
dali lastnih sredstev vzdrževanih čla-
nov. 583 zavezancem pa so lastna
sredstva vzdrževanih članov (štipen-
dije, prejemke preko študentskega
servisa, katastrski dohodek, tudi
plače) upoštevali že pri prvotni od-
meri dohodnine.
Zaradi različnih razlag glede napo-
vedi dohodnine za nekatere zavezan-
ce je nrava morala poslati 2539 pozi-
vov za vložitev napovedi. Napovedi v
glavnem niso vložili upokojenci, ki
med letom niso plačevali davka od
pokojnine, imeli pa so še druge ob-
davčljive vire po zakonu o dohodni-
ni. Marjan Furek je tudi povedal, da
je iz evidenc razvidno, da napovedi še
vedno niso vložili tudi zavezanci, ki
so bili v rednem delovnem razmerju
in so v letu 1993 prejemali plačo. Zato
bodo vse, ki še niso vložili napovedi
za odmero dohodnine za leto 1993,
predlagali v postopek pri občinskem
sodniku za prekrške.
V teh dneh so iz ptujske izpostave
republiške uprave za javne prihodke
poslali že zadnje odločbe o dohodni-
ni za prejšnje leto. V paketu jih je več
kot 3100. V njem so tudi odmere za
tiste, ki so opravljali samostojno dej-
avnost. Do konca oktobra bodo od-
mere o dohodnini prejeli vsi, ki so na-
povedi oddali.
Doslej je izpostava prejela 39 pri-
tožb na odmero dohodnine za leto
1993, približno polovico so jih rešili v
oKviru lastne pristojnosti. Marjan
Furek je tudi povedal, da so opravili
2215 celovitih pregledov napovedi
dohodnine, ki vključujejo kontrolo
napovedanih virov, dokumentacijo
za uveljavljanje olajšav in pravice do
posebne olajšave za vzdrževane
člane. Opravili pa so tudi kontrole
napovedanih virov brez posebnega
vabila zavezancem glede na pri-
dobljene uradne evidence. Zaradi
kršitve 86. in 88. člena zakona o do-
hodnini je izpostava letos v postopek
sodniku za prekrške predlagala 248
zavezancev.
937 VLOG ZA ODPIS DOHODNINE
Od letos naprej v izpostavi sami
rešujejo vloge za odpis dohodnine.
Do 20. oktobra so jih prejeli 937 in to-
liko so jih tudi rešili. 216 prosilcem so
vlogo negativno rešili, 364 občanom
so omogočili obročno odplačevanje,
stotim so plačilo v celoti odpisali, 152
so plačilo dohodnine delno odpisali,
z odlogom jo bo plačalo sedem, v sa-
mem postopku jo je 32 prosilcev že
plačalo, 66 vlog pa so zavrgli, ker je
potekel zakoniti rok za oddajo vlog.
Marjan Furek je povedal, da vloge za
odpis šeprihajajo, vendar jih ne bodo
mogli obravnavati, ker je zakonski
rok za oddajo vlog že potekel. Te vlo-
ge je tudi najtežje obravnavati, ker
gre za zelo občutljivo vprašanje ugot-
avljanja socialne ogroženosti, glede
na vloge pa bi morali skoraj vsaki
ugoditi.
•^MG
, TEDNIK
naslednik Ptujskega
i tednika oziroma Našega dela, ki ga je us-
i tanovll Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
I Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de-
1	javnost
I RADIO-nUHlKRtul.
I UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in
glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo
Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec,
Martin Ozmec. Marija Slodnjak, Dušan
Sterle, Vida Topolovec in Milena Zupanič
(novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Flibarič.
PROPAGANDA: Oliver Težak.
■o 776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250
Ptuj, p.p.95: rt (062) 771-261, 779-371,
771-226: faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 3.640 tolarjev, za tujino
7.280 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
publike Slovenije št. 23/58-92 z dne
12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek infor-
mativnega značaja iz 13. točke tarifne
številke 3, za katerega se plačuje davek od
prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
"GOST-TUR je v lanskem letu v praksi potrdil spoznanje, da se je potrebno s turistično ponudbo ukvarjoti profesionalno.
Tako kot zahteva strokoven
pristop delo v hotelirstvu oziro-
ma gostinstvu, v turističnih agen-
cijah in drugih dejavnostih, ki so z
ustvarjanjem turističnega trga
neposredno povezane, je nujen
tudi marketinško zasnovan in
utemeljen pristop k predstavitvi
in prodaji ponudbe," je v publika-
ciji, izdani ob mednarodnem sej-
mu gostinstva in turizma GOST-
TUR '94, ki je bil odprt med 12. in
16. oktobrom, zapisal republiški
minister za gospodarskedejavnosti
dr. Maks Tajnikar.
Slovensko turistično gospo-
darstvo s svojimi uspehi na fi-
nančnem področju, kakor tudi po
številu in strukturi gostov zmeraj
bolj dokazuje, da je lahko izredno
dinamično in uspešno. Uspešnost
tega dela gospodarstva hkrati
potrjuje tudi, da so proizvodi s tu-
rizmom povezanih dejavnosti kon-
kurenčni, včasih celo izjemno ka-
kovostni. Predvsem gre za proiz-
vodnjo prehrambenih izdelkov, še
posebej pa vin ter drugih pijač.
O vsem tem se je bilo moč pre-
pričati na sejmu, kjer je na površini
26.000 kvadratnih metrov razstavl-
jalo 316 domačih in tujih razstavl-
jalcev.
Poleg razstavnega dela sejma v
dvoranah Tabor je organizator Sej-
mar,d.o.o., iz Maribora pripravil še
vrsto strokovnih spremljevalnih
prireditev. Tako na primer pred-
stavitev projekta vinskih turis-
tičnih cest Slovenije, turizma v Av-
striji po vstopu v evropsko unijo,
posvet o aktualni problematiki in
predvideni novi zakonodaji na po-
dročju turizma v Sloveniji, medijih
v turizmu, slovenski turistični bor-
zi, turizmu na vasi in drugo. Pri-
pravili so tudi program tekmovanj
in razstav s področja gostinske
postrežbe, kulinarike in
slaščičarstva ter program kultur-
no-zabavnih prireditev.
Na sejmu jebilo moč opaziti tudi
ponudbo nekaterih ptujskih podje-
tij. Se posebej so se s peko in proda-
jo kruha in peciva "v živo" potrudile
Ptujske pekarne in slaščičarne, s
predstavitvijo in prodajo Merca-
torjevih proizvodov Mip Ptuj, v
okviru promocije Ptuja in ptuj-
skosti pa je svoje dodalo še gospo-
darsko interesno združenje Poeto-
vio vivat.
PRVA SLOVENSKA
TURISTIČNA BORZA
Dejstvo je, da so bili z lanskim
sejmom GOST-TUR, v okviru ka-
terega je potekal 40., jubilejni Gos-
tinsko-turistični zbor Slovenije,
postavljeni temelji novega profila
slovenske turistične sejemske pri-
reditve. In ker je sejem predvsem
posel in najbolj "otipljiva informa-
cija", gredo prizadevanja organiza-
torjev tega sejma v smeri, da se vse
možnosti, ki jih sejem nudi, kar
najbolje izkoristijo. Eden zastavl-
jenih ciljev jebil združiti turistično
ponudbo in povpraševanje na
enem mestu vobliki turističnebor-
ze in jo v širšem smislu izvesti kot:
kakovostno predstavitev značilne
turistične ponudbe Slovenije, iz-
menjavo informacij, navezavo pos-
lovnih stikov med ponudniki in
kupci ter možnost konkretne pro-
daje in nakupov turističnih proiz-
vodov in storitev.
Letošnja prva slovenska turis-
tična borza - prva "veleblagovnica"
slovenskega turizma - je imela vse
karakteristike turističnih borz v
razvitih evropskih državah (Av-
strija, Nemčija). Namenjena jebila
izključno pospeševanju "incoming
turizma", kar pomeni, da so bili
njeni udeleženci na strani ponud-
nikov le domača, slovenska turis-
tična in gostinska podjetja in orga-
nizacije, na strani kupcev pa poleg
tujih turističnih podjetij tudi
domači kupci (organizatorji turis-
tičnih aranžmajev, turistične agen-
cije, društva, organizatorji
aranžmajev izobraževalnega turiz-
ma in drugi). Borza jebila zaprtega
tipa, torej dostopna le vnaprej prij-
avljenim udeležencem, na njej pa se
je več kot 30 najpomembnejših slo-
venskih podjetij s področja turiz-
ma srečalo z več kot 40 domačimi in
tujimi kupci'. Poslovno komunici-
ranje je bilo v obliki 30-minutnih
razgovorov prepuščeno njihovi
lastni ustvarjalnosti.
VINSKE CESTE SLOVENIJE
v okviru prireditev na sejmu
GOST-TUR '94 je Ministrstvo za
kmetijstvo in gozdarstvo Republi-
ke Slovenije v dogovoru s Projekt-
nim svetom za vinske turistične
ceste Slovenije organiziralo posvet
o vinskih turističnih cestah Slove-
nije (VTC), kjer so predstavili idej-
ni projekt VTC, program dela za
leto 1994 in 1995 ter gospodarsko
interesno združenje (GIZ) kot
predlagano obliko organiziranja
na posamezni vinski turistični ces-
ti. Gre za dolgoročnejši slovenski
projekt, ki so ga v njegovi začetni
fazi predstavili žena sejmu lani, od-
pira pa nove možnosti proizvajal-
cem vin in povezuje vino z vinsko
kulturo ter naravno in kulturno
dediščino naših krajev.
Ob dejstvu, da nekatere vinske
turistične ceste pri nas že živijo, je
želja projektnega sveta vzpostaviti
sistem organiziranosti, izo-
braževanja ter visoke stopnje stro-
kovnosti v celotnem slovenskem
prostoru ter tako ustvariti evrop-
sko raven tovrstne ponudbe. Glede
tega se lahko že zgledujemo pri
naših avstrijskih sosedih.
Projekt VTC ima predvsem eko-
nomsko podlago, in sicer trženje
vina ter s tem posredno tudi pokra-
jine, torej približati gostu vino v
kraju njegovega nastanka. Pomeni
nov vir dohodka za demografsko
stagnirajoča oziroma nazadujoča
področja, zato je uspeh projekta od-
visen predvsem od tega, kako ga
bodo sprejeli ljudje, ki ob vinskih
cestah živijo. Prav oni bodo tista
gonilna sila, ki bo prispevala k raz-
voju vinskih cest. Potrebno bo ust-
variti ponudbo na enakem nivoju v
vseh vinorodnih področjih, izko-
ristiti njihovo raznolikost in
majhnost ter kar se da najbolje
predstaviti slovenska vina, ki so
ena najkvalitetnejših v Evropi. Se-
veda negrepozabiti drugih dobrot,
kijih ponuja slovenska domača ku-
hinja, obujanja starih navad in
običajev, predvsem pa zagotovitve
dobre informacijske službe.
Tudi država in občine so že po-
kazale zanimanje za sodelovanje
pri projektu, v katerega se bodo še
posebej vključevalepri izgradnji in
vzdrževanju infrastruktureob vin-
skih cestah.
Trenutno je v okviru projekta
vinskih turističnih cest Slovenije
potrjenih dvajset vinskih cest, ki
ustrezajo normativom projektnega
sveta. Štiri od teh so v primorskem,
šest v posavskem in deset v podrav-
skem vinorodnem rajonu.
Tekst in foto: Dušan Sterle
Svež kruh in pecivo Ptujskih pekarn in slaščičarn
Mercatorieva trgovina v malem
"Poizvejte, kaj vse je ptujskosti "
"Premiera" Slovenske turistične bnrre
S predstavitve projekta vinskih turističnih cest Slovenije
BOSNA IN HERCEGOVI.
NA: Preskrba bosanskega prebi-
valstva v zimskih mesecih je zago.
tovljena. Posebni odposlanec ZM
Jasuši Akaši in vodja bosanskih
Srbov Radovan Karadžičstasedo-
govorila, da bodo Srbi ukinili blo-
kado konvojev ZN, v zameno pa
bo bosanska vojska umaknila eno-
to 500 mož, ki je nastanjena na
območju strateško pomembne
gore Igman. OZN in Nato pa stav
Bruslju skoraj dokončno uskladi-
la nesoglasja glede nadaljnega pos-
redovanja Severnoatlantske zveze
v BiH. OZN in Unprofor sta pris-
tala na hitrejše reševanje balkan-
ske krize oziroma učinkovitejše
letalske napade na položaje bosan-
skih Srbov, kar pomeni, da bodo
Natovi piloti odslej lahko samos-
tojno izbirali cilje napada.
IZRAEL: Medtem ko je več sto
Izraelcev in Jordancev na meji
med državama pod žgočim sahar-
skim soncem pripravljalo prizo-
rišče za podpis mirovnega spora-
zuma v sredo, so na ulicah Tel Avi-
va demonstrirali desničarji in
zahtevali popolno prekinitev sti-
kov z Arabci. Mirovnega sporazu-
ma, ki sta ga podpisala izraelski
premier Rabin in jordanski kralj
Husein se je udeležil tudi ameriški
predsednik Clinton, kar je bil prvi
obisk ameriškega predsednika v
tem delu sveta po letu 1990. For-
malno je torej mir med državama
zagotovljen, dejansko stanje pa je
še zmeraj vse prej kot mirno.
IRAK: Tiskovni predstavnik
iraškega parlamenta Saadi Mehdi
Saleh je minulo soboto izjavil, da
bodo iraške enote ostale ne jugu
države kljub temu, da Američani
zahtevajo omejevanje iraških
vojaških premikov. Irak je pri-
pravljen priznati Kuvajt, vendar
pa v zameno zahteva omilitev
sankci), ki jih je proti Iraku uvedla
Organizacija združenih narodov.
ŠVICA: ZDA in Severna Kore-
ja sta v petek v Ženevi podpisali
sporazum, s katerim se Pjongjang
obvezuje, da bo ustavil svoj jedrski
program in v naslednjih desetih
letih zaprl sporne obrate. V zame-
no pa bo ta komunistična država
deset let dobivala pol milijona ton
nafte za svoje energetske potrebe.
Kljub podpisu sporazuma pa osta-
ja še veliko negotovosti glede izde-
lovanja jedrskega orožja v Severni
Koreji.
SEVERNA IRSKA: Britanski
premier John Major je že drugič
obiskal Severno Irsko, odkar je
IRA L septembra razglasila pre-
mirje. Med svojim kratkim obi-
skom v Belfastu je izjavil, da zdaj
tudi britanska vlada verjame, da
bo to premirje "trajno", s tem pa je
odprta pot za pripravljalne pogo-
vore med Londonom in Sinn Fei-
nom, političnim krilom Irske re-
publikanske armade.
MAKEDONIJA: Na predsed-
niških volitvah v Makedoniji je z
večino glasov zmagal dosedanji
makedonski predsednik Kiro Gli-
gorov. Vendar pa izidi volitev še
niso uradno potrjeni, saj je, kot na-
vajajo tudi mednarodni opazoval-
ci, v volitvenem postopku prišlo
do nepravilnosti, zaradi katerih si
opozicija prizadeva za razveljavi-
tev volitev. Kdo bo torej v pri-
hodnje predsednikoval Makedo-
niji še uradno ni znano.
BELGIJA: Severnoatlantska
zveza Nato je dobila novega vodjo.
To je Belgijec Willy Cleas, ki je
prevzel mesto nedavno preminu-
lega Manfreda Woernerja.
RUSIJA: Minuli teden je Mos-
kvo obiskala britanska kraljica
Elizabeta II, ki je tako prvi britan-
ski monarh, ki je kdajkoli obiskal
Rusijo.
Pripravil: D.Sterle
f EDNIK -27. OKTOBER 1994
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
_SEPTEMBRA V PTUJSKI INDUSTRIJI
Septembra so v ptujski industriji izdelali za 1 4,3 odstotka več kot avgus-
ta. Spodbudni so tudi drugi primerjalni podatki. Vdevetih mesecih letos
je bila v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta dosežena 1,5-od-
stotna rast, septembra letos pa v primerjavi z enakim mesecem prejšnjega
leta 0,9-odstofna. Povprečna rast devetih mesecev letos je bila na ravni
povprečja leta 1993.
Junija letos je bilo v ptujskem gospodarstvu zaposlenih 10.445 delav-
cev, stopnja brezposelnosti je znašala 24,2 odstotka. Delovno aktivnih
prebivalcev ptujske občine je bilo v tem mesecu 19.810.
PTUJSKI TURIZEM V DEVETIH MESECIH
Ptujski turizem je tudi v devetih mesecih letos v primerjavi z enakim ob-
dobjem prejšnjega leta dosegel spodbudne rezultate. Po statističnih
podatkih Sekretariata za gospodarstvo občine Ptuj je bilo gostov v tem ob-
dobju 13.620, nočitev pa 35.242. Tujih gostov je bilo 6256, domačih
7364, tujih nočitev 16.792, domačih 18.450. V povprečju so gostje v Ptu-
ju in okolici bivali 2,6 dneva, kar je nekoliko manj kot v prejšnjem letu, ko
je bila povprečna doba bivanja 3,1 dneva. To daje slutiti, da letos v Ptuju
ni bilo posebne ponudbe, ki bi goste zadržala v našem okolju dlje časa.
Največ gostov je bilo Nemcev -1085, sledi jo Avstrijci, ki jih je bilo 1010,
Nizozemcev je bilo 933, Italijanov 889 in Hrvatov 729. Med tujimi
gosti velja omeniti povečan obisk Švicarjev, Angležev, Američanov in Av-
stralcev. Muzej na gradu je v devetih mesecih obiskalo nekaj manj kot 40
tisoč obiskovalcev, med tujimi gosti so prevladovali Avstrijci, Italijani,
Nemci in Madžari. V devetih mesecih letos je ptujsko občino obiskalo za
46,5 odstotka več gostov kot v enakem obdobju prejšnjega leta, število
nočitev pa se je povečalo za 22,6 odstotka.
_IZLET DIABETIKOV
Ptujsko društvo diabetikov bo 5. novembra organiziralo zadnji letošnji
izlet. Tokrat si bodo ogledali jesensko podobo Haloz. Cena izleta s
prevozom in kosilom je 1 400 tolarjev. Odhod bo z avtobusne psotaje ob
osmi uri. Vplačila sprejmejo v diabetološki pisarni vsak dan, v društvenih
prostorih pa 2. novembra od 8. do 1 0. ure.
^ 2. novembra bodo v Narodnem domu v Ptuju organizirali zdravstveno
1 predavanje, na katerega vabijo vse člane društva in tudi nečlane -
sladkorne bolnike.
OTROŠKI DISPANZER OB PRAZNIKIH
¥času praznikov, 31. oktobra in 1. novembra, bodo v otroškem dispan-
zerju na Potrčevi opravljali nujne zdravstvene storitve za predšolske in
šolske otroke od 8. do 1 3. ure.
BLAGOVNO-TRGOVINSKI CENTER NA MARTINOVO
Zaradi nepredvidenih posegov in slabega vremena je prišlo do zamude
pri končanju gradnje blagovno-trgovinskega centra na Rogozniški
cesti v Ptuju. Prvotno so ga nameravali odpreti 28. oktobra, sedaj ga bodo
odprli 11. novembra.
SEMINAR ZA MENTORJE RDEČEGA KRIŽA
¥ osnovni šoli Olge Meglič v Ptuju bo danes popoldne seminar za men-
torje Rdečega križa v osnovnih in srednjih šolah ptujske občine. Na
njem bodo govorili o programu, vlogi in pomenu Rdečega križa, progra-
mu Sveta za podmladek in mladino pri Rdečem križu Slovenije in zasvoje-
nosti - zlu sodobnega časa. Predstavili bodo tudi pano Rdečega križa.
_HA KABELSKI TELEVIZIJI PTUJ
Sobotni ptujski televizijski utrip prinaša vrsto zanimivih prispevkov. V
Brstju so pripravili svečanost ob začetku sanacije deponije, v Dobrini so
doprli cesto in motokros stezo, vulkanizerstvo Tomanič je pripravilo
svečanost ob 1 5-letnici uspešnega dela, na Turniščah je bila po tridesetih
letih prva konjeniška revija, kipar Franc Tobias je postavil skuipturo v
Gorišnici, v soboto je bil v Ptuju simpozij o življenju in delu Franca Jeze.
___Pripravila: MG
PREJELI SMO
Q<%Q¥Qr acmeresiifdie navedle
v članku "Na potezi je Ustavno
sodišče", ki je bil objavljen v časopisu
Tednik dne 13. 10. 1994, ste objavili
neresnično trditev predsednika sveta
KS Hajdina, "da je Branko Brumen,
predsednik IS SO Ptuj, vladni službi
za lokalno samoupravo dajal zavaja-
joče podatke o Hajdini".
1.	Vsi podatki, ki so bili posredovani
vladni službi za lokalno samoupravo, so
bili zbrani v okviru študije"Projekt - or-
ganizacija in delovanje dvostopenjske
lokalne samouprave na opazovalnem
območju Ptuj", ki jih je zbral Inštitut za
javno upravo pri Pravni fakulteti
Ljubljana. Na rezultatih projekta te-
melji odločitev o mestni občini Ptuj.
2.	S spremembo zakona o lokalni sa-
moupravi (Uradni list RS, št. 57/94) so
določeni pogoji, ki jih mora izpolnjeva-
ti občina (13. in 13. a člen) v celoti.
KS Hajdina ima 4.081 prebivalcev;
tako ne izpolnjuje pogoja najmanj 5.000
Prebivalcev iz 13. a člena zakona.
Izmed pogojev, določenih v 13. členu
Zakona, ne izpolnjuje pogoja zagotav-
ljanja primarnega zdravstvenega varst-
va občanov, ki ga krajanom zagotavlja
mesto Ptuj.
3.	Rezultati referendumskega izida za
Ustanovitev občine v KS Hajdina
l^ažejo, da je kljub pozitivnemu izidu
(50,64%) na ravni KS dejanska volja
občanov po naseljih - ta se združujejo v
občino-takale:
- v KS Hajdina je 7 naselij, od teh se je
^ štirih večina občanov odločila proti
občini Hajdina (Draženci, Hajdoše,
Skorba in Ilajdina), za so bila naselja
2g. Hajdina, Gerečja vas in Slovenja
Vas.
4.	Sestanek s predstavniki KS Hajdi-
na dne 7/10-1994 v prostorih IS je bil
sklican na osnovi izjave g. Ivana Vo-
grinca dne 5/10-1994 na sestanku poli-
tičnih strank pri predsedniku SO Ptuj,
da bo KS Hajdina sprožila ustavni spor.
Sestanek je potekal na mojo pobudo, ker
sem želel pred tako odločitvijo opraviti
sestanek s predstavniki KS, da bi se
izognili ogrožanju pridobljenega statu-
sa mestne občine Ptuj in zaradi ponovne
ocene argumentov za spor. Ob argu-
mentih iz točk 1-3 so bili predstavniki
KS seznanjeni tudi z dejstvom, da je v
skladu z usmeritvami za področje izo-
braževanja v občini Ptuj do leta 2000,
verificiranimi in sprejetimi na
Skupščini občine Ptuj 4/2-1992, IS SO
Ptuj na natečaj Ministrstva za šolstvo in
šport RS posredoval prioriteto investi-
cijskih vlaganj na območju občine Ptuj.
V tej je od 17 osnovnih šol OŠ Hajdina
na 2. mestu za Osnovno šolo Ljudski
vrt, katere 1. faza se zaključuje. Ker je
investicija na Osnovni šoli Hajdina
reda velikosti 160 raio SIT, je vredno
oceniti, ali bo potrebnih 50% udeležba
občine lažje zagotoviti v mestni občini
Ptuj ali v morebitni občini Hajdina.
Sestanek je bil zaključen z mojim po-
zivom vodstvu KS, da ponovno oceni
svoje argumente za sprožitev ustavnega
spora, s čimer bi lahko bil ogrožen iz-
borjeni status mestne občine in konsti-
tuiranje le-te ter odnosi v mestni občini,
kot jo je ustanovil Državni zbor RS z za-
konom o ustanovitvi občin.
Žal so kljub navedenim agrumentom
prevladali drugi interesi; zagotovo pa
odločitev vlade in Državnega zbora RS
ne temelji na zavajanju, vsaj z moje stra-
ni ne.
Predsednik IS SO Ptuj, B. Brumen
BRSTJE / PRIČELI SANACIJO CENTRALNEGA ODLAGALIŠČA
Mili • ekuloškl
uMidd sa
.POKOPALISCt
Delovna shca S priiaiom vseh treh etap sanacije centralnega odlagališča v
Brstju.
Nadaljevanje s 1. strani
Velik napredek so na območju
občine Ptuj naredili z organizira-
nim zbiranjem gospodinjskih in
drugih odpadkov. Leta 1992 so jih
zbrali okoli 35.000 ton, lani pa že
več kot 43.000 ton, kar je okoli
53.000 kubičnih metrov. Ob tem je
Branko Brumen omenil še nekate-
re druge ekološke dosežke,
predvsem ukinitev proizvodnje
elektrolize A v Kidričevem, cen-
tralno ptujsko čistilno napravo ter
kup manjših, a ekološko pomemb-
nih projektov, ki so na različnih po-
dročjih že ali pa še bodo realizirani
v kratkem.
Direktor direkcije za gospodar-
sko infrastrukturo Slavko Vam-
berger je poudaril predvsem dejst-
vo, da smo ena redkih slovenskih
občin, ki ji je uspelo bistvo eko-
loških problemov rešiti z odlokom
oziroma s komunalnim prispev-
kom občanov, ki znaša trenutno
193 tolarjev po gospodinjstvu. To
je omogočilo in zagotovilo sanacijo
osrednje ptujske deponije odpad-
kov v Brstju, ki obratuje že 15 let
brez uporabnega dovoljenja in je
napolnjena do vrha. Z njeno sana-
cijo in širitvijo proti jugu bodo
samo v prvi etapi podaljšali odla-
gan je odpadkov za 7 let. Gre v bist-
vu za dolgoročno rešitev, saj bo sa-
nacija stala več kot 258 milijonov
tolarjev (3,2 miljona DEM) in bo
razdeljena v 3 etape, od katerih bo
prva, ki so jo pričeli že na dan tega
posveta, veljalaokoli 155 milijonov
tolarjev (1,9 milijona DEM). Ob
tem so posebej pohvalili pripravlje-
nost večine krajanov Budine in
Brstja, ki je privolila v sanacijo pod
pogoji, da jim uredijo krajevno ka-
nalizacijo in telefonske priključke
ter nadomestijo izgubljeno
zemljišče. Potek sanacije bo
spremljal projektni svet, ki ga je
imenoval ptujski izvršni svet.
Strokovnjaki in nekateri avtorji
so predstavili še ptujski program za
ravnanje z nevarnimi in posebnimi
odpadki ter program za komposti-
ranje bioloških odpadkov. Ob
vsem je pomembno predvsem to,
da smo do številnih ekoloških
rešitev prišli sicer na osnovi
izkušenj iz tujine, vendar obogate-
nih in realiziranih z domačo pa-
metjo. Na tem sloni slovenski pro-
jekt IKROS (Integralni Koncept
Ravnanja z>pdpadki Slovenije) in
mirno lahko v ptujskih ekoloških
rešitvah vidimo projekt IKROS v
malem.
Večina udeležencev posveta se je
v drugem delu napotila na deponijo
vBrstjUjkjerso po krajši slovesnos-
ti nekaj pred petnajsto pričeli sani-
rati centralno odlagališče. Ob tem
pomembnem dogodku je zbrane
nagovoril direktor Čistega mesta
Andrej Koter in z Brankom Brum-
nom svečano odkril napisno tablo z
imeni investitorjev in izvajalcev sa-
nacijskih del, s čimer so dela sim-
bolično pričeli.
M.Ozmec
GOVORISE.,,
... DA /e bilo prejšnjo soboto iz-
redno veliko vlomov v avtomo-
bile in stanovanjske hiše. Mor-
da si je zveza roparjev Slovenije
izbrala to soboto za dan odprtih
vrat.
... DA bodo po sklepu vlade pre-
mičnine z borlskega gradu pre-
selili na varno. Če se vprašujete,
zakaj šele sedaj, je odgovor na
dlani: zato, da bo s preselitvijo
manj dela in manj stroškov.
... DA bodo morali odnašala
boriskih umentin za popolnitev
svojih zbirk sedaj "obiskovati"
muzej v Ptuju.
... DA je golf sicer bolj moški
šport, da pa je v igri vse več
Ptujčank, ki celo zmagujejo.
Menda to zaradi tega, ker je na
ptujskem primeru stroka ugoto-
vila, da je golf za ženske bolj va-
ren.
...te dni kroži seznam sedmih
kandidatov za bodočega župa-
na mestne občine Ptuj. Sedem
je srečna in pravljična številka.
Upamo, da bo res za enega od
navedenih in predvsem za mes-
VIDISE...
... DA so predsednika občinske
vlade na začetku sanacije cen-
tralnega odlagališča obdarili z
zaščitno suknjo Čistega mesta.
Ne vemo natančno zakaj. Mor-
da zato, da bi dobil občutek,
kako je v čistilni sukn ji, ali pa kot
vabilo v firmo.
... DA je predsednik konje-
niškega kluba (levo) dejal
tehničnemu vodji in trenerju:
"Veš, Marjan, če bi bil tvoj brat
poslanec tudi član kluba, bi bil
zdajle na konju."
4-PONAŠIH KRAJIH
27. OKTOBER 1994 TEDNIH
PTUJ / SIMPOZIJ O FRANCU JEZI

V soboto, 22. oktobra, je potekal v Ptuju simpozij o življenju in delu Franca Jeze. Organiziralo ga je Zgodo-
vinsko društvo Ptuj, materialno pa podprla SO Ptuj. Pobuda, da bi tudi v Ptuju obudili njegov spomin, je nas-
tala na spomladanskem tržaškem simpoziju. Ptujski ni bil samo ponovitev tržaškega, ampak smo ga razširili
z dvema referatoma, ki sta ju pripravila ptujska strokovnjaka, ob tem pa smo v knjižnici odprli razstavo o
delu Franca Jeze, ki jo je pripravil Jakob Emeršič.
Udeležence je pozdravil pred-
sednik SO Ptuj Vojteh Rajher. V
uvodnem referatu je dr. Ljubica
Šuligoj opisala ekonomske, soci-
alne in nacionalne razmere med
obema vojnama na ptujskem po-
dročju. Te razmere so seveda ne-
posredno vplivale na razvoj Fran-
ca Jeze, ki je v tridesetih letih obi-
skoval ptujsko gimnazijo. Poseb-
no zagreto se je Jeza vključil v na-
rodnoobrambno dejavnost, saj je
bil to čas, ko so ptujski Nemci
postali zagreti privrženci naciz-
ma.
Mag. Franc Goličnik je v refera-
tu pod naslovom "Zrele misli mla-
deg . razumnika in pisatelja Franca
Jeze" predstavil Jezovo delovanje v
dijaških in študentskih letih, ko je
bil posebno aktiven v dijaških al-
manahih, politično pa se je oprede-
lil za krščanski socializem, zato je
kot študent aktivno deloval v aka-
demskem klubu "Zarja" in bil tudi
ožji Kocbekov sodelavec.
Livij Valenčič je prebral referat
zaradi bolezni odsotnega zgodovi-
narja Vlada Habjana z naslovom
'Franc Jeza med Ljubljano in
Trstom", v katerem je prikazal nje-
govo delovanje v študentskih letih,
v OF in njegov odnos do Kocbeka.
Prikazal je tudi stike z Jezom po
vojni in opozoril na njegovo trezno
razmišljanje o politični situaciji v
domovini.
V drugem delu simpozija je naj-
prej Jakob Emeršič predstavil svoja
opocnan ja o rasscšnooti literarnega
opusa Franca Jeze. Ta je zelo velik,
saj še nepopolno gradivo za bibli-
ografijo obsega čez 1800 enot, med
njimi pa tudi več daljših del. Po-
drobneje so ta dela predstavljena v
referatu Martina Jevnikarja "Lite-
rarno ustvarjanje Franca Jeza", še
zlasti tri njegove knjige: "Nevidna
meja", povest iz daljne prihodnosti
in druge fantastične zgodbe, "Spo-
mini na taborišča" in "Moč ljubez-
ni" s podnaslovom "Povest iz časa
naselitve Slovencev". Jeza je napi-
sal tudi precej podlistkov, med ka-
terimi velja predvsem omeniti ro-
man "Smrt v pomladi", v katerem se
spominja brata Maksa, ki je kot
partizan padel prav na prvi pomla-
danski dan leta 1944.
Marko Tavčar je v svojem refera-
tu predstavil dela Franca Jeze na
Radiu Trst A. V glavnem je pisal za
kulturno kroniko, večina teh pris-
pevkov pa je izgubljenih, saj niso
bili arhivirani. Jeza je sodeloval
tudi z dramskim odasekom radia,
za katerega je napisal vrsto izvirnih
dramskih del: 16 otroških iger in
devet iger za odrasle poslušalce.
Leta 1964 je na natečaju Radia Trst
A za izvirno radijsko igro prejel
prvo nagrado za igro "Zadeva je
končana".
Dr. Drago Legiša je predstavil
referat "Franc Jeza - politik ali ne?"
v katerem je utemeljil, zakaj mora-
mo Jezo imeti za politika. Opozoril
je, da je Jeza že kot gimnazijec po-
kazal veliko politično znanje in
izostren nacionalni čut. Njegovo
politično mišljenje je v emigraciji
dozorelo največji razmah v esejih,
ki oo izčli v petih zvezkih od leta
1978 do leta 1983 pod naslovi "Al-
ternativa", "Inniciativa", "Demo-
kracija", "Akcija" in "Neodvisna
Slovenija". Zanimivo je, da je raz-
mišljal o vključitvi Slovenije v Ev-
ropsko skupnost, pri tem pa opo-
zarjal, da se Slovenci ne smemo na
vrat na nos vključiti v združenje,
ampak se moramo na to ustrezno
pripraviti.
Simpozij je sklenil, tako kot v
Trstu, Saša Martelanc z referatom
"Nedočakana vera velikega idealis-
ta", s čimer je hotel povedati, da
Jeza ni dočakal uresničitve svoje
želje, da bi postala Slovenija neod-
visna država. Na koncu referata je
poudaril, da bi bilo potrebno v Slo-
veniji obeležiti spomin nanj, kar bi
bilo najlažje storiti tako, da bi po
njem imenovali kako ulico ali cesto
in to kot "Pot Franca Jeze". "Ta bi
bila simbol neke vizije in spomin
na neko življenje, ki je izgorevalo v
mislih na domovino izgubljenih
ljudi, imenovano Slovenija".
Po krajši razpravi, v katerih so
razpravljlci paoudarili potrebo po
izdaji Jezovih del v Sloveniji in uvr-
stitvi Franca Jeze v ponatis Enci-
klopedije Slovenije, smo simpozij
končali. Zadnje dejanje obeh sim-
pozijev bo izdaja zbornika refera-
tov in bibliografije Franca Jeze, ki
ga bo finančno podprla Vlada Re-
publike Slovenije.
Bojan Terbuc
Uvodničarka je bila na simpoziju v Ptuju dr. Ljubica Šuligoj; ob njej pred-
sednik Zgodovinskega društva Bojan Terbuc.
KONČALI SETEV
Vonec tedna so v lenarškem podjetju ŽIPO končali žetev ko-
* *ruze, posejane na štiristo hektarjih. Kot nam je povedal di-
rektor Andrej Šuman, so s pridelkom zadovoljni in ga bodo v
glavnem porabili za krmljenje tisoč petsto glav goveje živine v
svojih farmah Šetarova in Voranje. Ugodne vremenske razme-
re pa so omogočile, da so končali setev pšenice na petsto hek-
tarjih.
TRGOPREVOZ V ROMUNIJI
y asebno lenarško podjetje Trgoprevoz, ki proizvaja traktorje
^Universal, se je pred kratkim udeležilo mednarodnega in-
dustrijskega sejma TIB '94 v Bukarešti. Na njem so razstavljale
vse razvite evropske države. Slovenski razstavni prostor je bil
presenetljivo dobro obiskan, slovenski razstavljalci in gospo-
darstveniki pa so sklenili več pogodb za prihodnje gospodar-
sko sodelovanje. Minister za ekonomske odnose dr. Davorin
Kračun je po sejmu poudaril, da je Romunija izredno perspek-
tiven trg in ga Slovenija v prihodnosti nikakor ne bi smela
prezreti.
LIECHTENSTEINČANI VRNILI OBISK
W ponedeljek je lenarško Obrtno zbornico obiskala tričlanska
" gospodarska delegacija iz Liechtensteina. Poslovneži iz Va-
duza so lenarškim kolegom vrnili obisk in se dogovorili o go-
spodarskem sodelovanju. Lenarčani naj bi že letos izvažali k
njim kvalitetna slovenjegoriška jabolka ter drugo sadje. Dogo-
varjali pa so se tudi o nekaterih storitvah, ki bi jih opravljali
obrtniki lenarške občine za liechtensteinska podjetja, in o
možnostih vlaganja v občini.
•>Marija Slodnjak
|SOLSKI ZVONEC
I • oš DR. LJUDEVITA PIVKA - Danes zjutraj so z dnevom
' odprtih vrat natej osnovni šoli sklenili projektni teden Jesen na kme-
I tiji. Obiskovalcem so se v šolski telovadnici predstavili učenci s kul-
Iturninn progrannom, odprli pa so tudi razstavo zbranih predmetov,
risb in spisov.
I # OŠ OLGE MEGLIČ - Na Olgici že od pričetka šolskega leta šol-
I ski zvonec ne zvoni več. Zato seje učiteljski kolektiv odločil najprej j
poskusno, po zadnji konferenci pa so se odločili, da bo tako tudi.
I ostalo. Zvonec tako več ne prekinja učencev in učiteljev sredi stav-1
I ka, eni in drugi pa se ravnajo po uri. Včasih pouk za kakšno minuto j
skrajšajo, drugič podaljšajo. Sicer pa obiskujejo mladinski in študij-
i ski oddelek knjižnice, pripravili so že okroglo mizo o poklicih za
Losmošolce, izvedli pa tudi kulturni teden, športni in naravoslovni
dan. ^^^^^^^^^ ^	^
Kag Aeče/o f fafl/anl?
Pravijo, da je predvolilni
čas čas priprav in različnih
umazanih političnih iger.
Nekaj tega je v Sloveniji že
čutiti pred bližajočimi se lo-
kalnimi volitvami. Ujetnik
rzaličnih notranjepolitičnih
interesov naj bi tako po ne-
katerih interpretacijah (celo
po mnenju zunanjega mini-
stra Peterleta) bili tudi slo-
vensko-italijanski odnosi, ki
so se zadnje dni spet močno
zapletli.
Obdobje pred volifVami
običajno res ni najbolj
ustrezno za urejanje najbolj
resnih zadev, vendar pa bi
bilo zalo napak, če bi zdaj
vsak problem ali vsak neu-
speh na zunanjepolitičnem
ali kakšnem drugem po-
dročju poskušali pripisovati
nekakšnim "nenormalnim"
predvolilnim notranjim raz-
meram.
ITALIJA
OFENZIVNA,
SLOVENIJA PA ...
Novejša zgodovina odno-
sov z Italijo ima nekaj pov-
sem razpoznavnih obobij.
Italijani so dolgo - podobno
kot drugi evropski partnerji -
poskušali Slovenijo odvrniti
od osamosvojitvenih kora-
kov. V zadnji fazi osamosva-
janja pa je bila Italija po-
memben dejavnik podpore
Sloveniji. Ob razglasitvi slo-
venske samostojnosti so Ita-
lijani Sloveniji in Hrvaški
priznali kontinuiteto
meddržavnih sporazumov,
ki so bili sprejeti med Italijo
in nekdanjo Jugoslavijo,
med drugim so se zavezali
tudi za nadaljnjo veljavnost
Osimskih sporazumov, s ka-
terimi je bila med Italijo in
Jugoslavijo dokončno ureje-
na zahodna meja, razrešeno
je bilo vprašanje odškodnine
italijanskim beguncem iz
Istre in dogovorjeno global-
no urejanje statusa sloven-
ske manjšine v Italije. Ven-
dar pa je prav v zvezi z Osim-
skimi sporazumi italijanska
stran začela govoriti o njiho-
vi reviziji oziroma "nad-
gradnji", na kar se je sloven-
ska stran kar nekaj časa odzi-
vala dokaj indiferentno in
kooperativno, nekako v
smislu, da noben zakonn ni
tako dober, da ga ne bi bilo
mogoče še izboljšati. Seveda
bi bila veliko bolj načelna
pozicija Slovenije, če bi že od
vsega začetka vztrajala pri
nespremenljivosti sporazu-
mov iz Osima. Zdaj si je pač
treba priznati, da je Sloveni-
ja naivno mislila, da Italija-
ni, ko govorijo o nadgradnji
Osimskih sporazumov re-
snično, mislijo samo na
rešitev, ki bi tisto, kar je bilo
doseženo v teh sporazumih,
v duhu proklamirane želje
po nadaljnjem poglabljanju
in širitvi sodelovanja in pri-
jateljstva samo še dodatno
plemenitilo in bogaulo. Zdaj
pa vse bolj kaže, da imajo Ita-
lijani v mislih predvsem "po-
pravljanje" nekaterih osim-
skih rešitev, ki naj bi jih ta-
krat pač sprejeli pod priti-
skom tedanjih mednarod-
nih okoliščin in tedanje po-
zicije Jugoslavije. Seveda pri
tem Italijani igrajo tudi na
nekatere slovenske notran-
jepolitične teze o nekakšni
nelegitimnsoti prejšnje ju-
goslovanske in slovenske
oblasti in na nekatere pomis-
leke o legalnosti mednarod-
nih obveznosti, prevzetih v
preteklosti; takšna medna-
rodna obveznost Slovenije iz
preteklosti pa so tudi Osim-
ski sporazumi. Po svoje so k
oživljanju različnih italijan-
skih apetitov prispevale tudi
nepremišljene in ideološko
nabite izjave nekaterih no-
vih slovenskih politikov
(predvsem tudi Peterleta), ki
so zgodovino italijansko-
slovenskih odnosov zoževali
in poenostavili zgolj na tezo
o žrtvah in drugega
(fašističnega in komunis-
tičnega) totalitarizma. Tudi
zato seveda ni naključke, da
se zdaj predvsem Italijani, ki
so bili na Primorskem dolga
desetletja dokazani
uničevalci vsega, kar je bilo
slovenskega, in fašistični
okupatorji velikega dela slo-
venskega ozemlja, zdaj pri-
kazu jejo kot nekakšna velika
žrtev, ki bi se ji morala Slove-
nija posebej opravičevati in
jim posebej popravljati ne-
kakšne krivice.
Slovenska vlada je predol-
go samo grozila, da se bo tudi
sama oglasila evropski jav-
nosti z argumentiranimi do-
kazi o škodi in krivicah, ki
jih je Italija prizadela Slo-
vencem, in o slovenskih
žrtvah. Glede tega je res
težko razumeti povsem de-
fenzivno politiko naše stra-
ni.
KAJ SO POČENJALI
ITALIJANI?
Pred nekaj meseci je Boris
Šnuderl, ki je bil glavni ju-
goslovanski pogajalec z Itali-
jani pri pripravljanju Osim-
skih sporazumov, zelo argu-
mentirano javno opozoril,
da ni nikakršnih razlogov za
slovensko defenzivnost in
popustljivost pred italijan-
skimi pritiski in zahtevki za
popravljanje domnevnih
krivic, ki naj bi jih doživeli
Italijani na naših tleh. Šnu-
derl je dokumentirano poka-
zal, da je lahko predvsem slo-
venska stran tista, ki bi bila
upravičena do dodatnega iz-
stavljanja starih računov, če
že Italijani niso pripravljeni
spoštovati prejšnjih dogovo-
rov in sklenjenih sporazu-
mov, katerih cilj je bil prese-
ganje slabih strani in "dol-
gov" preteklosti v obeh
državah. Vsekakor je čudno,
da se tehtna Šnuderlova ar-
gumentacija in številni po-
datki o škodi, ki jo je Italija v
preteklosti prizadela Slo-
vencem, vsaj javno niso poj-
avljali tudi kot uradna argu-
mentacija in uradno sloven-
sko spodbijanje italijanskih
očitkov in zahtev.
Sicer pa je glede "italijan-
skih žrtev" zelo nedvoumno
tudi pismo, ki ga je te dni
poslal Delu Valentin Cenčič
iz Šempetra. "Italijanske
oblasti zahtevajo spremem-
bo meddržavnih sporazu-
mov, zahtevajo vrnitev imet-
ja istrskim beguncem in do-
datne pravice za svojo
manjšino. Pri presojanju
upravičenosti njihovih
zahtev ne smemo pozabiti,
da Istranov ni nihče pregnal,
da so odšli sami po povabilu
in vabilu svojih takratnih
politikov. Etničnega
čiščenja na osnovi nacional-
ne pripadnosti ni bilo. Itali-
jani niso bili nikoli naklon-
jeni Slovencem. Ne le da
nam človečanskih pravic
niso priznali med fašizmom,
temveč tudi dolgo pred njim
in po njem. Valiti krivdo za
ta odnos do Slovencev le na
fašizem, pomeni nepozna-
vanje zgodovine ali namerno
zavajanja domače in tuje jav-
nosti ... Prava kalvarija se je
začela že leta 1919, torej pred
nastopom fašizmom. Tega
leta so poitalijančili 149 šol,
iz Primorske in Istre pregna-
li 233 narodno zavednih du-
hovnikov in redovnikov,
med njimi tudi tržaškega
škofa Andreja Karlina. In-
ternirali so več sto Sloven-
cev. Do leta 1921 so uničili
134 kulturnih organizacij in
sedemkrat razbili tiskarno
dnevnika Edinost. Zažgali
so narodni dom v Trstu
(1920). Postopoma so itali-
janske oblasti pregnale s pri-
morske zemlje vse slovenske
železničarje, cestarje, urad-
nike, učitelje in profesorje. V
letih 1923 - 1927 je izgubilo
delo okrog 100 slovenskih
učiteljev. Zaradi terorja se je
s Primorske in Istre izselilo
med 15.000 Slovencev. Pos-
topoma so uničili vse sloven-
ske šole in vsa kulturna
društva. Uničili so slovenske
posojilnice in tako po pre-
računanem načrtu pogubili
do leta 1930 okrog 700 slo-
venskih kmetij. Popačili in
poitalijančili so priimke in
imena...
Sedaj zahtevajo odškod-
nino. Za kaj? Ali za vse, kar
so nam storili? Vprašam se,
kdo je dal odškodnino za
požgane kulturne domove,
za razdejanje knjižnic,
uničeno imetje kulturnih
društev, zaplenjene šolske
stavbe? Kdo je dal odškodni-
no tisočem učiteljev, držav-
nim uslužbencem in delav-
cem? Kdo je poravnal stra-
hotno trpljenje preganjanih
Slovencev v zaporih, kon-
centracijskih taboriščih, in-
ternacijah, konfinacijah?..."
SLOVENIJA ZA
STRPEN DIALOG
Slovenska vlada se sicer
lahko pohvali, da v nobenem
trenutku ni prenapen jala od-
nosov z Italijo in da je ves čas
ponujala strpen dialog in
preseganje vseh odprtih
vprašanj in problemov. Ven-
dar pa je vprašanje, ali je
takšno slovensko pozicijo
prav razumela Italija in ali je
bil odgovor na italijansko
agresivnost in prenapenjan-
je posameznih zadev vselej
pravi. Zato je bil že skrajni
čas, da se je slovenska vlada
prejšnji četrtek jasno opre-
delile do nekaterih italijan-
skih zahtev, čeprav je to sto-
rila z zamudo in na način, ki
dezavuira zunanjega minista
Peterleta. To pa pač samo še
dodatno potrjuje, da je v Slo-
veniji, ko gre za vodenje zu-
nanje politike, preveč
osamljenih in medsebojno
neusklajenih centrov, ki se
poskušajo "avtonomno"
ukvarjati z zunanjo politiko,
namesto da bi stališča uskla-
jevali. Vlada je zdaj odbila
sprejem nekaterih določil n
tako imenovane deklaracije
o sodelovanju med Slovenijo
in Italijo, ki sta jo po dolgo-
trajnih pogajanjih pripravila
slovenski zunanji minister
Peterle in italijanski zunanji
minister Martino, predvsem
tiste dele, ki se nanašajo na
nekakšne predkupne in dru-
ge posebne pravice italijan-
skih državljanov na nepre-
mičnine v Sloveniji in na po-
seben multilateralen način
urejanja položaja italijanske
manjšine v Sloveniji oziro-
ma na Hrvaškem. Ocena ne-
katerih opazovalcev se glasii
da bi Italija s to deklaracijo
od Slovenije dobila veliko,
Slovenija pa le megleno
obljubo, da je Italija ne bo
ovirala na njeni poti v Evrop-
sko unijo. O takih stvareh p^
seveda nihče - niti zunanji
minister niti vlada - ne more-
te odločati kar tako. Že znat-
no prej bi morala o teh
vprašanjih opravid globalno
razprave in usklajevanje sta-
lišč z vsemi relevantnimi no-
tranjepolitičnimi dejavnik'
v Sloveniji. Samo v tem pr'"
meru bi se tudi maksimalno
izognili zlorabljanju resnih
zunanjepolitičnih tem za no-
tranjepolitične predvolilni
obračune.
Jak Koprive
TEDNIK -27. OKTOBER 1994
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
PTUJ / RAZSTAVA SLIK, BRUŠENIH NA STEKLU
Spielittcl p^ eazstcof i
v minoritskem refelctoriju na Ptuju je svojo prvo razstavo slik, brušenih na steklu, in drugih
eksponatov pripravil Zvonimir Pintarič, mJad likovni ustvarjalec. Večinski motivi so rože,
pojavljajo pa se tudi obrazi, tihožitja in krajina.
"Steklo, ki so ga poznali že
feničani, v srednjem veku pa so ga
najkvalitetneje izdelovali v Benet-
kah, je vedno mamilo umetnike, ki
so poskušali tej zanimivi tvarini
•vdahniti tudi umetniški čar. Zvo-
nimir Pintarič se je lotil stekla na
zelo izviren način in je pri svojem
ustvarjanju zelo prizadeven ter
poln iskanja novih izraznih
možnosti v tej slikarski tehniki," je
o razstavi zapisal Boštjan Rihtar,
likovni pedagog.
Zvonimir, ki se s to likovno dej-
avnostjo ukvarja ljubiteljsko, je po-
vedal, da je idejo dobil pred leti v
eni izmed nemških revij. Najprej je
poskusil na svili, prešel na kombi-
niranje z barvnimi odtenki, danes
pa brusilne konice največ upo-
rablja na dekorativnih ogledalih in
okrasnih urah.
Svoje motive na steklu zna na
ustvarjalen način združiti s prak-
tičnimi in drugimi predmeti. Do-
kaz so lesene mizice z gravirano
stekleno površino, stojala za rože,
okvirji slik in ure s posebnimi gra-
viranimi motivi rož.
Vsi razstavljeni iizdelki so uni-
kati, po razstavi, ki so jo zaprli v ne-
deljo, pa je nekatere od teh možno
tudi kupiti. Kot pravi Zvonimir, v
prihodnje poskuša suho brušenje
na steklu, seveda pa mu tudi novih
idej pri delu ne manjka. Razstavo,
ki je bila Zvonimirjeva prva v vseh
letih ustvarjanja, je s cvetličarski-
mi dodatki obogatila Cvetka
Brodnjak.
Tatjana Mohorko
Utrinek i razstave v minoritskem refektoriju.	Foto:D.Sterle
NARODNI DOM PTUJ / S TEČAJA AFRIŠKEGA PLESA
mm	Jm » » ii
mKISMi IffOCICCI Sf0111 QllfQllfd
Z zaključno produkcijo v prostorih Narodnega doma v Ptuju se je minulo soboto končal
enotedenski tečaj afriškega plesa, ki ga je vodila koreografinja in plesalka Barbara
Plečko, o kateri smo že pisali.
Tečaja se je udeležilo kakih 25
mladih, različnih starosti, doma-
la vsi pa so se na tečaj prijavili iz
radovednosti, želje po gibanju in
izražanju skozi ples ter na ta
način spoznavanju drugih kultur.
Barbara jepovedala, da jebila za-
dovoljna z udeležbo na tečaju in
verjame, da so mladi uspeli sprejeti
in razumeti del sporočila, ki ga v
sebi nosi afriška glasba, ritem in
ples.
Tekst in foto: Dušan Sterle
Med uro afriškega plesa
CERKVENJAK / 9. FESTIVALSKI VEČER

Bili so časi pred I. in 11. svetovno vojno in še leta po njej, ko je Cerkvenjak daleč naokoli
slovel po svoji izredno živahni kulturni dejavnosti. Vse skupaj se je začelo konec prejšnje-
ga stoletja, ko so domači narodni buditelji leta 1894 ustanovili Katoliško bralno društvo,
nadaljevali pa s pevskim zborom, dvema dramskima skupinama odraslih, dramsko sku-
pino osnovnošolskih otrok, folklorno skupino, tamburaškim orkestrom, pihalno godbo,
ljudskimi pevci, godci... in vse to je razgibano, polno energije dejavno živelo, nastopalo,
se razdajalo ter duhovno bogatilo sebe in gledalce. Potem pa je prišla industrializacija,
ki je zvabila mlade v mesta, skoraj sočasno z njo pa se je pojavila še televizija... ostalo
je znano!
Toda kakorkoli že, v spomin na
leto 1894, ko je bilo ustanovljeno
Katoliško bralno društvo, praz-
nuje letos Kulturnoumetniško
društvo Cerkvenjak stoletnico
obstoja.
Leta 1986 postane Cerkvenjak
prizoriščerevialnih srečanj ansam-
blov domače zabavne glasbe kot
"dogodek po Ptuju". Letošnjega, 9.,
jeorganizator, domače Kulturnou-
metniško društvo v sodelovanju z
Radiem Maribor, poimenovalo
Festivalski večer Cerkvenjak 94.
Kot vse dosedanje tovrstne prire-
ditve, je tudi letošnjo, bila je v petek
21. oktobra, obiskalo, za krajevno
dvorano, že preveliko število ljubi-
teljev domače glasbe. Vse navzoče
in poslušalcepri radijskih sprejem-
nikih, Radio Maribor je namreč
prireditev prenašal, je najprej poz-
dravil predsednik ZKO Lenart Ed-
vard Pukšič in jim zaželel veliko
glasbenega užitka ob poslušanju
slovenske muzike.
Če se je doslej na cerkvenjaško
prireditev domala vedno priglasilo
manjše število, po kakvosti bolj
povprečnih ansamblov, z redkimi
izjemami seveda, pa smo tokrat že
lahko opazili premik na bolje: tako
po številu kot kakovosti. Letošnje
prireditve se je namreč udeležilo
dvanajst ansamblov, med katerimi
so bili štirje začetniki, ostali pe že
stari znanci in sicer: Bistriški od-
mev iz Slov. Bistrice, ans. Slatinek
iz Vitanja (docela neznan), Sloven-
jegoriški fantje (prav tako začetni-
ki), Slovenski odmev iz Radeč,
Ansambel Ekarts Prepolj, prva nagrada strokovne komisije.
Gorenjski muzikantje iz Begunj na Gorenjskem so prejeli nagrado strokovne
komisije za smiselno povezavo ljudskih pesmi v venček.
KNJIŽNICA V PTUJU / VEDNO KAJ NOVEGA

Ne le, da obiskujejo najsodob-
nejšo mladinsko knjižnico v Slo-
veniji, to je ptujski mladinski od-
delek Knjižnice Ivana Potrča v
ptujskem Malem gradu,
knjižničarji iz vse Slovenije -
zadnji gostje so bili iz ljubljanske
Knjižnice Otona Župančiča, pač
pa je knjižnica izredno zanimiva
tudi za ptujske otroke in šolarje.
Tako se na četrtkovih pravljičnih
urah zbere vsakikrat 40 malčkov
in več, obiskujejo jih osnov-
nošolci v okviru pouka in po
njem, je povedala knjižničarka in
pravljičarka Liijana Klemenčič.
Kako tudi ne, saj se v novih pros-
torih dogaja vedno kaj priv-
lačnega.
V novembru bodo poleg vsega
drugega v Malem gradu pripravili
tridnevni seminar "Porajajoči se je-
zik telesa" in enodnevno delavnico
"Pripovedništvo in pravljičarstvo".
Oboje se bo dogajalo v pravljični
sobi mladinskega oddelka, kjer bo
od 14. novembra razstavljenih tudi
150 najlepših slikanic, ki jo bodo
ptujski knjižničarji pripravili sku-
paj z EPTO, založbo in centrom za
izobraževanje in usposabljanje iz
Ljubljane.
Seminar "Porajajoči se jezik tele-
sa" (angl. Energing Body Langua-
ge, skrajšano EBL) namerava v
treh dneh (16. -18. november) sez-
naniti udeležence s pomembnostjo
govorice telesa pri navezovanju in
vzdrževanju stika z ljudmi, z
osnovnimi elementi EBL-a, z igro
oči, z razvojem EBL-a pri posamez-
niku in skupini, s stopnjami nave-
zovanja stika z ljudmi s pomočjo
EBL-a ter kako s pomočjo te meto-
de odkriti morebitne pomanjklji-
vosti in motnje v komunikaciji
med ljudmi. Metoda EBL nudi ve-
liko praktičnih napotkov vsem, ki
delajo z otroki in odraslimi.
Kaj je pravljica, kako in kdaj jo
posredovati otrokom pa so glavni
cilji delavnice "Pripovedništvo in
pravljičarstvo". Namenjena je
vsem, ki imajo radi pravljice in ki
imajo priložnost z njimi osrečiti
otroke. Delavnica, ki bo trajala 6
ur, bo 15. novembra prav tako v
pravljični sobi Malega gradu.
Knjižničarji seveda vabijo na vse
tri prireditve. Za seminar in delav-
nico pa se je potrebno tudi čim prej
prijaviti, najkasneje pa do 28. okto-
bra.
•♦McZ
PLES / ODLIČNI V ZAČETKU SEZONE 1 994/95
^mTiilUbot
tefyiumSdaetvani
Plesalci plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj so po začetnih
pripravah, nekaj kvalifikacijskih turnirjih v Sloveniji ter
gostovanjih v tujini odlično začeli letošnjo plesno sezono.
Na mednarodnem turnirju v
madžarskem Szombathelyju sredi
prejšnjega meseca, ki se ga je ude-
ležilo šest ekip iz Avstrije, Madžar-
ske, Romunije in Slovenije, so
Ptujčanidosegliekipnozmago. Po-
samični pari so dosegli naslednje
uvrstitve: med člani je par Borut
Žuran/Mihaela Novak zasedel 1.
mesto v standardnih ter 4. mesto v
latinskoameriških plesih, med ple-
salci od 16 do 19 let je par Tomaž
Jakab/Natalija Pešl zasedel 2.
mesto v standardnih ter 5. mesto v
latinskoameriških plesih, med ple-
salci od 14 do 16 let je par Matjaž
Matjašič/Tina Štrafela dosegel 1.
mesto v standardnih ter 5. mesto v
latinskoameriških plesih, med ple-
salci do 14 let pa je par Bojan Ver-
lak/Hermina Žuran v standardnih
in latinskoameriških plesih zase-
del 1. mesto.
Sredi tega meseca so se Ptujčani
odlično odrezali na mednarodnem
turnirju v Szigetvaru, prav tako na
Madžarskem. V konkurenci dva-
najstih ekip iz Poljske, Nemčije,
Slovaške, Ukrajine, Madžarske in
Slovenije so ponovno zmagali.
Med ptujskimi pari je bil naju-
spešnejši Borut Žuran/Mihaela
Novak, ki je med člani zasedel 1.
mesto v standardnih ter 2. mesto v
latinskoameriških plesih, med ple-
salci do 16 let je par Matjaž Mat-
jašič/Tina Štrafela dosegel 1. mes-
to v standardnih in 5. mesto v latin-
skoameriških plesih, med plesalci
do 14 let pa je par Bojan Ver-
lak/Herrriina Žuran dosegel 1.
mesto v standardnih ter 6. mesto v
latinskoameriških plesih.
Madžari so se na obeh turnirjin
izkazali kot dobri gostitelji in
odlični organizatorji, ptujskim
plesalcem pa je uspelo navezati tudi
dobre strokovne in prijateljske sti-
ke. Zato upajo, da bo najboljše ple-
sne pare moč videti na prijatelj-
skem mednarodnem turnirju, ki ga
bodo Ptujčani organizirali pri-
hodnje leto.
V plesni sekciji se ta trenutek
pripravljajo na državno prvenstvo
ter na kvalifikacijski turnir v
standardnih in latinskoameriških
plesih, ki bo v decembru na Ptuju.
Dušan Sterle
Fantje izpod Vurberka, Slovensko-
goriški kvintet. Fantje s klanča iz
Jiršovc, ans. PIK iz Radelj ob Dravi
(začetnik), ans. Ekart iz Prepolj,
Cvet iz Radeč, Gorenjski muzi-
kantje iz Begunj na Gorenjskem in
Mladi prijatelji s Pesnice. Taka
udeležba pa je že znak, da se je pri-
reditev začela prebijati iz anonim-
nosti. Pogoj za nastop: izvedba
dveh viž, od katerih je morala vsaj
ena biti priredba ljudske pesmi. To
pa je v tem času, ko ob nekontroli-
ranem poudarjanju tuje zabavno-
glasbene puhlosti do nezavesti
neumno zapravljamo naše ljudsko
blago, zelo pametna in hvalevredna
odločitev.
Po nastopu vseh dvanajstih an-
samblov se je strokovna komisija,
ki so josestavljali: glasbena uredni-
ca Radia Maribor Urška Čop, pro-
ducent Radia Maribor Boris
Rošker ter Smil ja Baran ja s pomur-
skega in Ivo Ciani s ptujskega ra-
dia, umaknili na posvet, da bi
določila vrstni red treh najboljših
ansamblov. Brez kakršnega koli
truda ali debate je bilo vsem jasno,
da si ansambel Ekart s Prepolj, se-
daj v nekoliko dopoljnjeni postavi,
docela upravičeno zasluži prvo
mesto. Njihova izvedba in pevska
interpretacija valčka Zvon Ptujske
Gore je že mejila na vrhunsko. Go-
renjski muzikantje iz Begunj so se
uvrstili na drugo, komaj znan ans.
Cvet (z elementi, ki obetajo) pa na
tretje mesto. Nagrado za najboljšo
priredbo ljudske pesmi pa je stro-
kovna komisija namenila Go-
renjskim muzikantom, ki so vrsto
še vedno priljubljenih slovenskih
ljudskih izredno smiselno in ce-
lostno povezali v venček.
Občinstvo, ki vedno sliši in vidi
po svoje, pa je glasovalo tako, da je
na glasovnici zaokrožilo zapored-
no številko tiste skladbe, ki jim je
bila najbolj všeč. Največ glasov je
dobila polka Fantje Slovenskih go-
ric ansambla Slovenjegoriški fant-
je, na drugo mesto se je uvrstila
voščilnica Petdeset let imaš Slo-
venskogoriškega kvinteta, na tretje
pa Venček narodnih v izvedbi Go-
renjskih muzikantov.
Prireditev je lepo in uglajeno vo-
dil napovedovalec Radia Maribor
Zoran Turk, medtem ko je organi-
zacija v rokah predsednika Kultur-
noumetniškega društva Cerkven-
jak Franca Bratkoviča bila vzorna.
Besedilo in foto: I.C.
6 - NASI KRAJI IN LJUDJE
27. OKTOBER 1994- TEDNIH
V teh treh stavkih, izrečenih
ob zadnjem slovesu od Anto-
na Purga iz Panonske 5 v Ptu-
ju, je povedano bistvo njegovega
življenja in delovnega ustvarjan-
ja. Tisti, ki so pokojnika poznali, z
njim sodelovali, poznajo njegovo
delo. Naslednjih nekaj stavkov je
namenjenih predvsem za
osvežitev spomina starejšim in za
vzgled mlajšim.
Rojen je bil 18. maja 1919 v
Zgornji Pristavi v kmečki družini.
Po nižji ljudski šoli,obiskoval jo je
na Selih, je nadaljeval šolanje na
ptujski gimnaziji, ki se je takrat de-
lila še na nižjo in višjo. Levo usmer-
jena skupina dijakov na gimnaziji,
napredni profesorji, med drugimi
pisatelj Anton Ingolič in katehet
dr. Stanko Cajnkar, so pomagali
oblikovati njegov svetovni nazor.
ki mu je ostal zvest vse življenje.
Vojna vihra in nemška okupacija
sta pretrgali njegovo redno pot izo-
braževanja. Leta 1942 se je poročil,
leto za tem pa ga je zajela prisilna
mobilizacija v nemško vojsko in
poslan jebil na vzhodno fronto.
Kot zaveden Slovenec je hitro
našel pot čez bojno črto in kmalu za
tem je postal borec prve brigade
NOVJ, ustanovljene v Sovjetski
Deloval in živel si pošteno po svoji vesti in prepričanju, vedno ostajal zvest svojem^
slovenskemu narodu, zvest svojemu življenjskemu videnju socialno pravične in
humane družbe. Polnih 40 let si z vsem žarom deloval za celovit napredek Ptuja in
ptujske občine. Ostajal boš vzronik mlajšim, ki nadaljujejo od tebe začeto Id
zastavljeno delo v sedanjih razmerah.
zvezi. Poleti 1944 je bil prepeljan
na otok Vis, kjer je v štabu opravljal
zahtevno dolžnost radiotelegrafis-
ta. To delo je nadaljeval do konca
vojne tudi po tem, ko se je štab pre-
bil v Beograd. Bil je odlikovan z
medaljo za hrabrost in z medaljo za
vojaške zasluge.
Po demobilizaciji je opravil
večmesečni strokovni tečaj iz fi-
nančne stroke in načrtovanja. Po-
tem se je vrnil v naš Ptuj in polnih
35 let imel pomemben deležpri raz-
voju ptujskega gospodarstva, de-
narništva, kulture, šolstva, turizma
in zdravstva. Delal je povsod, imel
odgovorne funkcije v najraz-
ličnejših organih, bil zraven pov-
sod tam, kjer se je odločalo in zas-
tavljalo o pomembnih zadevah.
Dolga leta je bil načelnik oddelka
za finance in plan pri občinski
skupščini, od leta 1972 do 1982 pa
direktor Kreditne banke Ptuj (po
združitvi z mariborsko je ta postala
PE Ptuj). Bil je predsednik v raznih
gospodarskih odborih in komisi-
jah, predavatelj v raznih šolah in na
mnogih tečajih, kjer so se vzgajali
in dopolnilno izobraževali
predvsem gospodarski in finančni
kadri.
Za to svoje delo jebil odlikovan z
redom dela s srebrnim vencem, po-
tem še z zlatim vencem, z redom re-
publike z bronastim vencem in bil
je nosilec plakete občine Ptuj.
Posebej velja poudariti njegovo
ustvarjalno delo na področju turiz-
ma in folklorne dejavnosti v Ptuju
in okolci. Dolga leta jebil predsed-
nik Turističnega društva Ptuj, taj-
nik občinske turistične zveze, pod-
predsendik medobčinske turis-
tičnezveze itd. Bil jemed pobudni-
ki in ustanovitelji kurentovanja v
Ptuju ter spodbujevalec folklorne
dejavnosti. S tega področja je prejel
vrsto plaket in priznanj. Ustvarjal-
no je deloval tudi v upravnem od-
boru Aerokluba Ptuj.
Ptujski zborniki so redno pri-
našali njegove strokovne članke $
področja razvoja ptujske občine
pisal jev raznebrošurein glasila,pa
tudi v naš Tednik. Eno mandatno
dobo je bil predsednik upravnega
odbora ptujskega festivala domače
zabavne galsbe.
Po odhodu v zaslužen pokoj v
letu 1982 je nadaljeval delo v turis-
tičnem društvu, v zgodovinskem
društvu Ptuj, kjer je bil tudi član
nadzornega odbora, bil član pla-
ninskega društva, ostal dejaven v
krajevni in občinski organizaciji
Zveze zdrušenj borcev NOV.
Kot član društva upokojencev je
pogosto rad zahajal v klub upoko-
jencev, kjer se je srečeval s prijatel-
ji, da so skupaj komentirali sprotna
dogajanja doma in v svetu. Tako je
bilo tudi še v sredo, 19. oktobra, ko
se je na poti proti domu ustavil še
po nakupu v trgovini, prišel do-
mov, utrujen legel in za vedno za-
spal.
V petek popoldne se je množica
ljudi, med njimi skoraj vsi nekdan-
ji in sedanji vodilni delavci na po-
dročju gospodarstva in društvenih
dejavnosti, od njega poslednjič
poslovila in ga pospremila do gro-
ba. Spominjali se ga bomo in ga po-
grešali!
Franc Fideršek
_ŽETALE_
Minuli teden so delavci ptt pod-
jetja pričeli pripravljalna dela za
napeljavo 163 novih telefonskih
priključkov na območju krajevne
skupnosti Zetale. Prihodnji teden
naj bi že polagali ptt kable od cen-
trale v Žetalah proti Varvaselam,
Kočicam in Čermožišam. Kot smo
že poročali, so se naročniki tefon-
skih priključkov odločili za kredi-
tiranje širitve telefonskega
omrežja, nekaj denar ja pa je iz sred-
stev krajevnega samoprispevka
prispevala še krajevna skupnost.
•»DLŽ
JURSINCI • Občin-
ski odbor LDS
Vnedeljosovjuršnicih
ustanovili občinski od-
bor LDS. Sprejeli so pra-
vila in program delovan-
ja ter za predsednico iz-
volili Bojano Pavlin. Do-
govorili so se tudi o delo-
vanju na prihodnjih lo-
kalnih volitvah. (MS)
LENART • Predsta-
vitev območnega odbora
SNS
V ponedeljek se je v le-
narškem domu kulture
predstavil pred kratkim
ustanovljeni območni
odbor Slovenske nacio-
nalne stranke. Gost
večera je bil predsednik
stranke Zmago Jelenčič,
ki je odgovarjal na števil-
na vprašanja udeležen-
cev. Strankarski prvaki
so poudarjali, da to ni
predvolilno zborovanje
ampak hočejo izvedeti le,
kaj teži Slovencev Lenar-
tu. Zmago Jelenčič je
opozoril Lenarčane, da
tudi v njihovem mestu
vodijo nekatere po-
membne institucije Nes-
lovenci.
.♦(MS)
"Moraš mi povedati," je rekel
Lojze, "kaj čutiš do mene? Ne
laži, vedel bom, če boš to stori-
la."
Ana je hotela kričati, jokati,
vreščati, ne pa se pogovarjati, a
zavedala se je, da je to edina
možnost za preživetje.
"Ti je sploh kaj do mene?" je
vztrajal Lojze.
"Eeee... bi bila tu, če mi ne bi
bilo?"
Vidno seje pomiril.
"Res," je rekel, "sama si
prišla. Res. Ampak, na kateri
fazi si? Sem ti všeč, me imaš
rada ali me ljubiš?"
"Eeee... ne morem ...
kako naj rečem... saj veš
Njegov glas je bil me-
hak in nežen, pravo na-
sprotje očem in sekiri.
"Ne vem. Moraš mi po-
vedati. Ne vem."
"Zakaj ne bi bila raje
prijatelja?"
Še preden je stavek iz-
govorila do konca, je po zatego-
vanju prstov okoli ročaja sekire
vedela, daje storila napako.
"NE! Prijateljstvo je čisto ne-
kaj drugega! To ni za ženske in
moške. Prijateljstvo je beden
nadomestek, če vse tri faze lju-
bezni spodletijo. Kako naj bova
prijatelja, ko te imam rad in te
bom kmalu ljubil?"
Reci nekaj, razbij napetost in
jezo, ji je odmevalo po glavi.
"Nisem te vredna," je dahnila.
"Zaslužiš si boljšo. Tako dol-
gočasna oseba sem, brez
domišljije in brez talentov."
Odkimal je in golo zobovje je
potegnilo skozi mesečino pol-
krožen rez.
"Ne. Ni res. Ne smeš tako mis-
liti o sebi!"
Stegnil je roko, temne, zleplje-
ne prste, in jih začel približevati
njenemu kolenu.
"Dotaknil se me bo!" je vase
zakričala Ana. Tega ne bo
zdržala. Bruhnila bo od gnusa
prav na njegovo roko in zato jo
bo s sekiro nase-
kal na koščke,
tako kot svojega
ubogega prijatel-
ja.
Zdržala je. Konec koncev ni
bilo tako hudo. Pred stikom z
njim jo je zavarovalo debelo bla-
go kavbojk in resnično se je je
dotaknil le z vršičkom prsta, ko-
maj za trenutek.
"Lepa si! "je rekel.
"Nisem, nisem, ne maram vi-
deti svoje podobe v ogledalu!"
"Nisem še srečal tako samo-
kritične ženske in to cenim.
Moje oči te vidijo drugače kot og-
ledalo. Ničesar napačnega ni na
tebi."
"Grde noge imam. Moja meča
so premočna. Vedno moram no-
siti hlače."
Začel je odkimavati.
"Veš, moram ti povedati, tega
sem se naučil pri prijateljstvu
in velja tudi za ljubezen: človek
je več, kot le vsota njegovih ses-
tavnih delov. Verjemi mi, imam
izkušnje."
Raf je tekel in se ni ustavljal.
Še pogledati ni hotel ne levo ne
desno, da ne bi izgubljal energi-
je po nepotrebnem. Srce je buta-
lo in se upiralo, po pljučnih
mešičkih so se pretakale britvi-
ce, a ni odnehal.
Ana je slišala hitre korake
nad glavo in pomislila:
"Rešitev se bliža!"
Koraki so potolkli nad njima,
se oddaljili in potonili v tišini.
Mar res ni izhoda iz pekla? Je
resnično čisto sama in ji nihče
ne bo prišel na pomoč? Sploh še
upa ali se le slepi? S pošastjo
mora opraviti sama.
Najhuje pri vsem skupaj je
bilo to, daje vedela, kaj mora
storiti, če ga želi popolnoma do-
biti na svojo stran: mora se ga
dotakniti. Nikakor se ni mogla
pripraviti do tega. Predstavlja-
la si je, kako počasi dviga roko
in ga poboža po licu. Po hrapavi
površini, na kateri se menjajo
otočki sušeče kn-i s strjenimi iz-
boklinami. Ne bi zdržala.
Sam je še enkrat poskusil. Do-
taknil se je konic njenih las na
ramenih in bilo je precej huje
kot dotik kolena. Na laseh je
čutila manj, a kn ava roka, po-
suta s kepami umazanije in ne-
določljivih grudvic, ji je potova-
la tako blizu glave, daje zavoha-
la smrad razpadajočega tkiva.
Vonj po smrti, ki ji je pomagal
vzdržati.
"Moraš mi povedati, kaj čutiš
do mene," je ponavljal kar na-
prej in Ana je presenetila samo
sebe, ko je v svojih mislih zazna-
la željo po ubijanju ter si začela
predstavljati, kako zgrabi seki-
ro, tolče po vsiljivcu in tuli:
"Tole čutim do tebe! TOLE!
TOLE! TOLE!"
Prelepe sanje.
"Povedala ti bom." je rekla na-
mesto tega.
"Povej mi."
"Ni tako enostavno. Moraš mi
dati čas za razmislek."
Pokimalje.
"Da, prav imaš. Nočem biti
vsiljiv. Veš, le zato, ker sem se
spremenil in se smejem, se
upam pogovarjati s tabo, poprej
bi mi bilo preveč nerodno. Prav
imajo, izlet na morje res spre-
meni človeka. Kako bo mama
gledala, ko se vrnem domov! O!
Pa s teboj za po\Th!"
Spet je stegoval roko. Tokrat
se je je dotaknil sredi desnega
lica. Kratko in nežno. Pn i ne-
posreden stik med dvema tele-
soma in Ana se je pripeljala na
sam pragomedlevice in bruhan-
ja hkrati.
Umaknil se je in vstal. Še ne-
kaj prijateljevih organov je pad-
lo z njega. Rekel je:
"Razmisli, kaj čutiš do mene,
in ko te bom prišel vprašat, mi
povej v jasnih stavkih. Veš, jaz
nisem prefinjen poznavalec
ženske duše. Prosim, pohiti in
me ne muči. Vsaka sekunda ne-
gotovosti me zaboli tule," s seki-
ro je potolkel po srčni strani in
nekaj kapelj krvi je zapršelo
okoli. "Sedaj ne potrebujem več
prijatelja, ampak le tebe. Pro-
sim, pohiti in mi povej! Že zato,
ker si me popolnoma zbegala.
Tvoj nasmeh in tvoj pogled mi
govorita pridi!, ko pa se te dota-
knem, se streseš, namesto da bi
se prepustila dotiku."
Ostro jo je pogledal in Ana je
potegnila ^avo med ramena.
"Da nisi ti mogoče koketa?"
Nadaljeval je, ne da bi počakal
odgovor:
"Ne, ne verjamem. Videti si
dostojno dekle. Grem, ti pa raz-
misli. dokler se ne vrnem."
V treh skokih je bil na cesti in
izven dosega pogleda. Trajalo
je, preden je doumela.
Kar šel je.
Morilec jo je pustil samo, živo,
(skoraj) nedotaknjeno!
Počasi je vstajala in se ozirala
okoli sebe. Iz vrtače ni videla
prav veliko, zato seje pripravila
na plazenje ven ter se zavedla,
kako v roki še vedno stiska srce
in levico. Refleksno ju je hotela
odvreči s krikom, nato pa se je
ustrašila, da jo nekje iz teme
opazujejo nore oči, in začela je
mencati ter razmišljati, kako bi
se obojega znebila. Končno je
med plazenjem skozi temo spus-
tila oba organa tik ob sebi, ne da
bi ju pogledala, pri tem pa se je
spominjala podobnih prizorov s
papirčki bonbonov, ki se ti jih ne
ljubi nesti v koš. marveč se jih
znebiš skrivaj.
Nekaj deset metrov kasneje se
je zrušila v klecajočem najjadu
joka, bruhanja in driske. Še ko-
maj pravočasno je hkrati poteg-
nila hlače in hlačke čez kolena,
čepela na robu ceste ter
spuščala iz sebe vse mogoče
tekočine in si še vedno želela ne-
zavesti.
-.Nadaljevanje prihodnjič-
fCDNIK -27. OKTOBER 1994
NAŠI KRAJI INUUDJE -7
PTUJ - SREDIŠČE / LETOS NA CESTI VELIK KRVNI DAVEK
teden prometne varnesti rozfegnjfi no dva t&ba
[esta, ki povezuje Ptuj z Ormožen in dalje proti mednarodnemu mejnemu prehodu Središče ob Dravi je letos zahtevala že precejšen krvni davek: sedem ljudi je iz
jubilo življenje, enajst jih je dobilo hude telesne poškodbe, precej pa lahke. Velika je tudi materialna škoda.
Vzrokov za takšno stanje je ve-
Ijl^o: od slabe ceste in gostega, po-
sebej tovornega, prometa do t. i.
človeškega faktorja, pri čemer
prevladuje neprimerna hitrost,
vinjenost voznikov in nepravilno
prehitevanje.
"Stanje na področju prometne
varnosti je ne samo v ormoški
pbčini, temveč na območju celotne
5lovenijeizredno slabo. Ugotavlja-
,^0, da se nam v zadnjih mesecih
posledice prometnih nezgod in
i^ezgode nenormalno večajo. Zara-
di tega smo se na ormoški policijski
postaji odločili, da poostrimo nad-
zor nad prometom še za en teden. V
prejšnjih obdobjih smo imeli nekaj
hujših prometnih nezgod, zato
ocenjujemo, da teden prometne
varnosti na uporabnike v prometu
še ni vplival kdove kako vzgojno.
Med težavami jena prvem mestu
gostota prometa, kajti skozi
ormoško občino gre skoraj ves
tranzit, problem pa so tovorna vo-
zila, priklopniki in vlačilci, ki se od
meje ter iz prekmurske regije po-
mikajo v smeri Ptuja," je povedal
pomočnik komandirja ormoške
policijske postajeZvoneZinrajh.
"Jeseni, v času spravila letine, so
na cestah na našem izrazito agrar-
nem območju tudi druga vozila:
delovni stroj i, traktorji, kmečki vo-
zovi ... Ljudje pa pri delu večkrat
pozabljajo počistiti cesto, ko so z
njive zapeljali na vozno površino.
pozabljajo, da je potrebno vozila
ustrezno opremiti in da v promet-
nih konicah naj ne bi vozili na ma-
gistralno cesto, ker to povzroča še
dodatne prometne zamaške. Pose-
ben problem je prevoz sladkorne
pese, ki še dodatno obremenjuje
ceste. Ne samo da je promet oviran,
vprašljivo je - pa to ne samo pri pesi
-, kako je tovor naložen. V minulih
dneh smo imeli nekaj prometnih
nezgod, ko se je pesa razsipavala po
cestišču in zadevala mimo vozeča
vozila. Reči moram, da smo bili v
takih primerih dosledni: takšna
vozila smo izločali iz prometa,
naročali pretovarjanje in seveda
tudi represivno ukrepali," je poja-
snil Zvone Zirajh.
TEDNIK: 13. oktobre se je na
magistralni cesti med Ormožem
in Ptujem dogodila težja promet-
na nezgoda. So že znne vse oko-
liščine?
Zvone Zinrajh: "Komisija s
preiskovalnim sodnikom in tožil-
cem iz Maribora je vzroke sicer
ugotovila, vendar je še prezgodaj,
da bi lahko rekli, kaj je bila nepos-
redna krivda. Povedal pa bi malo
širše: teden prometne varnosti je
pravzaprav minil, prometne nez-
gode in posledice pa se nam večajo.
To je absurd, kljub temu da se je o
tem veliko pisalo. Na to temo jebila
celo televizijska okrogla miza, pa
očitno vse to ne zaleže.
TEDNIK: Brez dvoma bi se
morali iz nesreč tudi kaj naučiti...
Zvone Zinrajh: Predvsem: vo-
zimo previdno. Tudi pešci kot ude-
leženci v prometu naj spremljajo,
kaj se dogaja na cesti. Opustimo al-
kohol, kadar smo za volanom. Vo-
zimo zmerno, ne prehitevajmo pod
klancem in ne tam, kjer je polna
črta, na vozimo vškarje. Tja, kamor
smo namenjeni, pridimo raje
kakšno minuto kasneje kot nikoli.
Mogoče še to: voznik BMW-ja in
sopotnica omenjene nesreče v
Cvetkovcih nista bila pripeta z var-
nostnim pasom; po svojih
izkušnjah bi dejal, da bi bile posle-
diceza oba bistveno lažje, če bi upo-
rabljala varnostne pasove. Torej
pripnimo se! Mladostnikom in
drugim, ki uporabljajo kolesa z mo-
torjem, pa svetujem, naj si nadene-
jo na glavo čelado."
PROBLEMI PO OBNOVITVI
CESTE
TEDNIK: Trenutno asfaltira-
jo cesto skozi Središče ob Dravi.
Pričakujete tu več problemov, ko
bo cesta ponovno gladka in bodo
vozniki vozili hitreje.^
Zvone Zinrajh: "Na tem odseku
bomo odslej zaradi varnosti vseh,
ki tu živijo, in udeležencev prome-
ta predvsem v naseljih Središče in
Obrež veliko bolj prisotni. Zanimi-
va je nova študija postavitve pro-
metnih znakov, ki voznike s svet-
lobnim utripanjem opozarjajo, da
so prekoračili omejeno hitrost.
Postaviti jih nameravamo v Sre-
dišču in Obrežu, načrtujemo pa jih
tudi načrni točkivCvetkovcih,a je
odvisno od Republiške uprave za
ceste, ki bo prispevala sredstva. To
je poleg naše pogoste navzočnosti
na cesti edino, kar lahko storimo,
ker grbine za magistralko niso pri-
merne. Projekt utripajočih opozo-
rilnih znakov jev Sloveniji sicer še
v začetni fazi, a upamo, da se bodo ti
novi prometni znaki na našem
območju obnesli.
Policija pa bo prav gotovo mora-
la biti pogosto ne samo na tej, tem-
več tudi na drugih cestah ormoške
občine, kajti samo znaki prav goto-
vo vsaj v začetku ne bodo vplivali
na zavest voznikov."
Vida Topolovec
Gost promet, preveč tovornjakov na vse prej kot dobri cesti in ob vsem še nepri-
merno prehitevanje • značilnosti ceste Ptuj - Središče.
_PTUJ/BORZNO POSREDNIŠTVO TUDI V NAŠEM MESTU_
Od začetka oktobra je v Ptuju poslovalnica Mariborske borzno posredniške hiše. Poslovalnico vodi diplomirani ekomomist Samo Ekart, borzni posrednik. Pisarna
je na Novem trgu 1 (nasproti tržnice).
"Ptujčani zaenkrat slabo poz-
namo delovanje borze in pomen
trgovanja z vrednostnimi papir-
ji", pripoveduje Samo Ekart. Ods-
lej je lahko drugače, saj imamo
možnost dobiti prav vse informa-
cije o tej, za naše razmere dokaj
novi dejavnosti, iz prve roke. Ob
prvem obisku v poslovalnici Ma-
riborske borzno posredniške hiše
dobimo osnovne informacije kaj
je borza vrednostnih papirjev, kaj
se tam dogaja in s čim borzni pos-
redniki trgujejo.
Samo Ekart: "Trgujemo z vred-
nostnimi papirji, ki kotirajo na
ljubljanski borzi vrednostnih pa-
pirjev. To so delnice, obveznice in
kratkoročni vrednostni papirji. Za
stranko posredujemo pri nakupu
oziroma prodaji teh papirjev. Poleg
tega borznoposredniška hiša hrani
in izvaja skrbništvo za zaupane
vrednostne papirje. Ena pomemb-
nih vlog borznoposredniške hiše je
tudi analiza vrednostnih papirjev
in dogajanja na trgu teh papirjev ter
upravljanje s portfeljem vrednost-
nih papirjev (portfelj je skupek
vseh vrednostnih papirjev, ki jih
ima določen komitent pri borzno-
posredniški hiši). Prav tako
opravljamo komisijsko prodajo
državnih vrednostnih papirjev in
vse vrste storitev, povezanih z
vrednostnimi papirji, glede na
želje in potrebe strank."
Borznoposredniška hiša trguje
S pomočjo elektronskega borzne-
ga sistema, ki predstavlja v Slove-
niji pomembno pridobitev. Ne-
posredna priključitev na ta sis-
tem omogoča, da imajo vsak tre-
nutek na voljo tekoče borzne
cene, ti podatki so neobhodni za
odločitve o nakupih oziroma pro-
dajah vrednostnih papirjev, ki
kotirajo na borzi.
Če se odločimo za nakup vred-
nostnih papirjev, nas seveda zani-
ma, za katere se odločiti. Pri tem
znova potrebujemo nasvet borzne-
ga posrednika.
Samo Ekart: "Trenutno so cene
vrednostnih papirjev v rahlem
padcu. To zaradi tega, ker je Repu-
blika Slovenija poleti izdala blagaj-
niški zapis z nakupnim bonom, ki
je prinesel precej visoke donose.
Tako trenutno svetujemo nakup
predvsem teh blagajniških zapi-
sov."
Kaj je bolje, varčevati denar v
banki, ali ga vložiti v vrednostne
papirje?
Samo Ekart: "To je odvisno od
osebnega interesa stranke. Vsake-
mu posebej predstavimo možnosti
nakupa varnih delnic in tistih, ka-
terih nakup je bolj tvegan. Vseka-
kor prinašajo delnice s tveganjem
bistveno vcijc donose."
Kakšne donose pa si lastniki
vrednostnih papirjev sploh lahko
obetajo?
Samo Ekart: "To je zelo težko
vprašanje, čeprav ga slišimo ob vsa-
kem obisku stranke. Skoraj zagoto-
vo lahko obljubimo, da prinašajo
vrednostni papirji, s katerimi trgu-
jemo, 10 do 15 odstotne donose na
vrednost nemške marke."
J. Bračič
Samo Ekart dipl. oec, borzni posred-
nik (dealer)
LJUBLJANA/REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE

V novembru bodo vsi upravičenci, ki prejemajo denarno nadomes-
tilo, prejeli le-to valorizirano, in sicer za obdobje april-junij za 1,33
odstotka in za obdobje julij-oktober 3,28 odstotka. Prav tako se bodo
nekoliko povišala denarna nadomestila. Najnižja bodo od 1. oktobra
znašala 16.720 tolarjev.
Po najnovejših podatkih Repu-
bliškega zavoda za zaposlovanje
je bilo konec septembra 125.646
registrirano brezposelnih oseb,
kar je zaradi povečanega števila
iskalcev prve zaposlitve 1196 več
kot mesec pred tem. Kljub temu
podatek ni tako zelo črn, saj je to
6,8 odstotka manj kot lani v tem
času. Prav tako je razveseljivo, da
se je povečala tudi potreba po del-
avcih, in sicer za 43 odstotkov gle-
de na lansko primerljivo obdobje.
Tako je letos do konca prejšnjega
meseca novo zaposlenih oseb
72.649. Ob tako številnih brezpo-
selnih je dobrodošla vsaka no-
vost, ki utegne zmanjšati število
brezposelnih. Vodstvo Repu-
bliškega zavoda za zaposlovanje
ie tako prejšnji teden predstavilo
J^lube za iskanje zaposlitve.
Klubi za iskanje zaposlitve so se
pojavili v ZDA že v 80-ih letih, nato
pa so se širili tudi v države Zahodne
Evrope (t.im. job-club). Tako je v
Veliki Britaniji lani delovalo 1500
tovrstnih klubov. Cilj klubov jedo-
biti najboljšo možno razpoložljivo
zaposlitev v najkrajšem možnem
času. V klub se lahko na primer v
Veliki Britaniji vključijo le osebe,
ki so vsaj šest mesecev brezposelne
in ki resnično želijozaposlitev. Iz te
države je tudi podatek, da se je v
zadnjem letu 46 odstotkov članov
kluba uspelo zaposliti.
KAJ POČNEJO V KLUBU ZA
ISKANJE ZAPOSLITVE?
V Sloveniji sta v oktobru pod
okriljem Zavoda za zaposlovanje
pričela delovati dva kluba: v Mari-
boru in Ljubljani. Skupaj
vključujeta 26 članov, ki so stro-
kovno vodeni. Program kluba traja
tri tedne, vsak dan po štiri ure. V
tem času se člani usposabljajo za
učinkovito iskanje zaposlitve.
Učijo se napisati učinkovito
prošnjo za zaposlitev, usposobijo se
za sodelovanje pri pogovoru o za-
poslitvi ali pri informativnem po-
govoru, poleg formalnih virov, kot
so razspisi, se naučijo uporabljati
tudi neformalne vire. Učijo pa se
tudi preprosto telefonirati, poiska-
ti raznovrstne časopise z oglasi na
primer v knjižnici in druga drobna,
a pomebna znanja. Klub ugodno
vpliva tudi na psihobrezposelnega,
saj so ugotovili, da osebe, ki dolgo,
neuspešno iščejo zaposlitev, razvi-
jejo mehanizme, ki jo ščitijo pred
vplivi novih neuspehov.
Direktor Republiškega zavoda
Jože Glazer je povedal, da se bodo
šele po analizi rezultatov posku-
snih skupin natančneje odločili,
kako bodo organizirali klube. Želja
Zavoda je, je dejal, da bi klube za
iskanje zaposlitve uvedli po vsej
Sloveniji. Veliko bo seveda odvis-
no tudi od razpoložljivega denarja.
•».McZ
ZAVOD ZA ZDRAVSTEVNO ZAVAROVANJE
SLOVENIJE IZDAL PRIROČNIK
- Kako do zdravnika-
Pri območnih enotah Zavoda za
Nravstveno zavarovanje Slvenije in
v lekarnah bodo v kratkem pričeli
deliti priročnik Zavoda za zdravstve-
no zavarovanje - Kako do zdravnika,
kdali so ga z namenom, da bi zavaro-
vancem pomagali pri uveljavljanju
njihovih pravic. Priročnik zajema
Osnovne podatke o izvajalcih
zdravstvenih storitev, seznam
Zdravstvenih in drugih zavodov ter
Zasebnikov, s katerimi ja Zavod za
zdravstveno zavarovanje sklenil po-
Sodbe in so vključeni v mrežo javne
zdravstvene službe Slovenije. Niso
pa v seznamu zajeti tisti zasebni
zdravniki in zobozdravniki ter drugi
zdravstveni delavci, ki nimajo kon-
cesije in tudi niso sklenili pogodbe o
financiranju z Zavodom za zdravst-
veno zavarovanje. Zato tudi niso
vključeni v mrežo javne zdravstvene
službe, kar pomeni, da je potrebno
pri njih zdravstvene storitve v celoti
plačati. Izjema je ie nujna zdrav-
niška pomoč, za katero jim zavod
stroške povrne.
MG
._JERUZALEM - PREDSTAVITEV REVIJE SLOVENIJA_
v četrtek so na tiskovni konferenci v gostišču Brenholc na Jeruzalemu predstavili
tretjo letošnjo številko revije Slovenija.
Publikacijo je izdala Slovenska
izseljenska matica, ki že več let
izdaja mesečno revijo Rodna gru-
da in je namenjena rojakom po
svetu. Slovenija izhaja 4-krat let-
no v angleščini v nakladi 4500 iz-
vodov. Največ jih pokupijo Slo-
venci (2400 izvodov) in njihovi
potomci, ki živijo v ZDA. Nekaj
izvodov pa je namenjeno tudi tuj-
im konzularnim predstav-
ništvom, tujim novinarjem ter tu-
rističnim in drugim podjetjem za
promocijo v Sloveniji.
V vsaki številki predstavijo
določeno regijo in dobra polovica
jesenske številke je posvečena šti-
rim prleškim občinam.
Z zelo dobrimi fotografijami in
teksti jim je uspelo predstaviti
Prlekijo, njene gospodarske, turis-
tične in krajinske značilnosti.
Kot je povedal predsednik ljuto-
merskega izvršnega sveta Ludvik
Bratuša, je to prvi poskus skupne-
ga promocijskega nastopanja štirih
prleških občin; Ljutomera, Gornje
Radgone, Ptuja in Ormoža ter jih
predstaviti tistim, ki Slovenijo bolj
malo ali jesploh ne poznajo. V revi-
ji pa so nakazali tudi svoje želje.
možnosti in načrte na vseh po-
dročjih.
Tadeja Šrekl, ki pri reviji skrbi
za finance in marketing pa je doda-
la, da je Prlekija prav zaradi vino-
rodne pokrajine primerna za jesen-
sko številko.
Ob izidu pa jebil vesel tudi ured-
nik Slovenije Jože Prešeren in pra-
vi, da je med izseljenci srečal mno-
go ljudi, ki se najprej predstavijo za
Prleka in šele nato za Slovenca. Po
njegovem mnenju živi v Ameriki
okrog milijon Američanov sloven-
skega porekla in revija je namenje-
na prav njim. Ob koncu pa je še do-
dal, da se mu zdi nerazumljivo, da
ni večjega zanimanja za revijo
doma in nekako pozabljamo, da so
prvi potencialni gostje prav potom-
ci naših rojakov.
M. Slodnjak
Urednik Jože Prešeren: "Za rojake na tujem pomeni taka revija prava dragoce-
nost."
8 - OD TOD IN TAM
27. OKTOBER 1994- TEDNI|(
ADOLFZIZEK/TUDITOJENEWAGE
Km fšmbmmm je
4. nadaljevanje
ŽENSKE, NE POSTANITE
MOŽAČE
Tretji moški feminist, ki ga bomo
omenili, je klasični filolog (jezikoslo-
vec) Otfrid Eberz, ki ga tudi današnje
moderne feministke imajo za "prave-
ga feminista", ki je že pred časom slu-
til, kam se obrača prihodnost. Eberz
jeleta 1931 izdal knjigo "O vzponu in
padcu moškega veka". Za izhodišče je
vzel mit o androginu (dvospolniku),
ki ga poznajo skoraj vse stare kulture
in ki se v njih veže na zlato dobo
človeštva, njegove harmonije in
miru. Po mitu se je to harmonično
stanje razbilo, ko se je dvospolnik
razcepil na moško in žensko polovi-
co, pri čemer je ženska postala načelo
sožitja, ljubezni in sodelovanja,
moški pa načelo ločevanja, razuma in
dvojnosti, iz česar se poraja volja do
moči. Po Eberzu so moški okoli 3000
let pred našim štetjem uničili izvorni
matriarhat, si podredili ženske in
ustvarili patriarhalno družbo, ki nas
je s svojimi znanstvenimi in
tehničnimi dosežki pripeljala na rob
katastrofe.
V svoji knjigi Eberz utemeljeno
svari pred strujo bojevitega feminiz-
ma, ki hoče ženske odrešiti tako, da
jih naredi čim bolj podobne moškim.
Trdi, da bi s tem ženske podlegle
moški sebičnosti, prevzele za svoje
moške vrednote, zato postale moško
orodje in funkcija moškega proiz-
vodnega procesa. Tako bi se patriar-
hat samo okrepil. Če hočemo na
zemlji preživeti, mora zavladati po
Eberzu žensko načelo, ki bo rešilo
človeštvo pred uničevalno obsede-
nostjo moških. Svet naj počaka na ge-
nialne ženske, ki bodo kot prerokin-
je, duhovnice in učiteljice žensk spet
vzpostavile kozmično ravnovesje
mil u, sožitja človeka s človekom, na-
ravo in Bogom. Tu se je feministična
miselnost zlila z miselnostjo new
agea.
EMANCIPIRANKE - PRVE
UDARNE FEMINISTKE
v 19. stoeltju se je feministično gi-
banje borilo za osnovne pravice
žensk, kot so pravica do izobrazbe, do
dela, do samostojnosti, do enako-
pravnosti pred zakonom itd. Te prve
feminitke so imenovali "emancipi-
ranke". Med njimi so posebno znane
Američanka Margaret Fuller, o kate-
ri so govorili, da je bila tedanja naj-
bolj izobražena ženska. Njena
sodržavljanka Adriene Rich, pesni-
ca, esejistka in pedagoginja, se je naj-
bolj jezila na takratni vzgojni sistem.
Trdila je, da so vrednotesveta moške,
kar se občuti tudi pri vzgoji fantov in
deklet. Ker moški zastopa človeštvo v
celoti, se je ženska, ki hoče uspeti,
prisiljena izražati v moškem jeziku.
Med emancipiranke je spadala
tudi Nemka Helena Lange, ki je na-
sprotovala klasičnemu in romant-
ničnemu nazoru, da je ženska bitje
ljubezni, čustev in intuicije, kar po
Heleninih besedah vodi v to, da je za
žensko edina prvilna pot, da si čim-
prej ujame moža.
Emancipiranke so bile kratko
ostrižene, glasne, samostojne in sa-
mozavestne. Tipičen primer emanci-
piranke je bila George Sandova, Cho-
pinova velika ljubezen, ki je bila ode-
ta v moški frak in cilinder. Vedenje
emancipiranke se je zdelo takratne-
mu meščanskemu okolju pohujšlji-
vo, saj je takratni meščanski okus
zahteval, da so ženske nežne, krhke,
odvisne od moškega varstva, občut-
ljive, pripravljene vreščati in omed-
levati od strahu ipd. Emancipiranke
so se vsemu temu posmehovale in po-
skušalebiti temu pravo nasprotje,pri
čemer pa so nekatere pretiravale.
"ŽENSKA NOROST"
Cilji, ki so si jih v okviru feminiz-
ma v prejšnjem stoletju zastavile
emancipiranke, so dandanes v razvi-
tih deželah v glavnem doseženi,saj so
ženske pred zakonom enakopravne z
moškimi. Že v začetku tega sestavka
pa smo omenili, da je do prave enako-
pravnosti žensk še dolga pot.
Domovina feminizma jepredvsem
Amerika (ZDA). Ameriški femini-
zem se je v 60. letih pomladih in mod-
erniziral. Prva, ki je izrekla nove pro-
bleme, jebila Betty Friedau, ki v svoji
1963. leta izdani knjigi "Ženska no-
rost" obravnava temeljne vrednote
ameriške družbe: zakon, družino in
materinstvo. Splošno prepričanje, da
je ženska srečna le v družini, v izobil-
ju, obkrožena s potrošniškimi dobri-
nami, obravnava Betty kot umetno
ustvarjen mit, ki prikriva moške in-
terese proizvodnje in kapitala, žen-
ske pa dela za svoje žrtve. Betty meni,
da kljub doseženi enakopravnosti
ženska še zmeraj živi v svetu, ki ni
njen, v svetu tekmovanja, volje do
moči, in je zato globoko prizadeta in
nezadovoljna. Betty trdi, daod tod iz-
vira tudi tako imenovani "suburbani
sindrom", ki med Američankami hi-
tro narašča; motnje se kažejo v stanj-
ih hude depresije (pobitosti) brez
očitnih razlogov, v telesnih težavah,
v nepričakovanih zahtevah po ločitvi
zakona, v odklanjevanju ženske vlo-
ge, v iskanju nadomestnega smisla
življenja ipd. Betty trdi, da je enako-
pravnost premalo, da bi ženska
zaživela sebi ustrezno življenje, pač
pa je treba v temelju spremeniti svet.
Tu se feminizem spet zliva s pogledi
new agea.
"FEMINIST JEZUS"
Feministična miselnost je postala
nepogrešjiv sestavni del new agea.
Feministke menijo, da je treba patri-
arhalni pojem nadvlade, ki vodi v na-
silje ali posilstvo, zamenjati z notran-
jo ali "bivanjsko močjo", ki ne omeju-
je moči drugih, ampak jo krepi. Le
taka moč je združljiva z ljubeznijo,
sodelovanjem in zaupanjem, ki naj bi
nadomestila partiarhalno podrejan-
je, izkoriščanje in oblastništvo. Po-
dobno kot drugi nevvagevci so tudi fe-
ministke prepričane, da gre za naj-
večjo revolucijo v zgodovini, ki bo
popolnoma prekucnila svet; vse do-
sedanje revolucije se namreč niso do-
taknile ustroja patriarhata, ampak so
ostale v njegovih okvirih ali so ga celo
okrepile.
Največjo oporo patriarhata vidijo
moderne feministke v judovsko-
krščanski tradicij i, zato so razkačene
zavrgle obstoječo Biblijo in se lotile
ustvarjanja nove teologije. Njihova
razlaga Jezusovega križanja je
takšnale: Jezus je bil feminist, kar je
med patriarhalnimi Judi povzročilo
takšno pohujšanje, da so se ga hoteli
znebiti in so ga dali križati. Se bolj
zavzete feministke razglašajo, da se je
Kristus (odrešitelj) učlovečil v člove-
ku Jazusu, da bi prenovil in odrešil
materiarhat in tako postavil ravnove-
sje, porušeno s pravlado patriarhata.
Po prepričanju feministk je Cerkev
popačila Jezusov nauk, ponaredila
Biblijo, v kateri je ustvarila izrazito
moškega Boga; le-ta je "ljubosumni
trinog", ki je izgnal vse žensko. Zato
feministke iščejo lastno duhovnost
in teologijo, saj racionalna moška
teologija ni primerna zanje.
MARIJA KOT "FEMINISTKA"
Feministke namesto moškega
Boga Očeta častijo Marijo. Po ustalje-
ni navadi new agea tudi feministke
pri tem opuščajo iz Svetega pisma tis-
te dele, ki niso po njihovem okusu.
Tako se jeze nad Marijinimi beseda-
mi: "Glej, dekla sem Gospodova". Fe-
ministke menijo, da je Marija iz
krščanskega izročila "slika moških
želja" in sredstvo za moško zatiranje
žensk. Prava Marija je po njihovem
prepričanju "devica, zavedujoča se
svojih ženskih vrednosti", deviškost
pa ni biološka lastnost, pač pa
"duševno-duhovna in politična
drža". Le ženske, ki so deviško čiste
od ideologij in predsodkov zoper
ženske, lahko sprejemejo svetega
Duha. Feministiki C. Halkes in R.
Radford Reuter trdita, da je taka
"osvobojena" Marija "dinamit, ki bo
porušil utrjeno zgradbo Cerkve". Ma-
rija kot dinamit kaže na možnosti, ki
so skrite v vsaki ženski. Marijino
spočetje od sv. Duha je za feministke
simbolični izraz dejstva, da ženska za
samouresničenje ne potrebuje
moškega, da je neodvisna in samoza-
dostna.
-Nadaljevanje pnhodnjič-
PREJELI SMO
pMvimf'
Ob osamosvoiifvj 1991 /e nemški iasopis "DIE VfELT" pisal o
našem narodu: "Že v svoji bite je slovenski narod delaven, iz-
najdljiv in pošten," To bi lahko podprli tudi x dejstvom velikega
spoštovanja in tenjenosti, ki jo uživajo Slovenci po svetu. Če se
samo spomnimo na svoje babite in dedke, kako so živeli, kako
filozofijo so imeli in kako so nas uali! Vedno in povsod je bilo
delo v prvih vrstah. Prevaranti in zmikavti so bili hitro odkriti in
vsem poznani. Imeli smo jih, kakor jih ima vsak narod, vendar
zelo malo v primerjavi s povprečjem drugih narodov,
V oddaji, ki naj bi bila zabavna, delati za golo preživet je? Humoris-
ki naj bi jo gledalo in poslušalo še
posebej veliko ljudi, kajti pri-
našali so jo tudi na prvem progra-
mu radia Ljubljana, pa so pripra-
vili pravi program pokvarjenosti
in izrojenosti slovenskega naro-
da.
Govor je o oddaji, ki je bila v so-
boto zvečer, 24. septembra 1994, v
Radljah ob Dravi. Humoristi in
skupine so bili dobesedno obsede-
ni od kraje, prevare in drugih lum-
parij in jih na vse mogoče načine in
možnosti lepili na slovenski narod.
Kako je mogoče, da se nihče ne
spomni odraščajoče mladine, ki ji
lahko tak prikaz ničvrednosti svo-
jega naroda vtisne nepopravljivo
škodo v čustva in realno predstavo
o svojem narodu? Kako velika pod-
pora v narodni zavesti je lahko to za
slovenske manjšine, ki tako oddajo
poslušajo po radiu? Kaka moralna
vzpodbuda je to za delavce v že tako
težkem času in okolju in za kmeta,
ki mora vsak dan rano, zelo rano
vstati in delati do poznega večera?
Ali res ne veste, da prihaja naj-
večja barabija, ki jo slovenski na-
rod danes doživlja in trpi, iz vrhov
slovenskepolitikein gospodarstva,
da je slovenska politična elita tista,
ki se vtaplja v škandalih, prevarah,
ropih, poneverbah in sleparijah
vseh vrst in da mora na drugi strani
najmanj 90% ljudi v Sloveniji trdo
ti pa s skupino "moped show" izva-
jajo tisto, kar smo žeenkrat preživl-
jali: "Vsi smo krivi, vsi krademo,
vsi uničujemo ..."To jetakrat prišlo
iz dobro organiziranega širjenja
"resnic" (besedičenj), ki so lepo
zmanipulirale in prevarale
množice, da so potem v veliki meri
res mislile, da smo vsi isti, pri tem
pa so tisti, ki so resnično kradli in
počenjali vsa hudodelstva proti
svojemu narodu, dobil na nek
način "odpustek". To je bilo takrat
dovolj, da so danes spet tam, kjer se
krade in goljufa.
Spoštovani humoristi, človek
dobi občutek, da ste eden od pogla-
vitnih členov aparata in njegovih
pomočnikov, da je vaša naloga ma-
nipulacija ne razvedrilo, da se od
takrat, ko smo bili "vsi krivi", pa do
danes tudi vaša "humoristična mi-
selnost", način in morala niso pre-
maknili niti za centimeter. Če pa že
imate tako radi krajo in podobne
lumparije, zakaj potem poimensko
ne predstavite tatu ali drugega hu-
dodelca ter pustite slovenski narod
brezočrnitve in madežev. Težko je,
zelo težko najti državo na tem sve-
tu, kjer bi sredstva javnega
obveščanja širila tako sliko ali po-
dobo o svojem narodu, pa naj gre za
kakršno koli šalo.
Slovenska štajerska stranka -
Zvezali, Ptuj
LJUBLJANA / IZOBRAŽEVANJE ZA LASTNINJENJE
wm m M ^ ^ ^
kM mmtSmUlttšGUš^ JSiCI*
čeprav je bilo prodanih že več kot 700.000 lastninskih nakaz-
nic, lastninsko preoblikovanje ni steklo, kot so pričakovali, so
povedali na tiskovni konferenci v Ljubljani, ki so jo prejšnji te-
den sklicali predstavniki z lastninjenjem tesno povezanih insti-
tucij: Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj (Tone Rop),
Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo (Mira Puc) in Skla-
da Republike Slovenije za razvoj (Natašo Bernik).
Kot enega poglavitnih vzrokov namerava projektna skupina
so navedli premajhno poznavan-
je pojmov certifikat, delnica, bor-
za, trgovanje itd. Da premalo
vedo o delničarstvu, so potrdili
tudi anketiranci posebne jav-
nomnenjske raziskave, izvedene
junija in julija med 2500 Slovenci.
Omenjene institucije so zato sku-
paj z mednarodnim programom
Phare pripravile izobraževalno
akcijo, ki jo financira Phare zaen-
krat s 400.000 ECU-ji.
Izobraževalna akcija, v katero
naj bi bili vključeni vsi slovenski
mediji, se je pričela pravzaprav že
na omenjeni tiskovni konferenci.
V osrednjih in lokalnih medijih naj
bi tako v naslednjih tednih veliko
več govorili in pisali o lastninskem
preoblikovanju in trgovanju z del-
nicami. Osrednjo pozornost bodo
gotovo pritegnile štiri daljše televi-
zijske oddaje, ki jih bosta po scena-
riju in napotkih strokovnjakov vo-
dila napovedovalca Nataša Dolenc
in Slobodan Kaloper. Prva,
splošna, bo na sporedu TVS 25. ok-
tobra, o notranjem odkupu nas
bodo podučili 27. oktobra, 3. no-
vembra bomo izvedeli o javni pro-
daji delnic, 8. novembra pa še o vlo-
gi investicijskih skladov. Kasneje
omenjenih vladnih institucij pri-
praviti še več krajših kontaktnih
televizijskih oddaj.
Sicer pa bo v kratkem 600 gospo-
dinjstev prejelo pisma, v katerih bo
zadolžena projektna skupina zapi-
sala razne napotke in posredovala
praktična znanja o možnostih, ki
smo jih dobili s certifikati in ka-
snejšem delničarstvu. Z anketo so
namreč ugotovlili, da si ljudje želi-
jo nevtralnih informacij o razpore-
janju certifikatov in možnostih
delničarstva. Kljub temu, da so jih
investicijske družbe in podjetja
praktično zasipali z reklamami, an-
ketiranci namreč reklamam ne ver-
jamejo. Doslej jezainformiranježe
bila ustanovljena privatizacijska
pisarna, ki je v treh mesecih odgo-
vorila na več kot 3000 klicev. Zelo
pogosto vprašanje je bilo: kam naj
vložim certifikat, vendar tega seve-
da ne more nihče svetovati. Prav
zato naj bi dosegel celovit izo-
braževalni program, v katerem se
bodo ponavljale besedne zveze
moje lastninjenje, moje življenje,
moja prihodnost, moj delež..., še
toliko pomembnejši učinek.
»oMcZ
BRANKO CESTNIK / PISMO IZ RIMA
timfm
se sfief
Huda čelna
trčenja pretre-
sajo njeno poli-
tično sceno.
Protagonist teh
trčenj ne more
biti nihče drug
kot gospod Sil-
vio Berlusconi -
predsednik vlade in šef velekapi-
talistične združbe Fininvest. An-
tagonistov je več. Njih skupni
imenovalec pa je zaskrbljenost in
strah, da bi vedno močnejši Ber-
lusconi monopoliziral politiko,
ekonomijo in informacije ter
tako ogrozil demokracijo.
Najhuje je počilo pred tremi ted-
ni, ko je ugledni milanski sodnik
Borelli v intervjuju za Corriere del-
la sera kar odkrito požugal Berlus-
coniju, češ, "tudi ti boš prišel na
vrsto, da te obtožimo korupcije in
spravimo na zatožno klop" (paraf-
razirano!). Kot vemo, so prav mi-
lanski sodniki tisti, ki so z odkri-
vanjem novih in novih afer spravili
z oblasti prejšno levosredinsko
koalicijo.
Takšnih groženj si sodnik Borel-
li vsekakor ne bi smel privoščiti, saj
se je s tem vtaknil v politiko in ško-
doval ugledu in avtonomiji sodst-
va. Po drugi strani pa ga moramo
razumeti. Na nek način je pač mo-
ral odgovoriti na pritiske in provo-
kacije s strani Berlusconijevih lju-
di. Le-ti so vedno bolj nemirni in
napadalni, kajti milanski sodniki
že več mesecev sistematično
vohljajo okrog Berlusconijevega fi-
nančnega imperija. Hujših korup-
tivnih delovanj še niso odkrili. At-
mosfera ostaja skrajno napeta.
Kdo bo zmagal, ali Berlusconi
ali Borelli, ni jasno. Zaenkrat Bo-
relli vodi raziskave o sumljivih
računih Berlusconijeve firme, Ber-
lusconijev pravosodni minister
Biondi pa raziskavo o nepravilnos-
tih v Borellijevi sodniški praksi.
Kljub vsemu je ta dvoboj velika-
nov že porodil prvega poraženca.
To je vedno bolj šibka italijanska
lira. Na dan objave Borellijevega
intervjuja je namreč milanska bor-
za izgubila precej vrednosti, lira pa
je v primerjavi z marko spet zdrsni-
la navzdol.
V drugem čelnem trčenju je Ber-
lusconi udaril ob državno radiote-
levizijo-RAI.
Nobena skrivnost ni, da so se
prejšne stranke v štiridesetih letih
imele dovolj časa za uravnoteženo
razdelitev kanalov in programov.
Krščanski demokrati so vladali na
prvem kanalu - RAIUNO, na dru-
gem - RAIDUE - so se zabubili so-
cialisti, RAITRE - tretji kanal pa je
bil prepuščen opoziciji, sepravi ko-
munistom. Razdelitveni pakti so
bili nenapisani, politiziranost in.
formacij na tiho sprejeta.
Vse lepo in prav! Potem pj
spomladi pride na oblast Silvio
Berlusconi. Ne pripada nobeni od
starih strank in nima svojih ljudiv
državni radioteleviziji. Starestran-
ke so vse po vrsti poražene in v opo-
ziciji. Ta njihov položaj vpliva tudi
na televizijski informativni pro-
gram, ki postaja vsebolj kritičen do
vladajoče desne koalicije. Berlus-
coni se nekega dne naveliča opozi-
cijskega delovanja državne televi-
zije in sproži ofenzivo. Na ključna
mesta hoče svoje ljudi.
To ni nekaj groznega. Tudi de-
mokratično izvoljeni oblasti je po-
trebno sodelovanja sredstev javne-
ga obveščanja. Kako naj neka vlada
izpelje svoje programe, če ji najbolj
gledani dnevniki nenehno mečejo
polena pod noge?
Sadovi ofenzive se že poznajo
Nova generalna direktorica in novi
direktorji treh infromativnih pro-
gramov so ljudje iz Berlusconijeve
politične sfere. Reklamni spoti o
uspešnosti desne vlade se danes
pridno vrtijo tudi na državni tele-
viziji.
Pa vendar vse le ni tako normal-
no in preprosto. Nepozabimo, da je
Berlusconi še vedno lastnik treh
privatnih televizijskih kanalov z
njihovimi informativnimi progra-
mi vred. Če bo njegova desna koali-
cija dokončno prevzela še tri
državne kanale, bo Silvio obvlado-
val kar šest kanalov - takorekoč ves
italijanski televizijski sistem. Ali
ni to za enega človeka preveč? Ali ni
monopol nad informacijo uvod v
diktaturo? Pomislekov, dvomov,
skrbi ni konca. Lepo jih povzema
naslednji protestni napis, ki so ga
prejšnji teden izpostavili stavka-
joči televizijski delavci: "A Musso-
lini bastavano in balconi. Baste-
ranno a Berlusconi le sei televisio-
ni?" V prevodu: "Mussoliniju so
bili dovolj balkoni (najraje jegovo-
ril z balkona). Bo Berlusconiju do-
volj šest televizij?"
Ni težko priti do bistva zgoraj
opisanih čelnih trčenj. Ves prob-
lem je v dejstvu, da se v Berlusconi-
jevi osebi spajata politična funkcija
predsednika vlade in velekapitalis-
tični magnet italijanskim držav-
ljanom, da Berlusconi - politik ne
bo delal takšnih zakonov, ki bodo
ščitili in promovirali Berlusconija-
kapitalista? In kdo lahko garantira,
da Berlusconi-kapitalist nebo
ohranjal in na veke podpiral oblast
Berlusconija-politika?
Ali bodo Berlusconijeve izjave o
lastni profesionalni poštenostipre-
pričale in pomirile vedno bolj ne-
mirne množice naših zahodnih so-
sedov?
_ORMOŽ / O FINANČNIH POSLIH_,
Banka i^ovabUttfodieittike
V sodelovanju z ljubljansko
Ekonomsko fakulteto, je Nova
Kreditna banka Maribor - ekspo-
zitura Ormož v oktobru, mesecu
varčevanja, pripravila za obrtni-
ke in podjetnike občine Ormož
predavanje v že standardnih
prostorih ormoškega hotela na
temo, kako sklepamo finančne
pos le ali hudičje skrit v podrobnos -
tih.
Udeležba je bila solidna, saj se je
predavanja, ki ga je vodil mag. Jože
Andrej Čibej iz ljubljanske Eko-
nomske fakultete, udeležilo veliko
več interesentov kot lani, pred no-
vim letom. Govoril je o obrestnih
merah in izračunih, ter opozarjal
na kaj vse je potrebno paziti pr'
sklepanju finančnih poslov in naje'
manju kreditov. Navzoče, ki so ob
tem spoznali, da je tisto ta glavno
ravno v podrobnostih, ki jih pona-
vadi zaradi nepoznavanja spreglC"
damo, je med drugim zanimalO)
kdaj bo konec revalorizacije. Od-
govora na to vprašanje niso dobili)
ker je za to področje pristojna vla-
da, oziroma resorno ministrstvo-
Predavatelj pa je ljudem dal vsa)
upanje, da bo to kmalu.
TEDNIK -27. OKTOBER 1994
OD TOD IN TAM - 11
PTUJ / IZ MESTNE HIŠE
USr
JIG
Kljub obiHci izvedenih aktivnosti v ptujski občini ob
letošnjem letu družine in nedavnem tednu otrok je splošen
vtis glede njihovega organiziranja še zmeraj relativno slab,
je bila ugotovitev delovnega sestanka predstavnikov sekre-
tariata za zdravstvo, socialno varstvo in družino, vzgojno-
varstvenego zavoda Ptuj, aktiva ravnateljev šol. Centra in-
teresnih dejavnosti in Zveze prijateljev mladine, ki ga je mi-
nuli četrtek sklical predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh
Rajher.
Na sestanku so med drugim po-
dali poročila o dosedanjem delu,
ki je potekalo po programih na
področjih otroškega in socialne-
ga varstva, javnih del, izo-
braževanja, športa in kulture in iz
katerih izhaja, da se je število
družbenih aktivnosti in priredi-
tev za mlade letos povečalo, ven-
dar kljub vsemu še ne v taki meri,
kot bi se lahko. Ob tem so osnovni
problem finančna sredstva, ki jih
ni mogoče v celoti zagotavljati iz
občinskega proračuna, zato so or-
ganizatorji zmeraj prisiljeni iska-
ti dodatne vire, ki pa so nestalni in
večkrat vprašljivi.
Ugotovili so tudi, da jebilo do ne-
katerih aktivnosti in delov projek-
tov ustvarjeno odklonilno stališče
ciljne populacije ali pa njeno neza-
nimanje, kar priča o nedodelanem
organizacijskem pristopu organi-
zatorjev.
Kljub temu je prevladalo mnen-
je, da je raven zadovoljevanja
družbenih potreb glede otrok in
šolske mladine ugodna in je ne gre
zniževati. Več pozornosti pa je po-
trebno nameniti širini aktivnosti
oziroma delu populacije, kijih le-te
zajemajo. Tako bo tudi lažje razpo-
lagati z obstoječimi sredstvi, še po-
sebej občinskimi, ki jih je po oceni
predsednika Rajherja potrebno
usmeriti v boljše informiranje gle-
de aktivnosti ob letu družine kakor
tudi nasploh.
Letošnje leto torej ni bilo docela
izkoriščeno z vidika leta družine in
podobnih projektov, vendar ostaja
do konca še nekaj časa. Zato so na
četrtkovem delovnem sestanku go-
vorili tudi o tem. Usmerili so se
predvsem na december ter aktiv-
nosti ob pričakovanju novega leta.
Del pogovora so namenili tudi
dosedanjemu delu otroškega parla-
menta, ki bo zasedal 17. novembra,
ter odzivnosti na njegovo delo, kije
doslej, kot ugotavljajo, pozitivna.
Slednje se kaže v izboljšanju odno-
sov med učitelji in učenci ter v upa-
danju nasilja v šolah.
Nekaj misli je bilo podanih tudi
na račun novonastalih občin ter za-
dovoljevanja interesov in potreb po
aktivnostih za otroke in šolsko
mladino v prihodnjem letu. Obsta-
ja mnenje, da je naloga mestne
občine Ptuj zadovoljevati interese
in potrebe le nje same, ne pa tudi
vseh drugih občin. Po drugi strani
pa slednjih spet ne gre izključevati,
pač pa z njimi najti in ustvariti
ustrezneoblikesodelovanjavokvi-
ru že vzpostavljene organizacije ter
takov novih občinah le še poglobiti
zametke delovanja na področju
programov in aktivnosti za otroke
in šolsko mladino.
•>£). Sterle
SREBRNI JUBILEJ festivala
SLOVENSKE DOMAČE
ZABAVNE GLASBE -17
Dobri zgledi
vlečejo in vižar-
ska srečanja v
atriju uiinorir-
skega samostana
na Ptuju veljajo
zanesljivo več kot
samo dober zgled.
Brez globokega
filozifiranja in
premetavanja pametnih misli lahko
govorimo o fenomenu, v katerem je
kljub polnoletnosti, navideznoorga-
nizirani skrbi in verigi drugega, kar
gre k temu, še zmeraj veliko stvari
nedorečenih. Ne bomo se silili z raz-
glabljanji, zakaj tako, a z naročjem
dokazanega gradiva je moč razo-
rožiti tako one "za" kot tudi najbolj
zakrknjene nasprotnike polk in
valčkov ter njihovega festivala pose-
bej, da je "goveja zalega s Ptuja"
povzročila nekaj podobnega kot
pred desedetji vrli mladci, ki so se šli
Avsenike, Krajnca, Kovače,
Planšar je ali Znance...
Namreč prav po zgledu ptujskega
festivala so širom po deželi začeli po-
ganjati prireditve, na katerih se je
godlo, pelo in veselilo. Niso se ravno
povsod omislili festivalov, čeprav
tudi teh ni manjkalo, in tudi čisto na-
vadne vesel ice n iso bile, čeprav so j ih
često reševali ravno gasilci. Tvezli
bi, če bi vsiljeval, da je bila želja izu-
mitelja ptujskega festivala Frančak
Plohla in njegovih sotrpinov spod-
bujanje festivalskih shodov, ki jim
petje in vižan je nesejo po domače. Še
zdaleč ne! Vsak pameten organiza-
tor se pred konkurenco oboroži in
zaščiti in najbrž ga ni pod soncem, da
bi jo tako ali drugače spodbujal ali ji
celo pomagal.
In prav to se je mimo protokola
ptujskega festivala dogajalo vseskozi
in najbrž prav tej velikodušnostipri-
rediteljev lahko pripišemo, da se je
po zgledu ptujskega festivala zgodil
zamejski festival v Števerjanu na ita-
lijanski strani Brd, da so se vižarsko
razmigale Liboje, da smo dobili pri-
reditve kot sta Pod mengeško marelo
in Alpski večer, da je prišlo do har-
monikarskih in citrarskih tekmo-
vanj, da je bil spočet Vurberk, da se je
postavilo na noge toliko in toliko no-
vih ansamblov, da je danes na Slo-
venskem več založnikov kot jih je
nekega dne premogla vsa Jugosalvi-
ja,da.. in tako naprej.
No, ni vse čisto zlato in vsega tudi
ne gre kovati v zvezde, gre pa za zgo-
vorno ilustracijo fenomena, ki traja
polnih petindvajset let, kar pa ima
tudisvojoceno...
ODPRTA KNJIGA
Fantje iz ansambla Lojzeta I Ilede-
ta iz Števerjana so bili že po prvem
nastopu na ptujskem festivalu trdno
odločeni, da bodo nekaj podobnega
pripravili tudi doma v Brdih. Nav-
dušeni so bili nad vsem, kar so
doživeli na festivalu, najbolj pa sta
jih prevzela razigranost in
sproščenost muzikantov ter nav-
dušenje občinstva. Zato so na prvih
dveh festivalih skrbno spremljali
vse, kar se je dogajalo na odru in za
njim, nato pa pred tretjim ptujskim
skupaj s prijatelji iz slovenskega ka-
toliškega društva Frančišek Borgia.
Sedaj pripravili prvi zamejski festi-
val Steverjan 1971.
Začetek je bil spodbuden, zato so
se v naslednjih letih še bolj zagnano
lotiliposlainkmalupridobilivgoste
kar precej ansamblov. Posebnih se-
lekcij niso delali, zato je bilo mimo
dobrih in povprečnih večkrat tudi
kaj takih, ki so šele začeli. Vse brez
izjeme so organizatorji skupaj s slo-
venskimi podjetniki obdarili s spo-
minskimi darili, za najboljše pa
mimo tega pripravili še lepe devizne
nagrade.
Najbolj vzemirljivo je bilo v letih,
ko so v Jugoslavij i vel jaleosamitve za
prehod državne meje. Tedaj so v Ste-
verjan romale pravcate množice. Pa
ne ansamblov, najštevilčnejši so bili
novinar j i, ki prej še slišali niso za za-
mejski festival, saj so bili iz čisto dru-
gega vica radijsko-televizijske pro-
dukcije. Ne prej ne kasneje se radij-
sko-televizijska invazija na Štever-
jan ni ponovila in najbrž se tudi ne
bo, čeprav bo prihodnje leto srebrni
jubilej.
V zavesti spremljevalcev dogajanj
v domači glasbi se je štever janski fes-
tival udomačil kot uvertura ptujske-
mu festivalu. Delno tudi zaradi dol-
goletnega sodelovanja Marjana Šne-
bergerja, o katerem so zaradi
baržunastega baritona pisali verze v
Štever janski vestnik in ki ga Brici ne
bodo nikoli pozabili, deln'^ pa tudi
zaradi mnogih ansamblov, ki so prav
na strehi Brd zaorali festivalsko ledi-
no. Izpred števerjanskih mikrofo-
nov so se v dirko za Orfejem pognali
Vito Muženič s svojim ansamblom,
Ogrinova Rž, Štajerskih 7 in Bratje
iz Oplotnice,če nanizamo najbolj iz-
stopajoče. Seveda pa mimo njih - da
ne bo zamere - še mnogi, ki so se ka-
seneje izkazali in potrdili na ptuj-
skem odru.
O družabnosti, ki ji ni konca ne
kraja in gostoljubnosti domačinov, o
kateri bi tudi nepismeni gladko pisa-
li knjige, je v števerjanskem primeru
težko najti besede, ki še niso bile bo-
disi pisno ali ustno porabljene. Pre-
senetljivo pa je ob tem prav tako
spoznanje, da je na zamejskem festi-
valu najmanj prav zamejskih ansam-
blov. Skorajda, da jih ni! Prva leta so
prihajali tako z italijanske strani kot
s Koroške, najštevilnejše pa seveda
skupine iz matiačne dežele, zadnja
leta pa - kot da bi zamejcem zmanjka-
lo korajže in ansamblov. Klavrno
povprečje ima pred jubilejem vse
šanse, da se pametno opomore...
VELIKI IN MAJHNI
Ker radi kampanjsko poprimemo
za vse, kar nam gre v slast, so nekateri
spretneži v okviru kulturnih, gasil-
skih in drugih društev po zgledu
ptujskega in števerjanskega festivala
zakoličili revije in srečanja ansam-
blov. Najprej so se varno držali
občinskih meja in domače konku-
rence, kakšno leto kasneje pa so s
povečanimi apetiti pljusknili prek
občinskih meja vregijoališe dlje. Od
ohranjenih primerkov te sorte sta do
današnjih dni preživela revija an-
samblov v Libojah, nad katero imata
roke nekdanji harmonikar Veselih
hmeljarjev Heri Kuzma in urednik
celjskega radia Tone Vrabl in
srečanje ansamblov na Graški Gori,
ki je pod okriljem domačega Turis-
tičnega društva.
Tradicionalna so ostala tudi
srečanja vižarjev Pod mengeško ma-
relo, ki jo vodi sam mengeški Janez
Peer, sicer basist Alpskega kvinteta,
ob pomoči Francija Lipičnika, ka-
pelnika mengeških pleharjev. Zag-
nani organizatorji so se že nekajkrat
izkazali tudi z mednarodno ude-
ležbo in vse kaže, da jim bo - zvitim
kot so - šinila še kakšna bistra...
Revije ansamblov so imeli tudi v
Velenju, pa v Zagorju, Kopru, Vojni-
ku, Vuču in Šetgotardu in najbrž
sem izpustil vsaj še dvakrat toliko
bolj ali manj odmevnih in bolj ali
manj ponesrečenih vižarskih
druženj. Večinoma je ostalo pri do-
brem namenu in zagnanosti, za kaj
več pa ni bilo ne možnosti ne sreče...
Precej bolje kot revije so šla v kla-
sje tekmovanja Harmonikarjev. Z
njimi je začel na Pokljuki Milča
Matičetov, za njim pa so poskusili
srečo še mnogi, da bi končno priredi-
telji tekmovanja za Zlato harmoniko
v LjubeČni postavili organizacijski
in vsebinski vzorec vsem podobnim
merjEnjem moči: harmonikarskim,
citrarskim, orgljičarskim in kdove-
kakšnimše...
Zgrešenih festivalskih poskusov
hvalabogu ni bilo več do Vurberka,
ki pa je za razliko od Ptuja in Štever-
jana vzel v zakup samo majhne vo-
kalno-instrumentalne zasedbe po
Slakovem vzoru. Kaže, da kar
uspešno, saj je festival ob
množičnem navdušenju občinstva
doživel že svojo tretjo ponovitev,
hkrati pa pritegnil tudi pozornost
medijev, kar tudi nekaj velja...
Zdi se, da so mimo festivalske for-
me največ za propagando ptujskega
vižanja hote ali nehote storili prire-
ditelji srečanj ansamblov kot sta
Marjanca ali Alpski večer na Bledu.
Na njih vselej nastopajo najboljši s
ptujskega odra, mimo njih pa takoi-
menovani prvoligaši in ugledni
gostje iz tujine. In končno ne gre
prezreti tudi deleža, ki so ga za popu-
larizacijo domačih storili na Studen-
cu pri Domžalah zorganizacijo med-
narodne revije "Glasba treh dežel",
in prav takoprijatelji Lojzeta Slaka v
Novem mestu s nriredirviin "Rnš vi.
del, kdaj dela Dolenc..."
A kakorkoli že - dober zgled je
znan, majhni posnemovalci pa os-
tanejo vslej v njegovi senci.
- prihodnjič naprej ■
ORMOŽ / NADALJEVANJE KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA?
V ormoški krajevni skupnosti konec januarja prihodnje leto uspešno končujejo obdobje sedanjega krajevnega samopris
pevka. Uresničili so še več nalog, kot so si jih zastavili pred petimi leti. Največje naložbe so bile sofinanciranje telovadnic
pri osnovni šoli, adaptacija župne cerkve v Ormožu, izgradnja komunalne infrastrukture ter mrliške vežice na Humu.
v tem obdobju so asfaltirali več
kot 15 kilometrov krajevnih cest,
vzdrževali mesto in rekreacijsko
cono nad ormoško Mestno grabo
ter vse komunalne naprave, s ka-
terimi upravlja krajevna skup-
nost Ormož. Nekaj nalog pa bodo
opravili še do konca tega leta.
Tako bodo asfaltirali nekaj več
kot kilometer cest na Humu in v
Spodnjih Ključarovcih ter zago-
tovili še manjkajoča sredstva za
ormoško telovadnico in poskrbe-
li za ceste.
Letos je bilo zaradi neurij
uničenih veliko gramoziranih cest,
za sprotno vzdrževanje, gramozi-
ranje ter izkope obcestnih jarkov,
pa so v krajevni skupnosti morali
zagotovili veliko denarja.
"Z gramozom so težave v vsej
občini, ker niso urejena dovoljenja
za izkoriščanje rudnin. Tako pa
čeprav živimo v celotnem obdrav-
skem delu na gramozu, ga ne more-
mo izkoriščati. Zagotavljamo si ga
iz deponije v Veliki Nedelji, nekaj
pa tudi iz Drave v Frankovcih. Za
kubik je potrebnoodšteti 300 tolar-
jev. Vendar smo v krajevni skup-
nosti povečini dela oddali Komu-
nalnemu podjetju Ormož, to pa si
gramoz zagotavlja pač tam, kjer ga
najde," je povedal Franci Trsten-
jak.
V obdobju zadnjega krajevnega
samoprispevka so v ormoški kra-
jevni skupnosti poleg omenjenih
naložb z manjšimi sredstvi krajev-
nega samoprispevka in večino
sredstev krajanov uspeli zgradili
celotno telefonsko omrežje skupaj
s pošto in digitalno telefonsko cen-
tralo. V tem referendumskem ob-
dobju so pričeli graditi tudi
omrežje kabelske televizije in gase-
daj širijo. V Pušencih in Frankov-
cih so dela pri omrežju končali v
začetku letošnjega leta. Na seji sve-
ta krajevne skupnosti so se v teh
dneh pogovarjali, da bodo sistem
kabelske televizije, na katerega je
priključenih 580 naročnikov, širili
ševvasiLoperšice,HuminPavlov-
ce.
"Nekaj težav je pri zagotavljanju
sredstev in širjenju programov, ker
nas je malo. Vendar pa so naročniki
s sedanjimi sedemnajstimi progra-
mi v glavnem zadovoljni. Ob tem
pa poskušamo na ljubiteljski osno-
vi pripraviti tedensko okoli uro lo-
kalnega programa - zaradi po-
manjkanja sredstev v glavnem po-
snetke raznih prireditev in drugih
aktualnosti v krajevni skupnosti
Ormož," je nadaljeval tajnik
ormoške krajevne skupnosti.
Vse, kar je bilo zgrajeno zadnjih
dvajset let, kolikor ima ormoška
krajevna skupnost samoprispevek,
je potrebno vzdrževati, ker so sicer
vsa sredstva, ki so jih vložili, nična.
Člani vaških svetov so prav zaradi
tega ocenili, da je pametno, če sa-
moprispoevek v nadaljujejo. Ak-
tivnosti v zvezi z uvedbo novega
krajevnega samoprispevka so že
pričeli, glasovanje za krajevni sa-
moprispevek pabi opravili skupaj z
lokalnimi volitvami v začetku de-
cembra. V tem času so se že sestali
vaški in mestni sveti in zapisali
program potreb in želja. Vse druge
postopke bodo opravili proti kon-
cu tega in v začetku prihodnjega
meseca.
"Ena večjih naložb bi bila po vsej
verjetnosti širitev plinskega
omrežja, saj bodo krajani zaradi
razdrobljenosti naselij sami težko
zagotavljali vsa potrebna sredstva,
tako pa bi jim veliko lažje pomaga-
li. Tu so krajevne ceste, predvsem
tiste, ki smo jih asfaltirali že v
začetku in so sedaj že potrebne pre-
plastitve. Ob rekonstrukcijah re-
gionalnih cest bo potrebno zagot-
avljati sredstva za avtobusna posta-
jališča, vOrmožu in na Hardeku ter
še kje pa bo potrebno zgraditi nove
pločnike. Sredstva bodo potrebna
tudi za razsvetljavo in vzdrževanje
objektov, ki so v lasti krajevne
skupnosti Ormož: to sta mrliški
vežici na Humu in v Ormožu ter
dom kulture v Ormožu, kjer je po-
trebno še marsikaj postoriti. Prob-
lem so tudi razsvetljava in drugi
obratovalni stroški, ki so vezani na
vzdrževanje teh objektov," je
končal Franci Trstenjak.
Vida Topolovec
Mrliška veža na Humu.	Foto:ŠH
12 - OD TOD IN TAM
27. OKTOBER 1994- TEDNIK
VESNA DOLENC / MISS FOTOGENIČNOSTI IN PRVA SPREMLJEVALKA NAJLEPŠE SLOVENKE

Vesna Dolenc \e ena izmed tistih mladih deklet, ki osvaja z naravno lepoto, ličil ne potrebuie. Tisti, ki jo poznajo, vedo povedati, da je preprosta. Lahko je dama na odru, trenutek za
tem pa že rosno dekle pri osemnajstih. Prejšnji četrtek si je utrgala nekaj dragocenega časa in se odzvala vabilu butika Sonja. Prišla je s starši. Lastnica butika ji je izročila šopek rdečih
vrtnic ter ji poklonila kreaciji Barbare Plaveč, ki ju je nosila na modni reviji te mlade ptujske kreatorke 24. septembra v romanskem palaciju ptujskega gradu. Vesnina mama Manca je
še vedno pod vtisom te revije. Pravi, da jih je že veliko videla, a Barbarina je med najboljšimi. Mladi kreatorki napoveduje lepo prihodnost.
Dolenčevi živijo v Bohovi 47 B,
kjer so si zgradili lepo hišo,
čeprav sta si mama in Vesna žele-
li ostati v Mariboru. Družina pod-
pira Vesnino manekenstvo,
čeprav se vsi skupaj zavedajo, da
le-to ni samo blišč, je predvsem
velik napor, velika napetost. Do-
lenčevi imajo še eno hči, Darjo, ki
je aranžerka v Kviku.
Tednik: Vesna, najprej iskrene
čestitka za naslova - izbrana si
bila za miss fotogeničnosti in za
prvo spremljevalko najlepše Slo-
venke v letu 1994. Kako si ju
doživela?
Vesna Dolenc: "Na začetku sem
bila v dvomih, nisem vedela, ali naj
sefinaliiega tekmovanja sploh ude-
ležim. Na polfinalno tekmovanje
sem bila povabljena. Ko sem izve-
dela, kakšne so nagrade in da imam
malo možnosti, da bi se uvrstila
med prvih šest, sem se dokončno
odločila, da se tekmovanja ude-
ležim. Dosegla sem dva laskava
naslova. Z uspehom sem zado-
voljna."
Tednik: Kaj sta ti naslova pri-
nesla?
Vesna Dolenc: Glede na to, da se
že štiri leta ukvarjam z manekenst-
vom, mi je naslov miss fotoge-
ničnosti prinesel eno veliko ime, s
katerim bom lahko tudi malo
boljše zaslužila na kakšnem sne-
manju ali modni reviji."
Tednik: Kako doživljaš lepoto?
Kaj je zate lepota?
Vesna Dolenc: "Lepota? Vedno
sem bila in bom ostala takšnega
mnenja, da je lepo vsako mlado
dekle, saj vsako mlado dekle nekaj
izžareva iz notranjosti. Nepočutim
se nič lepša od drugih. Sem čisto
normalna punca - taka kot vse dru-
ge."
Konec tedna je bila Vesna
Dolenc v Murski Soboti izbrana
za kraljico Slovenije (druga va-
rianta tekmovanja miss). S tem
si je zagotovila udeležbo na tek-
movanju za kraljico sveta, ki bo
v Moskvi, kamor bo odpotovala
že jutri. Vesna Dolencbo na tem
svetovnem izboru lepote nosila
kreacije mlade nadarjene ptuj-
ske modne kreatorke Barbare
Plaveč. Butik Sonja pa jo je tudi
sicer opremil z garderobo za ta
svetovni izbor. To pa je za
modo, ki jo ustvarjajo v tem
ptujskem butiku, veliko priz-
nanje.
Tednik: Kako skrbiš za svojo
lepoto, za postavo? Verjetno se
čemu odrekaš?
Vesna Dolenc: "Ja, v zadnjem
času sem se začela odrekati sladka-
rijam. Drugače pa, kadar mi
dopuščata vreme in čas, tečem tudi
do Pohorja."
Tednik: Kolikor vem, si se le-
tos uvrstila tudi v finalni del tek-
movanja za naj manekenko Slo-
venije leta 1994. Kaj pričakuješ
od tega tekmovanja?
Vesna Dolenc: "Upam na vse
najboljše. Vse punce, ki smo se uvr-
stile v finalni del tekmovanja, smo
v bistvu pripravljene na poraz ali
zmago. Bomo videli, kako bo."
Tednik: Kaj ti pomeni mene-
kenstvo?
Vesna Dolenc: "Manekenstvo
trenutno jemljem kot hobi zaradi
tega, ker se mi zdi skoraj nemogoče,
da bi lahko v Sloveniji punca uspe-
la. Najprej želim končati šolo, obi-
skujem četrti letnik srednje eko-
nomske šole v Mariboru, kasneje
pa se želim vpisati na fakulteto. Če
pa bom v menekenstvu imela pri-
ložnost uspeti, jo bom izkoristila."
Tednik: Kdo pa je tvoj vzor med
svetovnimi manekenkami?
Vesna Dolenc: "Najbolj popol-
na se mi zdi Linda Evangelista, ker
kakršnokcJli frizuro ji naredijo, vse
ji pristaja.. Ždi se mi popolna žen-
ska."
ZA MODNIM ODROM
Nič BLEŠČEČEGA
Tednik: Povej nam, kaj se do-
gaja v zakulisju manekenstva, le-
potne piste.
Vesna Dolenc: "Ne dogaja se nič
bleščečega. Punce moramo marsi-
kaj požreti - žaljivke, psovke..., na
odru pa se moramo prikazati po-
polne, kot dekleta brez skrbi."
Tednik: Kako pa ti doživljaš
razmere na slovenski maneken-
skisceni?
Vesna Dolenc: "Konkurenca je
velika, prav tako nevoščljivost.
Bila bi zelo zadovoljna, če bi se
nevošljivost nehala."
Tednik: Koliko zaslužiš z ma-
nekenstvom?
Vesna Dolenc: "Na revijah zas-
lužim sedaj 150 nemških mark, pri
snemanju pa je odvisno, za kaj me
potrebujejo, koliko fotografij."
Tednik: Si želiš, da bi uspela
tudi na tujem?
Vesna Dolenc: "Ja, brez dvoma
si želim, sicer se tudi doma ne bi
tako intenzivno ukvarjala z mane-
kenstvom."
Tednik: Katera moda ti je naj-
bolj všeč?
Vesna Dolenc: "Športno-ele-
gantni stil. V tem stilu se tudi
oblačim, najbolj mi je pri srcu."
Tednik; Ne želiš izstopati tudi
sedaj, ko si osvojila ta laskava
naslova?
Vesna Dolenc: "Ne. Sem zelo,
zelo zadovoljna, ne počutim se ne-
kaj večod drugih deklet..."
Tednik: Kako so tvoje uspehe
sprejeli domači, prijatelji,
sošolke?
Vesna Dolenc: "Proti pričako-
vanju. Vsi so bili zelo veseli, zado-
voljni in navdušeni, vendar so vsi
pričakovali še malo več, kot sem
dosegla. Zmago, seveda."
Tednik: Kakšni so sedaj tvoji
načrti?
Vesna Dolenc: "Kot sem že
omenila, najprej končati šolo. Ob
šoli pa sem bom, kolikor se bo dalo
in kolikor mi bo dopuščal čas,
ukvarjala z modnimi revijami in
snemanji. Dobila sem veliko po-
nudb."
Pogovarjala se je: M.Goznik
Vesna Dolenc v njej najljubši kreaciji Barbare Plaveč.
Foto: B.B.
OPLOTMICA / KNJIGE V PRIMERNEM PROSTORU
Kljub dežju, ki je minuli petek dopoldan drobno pršil, se je
v Oplotnici, prijetnem podpohorskem kraju z 800-letno tra-
dicijo, zbralo ob odprtju novih prostorov tamkajšnje
knjižnice precejšnje število domačinov. Šolarji oplotniške
osnovne šole in člani KUD Tone Meliva so pripravili pri-
ložnostni program, predsednik krajevne skupnosti Jože
Kolar pa se je ob tej priložnosti zahvalil domačinkama Štef-
ki Žnidarič in Marti Pavlič za dosedanje delo pri izposoji
knjig.
Notranjost nove knjižnice v Oplotnici.
Po drugi vojni je ravnatelj tam-
kajšnje osnovne šole MaAs Sekir-
nik pričel knjižnično dejavnost,
vendar so bile knjige ves povojni
čas vedno v neprimernem in
vlažnem prostoru ter tako izpos-
tavljene propadanju.
Takšno stanje bi trajalo še nekaj
časa, če se za nove prostore ne bi
odločno zavzel strokovni delavec
za kulturo pri bistriški ZKO Stane
Gradišnik, ravnateljica bistriške
knjižnice dr. Josipa Vošnjaka
Meta Pristovnik pa je zagrozila, da
knjig v Oplotnico, dokler prostori
nebodo urejeni, nebo več pošiljala.
Veliko posluha sta pri ureditvi
prostorov v pritličju stanovanjske-
ga bloka v velikosti okoli 70 kva-
dratnih metrov, kar je veljalo okoli
8 milijonov tolarjev, imela mi-
nistrstvo za kulturo in občina Slo-
venska Bistrica.
Knjige so končno v lepem, svet-
lem, in kar je tudi pomembno, su-
hem prostoru, dodali pa so ji tudi
videoteko. Oplotničanomso oblju-
bili, da bo knjižnica kmalu odprta
vsaj trikrat tedensko. Pripravljali
bodo pogovore o knjigah in pravl-
jične ure za otroke.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
_CIRKULANE / RADIOAMATERJI_
Za udeležence letošnje odprave potovanje še ni končano
Radioklub Ptuj skupaj s sekcijo
Cirkulane praznuje letos 40 let
obstoja in ob tej priložnosti so
prejšnji konec tedna pripravili
manjšo slovesnost ob zaključku
radioamaterske odprave Haloze
'94. Na njej so podelili diplome in
priznanja UKV odprave po Halo-
zah, pripravili razstavo fotografij
in radioamaterske opreme ter
predstavili knjižico odprave z
naslovom "Radioamaterska od-
prava Haloze '94 Cirkulane -
Donačka gora".
Odprava radioamaterjev je traja-
la kar deset letošnjih poletnih dni,
njen namen pa je bilo oddajanje ra-
dioamaterskih signalov iz raz-
ličnih UL-lokatorjev, ki so na
območju Haloz. Drugim radioa-
materjem so želeli predstaviti lepo-
te in znamenitosti Haloz. Lojzeta,
Boštjana, Nado, Tonija, Jerneja
in Matjaža je pot vodila iz Cirku-
lan naZg. Hum,vTurški klanec do
sv. Avguština in prek Debelega
Vrha do Resenika, odprava pa je
imela zaključek na Donački gori.
Za vse, ki na odpravi niso bili, so
radioamaterji pripravili kratko
brošuro. Njena prva predstavitev je
bila no sobotni slovesnoti. V njej so
strnili celotno dogajanje pod nas-
lovom: Kako smo preživeli deset
dni vdivjini inoddajali radioama-
terske signale - Haloze 94.
Nada, ki se je šele letos pridružila
radioamaterjem, je v brošuro zapi-
sala: "Zdaj, ko so minili od odprave
že trije meseci, se tistih poletnih
dni spominjam z nostalgijo. V tis-
tih dneh sem z rahlo slabo vestjo
spoznala, da zelo slabo poznam
svojo "najožjo domovino" - Haloze.
Doma sem nedaleč od Zgornjega
Huma, pa sem bila letos prvič na
njem. Vsekakor mi nikoli nebo žal,
da sem seodločila pridružiti odpra-
vi. Poletja,prijateljstvo, nova spoz-
nanja in ponovno odkritje, kako
lepo je življenje in kako lep je ta
svet."
Tudi drugi člani odprave so pisa-
li o prelepih spominih na avgustov-
ske dni, ko so ob vsakem prehoje-
nem metru doživeli nekaj novega
in zanimivega. Povedali so, da se
strinjajo s tistimi, ki pravijo, da je
odpravo potrebno ponoviti. Vseka-
kor pa bodo v naslednjem letu odšli
po kakšni novi poti, pridobili več
znanja in spoznali nove prijatelje.
Tekst in foto: T. Mohorko
ŽETALE / OB MEDNARODNEM LETU DRUŽINE
Ob letošnjem mednarodnem letu družine je inštitut Antona
Trstenjaka na začetku tega tedna organiziral osrednje slo-
venske strokovne prireditve s skupnim imenom Družina in
smisel, S pomočjo nekaterih mecenov in samega organiza^
torja simpozija so prejšnji teden obdarili prvošolčke na OŠ
Zetale. Podjetje Ciciban iz Mirna pri Novi Gorici je podarilo
zimsko obutev. Založba Egmont pa je prispevala otroško li-
teraturo zanje.
Veselje prvošolčkov, ko so dobili darila
Manjše slovesnosti, ki so jo pri-
pravili na OŠ Zetale, se je udeležil
tudi predstojnik inštituta dr. An-
ton Trstenjak, njegov namstnik
dr. Jože Ramovš ter direktor za-
sebnega podjetja Interakcija
Boštjan Pire, ki je poskrbel, da je
akcija dobro stekla. Za vseh šes-
tindvajset učencev prvega razreda
OS Zetale, ki je sicer podružnica
OŠ Martina Koresa v Podlehniku,
je bil četrtkov dan nekaj posebne-
ga. Kar niso mogli skriti veselja ob
pogledu na nove čevlje in slikanice,
ki so postale njihova last. V imenu
vseh na šoli v Žetalah se je za obisk
in darila zahvalila ravnateljica Ma-
rija Krušič in ob tem povedala, da je
velika želja, dobiti nov prizidek s
telovadnico, sedaj že mnogo bliže.
O delovanju inštituta je govoril
dr. Anton Trstenjak ter poudaril,
da se na inštitutu ukvarjajo z
vprašanji psihologije, logoterapije
in antropohigiene. Osnovni na-
men je znanstveno delo, pomagajo
ljudem v stiski, skrbijo za izo-
braževanje in raziskovanje. O delu
inštituta in njegovem uspešnem
delovanju pa so govorili na medna-
rodnem simpoziju na začetku tega
tedna v Cankarjevem domu.
Takšnih in podobnih dobrodel-
nih akcij bo v prihodnje še več, pri
naslednji obdaritvi šolarjev pa naj
bi pomagala Mladinska knjiga.
Tekst in foto: T. Mohorko
TEDNIK 27. OKTOBER 1994
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE -13
TURNIŠČE / po —letih PRVA
_	' ONJENISKA REVIJA_____
V enem najlepših ambientov v Sloveniji, v turniškem
parku, je v soboto v sicer hladnem vremenu, ki je
odvrnilo nekatere druge slovenske jahalce, potekala
prva konjeniška revija po tridesetih letih. Udeležili so
se je jahalci iz konjeniškov klubov Velenje, Murska So-
bota, Piramida iz Maribora in Turnišče. Prireditev je
vzorno organiziral konjeniški klub Turnišče. Da je bilo
vse tako, kot mora biti, priča navzočnost mednarodne-
ga sodnika, ki je tekmo vodil.
Utrinek s prve revije jahanja po tridesetih letih.
foto: Kosi
Tristo gledalcev je dovolj zgovo-
ren dokaz, da si Ptujčani želijo, da
bi turniški kompleks znova zaživel
v nekdanji vsebini. Konjeniškemu
klubu Turnišču gre velika zasluga
za to, da se je javnost pričela ponov-
no zanimati za ta prelepi, a
zapuščeni in zanemarjeni del Ptu-
ja. Z vsebino, ki je dobila potrdilo
in podporo v oblastnih strukturah,
se je pričelo ponovno oživljanje
tega predela. S sredstvi direkcije je
bila obnovljena stanovanjska hiša
tikobzidu. Konjeniški klub jevna-
daljevanju pogovorov s Kmetij-
skim kombinatom prišel tako
daleč, da je tik pred podpisom po-
godba o najemu novih prostorov za
dejavnost kluba, s čimer bodo pri-
dobili na kakovosti. Novi prostori
bodo omogočili nakup klubskih
konjev, ki jih nujno potrebujejo za
terensko jahanje in načrtovano tu-
ristično jahanje, ki ga nameravajo
pričeti razvijati že v prihodnjem
letu. V prihodnjem letu bodo
pričeli urejati tudi park, namestili
bodo označbe ter pripravili
konjsko in sprehajalno pot.
Usoda gradu pa je še vedno v de-
nacionalizacijskih rokah. Ne glede
na to, pravi predsednik občinske
vlade Branko Brumen, gradu ne
bodo prodajali, možen je le .dogo-
vor o dolgoročnem najemu. Mnen-
ja pa so, da denacionalizacijski
zahtevek za grad ni upravičen. Zbi-
ranje potencialnih interesentov za
obnovo kljub temu nadaljujejo.
Dokler pa denacionalizacijski pos-
topek ni končan, projekti ostajajo
mrtev papir.
V sobotni reviji jahanja so tekmo-
valci nastopili v disciplini AO
(višina ovir 80 cm), kjer je bila naj-
boljša Mojca Mršek iz KK Tur-
nišče, v diciplini Al (višina ovir
meter), kjer je zmagal Aleš Pevec iz
KK Velenje in v diciplini bariere,
kjer je z višino 1,6 metra zmagal
Tomaž Laufer iz KK Piramida
Maribor. Najboljši v sobotni jahal-
ni reviji se bodo popeljali z balo-
nom. Revijo so popestrili s prika-
zom šole jahanja, kočij in sneman-
jem venčka, ki je potekal z izločan-
jem z merjenjem najboljšega časa.
Pri snemanju venčka je bila naj-
boljša Urša Berlič.
Sobotna jahalna prireditev je, kot
je povedal tehnični vodja konje-
niškega kluba Turnišče in trener
Marjan Berlič, pomembna tudi za-
radi tega, ker bila hkrati kandida-
tura za uradno tekmo, ki naj bi jo
klub organiziral prihodnje leto. Za
popularizacijo tega športa v Ptuju
pa bodo vsako leto organizirali tudi
revije z več zabavnega programa,
kotga jebilo letos.
^MG
Mogomettto tekma PAX « Bresmo
Po končani tekmi so se nogometaši družno postavili pred gol. Foto: Laura
Letos so se v Bresnici v podgorski krajevni skupnosti drugič preskusili v no-
gometu domači nogonjetaši in skupina PAX, ki jo sestavljajo mladi duhovniki
iz Tolmina, Črnomlja, Semiča in Brestanice; med njimi je tudi slovenski du-
hovnik iz Argentine, ki trenutno službuje v Sloveniji. V Bresnico jih je pripel-
jal domačin Marjan Plohi, ki je imel novo mašo v podgorski cerkvi poleti 1989.
Lansko leto so zmagali duhovniki, letos pa Bresničani z rezultatom 2:1. Kot
nam je povedal Vlado Mar, eden izmed bresniških organizatorjev, je to prijet-
no srečanje, saj po končani tekmi steče pogovor o marsičem.	^ IT
14 - POSLOVNA SPOROČILA
27. OKTOBER 1994- TEDNIK
ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
Sesede fitness ni možno prevesti dobesedno. Angleško frazo "to be fit" lahko prevedemo kot dobro fizično in psihično počutje ali dobro
formo". Zraven tega da gre za vadbo ki izboljša dobro telesno koncidijo in počutje, je fitness za veliko ljudi postal tudi način življenja.
Fitness torej predstavlja učinkovit način za kakovosten razvoj in vzdrževanje našega telesa in duha. V okviru vadbe pa govorimo o raz-
ičnih dejavnostih, prilagojenih starosti, zmogljivosti ter interesu.
"Ne pride daleč duh, če ga tišči
telo, ki ni za rabo..."
(Dante, Božanska komedija)
Vsakdo bi se moral zavedati, da
funkcija oblikuje in krepi organe,
neraba pa jih kvari. Sklep, ki se ne
uporablja, zakrni, mišica, ki ne
dela, oslabi...
Če odmislimo fiziološke procese
staranja, potem ža sama neaktiv-
nost z leti starosti pogojuje po-
spešeno pešanje oragnizma. Le
redna in po intenzivnosti ter obliki
prilagojena telesna vadba lahko
ohrani naš organizem zdrav in vita-
len.
Telesna neaktivnost gre v korak z
vrsto obolenj našega časa: bolezni
srca in ožilja, gibalnega aparata,
povišan krvni tlak, zmanjšana
gibljivost, bolečine v hrbtenici kot
posledica oslabljenih hrbtnih in
trebušnih mišic, kopičenje pod-
kožne tolšče, ki predstavlja dodat-
no obremenitev za mišice ter skle-
pe in srce, kronična utrujenost in
nespečnost, vnetja sklepov, depre-
sija,krčnežileidr.
GIBANJE JE ZDRAVJE
Primerno psihofizično kondici-
jo je potrebno vzdrževati vse leto,
ne glede na vremenske neprilike.
Nekoč je veliko ljudi, ki so kaj dali
nase, redno odhajalo na trimske
steze. Danes je steze prerasla trava
in plevel.
Trim je prešel v višjo fazo, ime-
novano fitness. V Ameriki ga poz-
najo že blizu 20 let, pri nas se je raz-
vil v zadnjih letih. V Sloveniji ima-
mo trenutno nekaj čez 150 fitness
centrov.
Vadba v fitnesscentrih poteka na
številnih in različnih napravah ter
rekvizitih. Primerne so za mišično
in kardiovaskularno vadbo,
vzdrževanje in izboljšanje giblji-
vosti, ugotavljanje stanja začetnih
zmogljivosti ter treniranosti.
Pri tem velja omeniti, da so tre-
nažerji za vadbo posebej konstrui-
rane naprave, prilagojene posa-
meznim mišičnim skupinam. Za-
radi svoje precizne konstrukcije v
odnosu do biomehanike
človeškega telesa in možnosti pri-
lagajanja obremenitev posamezni-
ku veljajo kot primerne za vadbo
vseh starostnih skupin.
Vadbo v fitness centru je dobro
dopolnjevati z drugimi aktivnost-
mi, kot so plavanje, tek, hoja, kole-
sarjenje, ples ipd.
Pn vadbi jepotrebna postopnost.
Za dobro telesno utrjenost se ni po-
trebno preveč potiti, pomembno je,
da to počenjamo redno.
Zato ne pretiravajte, ampak svoje
zmogljivsoti postopoma dvigujte
na višji nivo. Tako si boste ustvarili
navade in užitek pri redni vadbi,
kar bo imelo številne dobre učinke
na telesnem, mentalnem, zdravst-
venem in estetskem področju.
Vadite pod strokovnim vodst-
vom. Pri izbiri fitness centra ali
šport studia se prepričajmo, ali v
njih delajo šolani strokovnjaki in
kakšne programe vadbe ponujajo.
Nestrokovno vodena vadba lahko
več škodi kot koristi. V fitness cen-
trih, ki niso in neželi jo biti le mesto
za nabiranje mišic, vsakemu obi-
skovalcu posebej pripravijo pro-
gram vadbe. Obiskovalci lahko iz-
birajo med različnimi programi:
-	rekreativni programi za dvigan-
je in ohranjanjepsihofizičnega rav-
novesja,
-	program za oblikovanje želene
postave,
-	programi za pridobivanje
mišične mase (bodybuilding),
-	telesna priprava športnikov,
-	zdravstveno-rehabilitacijski
programi,
-	specialni programi (hujšanje,
anticelulit, poporodna vadba idr.).
Takšneprogramelahko pripravlja-
jo samo visoko strokovno uspo-
sobljeni kadri. V ta namen se pove-
zujejo tudi s strokovnjaki z raz-
ličnih sorodnih področij.
Kaj se dogaja med vadbo v fitness
centru ali šport studiu?
1.	Srce se poveča in postane
zmogljivejše-srčna mišica se zmer-
no zadebeli in razširi, s tem pa
lahko sprejme večjo količino krvi
in jopotisnevžile.
2.	Dihanje postane globlje in iz-
datnejše - okrepijo se dihalne
mišice.
3.	Izboljša se prekrvavljenost
možganov, to pa pripomore tudi k
boljšemu počutju.
4.	Poveča se pretok krvi skozi
mišice.
5.	Kosti in sklepi seokrepijo.
6.	Izboljša se presnova in preba-
va.
7.	Poveča se funkcionalna spo-
sobnost izločil.
8.	Potrošimo odvečne kalorije
zaužite hrane.
9.	Izboljša se spanec.
10.	Estetski učinki vadbe, med
katerimi velja izpostaviti lepšo
držo, prsi se postavijo više, trebuh
se zravna, odprava ali zmanjšanje
celulita, odprava odvečne
maščobe, noge in zadnjica spet do-
bijo lepšo obliko.
Na kaj moramo biti posebej po-
zorni pri vadbi?
Strokovnjak vam bo lahko sveto-
val tudi o vsem, kar vas zanima in je
dobro vedeti okrog vadbe v fitness
centru:
-	izberite sebi primeren program
vadbe,
-	intenzivnost vadbe,
-trajanje vadbe,
-	pogostost vadbe,
-ogrevanje,
-	sproščanje,
-oprema.
Vlado Čuš, prof.
Vadba na trenažerjih
Za krepitev misK
KARATE KICK BOXING /
—PRVENSTVO
Udeležbo
siwenskih
Od 20. do 23. oktobra je v Helsinkih
na evropskem prvenstvu v kickboxu -
semi in full kontaktu nastopila repre-
zentanca Slovenije. Selektor v full
kontaktu je bil Danilo Korotaj iz
Ormoža, tekmovali pa so Štefan Hoz-
jan iz Semiča do 63 kg, Boštjan Ravter
(ŽŠD Maribor) do 67 kg, Marcel Fe-
konja (Ormož) do 71 kg, Jože Kune
(Celeia) do 75 kg, v semi tekmovali pa
so tekmovali Danilo Korotaj (Ormož)
do 63 kg, Mitja Železnik (Zagorje) do
74 kg, Nikola Šebuk (Semič) do 79 kg
in Matej Leskovar (ŽŠD Maribor) do
84 kg. Z reprezentanco je odpotovala
tudi Karmen Meško iz Ptuja, ki je izva-
jala kate ob glasbi. S tekmovalci sta
bila še Zvone Zinrajh, predsednik re-
publiške zveze, in Dušan Pavlica iz
Ptuja.
"Od Mladena Pavlina s Pragerskega,
ki trenira pri ŽŠD Maribor, pričakuje-
mo največ," je povedal tik pred odho-
dom v Helsinke vodja slovenske repre-
zentance Zvone Zinrajh. "Ne bom re-
kel, da želimo medaljo, vendar največ,
kar bo mogoče. V reprezentanci imamo
perspektivne mlade igralce, pri katerih
prav tako računamo na uspeh. Ocenju-
jemo, da bo evropsko prvenstvo kvali-
tetnejše od svetovnega, še posebej ker
poznam posameznike in reprezentance,
ki bodo v Helsinke prišli." Žal se Mla-
den Pavlin, na katerega so veliko stavili,
zaradi zdravstvenih težav evropskega
prvenstva, na katerem je sodelovalo
okoli 600 tekmovalcev iz 52 držav, ni
udeležil.
V Helsinke je slovenska reprezentan-
ca odpotovala z dvema kombijema, saj
bi avionske kane stale preveč. Tako so
uspeli privarčevali nekaj denarja, ki ga v
našem športu ni nikoli na pretek, še po-
sebej ker jim sponzorji do odhoda na ev-
ropsko prvenstvo niso kaj prida poma-
gali, Športna zveza Slovenije pa sploh
nič.
Rezultati niso vzpodbudni, razlog pa
je utrujenost. Vsi razen Mateja Lesko-
var ja (ŽŠD Maribor) do 84 kg so izpadli
v prvem kolu, v drugem kolu pa je Mate j
Leskovar izgubil v tekmi s Francozom.
Marcel Fekonja (Ormož) je pokazal do-
bro borbenost, vendar je po vsej verjet-
nosti izgubil borbo s takžikistanskim
tekmovalcev zaradi slabe ogrevanosti
telesa, saj je bil poklican in je že moral
tekmovati. Jože Kunst (Celeia) je po-
dobno nepričakovano izgubil z ruskim
tekmovalcem.
Vida Topolovec
TEDNIK -27. OKTOBER 1994
ŠPORT -15
PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ
Koledar izletov in
prireditev
v novembru prireja Planinsko
društvo Ptuj tele izlete in prihode;
5.11. Gorjanci - vodi Boštjan
Hedl
12.11. spominski pohod od Liti-
je do Čateža - vodi Franc Kodela.
Za oba pohoda se je potrebno pri-
javiti na sedežu društva, ker bo or-
ganiziran avtobusni prevoz.
19. 11. Haloška jama - jamarski
pohod, vodi Sandi Kelnerič. Za vse
tiste, ki jih zanima podzemni svet
in se bodo udeležili tega pohoda, je
obezna jamarska oprema: čelada,
svetilka,sveča in gumijasti škornji.
PD Ptuj
NAMIZNI TENIS
TOP 12 in nastop v
reprezentami
Konec minulega tedna je bilo v
Ljubljani eno od tekmovanj za
TOP 12 najboljših mladink in mla-
dincev. Mlade igralke Petovie so
nastopile v drugi jakostni skupini
in osvojile prva tri mesta. Zmagala
je Tina Safran pred Spelo Lukner
in Bredo Mojsilovič. Safranova in
Luknerjeva bosta v državni repre-
zentanci starejših deklic prihodnji
teden nastopili na Turnirju naro-
dov v Bratislavi, Mojsilovičeva pa
se bo udeležila priprav mladinske
reprezentance v Rogaški Slatini.
l.k.
BOKS
Sparing pred dvobojorn x
Avstriiii
Ptujski boksarji že uporabljajo
nove prostore v prizidku športne
dvorane Mladika. Tako imajo s
tekmovalci iz Slovenske Biastrice
skupne javne borbe za trening,
hkrati pa se pripravljajo za dvoboj z
drugim klubom Avstrije, ki bo pri-
hodnji konec tedna v Spittalu.
l.k.
ODBOJKA
Branik Hobby Program -
Marsel2:3
Ptuj: Gojkošek, Pavlin, Godec,
Marta in Marjeta Emeršič, KJaj-
derič, Kneževič, Vindiš, Zenuno-
vič in Petek.
Po več kot dveh urah ogorčenega
in razburljivega boja izenačenih
tekmic so si domačinke hitro ust-
varileprednost2:0vsetih.Prvadva
niza so igralke Marsela (tako se se-
daj imenuje ženska ekipa Ptuja)
odigrale slabo, v nadaljevanju pa so
se vendarle otresle treme ter v tret-
jem, četrtem in petem nizu zaigrale
bolj sproščeno in odločno v napa-
dih. Rezultat so izenačile na 2:2 v
setih. Zmagovalca je dal peti,
skrajšani niz, ki so ga ptujčanke do-
bile in tako prvič v letošnji sezoni
zmagale.
Rezultat v nizih: 8,13,-10, -9, -8.
V prihodnjem kolu bodo igralke
Marsela gostile ekipo Ruš.
I.Z.
ŠAH
V Spuhlju zmagal Janko Bvohak
Prizadevni člani Šahovske sekci-
jeSpuhlja(SekcijaŠDLipaPtuj)so
ob 9-letnici dolgovanja izvedli
odprti šahovski turnir, ki se ga je
udeležilo sedemindajset šahistov,
ne glede na kategorijo. Turnir je
potekal po devet kol - švicarski sis-
tem, sodniški del pa sta opravila
Boris Žlender in Jože Voglar. Zma-
gal je MK Janko Bohak ter za zma-
go prejel pokal organizatorja, naj-
boljših deset pa je prijelo praktične
nagrade.
Vrstni red najboljših: 1. Janko
Bohak - 8 točk, 2. Jurica Škarpal - 7,
3. Janez Vrbančič - 0,5, 4. Robert
Roškar - 0,5, 5. Zlatko Roškar - 6
itd.	Silva Razlag
ilfofomeftieifesfl
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 11. kola: Slovan - Nafta
0:0, Štajerska pivovarna - Radeče Pa-
pir 1:3, Elan - Drava 0:0, Rudar
Trbovlje - Era Šmartno 2:2, Steklar -
Zagorje 1 :l,Dravinja- Beltrans Veržej
1:0, RSC Gramatex - Solinar Piran 4:2
in Napredek Domžale - Pile Mengeš
0:0.
1.ZAGORJ	E...........................1) 7 3 1 18:4 17
2.ERAŠMARTN	0..................11 6 4 1 23:12 16
3.RU0ARTRB0VU	E.......„....11 6 3 2 14:9 15
4.NAfT	A...............................11 4 6 1 14:11 14
5.S0LINARPIRAN................11 6 1 4 24:16 13
6.RCSGRAMATEX................. 11 4 4 3 16:12 12
7.SL0VAN........................„...11 4 4 3 19:16 12
5.RADEiEPAPI	R.................. 11 5 2 4 18:12 12
9.	NAPREDEK DOMŽALE.......11 4 3 4 16:17 11
10.DRAVINJ	A.......................11 3 4 4 13:11 10
11.FILCMENGE	J..................11 2 6 3 5:9 10
12.DRAVA	(-1).....................11 4 3 4 16:21 10
13.ŠTAJERSKAPIV0VARNA,11	2 3 6 17:20 7
14.STEKLAR........................11 1 5 5 11:20 7
15.BELTRAN	S......................11 2 2 6 9:19 6
16.EIA	N..............................11 O 2 9 3:27 2
Pari naslednjega kola (30.10.): Bel-
trans - Drava, Nafta - Elan, Zagorje -
Slovan, Filc Mengeš - Steklar, Era
Šmartno - Napredek Domžale, Radeče
Papir - Rudar Trbovlje, Solinar Piran -
Štajerska pivovarna, Dravinja - RSC
Gramatex.
ELAN-DRAVA0x0(0:0)
Novo mesto - stadion v Portvaldu,
gledalcev okoli 100, sodnik Vivod iz
Doliča.
Drava - Brodnjak, Koren, Čeh,
Krajnc, Lončarič, jfanžekovič, Ramšek,
Tomaž, Emeršič, Žolek (Hotko), Milan
Emeršič in Vesenjak.
Nogometaši Drave so tokrat gosto-
vali pri zadnjeuvrščeni ekipi v drugi
slovenski nogomemi ligi,Elanu iz No-
vega mesta. Nastopili so močno os-
labljeni.
Ekipa Elana, pred letom in več ena
izmed uspešnejših ekip v prvi sloven-
ski nogometni ligi, išče še zadnjo sla-
mico, ki bi jo pripeljala do točk. Tako
je bilo tudi tokrat. Vendar lahko
rečemo, da so po slabi nogomemi pred-
stavi lahko nezadovoljni Ptujčani, ki
jim ni uspelo prinesti še druge točke.
Odsotnost M. Krajnca, Korberja, Vol-
ka, Gajserja, Kralja je bila preveč. Ta
točka pomeni, da nogometaši Drave
lovijo priključek z drugimi ekipami.
V	naslednjem kolu igrajo ptujski no-
gometaši v Veržeju proti predzadnje-
mu moštvu Beltransu. Priložnost za
novo točko! Upamo lahko le, da bodo
zaigrali v kompletnejši postavi.
Danilo Klajnšek
3. SLOVENSKA LIGA-VZHOD
Rezultati tekem 10. kola: Slovenj
Gradec - Caissa 1:1, Impol- Šentj ur 2:3,
BEBB Bakovci - MMV Starše 2:1, Po-
horje - Dravograd 2:2, Pobrežje - Svo-
boda 2:2, Renkovci - KOB Ford 1:3;
NK Žalec je odstopil od tekmovanja in
se vsi dosedanji rezultati brišejo.
I.CAISS	A..............................9 7 1 1 23:12 15
2.SENTJUR...........................10 7 O 3 31:12 14
3.	BEBB BAKOVCI..................9 6 1 2 29:8 13
4.	DRAVOGRAD.....................10 6 1 3 18:19 13
5.	IMPOL..............................9 5 2 2 17:9 19
6.K0BF0R	D.........................9 5 1 3 24:15 11
7.P0H0RJ	E..........................9 3 4 2 16:14 10
S.REKOVCI...........................9 3 2 4 10:10 8
9.MMVSTARŠ	E....................10 3 2 5 8:11 8
10.	KOVINAR.......................„9	2	3	4	6:13	7
II.	SLOVENGJ GRADEC........9	1	2	6	9:21	4
12. POBREŽJE.................„...9	1	1	7	10:39	3
13.SV080DA......................„9	O	2	7	9:27	2
SLOVENJ GRADEC - CAISSA
1:1 (0:0)
Igrišče v Slovenj Gradcu, gledal-
cev 200, sodnik Krajnc iz Gornjega
Grada.
Cissa Aluminij: Budimir, Kristofič,
Žitnik, Grbavec, Emeršič, I. Fridl,
Kavčevič, F. Fridl, Hojnik, Pavlič in
Kmetec.
Nogometaši Caisse so bili v Slovenj
Gradcu v prvem polčasu veliko boljši
nasprotnik, žal pa ni bilo sreče in ne
igralca, ki bi žogo spravil za hrbet
domačega vratarja. Zraven pet stood-
stomih priložnosti so dvakrat zadeli še
vratnico.
V	drugem delu smo lahko videli ena-
kovredno igro. V 63. minuti je napada-
lec Caisse Marko Kmetec dosegel vo-
dilni zadetek. Žal pa obramba gostov
ni vzdržala in je dopustila domačim
igralcem, da so v isti minuti rezultat
izenačili.
Nogometaši iz Kidričevega ostajajo
še vedno prvi na prvenstveni razpre-
delnici vzhodnega dela tretje sloven-
ske nogometne lige.
Danilo Klajnšek
Razpored tekem 11. kola: sobota,
29. oktobra, ob 14. uri: Caissa -Impol,
MMV Starše - Pohorje, Svoboda - Slo-
venj Gradec, Šentjur - BEBB Bakovci;
nedelja, 30. oktobra, ob 10. uri: Kovi-
nar - Pobrežje. Prost je Dravograd.
I.MEDOBČINSKALIGAMNZPIIIJ
Rezultati tekem 9. kola: Rogoznica
- Pragersko 2:2, Videm - Meggi Tours
Fly Markovci 3:1, Hajdina - Boč 2:1,
Žoga Stojnci - Dornava 3:1, Gerečja
vas - Središče 1:1, Slovenja vas - Bu-
kovci 0:1.
Razpored tekem 10. kola: nedelja.
30. oktobra, ob 10.30: Boč - Videm,
Pragersko - Hajdina, Bukovci - Rogoz-
nica; ob 14. uri: Središče - Slovenja
vas. Žoga Stojnci - Gerečja vas, Dorna-
va - Meggi Tours Fly Markovci.
2. MEDOBČINSKA LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 8. kola: Sp. Pol-
skava - Apače 2:1, Mladinec -
Gorišnica 1:4, Pago Leskovec - Gra-
jena 1:2, Skorba - Hajdoše l:2,Pod-
vinci-Tržeč 7:2.
1 GORIŠNICA ........................7 6 1 O 22:0 13
2.P0DVINC	I.........................7 5 1 1 28:14 11
3.	APAČE................................8 5 1 2 16:13 11
4.TRŽE	C................................8 3 3 2 17:15 9
5.MLADINE	C..........................8 4 O 4 14:18 8
6.RAJENA-	1........................7 3 O 4 17:16 5
7.	HAJDOŠE...........................8 2 1 5 16:16 5
8.	PAGO LESKOVEC -1..........8 2 1 5 20:20 4
9.	SKORBA...........................8 1 2 5 13:25 4
10.SP.POLSKAVA................7 1 2 4 7:24 4
Razpored tekem 9. kola: nedelja,
30. oktobra, ob 10.30: Hajdoše - Sp.
Polskava, Apače - Podvinci; ob 14. uri:
Grajena - Skorba, Gorišnica - Pago Le-
skovec, Tržeč - Mladinec.
MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 10. kola: Bukovci -
Hajdina 0:0, Gerečja vas - Dornava
0:4, Boč - Pragersko-Polskava 1:0,
Žoga Stojnci - Impol 0:1, Meggi Tours
Fly Markovci - Gorišnica 0:0, Rogoz-
nica-Videm 1:2,
1.VIDEM....	„.........................2 8 1 O 46:5 17
2.	DORNAVA..........................9 6 1 2 24:7 13
3.HAJDIN	A..........................9 's 1 3 31:12 11
4.Ž0GAST0JNC	I...................10 5 1 4 27:21 11
5.	GORIŠNICA -1...................10 5 1 4 28:18 10
6.IMP0L-1..........................9 5 1 3 16:16 10
7.R0G0ZNIC	A.......................9 4 1 4 27:16 9
8.PRAGERSK	0.................._.9 3 3 3 20:11 9
9.	BUKOVCI............................9 3 3 3 18:15 9
lO.SLOVENlAVAS.................9 4 O 5 16:30 8
11.BO	C.................................9 3 1 5 21:26 7
12.MTFMARK0VC	I______________10 1 2 7 8:43 4
13.GEREČJAVAS...	_............9 O O 9 4:66 O
Razpored tekem 11. kola: sobota,
29. oktobra, ob 14. uri: Gorišnica - Bu-
kovci, Impol - Meggi Tours Fly Mar-
kovci, Pragersko Polskava - Slovenja
vas, Videm - Boč, Dornava - Rogozni-
ca, Hajdina - Gerečja vas.
ČLANSKI POKAL MNZ PTUJ
Rezultati tekem četrtine finala:
Gerečja vas - Hajdoše 0:2, Središče -
Caissa 3:4, Impol - Mladinec 1:0, Dra-
va-Videm 4:0.
Polfinalna para sta Caissa - Hajdina
in Impol - Drava. Tekmi bosta spomla-
di 1995.
Branko LEŠNIK

DRAVA-IHLES 26:13 (9:8)
Ptuj - športna dvorana Center,
gledalcev okoli 500, sodnika Hu-
mer iz Kranja in Rakovec iz Golni-
ka.
Drava - Krauthaker, Novak 2, Pi-
sar, Privšek 8, Terbuc 1, Hmjadovič
4, A. Potočnjak 2, N. Potočnjak 1,
Vugrinec 8, Sagadin, Mešl in Mlakar.
Sedemmetrovke: Drava 5 (3), Inles
4 (2). Izključitve: DravA 14 minut,
Inles 8 minut.
Po treh zaporednih porazih so
ptujski rokometaši osvojili drugi
par točk v slovenski rokometni ligi.
Začeli so sila previdno in nezbrano
ter slabim gostom iz Ribnice do-
pustili le zadetek razlike. V prvem
polčasu je dobro igro prikazal Uroš
Privšek, ki je bil zraven Faruka
Hrnjadoviča za goste nezaustavl-
jiv.
Takoj na začetku drugega
polčasa so rokometaši Drave gos-
tom pobegnili za tri zadetke razli-
ke. Razigral se je tudi državni re-
prezentant Renato Vugrinec in za
goste je bilo to preveč. Vsekakor
moramo omeniti vrnitev Maria Sa-
gadina, ki je po dolgem času zopet
zaigral. Žal pa se posledice poškod-
be še vedno opazijo. Ob Sagadinu
bi bilo potrebno razmišljati še o
vratarju, saj so nekateri streli po ne-
potrebnem končali v domači
mreži. Mogoče ne bi bilo slabo, če
bi nekdanjega vratarja Pintariča
"spravili" s tribun na igrišče, kljub
temu da sedanja ptujska vratarja
nista branila slabo.
Poglavje zase sta bila sodnika, ki
sta razburjala igralce oheh moštev
in občinstvo. Še sreča, da so bili
igralci in vodstvo obeh moštev na
veliko višjem nivoju kot sodnika.
Žal je to odsev stan ja v slovenski ro-
kometni organizaciji. Za podobne
sodnike ni prostor na igrišču, am-
pak samo med občinstvom, pa še
vstopnico bi si morali kupiti.
Danilo Klajnšek
PORAZA V DRUGI LIGI
v vzhodni skupini druge lige jev
soboto Velika Nedelja doma z
22:27 izgubilasPomurkoizBakov-
cev, Ormož pa na gostovanju z
21:28 z Dolom Hrastnikom.
l.k.
RADGONA-PVRAMIDIA
24:28
Športna dvorana v Radencih,
sodnika Pehar in Volmut.
RKPyramidia: Baklan, Hedžet 4,
M. Šandor 2, Zabavnik 4, M. Roškar,
Zl. Roškar 1, Kostanjevec, Ivančič 8,
Žnidarič, F. Šandor 6, Ranfl 3, Te-
meni.
Rokometaši Pyramidie so v so-
boto gostovali v Radencih, kjer so
se pomerili z ekipo Radgone. Le-ta
je bila v začetku srečanja
uspešnejša, nato je Pyramidia
vzpostavila ravnotežje, povedla, a
vseeno je bil ob odmoru izid ize-
načen (12:12). V nadaljevanju so se
Radgončani žilavo upirali do 50.
minute, ko so gostjedokončno štrli
njihovodporin4minutepred kon-
cem povedli že za 6 golov. Ob zakl-
jučnem sodniškem žvižgu jebil re-
zultat24:28.
Manja Bezjak
CEUE / 6. SVETOVNI KEGUAŠKI POKAL
Cdiankoiii
»ennuimeitalta
Malokateri šport se v tako krat-
kem času po osamosvojitvi Slo-
venije ponaša s toliko medaljami
kot kegljanje. Že na prvem sve-
tovnem prvenstvu leta 1992 so
slovenski kegljači ali kegljačice
osvojili pet medalj, ženska ekipa
je bila leta 1992 druga, Hari Stržej
tretji v kombinaciji, najvažnejši
uspeh pa je dosegla članica EMA
ETERNE iz Celja Marinka Kar-
dinar, ki je osvojila dva naslova
svetovne prvakinje - posamezno
in v kombinaciji. K temu so doda-
li še po eno zlato in eno bronasto
medaljo, lansko leto na ekipnem
svetovnem pokalu pa tri bronaste
z evropskih kadetskih prvenstev,
naslov svetovnega pokalnega
prvaka med posamezniki (Franc
Kirbiš) in še bi lahko naštevali.
Zato ni čudno, da je bila Sloven-
cem zaupana organizacija 6. sve-
tovnega klubskega pokala. Če
vemo, da je v ekipi lanskih držav-
nih prvakinj EMA ETERNE iz
Celja kar šest državnih reprezen-
tantk, je to zaupanje še bolj ra-
zumljivo.
V	minulih štirih dneh so se tako
na desetsteznem kegljičšu Golovec
v Celju pomerili državni prvaki iz
enajstih držav v ženski konkurenci
in iz trinajstih v moški. Slovenska
prvaka Emo Eterna pri ženskah in
Konstruktor Maribor pri moških
sta uspešno zastopala našo državo.
Celjanke so se nekoliko lažje uvr-
stile v finale, Mariborčani pa so si
to zagotovili šele po odličnem nas-
topu njihovega petega igralca
Franca Kirbiša.
V	finalu je šlo vse od začetka. V
vsaki konkurenci so se pomerile po
štiri najboljše ekipe iz polfinala.
Pri ženskah se je bil boj za prvo
mesto ves čas med EMOM ETER-
NO Celje in madžarskim Szege-
tom. V velikem slogu je v drugem
paru odigrala ponovno Marina
Kardinar in s 463 podrtimi keglji
dosegla najboljši rezultat finala. To
pa jebilo dovolj za veliki met, saj je
Mira Grobelnik odigrala veliko
slabše, kot zmore, in s 393 podrtimi
keglji je bilo premalo, da bi lahko
zadnja Celjanka "ujela" prednost
Madžark 34 kegljev.
Tudi v moški konkurecni sta že
po dveh tekmovalcih najavila kan-
didaturo za prvo mesto hrvaški
Medveščak-Gradex in nemški
Pankenstudt, za katerega nastopa-
ta slovenska državna reprezentanta
Darko Bizjak in Boris Benedik.
Hrvaški državni prvak pod vodst-
vom večkratnega državnega prva-
ka Nikola Dragaša je na koncu sla-
vil. Izpostaviti pa velja odlično igro
člana mariborskega Konstruktorja
Harija Steržaja, ki je edini dosegel
znamko tisoč štiri keglje v 198.
lučaju kot zadnji od vseh nastopa-
jočih. Nabito polna dvorana Go-
lovca je še dolgo po njegovem nas-
topu bučno skandirala.
Kot sparing partner je nastopila
tudi 16-letna Ptujčanka Andreja
Razlag in podrla 397 kegljev.
Trener celjskih kegljačev inž.
Lado Gobec je ob uspehu povedal:
"Zadovoljen sem z rezultatom in
srebrno medaljo svojih deklet gle-
de na številne poškodbe, ki so nas
pestile v pripravljalnem obdobju.
Sedaj se bomo v domačem prvenst-
vu borili za naslov in prihodnjeleto
na Dunaju, ki je za nas srečno mes-
to (naslov na prvem svetovnem po-
kalii leta 1 <J8Q), poslfužali morda
ponoviti uspeh iz leta 1989. Vse
naše želje in priprave pa so že
usmerjene v leto I998,kobovCelju
svetovno prvenstvo!
Rezultati ženske:I. Szegedi
Egyseges, Madžarska - 2592; 2.
Emo Eterna Celje - 2547 (Šeško
425, Tkalčič 417, Zupane 426, Kar-
dinar 463, Grobelnik 393 in Petek
423); 3. KSC 1961 Vinheim
Nemčija - 2498 in 4. Polonija
Leszno Poljska - 2388. Moški:!.
Medveščak Gradex Zagreb - 5568,
2. Freiholz Plankstadt Nemčija -
5509, 3. Konstruktor Maribor-
5388(Kirbiš919,Pihler839,Trun-
tič 862,Nareks 872,Gmajner 892 in
Steržaj 1004).
Silva Razlag
Marika Kardinar
KOŠARKA/C liga-vzhod
KKPtui-KKRogla 85:88
(43:49)
3. kolo C državne lige, v petek,
21. oktobra, dvorana Mladika.
Sodnika: Hamler(Muta ■ MB),
Rojak (Fram).
KK Ptuj: Damiš 14, jfagarinec,
Majal, Arnuš 1, Rozman 13, Rojko
11, Siračevski 12, Hodnik 5, Kotnik
21, Ladič, Bojnec 2. Trener: Bojan
Bedenik
Domači so v prvih minutah po-
vedli s 5:0, vendar so jih gostje
kmalu dohiteli in povedli. Razlika
jebila ves čas minimalna, tako da se
je prvi polčas končal z vodstvom
KKRogla(49:43).Tarazlikajebila
posledica slabega skoka domače
ekipe. V nadaljevanju je domača
ekipa poskušala vse, da bi goste do-
hitela. V 19. minuti drugega
polčasa je bil rezultat 80:83 v prid
gostov, vendar so si domači igralci s
hitrimi, nepremišljenimi akcijami
zapravili, da bi goste dohiteli.
Sodnika nista bila dorasla tekmi
in njun kriterij je bil zelo po-
manjkljiv. Sodila sta v škodo obeh
ekip.
V prvih treh kolih so košarkšaki
KK Ptuj, zmagali le enkrat. Ta re-
zultat ne preseneča, saj so odigrali
dve zelo zahtevni tekmi z boljšima
ekipama (KK Rogla, KK BP 93) v
tej ligi. Ekipa je v tej sezoni zelo
pomlajena (prenehala sta Čabrijan
in Vučevič) in lahko pričakujemo v
bližnji prihodnosti boljše rezulta-
te.	•♦Filip Majal
KARATE
Lidijo nastopilo v Bonski
Bystrici
Lidija Cafuta, članica karate klu-
ba POETOVI, je 14. in 15. oktobra
tekmovala za slovensko reprezen-
tanco v Banski Bystrici na Evrop-
skem pokalu. To je bil njen prvi
mednarodni nastop med članica-
mi, saj je do sedaj tekmovala le v
mladinski konkurenci.
V kategoriji do 57 kg (32 tekmo-
valk) je bila I. kolo prosta, v II. kolu
je z rezultatom 3:1 premagala
Madžarsko Grebezoslavo, v III.
kolu pa je po izteku časa dosegla
nerešen rezultat 1:1, v podaljšku pa
so sodniki odločili v korist
domačinke - Slovakinje Repove.
Lidijo v novembru čakata še dve
tekmovanji, "Bohemia Cup" v Pra-
gi in DP za mladinke, na katerem
bo morala ubraniti naslov prvakin-
je. Tekmovanje v Banski Bystrici
sta ji omogočili Nova Kreditna
banka Maribor in občina Ptuj.
Od Slovencev se je najbolje odre-
zal Mariborčan Iztok Štaus, ki je
zmagal v poltežki kategoriji, žen-
ska reprezentanca pa je osvojila
ekipno 3. mesto v borebah. »»b-p.
16 - POSLOVNA SPOROČILA
27. OKTOBER 1994- TEDNIK
_MIRKO KOSTANJEVEC / PRIKAZ PRAVNIH PREDPISOV -1._
Medtem ko v ustavi Socialistične republike Slovenije iz leta 1974 najdemo določbe o enotnem sistemu oblasti, ki pripada
delavskemu razredu skupaj z vsemi delovnimi ljudmi mest in vasi, pa ustava Republike Slovenije iz leta 1991 določa, da
ima v Sloveniji oblast ljudstvo in da državljanke in državljani izvršujejo oblast neposredno z volitvami po načelu delitve
oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno (glej IV. točko Temeljnih načel ustave SRS in 3. čl. ustava RS).
# Kdo so organi sodne oblasti?
To so sodišča, kijih deloma ureja
že ustava, podrobneje pa zakoni.
Glede na to, da imajo s sodišči stike
skoraj vsi državljani oz. državljan-
ke, pa tudi tujci bodisi kot stranke,
priče, obtoženci itd., se mi zdi po-
trebno in koristno, da v tem sestav-
ku opozorim, da smo v naši mladi
suvereni državi v razmeroma krat-
kem času sprejeli večino organiza-
cijskih zakonov o raznih sodiščih.
Ker večina bralcev Tednika teh za-
konov nI j malo ne pozna - deloma
tudi iz razloga, ker je težko priti do
Uradnih listov, v katerih so zakoni
objavljeni -, želim v tem članku
bralcem, ki jih to zanima, posredo-
vati nekaj - po moji izbiri - naj-
važnejših določb iz teh zakonov, te
pa naj si tisti, ki hočejo biti še bolje
poučeni, prečitajo v celoti. Zaradi
možnosti primerjave bom tu in tam
prikazal še bivše zadevne predpise.
ZAKON O USTAVNEM
SODIŠČU
(Ur. list Republike Slovenije št.
15/94)
#	Kaj je ustavno sodišče?
Po Zakonu o ustavnem sodišču
(skrajšano ZUS) je ustavno sodišče
najvišji organ sodne oblasti za
varstvo ustavnosti in zakonitosti
ter človekovih pravic in temeljnih
svoboščin. Opozorim naj, da ZUS
ne našteva človekovih pravic in te-
meljnih svoboščin. Te so npr. ena-
kost pred zakonom, nedotakljivost
življenja, varstvo osebne svobode,
svoboda vesti itd. Naštete so v II.
poglavju sedanje ustave (14. - 65.
čl.)
#	Pristojnost Ustavnega
sodišča
Po 21. členu ZUS ustavno
sodišče odloča:
a) o skladnosti: zakonov z usta-
vo; zakonov in drugih predpisov z
ratificiranimi mednarodnimi po-
godbami in splošnimi načeli med-
narodnega prava; podzakonskih
predpisov z ustavo in zakoni;
splošnih aktov, izdanih za
izvrševanje javnih pooblastil, z us-
tavo, zakoni in podzakonskimi
predpisi. Opozorim naj, da lahko
na podlagi zakona samoupravne
skupnosti, podjetja in druge orga-
nizacije ter posamezniki dobijo
javno pooblastilo za opravljanje
nekaterih funkcij državne uprave
(glej 120. člen ustave);
b)	o ustavnosti in zakonitosti
postopkov, po katerih so bili akti
(akti pomeni tu skupen izraz za za-
kone in druge predpise), navedeni
pod A, sprejeti;
c)	o ustavnih pritožbah zaradi
kršitve človekovih pravic in te-
meljnih svoboščin s posamičnimi
akti;
č) o sporih: glede apristojnosti
med državo in lokalnimi skupnost-
mi, glede pristojnosti med samimi
lokalnimi skupnostmi; glede pris-
tojnosti med sodišči in drugimi
državnimi organi; glede pristoj-
nosti med državnim zborom, pred-
sednikom republike in vlado;
d)	o odgovornosti: predsednika
republike, če pri opravljanju svoje
funkcije krši ustavo ali hujekrši za-
kon (glej 109. člen ustave); pred-
sednika vlade in ministrov, če pri
opravljanju svojih funkcij kršijo
ustavo in zakone (glej 119. člen us-
tave);
e)	o protiustavnosti aktov in de-
lovanju političnih strank;
f)	o pritožbah v postopku
potrditve poslanskih mandatov;
g)	o drugih zadevah, ki so mu
naložene z zakoni.
Po primerjavi pristojnosti se-
danjega ustavnega sodišča s pris-
tojnostjo bivšega ustavnega
sodišča (glej 408. člen ustave iz leta
1974) vidimo, da je pristojnost se-
danjega ustavnega sodišča širša,
kajti bivše ustavno sodišče ni imelo
pristojnosti, naštetih zgoraj pod
črkami c) d) e)inf).
# Kdo lahko zahteva začetek
postopka za oceno ustavnosti in
zakonitosti aktov, navedenih pod
črko a)?
Po 23. členu ZUS lahko zahtevo
vložijo:
1)	državni zbor,
2)	najmanj tretjina poslancev
državnega zbora,
3)	državni svet,
4)	vlada,
5)	sodišče, državni tožilec. Ban-
ka Slovenije, računsko sodišče, če
nastane vprašanje ustavnosti in za-
konitosti v zvezi s postopki, ki jih
vodijo,
6)varuh	človekovih pravicvzve-
zi s posamezno zadevo, ki jo obrav-
nava,
7)	predstavniški organi lokalnih
skupnosti, če so ogrožene pravice
lokalnih skupnosti,
8)	reprezentativni sindikati za
območje države, če so ogrožene
pravice delavcev.
Našteti predlagatelji pa niso
upravičeni vložiti zahtevka za
začetek postopka za oceno tistih
predpisov in splošnih aktov, ki so
jih sami sprejeli.
Tudi v 411. členu ustave iz leta
1974 je naštetih več upravičencev
za vložitev omenjene zahteve, med
njimi tudi javni pravobranilec in
organizacija združenega dela, kra-
jevna skupnost, samoupravna in-
teresna skupnost ali druga samou-
pravna organizacija in skupnost, če
je prizadeta njena pravica, ki je
določena v ustavi ali zakonu.
#	Kdo lahko da pobudo za
začetek postopka za oceno ustav-
nosti in zakonitosti aktov, nave-
denih pod črko a)?
Pobudo, ki pa jo je potrebno raz-
likovati od prej obravnavane
zahteve, lahko poda vsakdo, ki
izkaže svoj pravni interes, ta pa je
glede na 2. odstavek 24. člena ZUS
podan, če predpis ali splošni akt za
izvrševanje javnih pooblastil, kate-
rega oceno pobudnik predlaga, ne-
posredno posega v njegove pravice,
pravne interese oziroma pravni
položaj.
Ustavno sodišče pobudo najprej
preizkusi; lahko jo sprejme in
začne postopek, lahko pa jo zavrne,
če je očitno neutemeljena ali če od
odločitve ni pričakovati rešitve po-
membnega pravnega vprašanja.
Tudi po prvem odstavku 411.
člena ustave iz leta 1974 je tako po-
budo lahko podal vsakdo.
#	Vlaganje in reševanje ustav-
nih pritožb
Za državljane in državljanke pa
tudi za tujce in tujke so zelo važne
tiste določbe v ZUS, ki se nanašajo
na ustavne pritožbe glede kršitve
človekovih pravic in temeljnih
svoboščin.
Ob pogojih, ki jih določa ZUS,
lahko vloži ustavno pritožbo:
a)	varuh človekovih pravic v zve-
zi s posamično zadevo, ki jo obrav-
nava. Kaj je varuh človekovih pra-
vic, kakšne so njegove pravice itd.,
je določeno v zakonu o varuhu člo-
vekovih pravic (Ur. list RS št.
71/1993)
b)	vsakdo, če meni, da mu je s po-
samičnim aktom državnega organa
(npr. sodišča, drž. tožilstva itd.),
organa lokalne skupnosti, (npr.
občinskega župana itd.) ali nosilca
javnih pooblastil (npr. direktorja
kakega javnega zavoda itd.) kršena
njegova človekova pravica ali te-
meljna svoboščina.
Ustavno pritožbo je mogoče
vložiti,čestapraviloma izpolnjena
tale pogoja: izvčrpana morajo biti
vsa pravna sredstva in pritožbo je
potrebno vložiti v 60 dneh od
vročitve akta, zoper katerega ni več
pravega sredstva. V izjemnih pri-
merih pa je možen tudi spregled
omenjenih pogojev (glej 2. odsta-
vek 51. in 3. odstavek 52. člena
ZUS).
-Nadaljevanje prihodnjič-
Kuharski nasveti
Danes bomo pripravili: TIROLSKE CMOKE in SLIVOVE CMOKE
L TIROLSKI CMOKI
Za 8 cmokov potrebujemo:
-30 dag kruha
-	3 dag maščobe
-4 dag čebule
-ščeppopra
-muškatnioreh
-	petršilj, sol
-1,5 del mesne juhe ali mleka
-slan krop
-1-2 jajci
-4-5 dag moke
-	8 dag na drobno narezane
gnjati in slanine
Kruh narežemo na kocke, v
pečici jih le toliko osušinno, da
jih med prsti še stisnemo, pose-
baj na maščobi prepražimo
čebulo, dodamo muškatni oreh
in sesekljan zelen peteršilj. V
mleku ali juhi rastepemo jajca,
vlijemo na kruh, rahlo pre-
mešamo in pustimo stati 15 mi-
nut. Tedaj dodamo moko in na
male kocke narezano gnjat ali
slanino. Premešamo, oblikuje-
mo poskusni cmok in ga damo
kuhat v slan krop 10 minut. Če
poskusni cmok razpade, doda-
mo 1-2 dag moke.
2. SLIVOVI CMOKI
Za 10 cmokov potrebujemo:
-25 dag krompirja
-10-20 dag moke (pol ostre, pol
mehke)
-1 jajce
-sol
-1,5 dag margarine
-10 sliv
-sladkor
-2 dag masla
-2dagdrobtin
ščepec cimeta
Krompir skuhamo, olupimo in
potučkamo. Še toplemu pri-
mešamo margarino, moko, jaj-
ceinsol.Nahitrougnetemotes-
to. Razvaljamo ga za 0,5 cm na
debelo in iz njega zrežemo kva-
drate 5 X 5 cm. V vsakega zavije-
mo 1 slivo, ki smo ji izločili
koščico in po okusu sladkali.
Testo povaljamo, oblikujemo v
cmok, dasesok med kuhanjem
ne izcedi. Cmoke kuhamo vsla-
nem kropu tako dolgo, da se
dvignejo. Odcejene zabelimo s
prepraženimi drobtinami in po-
tresemo s sladkorjem, med ka-
terega smo zmešali ščepec ci-
meta. V sredino cmokov lahko
damo tudi katero drugo vrsto
sadja, ki ga imamo doma (jago-
de, breskve, marelice).
Veliko uspeha pri pripravi
Vam želim.
Nada Pignar
KRVODAJALCI
11. OKTOBER - Silva Prosen-
jak, Brstje 22, Ptuj; Olga Čuš, Bra-
tislavci 42, Polenšak; Darijan Lah,
Orešje 72, Ptuj; Anica Holc, Kicar
7/f, Pmj; Stanko Hriberšek, Stojnci
137, Markovci; Nada Repič, Pod-
vinci 18/a, Ptuj; Marija Žaler, Ul. 5.
prekomorske 7, Ptuj; Marija
Krajnc, Apače 230, Lovrenc; Ema
Toplak, Miklošičeva 10, Ptuj; Ma-
rija Kramberger, Prešernova 25,
Ptuj; Mirko Horvat, Bukovci 71/b,
Markovci; Marija Štumberger,
Trubarjeva 9, Ptuj; Irena Pukšič,
Gornike 3, Destrnik; Erna Furek,
Skorba 18, Hajdina; Sonja Pilin-
ger, Spuhlja 102, Ptuj; Danica Ku-
mer, Placar 40/a, Destrnik; Martin
Petek, Slovenja vas 38/a, Hajdina;
Andrej Svenšek,Kvedrova3,Ptuj;
Roman Kociper, Videm pri Ptuju
13; Rudi Štelcer, Pobrežje 118, Vi-
dem.
13. OKTOBER - Jože Bombek,
Ptujska cesta 20, Ormož; Armando
Hvala, Črtkova 14, Ptuj; Marija
Štumberger, Stojnci 20, Markovci;
Janez Čuš, Gabrnik 20, Juršinci;
Ivan Kosec, Moškanjci 118; Ciril
Predikaka, Majšperk 51; Franc
Majerič, Sagadinova 13, Ptuj; Jože
Pernek, Velika Varnica 18, Lesko-
vec; Alojz Cajnko, Zagrebška 12,
Ptuj; Olga Plohi, Sobetinci 37/a,
Markovci; Ivan Grahl, Mlinska c.
3/a, Ptuj; Rado Gašparin, Kvedro-
va 2, Ptuj; Marjana Kokol, Nova
vas 17/a, Markovci; Janez Ivančič,
Lovrenc na Dr. p. 1, Lovrenc; Vla-
dimir Plohi, Sobetinci 37/a, Mar-
kovci; Darko Ferlinc,Ul. B. Kraig-
herja 4, Kidričevo; Stanko Frčeč,
Apače 175, Lovrenc; Ivan Kovačič,
Polenšak 44/b; Branko Mohorko,
Apače 284, Lovrenc; Dušan Lo-
zinšek, Bolečka vas 3/a; Anton Toš,
Podvinci 58, Ptuj; Milica Ozmec,
Velika Nedelja l/a; Vida Gonc,
Groharjeva pot 2, Ptuj; Dragica
Horvat, Destrnik 38; Andrej Vido-
vič, Mezgovci 2/b, Dornava; Dušan
Dodlek, Apače 296, Lovrenc; Mar-
tin Šlamberger, Skorba 2/c; Anton
Horvat, Krčevina 133/a, Ptuj; Šte-
fanija Slana, Ob Studenčnici 2,
Ptuj; Anton Vučina, Grajena 26,
Ptuj; Mirko Krajnčič, Ul. 5. preko-
morske 3, Ptuj; Nada Simonič,
Slomškova 18, Ptuj; Jože Koren,
Leskovec 26, Pregersko.
V SADNEM VRTU je pri ja-
blanah in hruškah najbolj razšir-
jena rastlinska glivična bolezen
škrlup ali fuzikladij, pri bres-
kvah in nektarinah pa breskova
kodravost. Po razširjenosti in
škodljivosti staobetako nevarni,
saj uničita ves pridelek, končno
pa zaradi ovirane asimilacije
drevo odmre.
Okužbo z breskovo kodra-
vostjo najučinkoviteje pre-
prečujemo, ko sezaključi vegeta-
cija in odpade listje pa do brsten-
ja. Ker je konec oktobra najpri-
mernejši čas za škropljenje zoper
to nadležno in škodljivo rastlin-
sko boleznijo, se bežno spoznaj-
mo z njenim razvojem, da bi se ji
uspeli dosledneje ubraniti.
Spomladi, ko listje odganja,
opazimo, da postaja izmaličeno
in skodrano, mesnato odebelje-
no in lomljivo, bledozelenkasto
ali rdečkasto obarvano. Taki lis-
ti kmalu porjavijo, se posušijo in
odpadejo, tako da že v začetku
poletja drevesa postanejo gola;
pozneje sicer ponovno odženejo,
to pa jih seveda močno izčrpa.
Glive breskove kodravosti
prezimijo na drevesu, največ tro-
sov pa prezimi v pazduhah list-
nih in cvetnih brstov. Potrebno
je temeljito škropljenje, da bi se
škropivo zanesljivo zlilo za list-
ne in cvetne brste in oblilo vse
lubje oziroma vso drevesno
skorjo.
Škropimo z bakrenimi pri-
pravki: bordoško brozgo, kupro-
pinom, bakrenim apnom, ku-
prablauom ali drugimi v trikrat-
ni koncentraciji, kot se navede-
na škropiva uporabljajo poleti v
času vegetacije. Škropimo v
brezvetrnem mirnem in suhem
vremenu. Škropivo na drevesu
ne sme zmrzniti, preden se ne
posuši.
Kljub temu da smo se v
OKRASNEM VRTU že srečali
s prvimi jesenskimi slanami, ne
hitimo preveč s premestitvijo
okrasnih rastlin, ki v naših pod-
nebnih prilikah ne prenesejo
zime na prostem, v zimovnik.
Takšno priporočilo sicer naj ne
bi veljalo za najbolj občutljive
lončnice, okenske in balkonske
rastline,od katerih smo nekatere
med letom imeli posajene tudi
na prostem, veljalo pa bi za neko-
liko manj občutljive, saj se rastli-
ne, ki jih spravljamo v zimovnik,
zaprezimovanjeboljeutrde, čim
dlje so na prostem in skrajša se
doba prezimovanja v zimovni-
ku, ki v nobenem primeru za
rastline ni ugodno. Kdaj bo
skrajni čas za spravilo posamez-
nih vrst okrasnih rastlin iz
našega vrta v zimovnik, je odvis-
no od več pogojev. Med prvimi
sta gotovo botaničan vrsta in ge-
netska občutljivost, lega in
položaj, kje raste in kako je
zaščitena na primer z zavetrjem
zgradb, živic in varovalnega
rastlinja, ali če je ugodna topla
južna lega vrta, pri vsem pa je po-
membna precejšnja mera
občutka in izkušenj gojitelja, da
svoje varovanke spravi v zimov-
nik tik pred usodno zmrzaljo.
V	BIVALNEM VRTU
pričnemo priprave za sajenje
živiceoziromaživemeje. Sajenje
listavcev za živo mejo je najpri-
merneje v novembru, zato bomo
v enem naslednjih prispevkov o
izboru in načinih sajenja še go-
vorili,sedajpajepotrebnosveto-
vati le, da je potrebno vsaj mesec
dni pred sajenjem izkopati sadil-
ne jame oziroma jarek, v katere-
ga bomo sadili živo mejo. Ta naj
bo globok vsaj 50 cm s prerehlja-
nim dnom in širok 80cm do 1 m.
Če nameravamo saditi v trikotni
zvezi, mora biti širši, za sajenje v
eno vrsto pa je lahko ožji. Zemlja
se mora pred sajenjem prez-
račiti, tudi kakšna blaga zmrzal
ji bo koristila, predvsem po-
membno pa je, da je ob tako glo-
bokem prekapanju mogoče
izločiti vse morebitne ostanke
trohnečih korenin prejšnje zras-
ti.
V	ZELENJAVNEM VRTU
pospravljamo vrtnine za zimsko
hrambo. V zimski hrambi bodo
vrtnine trajnejše, če so zdrave, če
smo jih uspeli pospraviti v su-
hem in ugodnem toplem vreme-
nu in da na njih ni poškodb, ki bi
jih povzročili rastlinski
škodljivci ali ki bi nastale zaradi
nepazljivega izkopa.
Korenčku cime ne obrezuje-
mo, temveč jo obtrgamo. Obre-
zano in poškodovano korenje hi-
tro zgnije. Poškodovane korene
izločimo za sprotno porabo.
Pastinak, čeprav je odporen
na mraz in bi primerno zavaro-
van lahko ostal na prostem, spra-
vimo podobno kot korenček in v
kleti vložimo v vlažen pesek. Če
pa ga pustimo na prostem, ga za-
radi njegovega prijetnega vonja
in sladkastega okusa zanesljivo
načno miši in voluharji.
Črna redkev se najbolje drži
pri nekaj stopinjah nad
zmrziščem, in če je le mogoče, jo
spravimo v zasipnico, sicer pa v
klet v vlažen pesek, da ne bi pre-
naglo postala robava.
Rdečo peso posebno skrbno
pospravimo, saj se z vsako
poškodbo izcedi njen sok, ali kot
temu pravimo, "izkrvavi". List-
nega šopa ji ne smemo odrezati,
temveč ga le odtrgamo. Pri izko-
pu pa tudi ne smemo poškodova-
ti glavnega korena oziroma kore-
ninskega repka, ker skozi to rano
sok najhitreje izteče, koren pa
oveni.
Črnega korena izkopljemo le
toliko, kolikor ga bomo potrebo-
vali v najhujši zimi, ko ga ne mo-
remo izkopati zaradi zmrzle
zemlje, sicer pa za kasnejšo rabo
lahkoostanevzemlji. Pokrijemo
ga s 30 cm debelo varovalno ode-
jo preperelega hlevskega gnoja,
šote ali listja, da ga zavarujemo
pred zmrzaljo.
(***)
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista,
27. in 28. oktobra ter 4. in 5. no-
vembra, zaradi korenike 22., 23.
in 31 oktobra, 1. in 3. novembra, |
plodovod28.do31.oktobra,za- |
radi cvetja in zdravilna zelišča |
paod25.do27. oktobra ter 2. in I
4. novembra.	|
Miran Glušič, ing. agr. I
TEDNIK -27. OKTOBER 1994
ZA KRATEK CAS - 17
Morda mislite, da vam pre-
večkrat predstavljam neznane
izvajalce in neznane skladbe, a
sam upam, da bodo le-te posta-
le splošno znane ali velike
uspešnice!
tVtVvV
Avstralski ročk band INXS
pripravlja nov greatest hits al-
bum, na katerem bo tudi sklad-
ba z naslovom The Strangest
party
tVtVtV
Britanski rockerji Suede so
se malo omehčali v baladi The
wild ones	, pevec Brett
Andersson pa je pokazal svoje
pevske sposobnosti na albumu
Dog Man Star!
i^t^-Ci
Tudi škotski zasedbi Thera-
py je zmanjkalo idej, tako so se
odločili na novo preigrati klasi-
ko zasedbe Joy Divlsion z nas-
lovom Isolation .
tVi^VtV
Najstnici Shampoo sta po
prvi uspešnici Trouble posneli
novo punk ročk pesem Viva la
Megababes(^**).
Škotski "odštekanci" iz ban-
da MANIC STREAT PREA-
CHERS so z zadnjega studij-
skega albuma The holy Bible
predstavili prijetno ročk bala-
do SHE IS SUFFERING
Zeppelina JIMMY PAGE
and ROBERT PLANT sta v
New Yorku nastopila na MTV-
jevem Unpluggedu in odpela
dobro akustično balado Gallo-
w'spole
Od ročka se selim v diskoteke
k novim disco hitom. Eden iz-
med njih bo najverjetneje ko-
mad dueta Cappella z naslov-
om MOVE IT UP	.
Italijanska techno skupina
ICE MC ima zelo podoben nov
komad IT'S A RAINY DAY
kot je bil komad Think
abouttheway.
>>>>
Kako skupina Dire Straits
zvezni v techno ritmu, nam de-
monstrira nova skupina THE
PURPLE KINGS v komadu
THAT'S THE WAY YOU DO IT
ali Money for nothing v
originalu.
GLORIA ESTEFAN je za
film The Specialist, v katerem
igrata Sylvester Stalone in Sha-
ron Stone, posnela nosilno
skladbo TURN THE BEAT
AROUND (***).
Funk diva KARYN WHITE s
konca 80. se ponovno vrača na
svetovno glasbeno sceno s
skladbo HUNGAH
.V^VvV
Če ste radi vpili WOOMP,
THERE IT IS ali COME BABY
COME, boste sedaj poskakova-
li ob podobnih ritmih skupine
69 BO YZ, ki ima podobno razgi-
bano pesem TOOTSEE ROLL
Združenje temnopoltežev je
ustvarilo skupino BLACK
MAN UNITED, za spremembo
pa ne gre za rap, ampak za do-
bro soul skupino, katere prva
pesem se imenuje U WILL
KNOW.
Kvartet ALL 4 ONE nas je
razvadil s prijetnima baladama
So much in Love in I Swear.
Fantje so malo pospešili ritem,
vendar gre v skladbi BRE-
ATHLESS	še zmeraj za
prijetno soul skladbo.
Producent R. KELLY se tre-
nutno vse bolj posveča petju.
Po No. 1 skladbi Bump N'Grind
se tokrat vrača z malo hitrejšo
rhythm n'blues skladbo SHE'S
GOTTHATVIBE
Iz ZDA prihaja pevec WAY-
NE MARSHALL, ki stoka v pe-
smi OOH AAH .
tVtVtV
Rap zvezdnik HEAVY D. in
njegova skupina THE BOYZ
sta za album Nuttin' but Love
izdala tretjo single ploščo THIS
IS YOUR NIGHT .
tVtVtV
Pevec RYUCHISAKIMOTO
je k sodelovanju povabil
bivšega vokalista banda FGTH
Hollyja Johnsona, skupaj poje-
ta pesem LOVE AND HATE
stari zvezdnik TOM JOHNS
v najnovejšem komadu IF I
ONLYKNEW	poizkuša
tudirepati!
Najboljša pesem tedna pa je
že šesta pesem švedskega kvar-
teta ACE OF BASE z albuma
HappyNation, kisejepojavilna
policah s ploščami že ob koncu
leta 1992. ACE OF BASE za
začetek leta 1995 napovedujejo
novi album, do takrat pa nam
ponujajo komad LIVING IN
DANGER
David Breznik
1.	m MAKE LOVE TO YOU - Boyz II
Men
2.	ALWAYS; GOOD GUYS DONJAL-
WAYS WEAR WHITE - Bon Jovi
3.	ENDLESS LOVE - Luther Vandross
&Mariah Carey
4.	VVELCOME TO TOMORROW -
Snap
5.	SATURDAVNIGHT- Whlngfield
6.	SECRET-Madonna
7.	THE SIMPLE THINGS - Joe Cocker
8.	YOU GOT ME ROCKING - The Rol-
lingStones
9.	LIFE IN THE STREETS - Prince Ital
Joe &Marky Mark
10.	SPEED - Billyldol_
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(med 20. in 23. uro).
POCITNICE
Del letošnjih počitnic sem
preživel pri stricu in teti v Trnov-
ski vasi. Tam imam tudi dva bra-
tranca in sestrično. V hiši imajo
trgovino in gostilno, zato se ved-
no nekaj dogaja. Stric se ukvarja
s kmetijstvom in tako sem poma-
gal pri raznih delih. Z bratrancem
Jožkom sva se večkrat hodila ko-
pat. Včasih pa sva tudi lovila ribe.
Na večer me je stric, ki je lovec,
vzel s seboj na lov. Vzpela sva se
na visoko prežo in opazovala srne
z mladiči.
Po^jutrih sem ga ponavadi malo
dalje potegnil v postelji. Zato mi
je bilo neko jutro posebej težko
vstati, ko sva s stricem že v temi
šla na lov. Tudi na strelsko tek-
movanje sem hodil z njim, teto in
bratrancem Jožkom. Bili smo v
Radencih, kjer sta stric in Jožek
streljala na glinaste golobe.
Počitnice so hitro minile in mo-
ral sem se vrniti domov v Gočovo.
IgorPečovnik,4. r.
OŠ Sv.Trojica
RAZTAVA GLASBIL IN
OGLED KNJIŽNICE
Ogledali smo si ptujski grad in
mladinsko knjižnico. V gradu
smo si ogledali stara glasbila, ki
so jih uporabljali v prejšnjih
časih. Videli smo bobne, razna pi-
hala, violine, klavir, lire in harfe.
Po ogledu smo prisluhnili kon-
certu učencev glasbene šole Ptuj.
Z njimi je zaigrala na flavto tudi
naša razredničarka. Potem smo
se odpravili na ogled mladinske
knjižnice za otroke in mladino.
Knjižničarka nas je povabila, da
si tudi mi lahko pridemo izposo-
dit knjige. Na kulturnem dnevu
mije bilo zelo všeč.
Martina Mlinarič, 3. b
Oš Kidričevo
KARAOKE
V soboto, 8. oktobra, ob 19. uri
so bile v Ormožu Karaoke. Vsi
smo se odpravili tja, čeprav je
močno deževalo. Bilo je zelo veli-
ko ljudi, ker je pelo veliko učen-
cev iz osnovne šole Velika Nedel-
ja. Večinoma smo šli z namenom,
da bomo navijali za učence iz Ve-
like Nedelje.
Karaoke so imele dva dela. V
prvem delu jih je pelo nekaj iz
osnovne šole Velike Nedelje in se
niso uvrstili med zmagovalce.
Upali smo, da bo več sreče v dru-
gem delu. Ko je bil prvi del gotov,
je nehalo deževati. Drugi del seje
začel čez deset minut. Vsi smo
nestrpno pričakovali izbor zma-
govalcev. Ko so prve tri klicali na
oder, smo vsi poslušali, ali bo kdo
iz osnovne šole Velika Nedelja.
Ker nam tisti dan sreča ni bila na-
klonjena, nismo bili med zmago-
valci.
Vendar smo bili veseli, da ima-
mo toliko pogumnih učencev, ki
znajo lepo peti.
Maja Petek, 7. a
nov. krožek, OŠ Velika Nedelja
RADA BI ŠLA...
Rada bi šla v Kalifornijo. Obi-
skala bi Beverly Hills in se srečala
z znanimi filmskimi zvezdami.
Zjutraj bi šla na letalo na Brnik,
od tam pa bi poletela naravnost v
Kalifornijo. Ker bi mi bilo zoprno
potovati sama, bi s sabo vzela
tudi nekaj najboljših prijateljev.
Ko bi prišli v to sončno deželo, bi
se najprej nastanili v enem naj-
boljših hotelov na obali. Moja
soba bi morala imeti pogled na
morje. Najprej bi šli malo plavat
in se osvežit v morju. Ko bi nas
vroče sonce posušilo, bi šli na ko-
silo z Mariah Carey ali pa s
kakšno drugo zvezdo s filmskega
platna. Ob sproščenem klepetu
bi se imenitno zabavali. Po kosilu
bi šla s prijateljicami nakupovat,
fantje pa bi verjetno šli osvajat
dekleta. Zmenih bi se za uro, ko
se spet dobimo na plaži. Dekleta
bi se v hotel vrnila do ušes obo-
rožena z vrečkami (v njih bi bila
seveda predvsem oblačila), fant-
je pa bi nas že čakali na plaži - se-
veda vsak s svojo najnovejšo pri-
jateljico. Ker bi jim punce zavida-
le, da so že našH svoje spremlje-
valke, bi brž odšle s plaže narav-
nost v Beverly Hills. A ker bi tam
videle le veličastne vile, ne pa tudi
čednih fantov, bi se vrnile nazaj
na plažo. Kot naročeni bi nam ta-
krat prišli nasproti Jonathan
Brandis, Tam Cruise, Patrick
Swayze itd. Brž bi se zmenili za
večerjo, ki bi bila v eni najlepših,
največjih in najboljših restavra-
cij. Po večerji bi šli v disko in se
tam zabavali pozno v noč. V pri-
hodnjih dneh bi si ogledovali za-
nimivosti, se potepali, sklepali
prijateljstva, kosili in večerjali s
samimi zanimivimi ljudmi, se
športno rekreirali in seveda veli-
ko plavali.
Ko bi prišel čas za po vratek v re-
alnost, bi s pogledom še enkrat
objeU "raj" na zemlji, nato pa se z
letalom, polni lepih spominov,
vrnili v našo ljubo malo in lepo
Slovenijo.
Nataša Erman, 8. r.
OS Juršinci
ŠPORTNI DAN
V sredo je bil športni dan na
igrišču. Sodelovali smo učenci iz
osnovne šole Lovrenc na Dr. pol-
ju. Tekmovanje je potekalo zelo
hitro. Tekli smo na 1000 m v sku-
pinah. Zmagovalci so dobili di-
plome, drugi pa papirnate me-
dalje. Menije bilo najbolj všeč, ko
sem zmagala. Zame so navijali
vsi.
T amara Rihtarič, 3.C
Lovrenc na D r. polju
MOJA KNJIŽNA POLICA
v moji sobi delim polico s svojo
sestro. Na njej imava mnogo
knjig. Nekatere bereva midva,
druge pa prebirata stara mama
in mamica.
Na polici so velike in majhne
knjige. Zelo rad berem Grivaijevi
otroci, Pastirci. Peter Klepec,
Mojca Pokrajculja, Grimmove
pravljice, Andersenove pravljice
in Muco Copatarico. Na knjižni
polici največ prostora zavzame
leksikon, zraven tega pa imava
tudi kasete. Dostikrat ni kakšne
knjige na polici, ker je na moji
mizi. Prazen prostor pa zasede
majhen avtomobilček, ki mi gaje
kupila botrca.
Čeprav imam doma mnogo
knjig, še vedno grem rad v
knjižnico iskati zanimive knjige.
AlešKamenšek,3.a
OŠ Majšperk
POČITNICE
šolski zvonec je odzvonil
zadnjo uro pouka. Dobili smo
svoja plačila, se poslovili od
sošolcev in učiteljev in veselo ste-
kli v počitnice.
Prva dva tedna sem preživel z
družino in prijatelji. Kako je pri-
jetno, če ni treba pripravljati tor-
be in zgodaj vstajati! Potem sem
šel na počitnicev Podvince. Tam
živita moj a babica in ata. Čez dan
sem mu pomagal v delavnici,
zvečer pa smo igrali nogomet. Z
njegovim prijateljem smo šli nek
popoldan s kanujem veslat po
Dravi. Najprej meje bilo malo
strah, ko pa sem se navadil nena-
vadnega guncanja, je bilo zelo
prijetno. Toda na žalost nas je
pregnal dež.
Tudi brez Žana in Leona ni šlo v
teh počitnicah. To sta moja dva
bratranca, ki prav tako kot jaz in
Matevž komaj čakata, da pride-
mo skupaj in ušpičimo kakšno
vragolijo. Včasih smo se šli kopat.
Konec julija sva z atom šla na
morje v Crikvenico. Imel sem se
lepo. Kar stoži se mi, kadar po-
mislim na morske valove in toplo
sonce.
Prehitro so minevali počitniški
dnevi. Oglašala seje misel na šolo
in na to, da bo trebalo pripraviti
šolsko torbo in potrebščine. Tudi
sošolce sem začel pogrešati. Pe-
tega razreda sem se malo bal, ker
seje začel predmetni pouk. Zelo
sem bil presenečen, ko sem zve-
del, da mije razredničarka moja
mama. Toda človek se navadi
vsega hudega.
Upam, da bodo tudi naslednje
počitnice tako vesele, kot so bile
letošnje.
Primož Horvat, 5. r.
OŠ Cirkulane
18-ZA RAZVEDRILO
27. OKTOBER 1994- TEDNIK
TEDNIK -27. OKTOBER 1994
POSLOVNA SPOROČILA - 21
22 - POSLOVNA SPOROČILA
27. OKTOBER 1994- TEDNIK
TEDNIK -27. OKTOBER 1994
OGLASI IN OB.TAVE - 23
VINSAK PRI JURSINCIH / BISERNA POROKA
V soboto, 22. oktobra, popoldne sta pooblaščeni zastopnik skupščine občine Ptuj
Anton Velikonja in matičarka Breda Sever po opravljenih obveznostih v ptujski
poročni dvorani odšla na Vinšak pri Juršincih, kjer sta ju čakala zakonca Janez in
Julijana Kukovec iz Rotmana 28, KS Juršinci, da ju slovesno proglasita za bisero-
poročenca. Poročila sta se namreč prva na ta dan leta 1934 v farni cerkvi sv. Lov-
renca (Juršinci).
V lepo okrašenem prostoru
sta ob navzočnosti števil-
nih svojcev,sosedov in
prijateljev po 60 letih živi-
jenja v trdni zakonski zvezi
prišla pred uradni osebi na in-
validskih vozičkih, kar je slove-
snosti dalo še posebno beležje.
Prav zaradi težke invalidnosti
je bila biserna poroka opravlje-
na v domačem okolju.
Življenjska pot biseropo-
ročenr^v je bila vseskozi težka,
vendar sta z močno voljo znala
premagati vse težave. Biserni
ženin je bil rojen 28. I. 1910 v
Rotmanu v viničarski družini.
Biserna nevesta Julijana Vučina
je bila rojena 29.1.1909 v Juršin-
cih v kmečki družini. Poročila
sta se 22.10.1934. Preživljala sta
se kot viničarja z delom pri go-
spodarju, ki jima je dal stanovan-
je, hodila pomagati pri delu oko-
liškim kmetom, Julijana pa je
morala še posebej skrbeli za dom,
gospodinjstvo in tri otroke. Ker
se je Janez ni pokoraval okupa-
torskim oblastem, so ga zaprli in
poslali na prisilno delo. Tam je
bil ob letalskem napadu leta 1945
težko ranjen. Po 15 letih neu-
spešnega zdravljenja so mu v ma-
riborski bolnišnici morali amp-
utirati obe nogi. Od začetka je bil
odvisen od pomoči drugih,
sčasoma pa se je navadil na inva-
lidski voziček in bergle, da je
lahko pri delu uporabljal svoje
pridne in spretne roke. S trdim
delom in življenjem, polnim od-
krekanja sta si z ženo prislužila in
prihranila toliko, da sta si kupila
skromno hišico s 5 ari zemlje v
Rotmanu 28 ter si jo uredila v lep
in prijazen dom. Pred dvema le-
toma je Julijana nesrečno padla
in si hudo poškodovala kolk in
nogo. Po težki operaciji je tudi
ona odvisna od invalidskega
vozička.
Kij ub toliko težavam v življen-
ju, nesrečam in trpljenju nista iz-
gubila volje, vztrajala sta in
srečna dočakala izreden jubilej.
Z njima se veselijo njuni otroci -
sinova in hčerka, 12 vnukov in
tudi že 3 pravnuki, ponosni so
nanju krajani Rotmana ter vsi fa-
rani in občani nove občine
Juršinci.
Čestitkam in dobrim željam se
pridružuje tudi uredništvo Ted-
nika!
•> F. Fideršek
Kot kaže, je zadnja kraja boriskih dragocenosti, ki so jo odkrili v četrtek, 13. ok-
tobra, dodobra vplivala tudi na nekatere člane ptujskega izvršnega sveta, saj so
to problematiko končno uvrstili na dnevni red svoje seje v torek, 25. oktobra.
Občinska kulturna mini-
strica Kristina Šamperl-
Purg članom vlade sicer
ni povedala nič novega v
zvezi s katero od kraj dragoce-
nih slikarij iz grajske kapele na
Borlu, saj verjetno tudi krimi-
nalisti še nimajo otipljivejših
podatkov o storilcih.
Lahko pa - tako kot mi - ute-
meljeno domnevajo, da so bili ta-
tovi dobri poznavalci umetnin,
saj so med originalno slikarijo in
kopijo izbrali ta pravo in jo seve-
da spretno odnesli. Kot kaže,
tudi v drugo niso imeli težkega
dela, saj naj bi dragoceno sliko
odnesli skozi okno na zunanji
strani gradu, ki očitno ni bilo do-
bro zavarovano, kaj šele varova-
no. Ministrica je zato upravičeno
predlagala, da do ureditve gradu
in popolnega varovanja vse borl-
ske dragocenosti, ki so premične,
začasno preselijo v dobro varova-
ne prostore Pokrajinskega muze-
ja v Ptuju. Tudi zaradi tega bodo
ministrstvu za kulturo predlaga-
li, da pospeši postopek denacio-
nalizacije gradu Bori, saj je po do-
sedanjih informacijah veliko ta-
kih, ki bi bili pripravljenih grad
restavrirati in obnoviti, seveda če
bi bil znan lastnik. Dokler pa tega
ni, bo stari grad na Borlu še na-
prej prepuščen zobu časa (in do-
bri volji vlomilcev).
Predsednik občinske vlade
Branko Brumen je prepričan, da
so storili kvaliteten premik pri
varovanju gradu tudi z ureditvijo
hišniškega stanovanja - navse-
zadnje je hišnikova žena bila
prva, ki je ugotovila zadnjo tatvi-
no slike -, vendar pa zahteva, da
poiščejo odgovor na vprašanje,
ali je v obeh primerih tatvin
boriskih dragocenosti objekt bil
zadovoljivo varovan; in če obsta-
ja objektivna odgovornost za sla-
bo varovanje, bo treba proti kriv-
cu ustrezno ukrepati.
•>-0M
Med dragocenosti iz grajske kape-
le na Borlu, ki so še ostale, sodi ta
zanimivi kipec.
Foto: arhiv UNZ Maribor

V desetih dneh bo
stečajni upravitelj Čevl-
jarstva Kidričevo pre-
dal podatke obračuna
poslovanja za avgust in
september predsedniku
stečajnega senata. Re-
zultati tekočega poslo-
vanja so ugodni in po-
krivajo stroške. Ob neu-
poštevanju dolgov iz
preteklosti, za katere se
še ne ve, kakšni so, bi
prisilna poravnava v
stečaju bila možna. Ker
pa ni znano, kako bo s
poplačilom starih dol-
gov, o tem še ni mogoče
zanesljivo govoriti.
Avgusta so kidričev-
ski čevljarji izdelali 733
parov čevljev v vrednos-
ti 3.159.611,50 tolarjev,
septembra pa 1131 v
vrednosti 4.630.464,25
tolarjev. Stečajni upra-
vitelj Ignac Marinič je
povedal, da so vso proiz-
vodnjo prodali, da pa
imajo nekaj težav s
plačili. Delavci so svoje
terjatve do podjetja pri-
javili, 14. novembra pa
bo na sodišču prvi na-
rok za preizkus terjatev.
PTUJ • V Ljubljanski banki
v Prešernovi ulici bo v petek,
28. oktobra, ob 18. uri otvori-
tev numizmatične razstave,
katere avtorja sta Milena Fi-
deršek in Ivan Brač. Ob tem
bosta zaigrali Suzana Menoni
na flavto in Nataša Rogina na
violino.
ORMOŽ • V petek, 28. okto-
bra, ob 18. uri bo v avli
skupščine občine razstava fo-
tografij in slik ter predstavi-
tev knjige dr. Stanka Janežiča
o Franu Ksavru Mešku.
SLOVENSKA BISTRICA
# 28. oktobra ob 19. uri bo v
viteški dvorani bistriškega
gradu ponovitev Platonovega
Sokrata pred sodiščem v iz-
vedbi Marka Cvahteta.
PODGORJE • Na
Koroškem bo v soboto, 29. ok-
tobra, nadaljevanje srečanja
podeželskih gledališč, ki se je
pričelo minulo soboto. Nasto-
pila bo tudi gledališka skupi-
na PD Cirkulane s predstavo
Trije vaški svetniki.
PTUJ # V sredo, 2. novem-
bra, se bo ob 10, uri na upravi
Pokrajinskega muzeja pričel
seminar za turistične vodni-
ke.
PTUJ • V gledališču bo v
četrtek, 3. novembra, ob 20.
uri na povabilo Gledališča
ZATO ponovno gostoval sa-
rajevski igralec Zijah Sokolo-
vič s predstavo Igralec... je
igralec... je igralec. Zijah So-
kolovič bo obiskal Ptuj v no-
vembru še enkrat, in sicer 24.
novembra, ko bo odigral
predstavo CABAres, CABA-
rei.
ORMOŽ # 4. novembra ob
19. uri bo v domu kulture slav-
nostna proslava ob 120. oblet-
nici rojstva in 30. obletnici
smrti slovenskega pisatelja in
duhovnika, prleškega rojaka
Frana Ksavra Meška.
PTUJ • V gledališču bo v
četrtek, 10. novembra, na po-
vabilo ZKO in Knjižnice Iva-
na Potrča gostoval član Mest-
nega gledališča iz Ljubljane
Evgen Car s šaljivo igro Pore-
dušovjanoš.
PTUJ # V refektoriju mino-
ritskega samostana so na og-
led na steklu brušene slike
Zvonimirja Pintariča.
PTUJ • Na študijskem od-
delku Knjižnice Ivana Potrča
je na ogled razstava o Francu
Jezi, ki jo je pripravil Jakob
Emeršič.
OPOTEKAJOČI PEŠEC PADEL
NA AVTO
v sredo, 19. oktobra, okoli 19.30 je
Jožica V. vozila osebni avto po maka-
damski cesti proti Turškemu Vrhu pri
Zavrču. Srečala je pešca in že od
daleč videla, da se po cesti opoteka,
zato je avtomobil ustavila. Pešec, 45-
letni Alojz K. z Gorenjskega Vrha pri
Zavrču, je avto poskušal obiti, nena-
doma pa je izgubil ravnotežje, padel
in z glavo udaril v prednji del avtomo-
bila. Pri padcu se je hudo poškodoval,
zato so ga prepeljali v ptujsko bol-
nišnico.
MOPEPIST HUDO RANJEN
Na magistralni cesti Ormož - Ptuj v
bližini Ormoža je v sredo osebni avto,
ki ga je vozil Ivan S. iz Maribora, trčil v
voznika kolesa z motorjem Ljubomirja
J. iz Ormoža. Mopedist je padel in se
hudo ranil.
Z AVTOM v MLADOLETNO
PEŠKO
v četrtek, 20. septembra, ob 15.20
je 16-letna P. P. iz Strmca, KS Lesko-
vec, na Zgornji Hajdini prečkala regio-
nalno cesto. Prav tedaj je iz smeri
Apač vozil osebni avto Gorazd D. iz
Brežic. Zadel je v peško in jo zbil po
cestišču. Hudo ranjeno so prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
UKRADEL GOLF
Prejšnji teden med sredo in četrt-
kom je v Ormožu neznanec ukradel
osebni avto znamke Golf, ki je stal na
parkirišču podjetja Optaplast Fero-
plast na Ljutomerski cesti. Avto je imel
registrsko oznako LJ V8-696. Policisti
za storilcem poizvedujejo.
OSEBNI AVTO v PLAMENIH
Po lokalni cesti od Slovenske Bistri-
ce proti Črešnjevcu se je v četrtek ob
7. uri peljal z osebnim avtomobilom
Zastava 101 Jože L. iz Makol. Med
vožnjo se je vžgal motor in prednji del
karoserije. Pozneje so ugotovili, daje
ogenj nastal zaradi počene cevi za do-
tok goriva v uplinjač. Po oceni je
škode za okoli 80.000 tolarjev.
VLOMI IN TATVINE SE KAR
VRSTIJO
v torek, 18. oktobra, dopoldne je
neznani storilec vlomil v dve stano-
vanji v Njivski ulici v Lenartu. Iz stano-
vanja Vere G. ni odnesel ničesar,
najbrž ni bilo tistega, kar je iskal. Nekaj
škode je naredil le z vlamljanjem. Z
bogatim plenom pa je odšel po vlomu
v stanovanje Teje K. Z vlomilcem je iz-
ginilo zlatnine za milijon tolarjev, po-
leg tega pa še nekaj gotovine.
Prejšnji teden je neznanec vlomil v
stanovanje Stanka H. v Ulici 25. majav
Ptuju. Odnesel je denar in zlatnino v
skupni vrednosti okoli 800.000 tolar-
jev.
V petek, 21. oktobra, je neznani vlo-
milec vdrl v stanovanji Hermine H. in
Draga P. na Partizanski cesti 1 v Slo-
venski Bistrici. Skupno škodo so oce-
nili na dobrih 100.000 tolarjev.
Pravtakovpetekjeneznanecviomil
v stanovanjsko hišo Ivanke M. na
Destrniku 10. Iskal in odnesel je
predvsem zlatnino in gotovino.
Škodo so ocenili na 200.000 tolarjev.
Na širšem območju UNZ Maribor je
bilo še več podobnih vlomov. Policisti
in kriminalisti bodo nekaj teh vlomov
prav gotovo uspešno raziskali in našli
storilce. Pogosti primeri vlomov pa so
tudi resno opozorilo lastnikom stano-
vanj in hiš.
GORELO V NJIVERCAH
IN MAKOLAH
v sredo, 19. oktobra, ob 21.30 je iz-
bruhnil požar na gospodarskem pos-
lopju Ferdinanda P. v Njivercah, KS
Kidričevo. Ugotovili so, da je požar
nastal zaradi samovžiga slame.
Ogenj se je razširil na ostrešje, ki je
povsem uničeno. Škode so ocenili na
tri milijone tolarjev.
Dan zatem, včetrtek, ob 21. uri pa je
nastal požar na gospodarskem pos-
lopju Franca K. v Makolah. Zgorelo je
ostrežje, pod njim pa precej sena in
slame. Škodo so ocenili na 600.000
tolarjev. Ugotovili so tudi, da je požar
nastal zaradi kratkega stika na traktor-
ju, na katerega so priključili stroj za
ličkanje koruze.
RODILE SO - ČESm AMO:
Albma Ikbar, Sp. KI = čamvci
21, Velika Nedelja - dc<^ka; Tere-
zija Vcršič, Korenjak l/a, Zavrč-
Barbaro; Zdenka Kodrič, Bu-
kovci 16, Markovci - deklico;
Zdenka Gajšek, Volkmerjeva
21, Ptuj - dečka; Marta Vertič,
Mestni Vrh 14, Ptuj - Sandija;
Nataša Bezjak, Prvenci 25, Mar-
kove! - dečka in deklico; Bojana
Belšak, l.ahonci 12, Ivanjkovci -
Denisa; Sa.ša Koren, Ul. 25. maja
10, Ptuj - Manjo; Sonja Šmigoc,
Majšperk 12, Ptujska Gora -
Luka; Ankica Posavec, Pavlovec
54, Pregrada - Valentine; Nataša
Zoreč, Mestni Vrh .'?4/a, Ptuj -
Sandro; Jožica Jelen, Sedlašek
60, Podlehnik - dečka; Katica
Zadravec, Sardinje 28, Velika
Nedelja - Tadeja; ingrid Kac-
Korunič, Tavčarjeva 17, i'tuj -
Evo; Metka Golirač, Ul. 5. pre-
komorskc 12, Ptuj - dečka.
POROKE - PTU.I: Vincenc
Mesarec in Rada Bunijevac,
Trnovski Vrh 50; Stanislav
Krajnc in Lidija Peklič, Naraplje
16; Branko Motaln, Smrcčno 28,
in Valerija Krajnc, Pobrežje 60;
Borut Cvetko, Gregorčičev dre-
vored 13, Ptuj, in Mojca Žirov-
nik, Rimska ploščad 13, Ptuj;
Franc Jaušovec, Zamušani 30/c,
in Ružica Žunec, Matija Gupca
19, Radovec.
UMRLI SO: Marija Bauman,
rojena Ožek, Bercetova 13, Sre-
dišče ob Dravi, 1915 -113. ok-
tobra 1994; Anton Kelenc,
Gorišnica 47, 1919 -116. okto-
bra 1994; Štefan Skledar, Apače
4, j!: 1920 -t 16. oktobra 1994;
Ivan Herkovič, Ul. 5. prekomor-
ske 2, Ptuj, M: 1914 -113. oktobra
1994; Marija Cafuta, Sedlašek
56, 1914-t 15. oktobra 1994;
Antonija Leben, rojena Kociper,
Formin 15/b, ❖ 1938 -115. okto-
bra 1994; Angela Borko, Sloven-
ska cesta 6, Središče ob Dravi, ❖
1914 - + 19. oktobra 1994; Josip
Florjanič, Obrež 16, Središče ob
Dravi,1926 - t 18. oktobra
1994; Neža Ekart, rojena Dre-
venšek, 1918 - t 20. oktobra
1994; Anton Purg, Panonska 5,
Ptuj, 1919 -119. oktobra 1994;
Terezija Ivanuša, rojena Šulek,
Loperšice 27, 1924 -119. okto-
bra 1994.
POSKUS PRODAJE OROŽJA
Mariborski kriminalisti so v četrtek
zjutraj privedli pred dežurnega prei-
skovalnega sodnika v Mariboru Mak-
sa P. in Jožeta B., oba iz Zlatoličja.
Utemeljeno sta osumljena nedovolje-
ne posesti orožja in razstrelilnih snovi.
Dan prej so ju zalotili, da sta še neugo-
tovljenemu kupcu poskušala prodati
nekaj pištol, dušilcev za pištole in na-
boje. Pri obeh so opravili hišno prei-
skavo in skupno zasegli 15 pištol
znamke browning, prav toliko dušil-
cev in okoli 750 nabojev. Nakup in po-
sest takih predmetov občanom ni
dovoljen, zato bosta kazensko odgo-
varjala.
STRELJAL S PIŠTOLO IN
OGROŽAL LJUDI
v petek, 21. oktobra, popoldne je
na dvorišču v Slavšini 17, KS Juršinci,
62-letni Janez J. iz Ptuja začel streljati
s pištolo in je s tem ogrožal varnost lju-
di. Policisti so mu pištolo in več nabo-
jev zasegli, pri tem pa ugotovili, da
nima dovoljenja za nošenje orožja.
Zaradi nedovoljene posesti orožja ga
bodo prijavili sodniku za prekrške, za-
radi ogrožanja varnosti ljudi pa ovadili
javnemu tožilstvu.
GOLJUFALA Z NAROČILNICAMI
Kriminalisti UNZ Maribor in policij-
ska postaja Ruj zbirajo obvestila o 28-
letni Olgi K. iz Vintarovcev, KS Destr-
nik, in 22-letnem Romanu M. iz Ki-
dričevega. Osumljena sta, da sta v
letošnjem letu z naročilnicami, potrje-
nimi s ponarejenim žigom "Trgovske-
ga gostinskega podjetja Ana d.o.o." v
raznih trgovinah, zlatarnah in gostin-
skih lokalih kupovala blago in
plačevala gostinske storitve. Precej
primerov so oškodovanci že prijavili,
med drugim tudi nekaj osebja po
župniščih. Možno pa je, da vsi ogolju-
fani tega še niso prijavili, zato jih polici-
ja prosi, da to prijavijo najbližji policij-
ski postaji.
PONAREJENI TOLARSKI
PEHISOČAKI
Prejšnji ponedeljek so bančni de-
lavci Slovenske zadružne kmetijske
banke v Ptuju obvestili policijsko pos-
tajo Ruj, daje hrvaški državljan Mihalj
B. skušal pri njih zamenjati dva ban-
kovca po pet tisoč tolarjev. Ugotovili
so, da sta bankovca ponarejena. Poli-
cisti zbirajo podatke in raziskujejo iz-
vor ponaredkov.