Sredstva za zaščito pred soncem
Sunscreens
ALeksandar Godic
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
Korespondenca/ Correspondence:
doc. dr. ALeksandar Godic, dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 ljubljana, aLeksandar.godic@gmaiL. com
Ključne besede:
UV žarki, UV filtri, koža, sonce, zaščita
Key words:
UV, sunscreens, skin, sun, protection
Citirajte kot/Cite as:
Zdrav Vestn 2012; 81: 867-75
Prispelo: 30. apr. 2012, Sprejeto: 9. okt. 2012
Izvleček
Sredstva za zaščito pred soncem so pomemben dejavnik zaščite pred škodljivostmi UV žarkov. Obstajajo številni dokazi o njihovem vplivu na zmanjšanje fotokarcinogeneze in fotostaranja kože. Pojavljajo se tudi pomisleki glede njihove varne dolgotrajne uporabe, vendar koristni učinki prepričljivo odtehtajo morebitna tveganja. Pregledni članek predstavi strategijo preprečeva-ja poškodb kože zaradi UV žarkov, značilnost in varnost UV filtrov in nove tehnološke izboljšave zaščitnih izdelkov.
Abstract
Sunscreens importantly contribute to photopro-tection. Their efficacy in reducing photocarcino-genesis and photoaging is widely documented. Although there are concerns regarding long-term sunscreen safety, their advantages greatly outweigh potential risks. The review article presents a UV-induced skin damage prevention strategy, characteristics and safety of UV filters, and new technological improvements of sunscreens.
Uvod
Prvotni namen zaščitnih sredstev pred UV žarki je bil preprečevanje sončnih opeklin, ob vse številčnejših dokazih o fotokar-cinogenezi pa so tovrstni produkti dobili pomembno vlogo pri zmanjšanjem tveganju za nastanek aktiničnih keratoz (AK) in karcinomov kože.1'2 Za poškodbo kože so pomembni UVA in UVB žarki, kratkovalovni UVC žarki pa ne dospejo do zemeljske površine in se absorbirajo v zgornjih plasteh ozona. UVB žarki (\ = 280-320 nm) povzročajo nastanek eritema in poškodujejo DNA zaradi tvorbe pirimidinskih dimerov, UVA žarki (\ = 320-400 nm) pa povzročajo porjavitev in fotostaranje kože.^'^ Slednji so prav tako odgovorni za tvorbo reaktivnih kisikovih spojin (ROS), ki DNA poškodujejo posredno.5'6 Kljub temu, da celice vsebujejo antioksidante, encime za izrezovanje pirimidinskih dimerov in stresne proteine za zmanjšanje obsega takšnih poškodb, pretirana izpostavljenost UV žarkom zmanj-
ša učinkovitost obrambnih mehanizmov in privede do nastanka karcinomov kože. Poleg tega je dokazano, da UVA žarki mobilizirajo vnetne celice v koži in zmanjšajo dejavnost antigen predstavitvenih (APC) in Langerhansovih celic.^'® Povezava med nastankom melanoma in uporabo zaščitnih sredstev pa ni docela jasna. Izsledki študije, ki so jo izvedli v Avstraliji in v katero je bilo vključenih 1621 prostovoljcev, je pokazala nižjo incidenco primarnega in invazivnega kožnega melanoma v skupini preiskovancev, ki je zaščitna sredstva uporabljala štiri leta vsak dan v primerjavi s preiskovanci v kontrolni skupini, ki so zaščitna sredstva v istem obdobju uporabljali zgolj občasno.® Z UV žarki sprožena imunosupresija ima tako posredno, permisivno vlogo v fotokarcino-genezi, dolgoročna izpostavljenost soncu pa bolj neposredno vlogo.^O'^
Izpostavljenost soncu pospeši tudi in-trinzično staranje kože zaradi reaktivnih kisikovih spojin (ROS), nastalih z UV žarki. Z UV žarki kronično poškodovana koža je
presnovno hiperaktivna, kar vodi v reaktivno hiperplazijo epidermisa, motnjo pi-gmentacije, nastanek teleangiektazij, zaradi prodiranja UVA in UVB žarkov globoko v dermis pa do distrofije elastičnih in kolage-nih vlaken, ki se klinično izrazi kot nastanek
gub.12,13
Sredstva za zaščito pred soncem
Sredstva za zaščito pred soncem so se prvič pojavila na trgu leta 1928. V začetku so se proizvajalci usmerili na izdelavo izdelkov, ki so vsebovali visoke koncentracije zgolj UVB filtov, katerih učinkovitost so merili z določanjem zaščitnega faktorja (Sun Protection Factor, SPF), UVA žarkom pa niso pripisovali pomembne vloge v fotokarcinogenezi. Z in vitro testi so znanstveniki odkrili, da izdelki s faktorjem SPF 15 vsrkajo okoli 94 % na kožo vpadlih UVB žarkov, izdelki s faktorjem SPF 30 pa okoli 97 %o. SPF se določi z minimalno eritemsko dozo (MED), ki je najmanjša količina UV žarkov, ki na koži povzroči sončno opeklino. SPF se opredeli kot razmerje MED med zaščiteno in nezaščiteno kožo. Teoretično to pomeni, da uporaba sredstva s faktorjem SPF 15 nudi zaščito, preden nastane sončna opeklina, petnajstkrat dlje, kot če izdelka ne bi uporabili, kar pa v praksi ni povsem res, saj ljudje v resnici nanašajo bistveno manjšo količino zaščitnih sredstev na kožo, zaradi česar se zaščitni faktor, kot ga deklarira proizvajalec, bistveno zniža.
Pomemben mejnik je patentiranje para-aminobenzojeve kisline (PABA) leta 1943, ki je bila prvi učinkovit UVB filter in se kot konzervans uporablja še danes.14 Strah pred možnim karcinogenim delovanjem PABA-e na kožo je neupravičen, saj se večina PABA--e razgradi v zgornjih plasteh vrhnjice (epi-dermisa), drugo vprašaje pa je absorpcija PABA-e iz hrane v prebavilih in možnega karcinogenega vpliva pri nastanku raka na dojki.
Raziskave in priporočila Ameriške agencije za hrano in zdravila (FDA) in EU namenjajo čedalje več pozornosti zaščiti pred UVA žarki.15 Večina UV žarkov, ki pade na zemeljsko površino, so žarki UVA (95 %o),
žarkov UVB je zgolj 5 % celotnega UV spek-tra.16 V skladu s strokovno doktrino morajo vsa sredstva za učinkovito zaščito pred UV žarki vsebovati tudi UVA filtre, kar mora biti označeno na embalaži izdelka, delež slednjih pa mora predstavljati vsaj tretjino celokupnega zaščitnega faktorja SPF.17
V Evropski uniji je trenutno registriranih 28 učinkovin, ki se uporabljajo kot UV filtri.18,19 UV filtre delimo na anorganske (UV blokerji) in organske (UV absorberji). Anorganske učinkovine delujejo tako, da odbijajo ali razpršijo vidno svetlobo, UV in infrardeče sevanje. Danes se uporabljata večinoma cinkov oksid in titanijev dioksid, ki sta fotostabilna, za učinkovito delovanje pa ju je potrebno na kožo nanesti v debelem sloju, da odboj žarkov zadostuje.^" Cinkov oksid nudi boljšo zaščito pred UVA žarki, titanijev dioksid pa pred UVB žarki.21 Slednji ima tudi večji lomni količnik in je bele barve,21 oba pa sta opačna in kožo obarvata belo, kar je za uporabnike večinoma estetsko manj sprejemljivo, zato se izdelkom dodaja rdečkasto obarvan železov oksid, ki je ravno tako UV zaviralec in prekrije belo obarvano kožo.22 Inovativnost na tem področju je razvoj mikronizirane oblike titanijevega dioksida in cinkovega oksida. Velikost delcev meri od 10-50 nm za razliko od prejšnjih, ki so merili od 200-500 nm.^^ Prednost mikrodelcev je boljša vodotopnost, manjša razpršitev vidne svetlobe in boljša estetska sprejemljivost, v manjši meri pa tudi ab-sorbcija elektromagnetnega valovanja izven UV območja. Slaba lastnost mikrodelcev je težnja k agregaciji, ki zmanjša njihovo učinkovitost. Da bi to preprečili, so obdani z dimetikonom ali s silicijem, s čimer se zmanjša tvorba prostih radikalov in poveča fotostabilnost.20 Ravno zaradi fotostabil-nosti in kemične inertnosti so anorganska sredstva bolj primerna za otroke, bolnike z atopijskim dermatitisom, (foto)toksičnimi in (foto)alergijskimi kožnimi boleznimi, ter za ljudi z občutljivo kožo.23'24 Organski UVB absorberji absorbirajo UVB žarke in prehajajo v višja energetska stanja, energijo pa oddajajo v obliki toplote. Najučinkovitejša iz te skupine je PABA. Njena dobra lastnost je, da omogoča normalno potenje, slaba pa, da na koži povzroča zabarvanje.23 Zaradi številnih
poročil o kontaktnih alergijskih reakcijah na PABA so jo večinoma nadomestili z manj učinkovitimi derivati, kot je padimat O, ki ima manj stranskih učinkov.22'25 Padimat O se uporablja v kombinaciji z drugimi UV filtri, ki skupaj zvišajo celokupni SPF izdelka. Cinamati, vključno z oktinoksatom in cinoksatom, so trenutno najbolj priljubljeni UVB filtri, ker redko dražijo in zabarvajo kožo.22'23 Ker so manj učinkoviti in vodood-porni kot padimidat O, je potrebno izdelke s cinamati na kožo nanašati pogosteje. Kljub izboljšavi (enkapsuliranje), ki jim je nekoliko izboljšala fotostabilnost, pod vplivom UV žarkov razpadejo na fotoprodukte kar zmanjšuje njihovo učinkovitost.^® V skupino salicilatov, ki so najšibkejši absorberji UVB žarkov, uvrščamo oktisalat, homosalat in trolamin salicilat. Te snovi imajo ugodne varnostne lastnosti, zaradi česar jih izdelkom dodajajo v kar visokih koncentracijah za povišanje SPF. Oktisalat in homosalat sta zelo fotostabilni učinkovini, ki se dodajata zaščitnim produktom za zmanjševanje foto-degradacije drugih UV filtrov. Oba sta tudi hidrofobna in služita kot topilo za ostale učinkovine.23 Trolamin salicilat je vodoto-pen in dokaj pogost v izdelkih za zaščito las pred UV žarki. Oktokrilen je šibek absorber UVB žarkov. Čeprav izboljša fotostabilnost, je drag in ga je težko primešati k drugim se-stavinam.23 Ensulizol je vodotopen in manj masten UVB filter, ki ga pogosto dodajajo negovalnim izdelkom za kožo. Organski UVA absorberji, med katerimi so najpomembnejši benzofenoni, nudijo širokospek-trsko UVB in UVA zaščito, vendar so foto-labilni in vplivajo na celične antioksidativne procese. V uporabi so trije benzofenoni: oksibenzon, sulisobenzon in dioksibenzon. Najpogosteje se uporablja oksibenzon, vendar precejkrat povzroči fotoalergijski kontaktni dermatitis.^^ Avobenzon je močan absorber UVAi, ki je zelo fotolabilen; po eni uri izpostavljenosti soncu se fotoprotektivne lastnosti zmanjšajo za 50-60 "/o.^^ Prav tako lahko avobenzon negativno vpliva na stabilnost drugih dejavnih učinkovin.^® Zaradi teh lastnosti so razvili dodatne učinkovine, ki stabilizirajo avobenzon (oktokrilen in tinosorb S).^®'^" Ekamsul je najnovejši širo-kospektrski UV filter. Dokazano preprečuje
ali zmanjšuje z UV žarki povzročeno pi-gmentacijo, tvorbo pirimidinskih dimerov, kopičenje proteina p53, spremembe v gostoti Langerhansovih celic in fotodermatoze.^^
Pravilna izbira in uporaba sredstev za zaščito pred soncem
Pravilna uporaba sredstev za zaščito pred soncem preprečuje ali zmanjša nastanek sončnih opeklin, porjavitve, kot tudi kroničnih vplivov UV sevanja, vključno z imu-nosupresijo, fotokarcinogenezo in fotostara-njem. Na učinkovitost izdelka vpliva vehikel oziroma farmacevtska oblika. Da se ohranijo fotoprotektivne in fotostabilne lastnosti izdelka, mora biti čim manj interakcij med učinkovinami vehikla. Od farmacevtske oblike izdelka sta odvisni tudi njegova vo-doodpornost in trajnost. Kljub zagotovilu o vodoodpornosti se SPF ob vsakem kopanju postopoma zniža zlasti, če se kopalci po kopanju obrišejo.32 Farmacevtske oblike izdelkov so lahko sicer še losioni, kreme, hidro-filni geli, stiki ali spreji. Losioni in kreme, ki so emulzije olje v vodi (O/V) ali vode v olju (V/O), so najpogosteje uporabljeni ve-hikli in omogočajo raznoliko kombiniranje učinkovin. Hidrofilni geli se zlahka sperejo z vodo ali s potenjem, vendar so bolj priljubljeni pri ljudeh z mastno kožo ali aknami. Stiki se uporabljajo za zaščito manjših površin, kot so ustnice ali nos. Spreji so priročni, vendar so neučinkoviti zaradi premajhne količine UV filtra na koži. Sredstva za zaščito pred soncem so lahko tudi v izdelkih za nego las, kot so šamponi in umetna bar-vila.33'34 Farmacevtska oblika izdelka ima pogosto pomembno vlogo tudi v njegovi estetski sprejemljivosti, načinu nanašanja in sodelovanju uporabnikov. Opačnost anorganskih in mastnost organskih sredstev lahko prispeva k nezadostnemu nanosu in zato znižanju SPF, kot je deklariran na embalaži izdelka.35 Nezadostna zaščita določenega izdelka pred škodljivostmi UV žarkov je lahko torej posledica premajhne ali ne dovolj pogoste uporabe, neustrezne izbire SPF faktorja, neustreznega razmerja med UVA in UVB filtri in neustrezne farmacevtske oblike.36-38'39
Združenje slovenskih dermatovenero-logov (ZSD) je povzelo evropske smernice za učinkovito ščitenje pred UV žarki. Ključna je izbira izdelkov z zaščito pred širokim spektrom UV sevanja (UVA in UVB) in s SPF vrednostjo vsaj 20 oz. 30, ker uporabniki izdelke nanašajo na kožo v tankem sloju. Zgornja vrednost SPF zaščitnega faktorja, ki je še smiselna in racionalna, je 50 oz. 50+ za bolnike s kožnimi boleznimi. Izdelek je potrebno nanesti na kožo v zadostni količini 15 do 30 minut pred izpostavljanjem soncu in ga porazdeliti enakomerno. Za ustrezno učinkovitost ga je potrebno redno nanašati vsaki dve uri, pogosteje ob potenju in po plavanju/kopanju. Pravilna in redna uporaba izdelkov za zaščito pred soncem pa se nanaša zgolj na kemični vidik zaščite. Prvi steber zaščite je izogibanje soncu med 10. in 16. uro, ko je količina UV žarkov največja. Kljub zadrževanju v senci prejmemo 50 % UVA sevanja.40 Drugi steber zaščite je uporaba zaščitnih oblačil in sončnih očal z UV filtri, uporaba kemičnih sredstev za zaščito je šele na tretjem mestu.
Varnost in stranski učinki zaščitnih sredstev
Uporaba sredstev za zaščito pred soncem lahko povzroči draženje kože, kontaktni alergijski dermatitis, tveganje za pomanjkanje vitamina D in estrogene učinke. Najpogostejši stranski učinek je (foto)toksični dermatitis, (foto)alergijski kontaktni dermatitis se pojavi redko, čeprav je njegova incidenca morda podcenjena.^^-^^ PABA in oksiben-zon sta najpogostejša fotoalergena, avoben-zon, sulisobenzon, oktinoksan in padimat O pa povzročajo manj alergijskih reakcij na koži.43 Salicilati, ekamsul in anorganske učinkovine ne prehajajo skozi roženo plast, zato je fotosenzitivnost na te učinkovine redka.23'44 Obstajajo različna poročila glede prodiranja in sistemskih učinkov nanodel-cev anorganskih UV zaviralcev. Pregledna študija avstralske vlade ugotavlja, da nano-delci titanovega dioksida in cinkovega oksida ostanejo na površini kože in ne prehajajo skozi roženo plast.^^ Druge in vitro študije so pokazale, da nanodelci titanovega dioksida lahko prehajajo skozi celične membrane
in povzročijo okvaro kultur humanih der-malnih fibroblastov.^® Prekrivanje nanodel-cev s polimeri zmanjša adhezijo delcev na celične membrane in tako ne okvari njihove funkcije.46 Nanodelci cinkovega oksida in titanovega dioksida lahko sprožijo apopto-zo nevralnih matičnih celic, čeprav ima večji vpliv količina in ne velikost delcev.44'47'48 Verjetnost, da dejansko prihaja do celičnih poškodb in vivo je majhna tudi zato, ker je obrat celic epidermisa pod roženo plastjo hiter, kar še zmanjšuje možnost globljega prodiranja nanodelcev in poškodb celičnih membran.49-51 Nekatere organske učinkovine (oksibenzon in oktinoksat) so odkrili v plazmi in urinu oseb še štiri dni po nanosu sredstva na kožo.^^ Kljub varnostnim pomislekom pa ugodnosti pravilne uporabe zaščitnih sredstev odtehtajo morebitno tveganje za toksičnost, ki je že sicer minimalno. Na trgu so tudi kombinirana zaščitna sredstva z dodanim repelentom proti insektom (DEET). Hkraten nanos DEET in oksiben-zona na kožo lahko poveča njuno absorpcijo in zmanjša SPF.^^-^^ Medtem ko je sredstva za sončenje priporočljivo nanašati na kožo pogosto, velja za uporabo DEET obratno. Takšno neskladje v navodilih za uporabo lahko vodi bodisi v fotopoškodbe ali zastrupitev z DEET.
Za sintezo vitamina D je potrebna izpostavljenost UVB žarkom. Na tak način dobi posameznik vsaj 90 % potrebne količine vitamina D.^® Mnenja glede uporabe zaščitnih sredstev proti UV žarkom in zmanjšani tvorbi vitamina D so deljena. Nekateri znanstveniki menijo, da uporaba zaščitnih sredstev povzroča pomanjkanje vitamina D, drugi pa so mnenja, da ima dolgotrajna uporaba zaščitnih sredstev minimalne posledice na tvorbo vitamina D, oziroma jih nima.57-61 Vzroki za razhajanja so najbrž posledica dejstev, da ljudje večji del dnevnih potreb po vitaminu D dobimo z uživanjem hrane, da za zadosten nastanek vitamina D ni potrebna dolgotrajna izpostavljenost soncu (zadostuje dvakrat na teden izpostavljanje dnevni svetlobi za 10-15 minut), da večina ljudi nanaša na kožo nezadostno količino izdelka in da del UV sevanja še vedno prodre v kožo kljub ustrezni uporabi zaščitnega sredstva. Ljudje z večjim tveganjem za
hipovitaminozo vitamina D so starostniki, temnopolti, tisti, ki se večinoma zadržujejo v zaprtih prostorih, občutljivi za svetlobo, čezmerno debeli in prebivalci severnih zemljepisnih širin, ki redno uporabljajo zaščitna sredstva in fotozaščitna oblačila.®^'®^ Pri omenjeni rizični populaciji je priporočljivo merjenje koncentarcije vitamina D v urinu/ plazmi in nadomeščanje v primeru hipovi-taminoze.64'65
Za veliko zaščitnih sredstev je bilo ugotovljeno, da imajo estrogene učinke. V eni študiji je bilo ugotovljeno, da padimat O, oktinoksat, homosalat in oksibenzon pospešijo in vitro proliferacijo MC7 celic raka dojke.66-68 Homosalat in oksibenzon imata in vitro tudi antiandrogeni in antiprogeste-ronski učinek.®®'^" Ostale študije pa so pokazale, da je estrogena aktivnost UV filtrov lahko okrepljena predvsem v kombiniranih izdelkih, čeprav testiranje posameznih učinkovin v in vitro pogojih ni pokazalo estro-genih učinkov.^i'^^ Janjua NR s sodelavci po enem tednu uporabe oksibenzona in okti-noksata ni ugotovil pomembnih sprememb v količini spolnih hormonov v plazmi prei-skovancev.73 Kljub temu, da morajo biti UV filtri testirani na morebitne endokrine vplive, še vedno ne obstaja enotno stališče glede njihovega estrogenega učinka in kliničnega pomena.
Tehnološke izboljšave
Izboljšanje učinkovitosti zaščitnih sredstev terja razvoj inovativnih UV filtrov, ki so primerni in varni za uporabo pri ljudeh. V EU je večina teh že v uporabi, v ZDA pa nekateri še čakajo na odobritev. Mexoryl XL® (L'Oreal; drometrizol trisiloksan, silatriazol) filtrira UVB in UVA2 in deluje sinergistično z ekamsulom, kar zelo poveča zaščito pred UVA.4 Tinosorb S (bemotrizinol) in Tinosorb M (bisoktrizol) sta zelo fotostabilna in širokospektralna filtra, ki ju je razvila švicarska Ciba Specialty Chemicals. Tinosorb S je lipofilen in stabilizira avobenzon in okti-noksat.29 Tinosorb M je sestavljen iz mikro-niziranih delcev (100-200 nm), ki se dobro dispergirajo v hidrofilnem delu emulzije in učinkovito odbijajo, razpršijo in absorbirajo UV žarke.22 Tinosorb filtri zaradi sorazmer-
no velikih mikrodelcev redkeje povzročajo alergijski kontaktni dermatitis, sistemsko toksičnost in endokrine učinke.^^'^^
Za boljše fotoproduktivne lastnosti sredstev za zaščito pred soncem so znanstveniki začeli proučevati učinek dodanih antioksi-dantov in učinkovin, ki popravljajo poškodbe DNA. Antioksidanti, kot so flavonoidi, resveratrol in izvlečki zelenega čaja, lahko ublažijo z UV sevanjem povzročene poškodbe kože, vendar so lahko dokaj nestabilni in slabo difundirajo v epidermis.^^'^^-^s Popravljalni encimi poškodovane DNA, kot so T4 endonukleaza V in fotoliaza, so se pokazali kot uspešni v zmanjšanju poškodb DNA zaradi UV sevanja.^®-®! Podobno lahko pred izpostavljenostjo UV žarkom, z nanosom timidinskih dinukleotidov na kožo spodbudimo celični odziv za popravljanje DNA, kar ublaži posledice UV sevanja na DNA.®^ Ker je odobritev tovrstnih aktivnih učinkovin dolgotrajen proces, se pojavljajo drugi načini izboljšanja varnosti in SPF izdelkov, kar je privedlo do povečanja produktov z višjim SPF. S tehniko mikroenkapsulacije se različne UV filtre vgradi v silikatne kapsule velikosti 1 ^m.83'84 Na ta način se lahko v izdelkih kombinirajo učinkovine, ki so bile prej nekompatibilne. V tako pripravljenih pripravkih učinkovine niso v neposrednem stiku s kožo, zato je incidenca kontaktnih alergij nižja in absorpcija UV filtra preko kože manjša. „Sunspheres" je nova oblika vehikla, ki izboljšuje SPF. Kapsule, ki so napolnjene z vodo, so obdane s stirenskimi in akrilatnimi kopolimeri, ki ne absorbirajo UV sevanje. Ob nanosu izdelka na kožo voda izhlapi, votle kapsule pa razpršijo vpadno svetlobo, ki jo dodani UV filtri učinkoviteje absorbirajo, zato se SPF izdelka izboljša za 50-70 %.85
UV filtri ščitijo zgolj v določenem območju UV spektra, zato je v izdelkih za zaščito pred soncem kombinacija večih UV filtrov. Primer sinergizma so cinamati in salicilati, ki jih pogosto dodajajo drugim UVB absor-berjem za povečanje SPF. Širokospektrski izdelki so kombinirani izdelki filtrov različnih UV absorpcijskih spektrov. Primer učinkovite širokospektralne zaščite je kombinacija avobenzona (UVA absorber) in homosalata in/ali oktisalata (UVB absorber). Za izboljšanje fotostabilnosti se v izdelke, ki vsebu-
jejo fotolabilne benzofenone in avobenzon, dodaja oktokrilen. Sinergističen vpliv na izboljšanje SPF ima tudi kombiniranje anorganskih blokerjev in organskih absorberjev; na prvih se UV žarki razpršijo, na slednjih pa učinkoviteje absorbirajo.®®
Zaradi učinkovitejših zaščitnih produktov se je spremenilo tudi obnašanje ljudi na soncu. Autier P. s sodelavci ugotavlja, da se je izpostavljanje soncu zaradi uporabe zaščitnih sredstev v povprečju namenoma podaljšalo za 13-39 "/o.®^ Uporaba izdelkov z višjim SPF je čas sončenja še podaljšal.®® Pričakovana zaščita, ki jo nudijo zaščitna sredstva, vzbudijo lažen občutek varnosti pred UV žarki, hkrati pa sredstva z višjim SPF dvigujejo prag za nastanek sončne opekline.89 Takšno obnašanje opažamo pri ljudeh, ki sredstva za zaščito pred soncem zlorabljajo za večjo porjavitev, ti posamezniki pa imajo večjo stopnjo tveganja za razvoj kožnega raka.®"'®!
Zaključki
Učinkovitost izdelkov za zaščito pred škodljivostmi UV žarkov potrujejo številne raziskave. Čeprav pri nekaterih UV filtrih obstajajo pomisleki glede njihove dolgotrajne varne uporabe, pa koristi prevladajo nad morebitnimi tveganji. Pri zagotavljanju učinkovite zaščite kože sta ključnega pomena komplianca uporabnikov in priporočila stroke. Nove tehnologije, ki izboljšujejo tako estetsko sprejemljivost kot učinkovitost zaščitnih sredstev, pomembno prispevajo k večji uporabi izdelkov in zmanjšanju incidence karcinomov kože in obsega fotostaranja.
Literatura
1.	Darlington S, Williams G, Neale R, Frost C, Green A. A randomized controlled trial to assess sunscreen application and beta carotene supplementation in the prevention of solar keratoses. Arch Dermatol 2003; 139: 451-5.
2.	Ullrich SE. Photoimmune suppression and photo-carcinogenesis. Front Biosci 2002; 7: 684-703.
3.	Lautenschlager S, Wulf HC, Pittelkow MR. Photo-protection. Lancet 2007; 370: 528-37.
4.	Moyal D. Prevention of ultraviolet-induced skin pigmentation. Photodermatol Photoimmunol Photomed 2004; 20: 243-7.
5.	Dahle J, Kvam E. Induction of delayed mutations and chromosomal instability in fibroblasts after UVA-, UVB-, and X-radiation. Cancer Res 2003;
63: 1464-9.
6.	Marrot L, Meunier JR. Skin DNA photodamage and its biological consequences. J Am Acad Dermatol 2008; 58: S139-48.
7.	Lavker RM, Gerberick GF, Veres D, Irwin CJ, Ka-idbey KH. Cumulative effects from repeated exposures to suberythemal doses of UVB and UVA in human skin. J Am Acad Dermatol 1995; 32: 53-62.
8.	Stoebner PE, Poosti R, Djoukelfit K, Martinez J, Meunier L. Decreased human epidermal antigen-presenting cell activity after ultraviolet A exposure: dose-response effects and protection by sunscreens. Br J Dermatol 2007; 156: 1315-20.
9.	Green AC, Williams GM, Logan V, Strutton GM. Reduced melanoma after regular sunscreen use: randomized trial follow-up. J Clin Oncol 2011; 29:
257-63.
10.	Madan V, Hoban P, Strange RC, Fryer AA, Lear JT. Genetics and risk factors for basal cell carcinoma. Br J Dermatol 2006; 154(Suppl. 1): 5-7.
11.	van Kranen HJ, Westerman A, Berg RJ, Kram N, van Kreijl CF, Wester PW, et al. Dose-dependent effects of UVB-induced skin carcinogenesis in hairless p53 knockout mice. Mutat Res 2005; 571: 81-90.
12.	Boyd AS, Naylor M, Cameron GS, Pearse AD, Gaskell SA, Neldner KH. The effects of chronic sunscreen use on the histologic changes of derma-toheliosis. J Am Acad Dermatol 1995; 33: 941-6. 13.
13.	Seite S, Fourtanier AM. The benefit of daily photo-protection. J Am Acad Dermatol 2008; 58: S160-6.
14.	Sunscreen drug products for over-the-counter human use; final monograph. Federal Register 1999; 64: 27666-93, (codified at 21 CFR Parts 310, 352, 700, and 740).
15.	Sunscreen drug products for over-the-counter human use: proposed amendment of final monograph proposed rule. 72 Federal Register 2007; 72: 49070-122, (codified at 21 CFR Parts 347 and 352).
16.	Jiang Y, Rabbi M, Kim M, Ke C, Lee W, Clark RL, et al. UVA generates pyrimidine dimers in DNA directly. Biophys J 2009; 96: 1151-8.
17.	Moyal DD, Fourtanier AM. Broad-spectrum sunscreens provide better protection from solar ultraviolet-simulated radiation and natural sunlight-induced immunosuppression in human beings. J Am Acad Dermatol 2008; 58: S149-54.
18.	Therapeutic Goods Administration. Australian regulatory guidelines for OTC medicines (AR-
GOM). Dosegljivo na: http://www.tga. gov.au/ docs/html/argom.htm.
19.	Council Directive of the EEC (76/768/EEC). List of UV filters which cosmetic products may contain. Annex VII. 2007; 018.002: 119-123. Dosegljivo na: http://www.emergogroup.com/files/ Cosmeti-cs%20Directive%2076-768-EEC.pdf.
20.	Mitchnick MA, Fairhurst D, Pinnell SR. Microfine zinc oxide (Z-cote) as a photostable UVA/UVB sunblock agent. J Am Acad Dermatol 1999; 40:
85-90.
21.	Pinnell SR, Fairhurst D, Gillies R, Mitchnick MA, Kollias N. Microfine zinc oxide is a superior sunscreen ingredient to microfine titanium dioxide. Dermatol Surg 2000; 26: 309-14.
22.	Kullavanijaya P, Lim HW. Photoprotection. J Am Acad Dermatol 2005; 52: 937-58.
23.	Palm MD, O'Donoghue MN. Update on photo-protection. Dermatol Ther 2007; 20: 360-76.
24.	Moseley H, Cameron H, MacLeod T, Clark C, Dawe R, Ferguson J. New sunscreens confer improved protection for photosensitive patients in the blue light region. Br J Dermatol 2001; 145:
789-94.
25.	Mackie BS, Mackie LE. The PABA story. Australas J Dermatol 1999; 40: 51-3.
26.	Perugini P, Simeoni S, Scalia S, Genta I, Modena T, Conti B, et al. Effect of nanoparticle encapsulation on the photostability of the sunscreen agent, 2-ethylhexyl-p-methoxycinnamate. Int J Pharm 2002; 246: 37-45.
27.	Bouillon C. Recent advances in sun protection. J Dermatol Sci 2000; 23(Suppl. 1): S57-61.
28.	Sayre RM, Dowdy JC, Gerwig AJ, Shields WJ, Lloyd RV. Unexpected photolysis of the sunscreen octinoxate in the presence of the sunscreen avo-benzone. Photochem Photobiol 2005; 81: 452-6.
29.	Chatelain E, Gabard B. Photostabilization of butyl methoxydibenzoylmethane (Avobenzone) and ethylhexyl methoxycinnamate by bisethyl-hexyloxyphenol methoxyphenyl triazine (Tinosorb S), a new UV broadband filter. Photochem Photobiol 2001; 74: 401-6.
30.	Gaspar LR, Maia Campos PM. Evaluation of the photostability of different UV filter combinations in a sunscreen. Int J Pharm 2006; 307: 123-8.
31.	Fourtanier A, Moyal D, Seite S. Sunscreens containing the broad-spectrum UVA absorber, Mexoryl SX, prevent the cutaneous detrimental effects of UV exposure: a review of clinical study results. Photodermatol Photoimmunol Photomed 2008;
24: 164-74.
32.	Stokes RP, Diffey BL. The water resistance of sunscreen and day-care products. Br J Dermatol 1999;
140: 259-63.
33.	Locke B, Jachowicz J. Fading of artificial hair colour and its prevention by photofilters. Int J Cosmet Sci 2006; 28: 231-2.
34.	Santos Nogueira AC, Joekes I. Hair color changes and protein damage caused by ultraviolet radiation. J Photochem Photobiol B 2004; 74: 109-17.
35.	Diffey BL, Grice J. The influence of sunscreen type on photoprotection. Br J Dermatol 1997; 137:
103-5.
36.	Bimczok R, Gers-Barlag H, Mundt C, Klette E, Bielfeldt S, Rudolph T, et al. Influence of applied quantity of sunscreen products on the sun protec-
tion factor-a multicenter study organized by the DGK Task Force Sun Protection. Skin Pharmacol Physiol 2007; 20: 57-64.
37.	Faurschou A, Wulf HC. tte relation between sun protection factor and amount of suncreen applied in vivo. Br J Dermatol 2007; 156: 716-9.
38.	Stenberg C, Larko O. Sunscreen application and its importance for the sun protection factor. Arch Dermatol 1985; 121: 1400-2.
39.	Wright MW, Wright ST, Wagner RF. Mechanisms of sunscreen failure. J Am Acad Dermatol 2001;
44: 781-4.
40.	Schaefer H, Moyal D, Fourtanier A. Recent advances in sun protection. Semin Cutan Med Surg 1998; 17: 266-75.
41.	Edlich RF, Winters KL, Lim HW, Cox MJ, Becker DG, Horowitz JH, et al. Photoprotection by sunscreens with topical antioxidants and systemic anti-oxidants to reduce sun exposure. J Long Term Eff Med Implants 2004; 14: 317-40.
42.	Darvay A, White IR, Rycroft RJ, Jones AB, Hawk JL, McFadden JP. Photoallergic contact dermatitis is uncommon. Br J Dermatol 2001; 145: 597-601.
43.	Goossens A. Photoallergic contact dermatitis. Photodermatol Photoimmunol Photomed 2004; 20: 121-5.
44.	Nohynek GJ, Dufour EK, Roberts MS. Nanotech-nology, cosmetics and the skin: is there a health risk? Skin Pharmacol Physiol 2008; 21: 136-49.
45.	tterapeutics Goods Administration. A review of the scientific literature on the safety of nanopar-ticulate titanium dioxide or zinc oxide in sunscreens. 2006. Dostopno na: http://www.tga. gov.au/ npmeds/sunscreen-zotd.pdf.
46.	Pan Z, Lee W, Slutsky L, Clark RA, Pernodet N, Rafailovich MH. Adverse effects of titanium dioxide nanoparticles on human dermal fibroblasts and how to protect cells. Small 2009; 5: 511-20.
47.	Deng X, Luan Q, Chen W, Wang Y, Wu M, Zhang H, et al. Nanosized zinc oxide particles induce neural stem cell apoptosis. Nanotechnology 2009; 20: 115101.
48.	Lai JC, Lai MB, Jandhyam S, Dukhande VV, Bhu-shan A, Daniels CK, et al. Exposure to titanium dioxide and other metallic oxide nanoparticles induces cytotoxicity on human neural cells and fibroblasts. Int J Nanomedicine 2008; 3: 533-45.
49.	Zvyagin AV, Zhao X, Gierden A, Sanchez W, Ross JA, Roberts MS. Imaging of zinc oxide nanoparti-cle penetration in human skin in vitro and in vivo. J Biomed Opt 2008; 13: 064031.
50.	Filipe P, Silva JN, Silva R, Cirne de Castro JL, Marques Gomes M, Alves LC, et al. Stratum cor-neum is an effective barrier to TiO(2) and ZnO nanoparticle percutaneous absorption. Skin Pharmacol Physiol 2009; 22: 266-75.
51.	Newman MD, Stotland M, Ellis JI. tte safety of nanosized particles in titanium dioxide- and zinc oxide-based sunscreens. J Am Acad Dermatol 2009; 61: 685-92.
52.	Janjua NR, Kongshoj B, Andersson AM, Wulf HC. Sunscreens in human plasma and urine after repeated whole-body topical application. J Eur Acad Dermatol Venereol 2008; 22: 456-61.
53.	Montemarano AD, Gupta RK, Burge JR, Klein K. Insect repellents and the efficacy of sunscreens. Lancet 1997; 349: 1670-1.
54.	Kasichayanula S, House JD, Wang T, Gu X. Percutaneous characterization of the insect repellent DEET and the sunscreen oxybenzone from topical skin application. Toxicol Appl Pharmacol 2007;
223: 187-94.
55.	Gu X, Wang T, Collins DM, Kasichayanula S, Bur-czynski FJ. In vitro evaluation of concurrent use of commercially available insect repellent and sunscreen preparations. Br J Dermatol 2005; 152: 1263-7.
56.	Holick MF. Vitamin D: A millenium perspective. J Cell Biochem 2003; 88: 296-307.
57.	Farrerons J, Barnadas M, Rodriguez J, Renau A, Yoldi B, Lopez-Navidad A, et al. Clinically prescribed sunscreen (sun protection factor 15) does not decrease serum vitamin D concentration sufficiently either to induce changes in parathyroid function or in metabolic markers. Br J Dermatol
1998; 139: 422-7.
58.	Marks R, Foley PA, Jolley D, Knight KR, Harrison J, ttompson SC. tte effect of regular sunscreen use on vitamin D levels in an Australian population. Results of a randomized controlled trial. Arch Dermatol 1995; 131: 415-21.
59.	Holick MF. Sunlight and vitamin D for bone health and prevention of autoimmune diseases, cancers, and cardiovascular disease. Am J Clin Nutr 2004; 80: 1678S-88S.
60.	Matsuoka LY, Wortsman J, Hanifan N, Holick MF. Chronic sunscreen use decreases circulating concentrations of 25- hydroxyvitamin D. A preliminary study. Arch Dermatol 1988; 124: 1802-4.
61.	Norval M, Wulf HC. Does chronic sunscreen use reduce vitamin D production to insufficient levels? Br J Dermatol 2009; 161: 732-6.
62.	Wolpowitz D, Gilchrest BA. tte vitamin D questions: how much do you need and how should you get it? J Am Acad Dermatol 2006; 54: 301-17.
63.	Yetley EA. Assessing the vitamin D status of the US population. Am J Clin Nutr 2008; 88: 558S--64S.
64.	U.S. Department of Health and Human Services and U.S. Department of Agriculture. Dietary Guidelines for Americans, 2005. 6th ed. Washington (DC): U.S. Government Printing Office; 2005.
65.	Institute of Medicine. Food and Nutrition Board. Dietary Reference Intakes: Calcium, Phosphorus, Magnesium, Vitamin D, and Fluoride. Washington (DC): National Academy Press; 1997.
66.	Bolt HM, Guhe C, Degen GH. Comments on ''In vitro and in vivo estrogenicity of UV screens". Environ Health Perspect 2001; 109: A358-61.
67.	Schlumpf M, Cotton B, Conscience M, Haller V, Steinmann B, Lichtensteiger W. In vitro and in vivo estrogenicity of UV screens. Environ Health Perspect 2001; 109: 239-44.
68.	Schlumpf M, Schmid P, Durrer S, Conscience M, Maerkel K, Henseler M, et al. Endocrine activity and developmental toxicity of cosmetic UV filters--an update. Toxicology 2004; 205: 113-22.
69.	Ma R, Cotton B, Lichtensteiger W, Schlumpf M. UV filters with antagonistic action at androgen receptors in the MDA-kb2 cell transcriptional-ac-tivation assay. Toxicol Sci 2003; 74: 43-50.
70.	Schreurs RH, Sonneveld E, Jansen JH, Seinen W, van der Burg B. Interaction of polycyclic musks and UV filters with the estrogen receptor (ER), androgen receptor (AR), and progesterone receptor
(PR) in reporter gene bioassays. Toxicol Sci 2005; 83: 264-72.
71.	Heneweer M, Muusse M, van den Berg M, Sanderson JT. Additive estrogenic effects of mixtures of frequently used UV filters on pS2-gene transcription in MCF-7 cells. Toxicol Appl Pharmacol 2005; 208: 170-7.
72.	Kunz PY, Fent K. Estrogenic activity of UV filter mixtures. Toxicol Appl Pharmacol 2006; 217: 86-99.
73.	Janjua NR, Mogensen B, Andersson AM, Petersen JH, Henriksen M, Skakkebaek NE, et al. Systemic absorption of the sunscreens benzophenone-3, oc-tylmethoxycinnamate, and 3-(4-methyl-benzyli-dene) camphor after whole-body topical application and reproductive hormone levels in humans. J Invest Dermatol 2004; 123: 57-61.
74.	Gonzalez-Perez R, Trebol I, Garcia-Rio I, Arre-gui MA, Soloeta R. Allergic contact dermatitis from methylene-bisbenzotriazolyl tetramethylbu-tylphenol (Tinosorb M). Contact Dermatitis 2007; 56: 121.
75.	Camouse MM, Domingo DS, Swain FR, Conrad EP, Matsui MS, Maes D, et al. Topical application of green and white tea extracts provides protection from solar-simulated ultraviolet light in human skin. Exp Dermatol 2009; 18: 522-6.
76.	Choquenet B, Couteau C, Paparis E, Coiffard LJ. Flavonoids and polyphenols, molecular families with sunscreen potential: determining effectiveness with an in vitro method. Nat Prod Commun 2009; 4: 227-30.
77.	Li YH, Wu Y, Wei HC, Xu YY, Jia LL, Chen J, et al. Protective effects of green tea extracts on pho-toaging and photoimmunosuppression. Skin Res Technol 2009; 15: 338-45.
78.	Matsui MS, Hsia A, Miller JD, Hanneman K, Scull H, Cooper KD, et al. Non-sunscreen photoprotec-tion: antioxidants add value to a sunscreen. J Inve-stig Dermatol Symp Proc 2009; 14: 56-9.
79.	Gonzalez S, Fernandez-Lorente M, Güaberte-Cal-zada Y. The latest on skin photoprotection. Clin Dermatol 2008; 26: 614-26.
80.	Stege H, Roza L, Vink AA, Grewe M, Ruzicka T, Grether-Beck S, et al. Enzyme plus light therapy to repair DNA damage in ultraviolet-B-irradiated human skin. Proc Natl Acad Sci U S A 2000; 97:
1790-5.
81.	Yarosh D, Klein J, O'Connor A, Hawk J, Rafal E, Wolf P. Effect of topically applied T4 endonuclease V in liposomes on skin cancer in xeroderma pi-gmentosum: a randomised study. Xeroderma Pi-gmentosum Study Group. Lancet 2001; 357: 926-9.
82.	Arad S, Konnikov N, Goukassian DA, Gilchrest BA. T-oligos augment UV-induced protective responses in human skin. FASEB J 2006; 20: 1895-7.
83.	Antoniou C, Kosmadaki MG, Stratigos AJ, Kat-sambas AD. Sunscreense what's important to know. J Eur Acad Dermatol Venereol 2008; 22: 1110-8.
84.	Lapidot N, Gans O, Biagini F, Sosonkin L, Rott-man C. Advanced sunscreens: UV absorbers encapsulated in Sol-Gel glass microcapsules. J Sol-Gel Sci Technol 2003; 26: 67-72.
85.	Rohm and Haas Company. Sunspheres SPF Boosters. Dostopno na: ahttp://www.rhpersonalcare. com/sunspheres.html.
86.	Lademann J, Schanzer S, Jacobi U, Schaefer H, Pflucker F, Driller H, et al. Synergy effects between organic and inorganic UV filters in sunscreens. J Biomed Opt 2005; 10: 14008.
87.	Autier P, Boniol M, Dore JF. Sunscreen use and increased duration of intentional sun exposure: still a burning issue. Int J Cancer 2007; 121: 1-5.
88.	Autier P, Dore JF, Negrier S, Lienard D, Panizzon R, Lejeune FJ, et al. Sunscreen use and duration of sun exposure: a double-blind, randomized trial. J Natl Cancer Inst 1999; 91: 1304-9.
89.	Autier P, Dore JF, Reis AC, Grivegnee A, Ollivaud L, Truchetet F, et al. Sunscreen use and intentional exposure to ultraviolet A and B radiation: a double blind randomized trial using personal dosimeters. Br J Cancer 2000; 83: 1243-8.
90.	Dupuy A, Dunant A, Grob JJ. Randomized controlled trial testing the impact of high-protection sunscreens on sun-exposure behavior. Arch Dermatol 2005; 141: 950-6.
91.	Thieden E, Philipsen PA, Sandby-Moller J, Wulf HC. Sunscreen use related to UV exposure, age, sex, and occupation based on personal dosimeter readings and sun-exposure behavior diaries. Arch Dermatol 2005; 141: 967-73.